PHYTHOGEOGRAPHIC ANALYSIS OF SLOVENIA FITOGEOGRAFSKA OZNAKA SLOVENIJE
Mitja ZUPANČIČ1 & Branko VREŠ2
ABSTRACT
Phythogeographic analysis of Slovenia
On the basis of the flora and vegetation and phytogeo-graphical areas of Slovenia, we wanted to determine as objectively as possible the distribution of plant provinces, with an emphasis on the Illyrian province, which is characteristic of Slovenian territory. In the phytogeographical analysis of Slovenia we defined a new, pre-Noricum-Slovenian floral province. Five floral provinces in Slovenia are thus now known: Alpine province of the Alpine-High-Nordic region and Central European, Illyrian, Illyrian-Adriatic and Pre-Noricum-Slovenian floral provinces of the Euro-Siberian-North American region.
Key words: flora, vegetation, phytogeography, Slovenia
http://dx.doi.org/10.3986/fbg0048
IZVLEČEK
Fitogeografska oznaka Slovenije
Na osnovi flore in vegetacije ter fitogeografskih območij Slovenije smo želeli čimbolj objektivno opredeliti razširjenost rastlinskih provinc s poudarkom na ilirski provinci, ki je značilna za slovensko ozemlje. Pri fitogeografski analizi Slovenije smo izdvojili (opredelili) novo, prenorijsko-sloven-sko rastlinsko provinco. Tako je v Sloveniji zdaj znanih pet rastlinskih provinc, in sicer: alpska provinca alpsko-visoko-nordijske regije ter srednjeevropska, ilirska, ilirsko-jadran-ska in prenorijsko-slovenska rastlinska provinca evrosibir-sko-severnoameriške regije.
Ključne besede: flora, vegetacija, fitogeografija, Slovenija
1	SAZU, Novi trg 3, SI-1000 Ljubljana, Slovenija
2	ZRC SAZU, Novi trg 2, SI-1000 Ljubljana, Slovenija, branevr@zrc-sazu.si
FOLIA BIOLOGICA ET GEOLOGICA 59/2, 159-211, LJUBLJANA 2018
MITJA ZUPANČIČ & BRANKO VREŠ: PHYTHOGEOGRAPHIC ANALYSIS OF SLOVENIA
1 INTRODUCTION
In 1969, M. Wraber (1969) developed a phytogeo-graphical division of Slovenia into six areas, on the basis of the then knowledge of forest vegetation: Alpine, pre-Alpine, Dinaric, pre-Dinaric, sub-Mediterranean and sub-Pannonian phytogeographical areas. With new knowledge of the vegetation of Slovenia and consideration of the flora, the phytogeographical regions were subdivided into lower units - districts, and the boundaries or delimitation between the areas were supplemented or adjusted, especially between the Alpine and pre- Alpine areas. At the same time, the authors' desire was to set these phytogeographical units in the appropriate, standardly valid plant provinces, which was also done (Zupančič et al., 1987).
In connection with the occurrence of flora, or individual species, that are exclusively or mostly present in a particular phytogeographical area and in a particular district, we wanted to confirm the correctness of the delimitation or boundaries of a particular area or district. Based on maps of species distribution in the Materials for the Atlas of flora of Slovenia (Jogan et al., 2001) and data from the FloVegSi database (T. Seliškar et al., 2003), in a simplified way with a lattice of phytogeographical areas and districts using selected/defined diagnostic species, we established exclusive or mostly present flora for an individual phytogeo-graphical area or subordinate phytogeographical unit (district). Diagnostic species were defined as: (i) exclusively or predominantly present species (such that occur exclusively in only one area); and (ii) mainly present species (such as those that are mainly widespread in only one region and only a few individual sites in a few other areas). The simple way of determining the presence of flora is merely relative, with certain deviations, such as in the frequency of a taxon quantitatively undefined on the map of distribution of species, subspecies, varieties: the sign of presence of a species in a quadrant may mean the occurence/presence of one or more sites of the species, or the occurrence of multiple instances of the plant or only one individual. Nevertheless, the information is sufficiently clear and useful. In addition to taking into account the currently known Slovenian distribution of a taxon, we used its broader (terrestrial) chorological affiliation (geoele-ment, floral element) and biological form. These elements show the biological and ecological conditions in relation to the living conditions in which the plant thrives.
The discussion is divided into two chapters. In the first chapter, we determine the frequency of plant species in phytogeographical areas or districts, which is
the basis for the second chapter on the division of Slovenia into floral provinces. In addition to the flora, vegetation and the existing phytogeographical division of Slovenia, we also took into account the publications of the most relevant botanists - phytogeographers from the earlier period, whose work is directly or indirectly related to Slovenia, such as: Adamovic (1906), Beck (1907, 1908, 1913), HAYEK (1907, 1923); HORVAT (1954, 1962), HORVATIC (1957, 1963), MAYER (1946, 1950, 1951, 1952, 1953, 1960), Meusel et al. (1965), M. Wraber (1969), Soo (1961), POCS (1960), Karpati (1966). We also took into account the work of botanists and phy-togeographers from recent decades, such as Nada Praprotnik (1987), Trinajstic (1976, 1986, 1995), Šugar (1984, 1995 with colleagues), Marinček (1994), Košir (1975) and Zupančič and colleagues (1987, 1995).
The first coordinating works for defining and connecting phytogeographical areas with standard plant provinces were already established in the nineties of the last century (Zupančič et al., 1987, 1995). We have devoted ourselves thoroughly to the problem in the present discussion.
The first reconciliation of Wraber's (1969) phyto-geographical regions with standard plant provinces was based primarily on forest or potential natural vegetation, and it had a more modest floristic basis (Zupančič et al., 1987). We encountered great difficulties in this reconciliation, especially in defining and delineating in the transalpine region of north-eastern Slovenia (Prekmurje, Prlekija), where a special Drava-Mura district was envisaged. In addition, at that time we were convinced that four regions were represented in Slovenia: in addition to the Euro-Siberian-North American and Alpine-High-Nordic, the Mediterranean and Pannonian-Pontic regions. In the last analysis (Šugar et al., 1995), it appeared that the last two regions do not exist in Slovenia, because we are unable to identify appropriate diagnostic species for them or they do not exist at all (e.g., for the Pannonian-Pontic region). We found out that Mediterranean evergreen vegetation and flora is fragmentarily present on only few square meters at Osp, Stena nad Dragonjo and on the Strunjan cliff. This discussion gives greater stress to the floral basis, i.e., the distribution of species and findings of older authors - phytogeographers (Ada-movie, Beck, Hayek, etc.). Our aim is to show, as realistically as possible, in connection with natural geographical features, the phytogeographical division of Slovenia into plant provinces. In particular, we were interested in the extent of the Illyrian floral province,
160 FOLIA BIOLOGICA ET GEOLOGICA 59/2 - 2018
MITJA ZUPANČIČ & BRANKO VREŠ: PHYTHOGEOGRAPHIC ANALYSIS OF SLOVENIA
which is a speciality of our country: it stretches from the southeast of the Balkan Peninsula and ends more or less here, or even slightly towards the northeast.
Today, 32 districts are recognised in Slovenia, in six phytogeographical areas, and five plant provinces
in two floral regions. The occurrence of the fifth province - pre-Noricum-Slovenian - is foreseen for the territory of northeastern Slovenia and will be distinguished (delimited) from the Central European province.
2 FREQUENCY AND OCCURENCE OF PLANT SPECIES IN PHYTOGEOGRAPHIC
AREAS OF SLOVENIA
Slovenia is divided into 6 phytogeographic areas: Alpine, pre-Alpine, Dinaric, pre-Dinaric, sub-Mediterranean and sub-Pannonian (M. Wraber 1969). An upgrading of the phytogeographic areas of Slovenia determined lower phytogeographic units, such as provinces, sectors, subsectors and the lowest unit, districts (Zupančič et al. 1987, Zupančič & Žagar 1995). We were interested in how many plant species with subspecies grow exclusively in a single phytogeographic area or in individual districts of one or another phyto-geographic area.
From 3192 (Jogan et al. 2001) to around 3450 taxons or even more (T. Seliskar et al. 2003, Martinčič et al. 2007) are recorded today in Slovenia. This takes into account all taxons, not just autochthonous species. For this kind of research, we used the published list of plant species of Jogan et al. (2001), which is already somewhat obsolete, in terms of both number and nomenclature of taxons. In relation to the actual designation of taxons, we used the most recent plant key (Martinčič et al. 2007) and the computer program FloVegSi (T. Seliskar et al. 2003).
Each phytogeographic area has some special plant species that only thrive in that specific phytogeograph-ic area. The aforementioned settlement of a specific plant in only one phytogeographic area conditions its phytogeographic distribution, together with specific ecological conditions, such as climate or mezzo- and microclimate, geological base, relief, exposure, altitude, morphology of the terrain, soil, as well as anthropological influences and more. Research has shown that the sub-Mediterranean and Alpine phytogeographical areas are floristically richest. The cause is probably the pronounced climatic and geological-morphological conditions. In the Alpine phytogeographic area, it is cold, fairly damp, with an alpine-continental climate with varied orographic and relief forms. The sub-Mediterranean phytogeographic area is warm, less moist, humidity is present above all in autumn and partially spring, and there are often summer droughts with occasional extreme high temperatures. It is a hilly world, although the relief is richly broken. Carbonate and sili-
cate geological bases alternate in both phytogeographic areas. One would expect numerous plant particularities in the sub-Pannonian area but it is already known from floristic research that the region is impoverished with Pannonian-Pontic species. There is no explicit sub-Pannonian, let alone Pannonian continental climate in Slovenia. We are only on the edge of the sub-Pannonian phytogeographic area, which is not settled by explicitly Pannonian-Pontic species. The Slovene Dinaric and pre-Dinaric areas are particularities on a European scale. They extend from the southeast to the northwest, from the Kolpa to the Soca above the sub-Mediterranean area. The Dinaric area is orographically varied, for the most part carbonate, damp under the influence of an Atlantic climate. The pre-Dinaric area is similarly for the most part carbonate, hilly, with a continental climate. The areas are floristically rich, full of Dinaric-Balkan floristic particularities. Both areas have few species that grow (thrive) exclusively in the Dinaric or pre-Dinaric phytogeographic area. One cause is the interweaving of Dinaric-Balkan or southeast European-Illyrian species between the two phytogeographic areas.
There are a great many fewer plant species that thrive exclusively in districts. There are simply no such species in some districts, e.g., in few districts of the pre-Dinaric phytogeographic area, where there are none of them in three of eight districts, or in the Alpine area, where there are very few in three of nine districts or in the Dinaric area where there are none in one of four districts. Districts in other phytogeograph-ic areas are more or less rich with their own plant species. The floristically richest are the Koper-Savrinija (180), Ptuj (Drava-Mura) (58), Karst-Vipava (57), Kranjska (48) and Stajerska-Koroska (37) districts.
What does the number of species in individual phytogeographic areas or in their districts mean?
The richness of flora in individual phytogeographic areas or in their districts certainly means or confirms that these phytogeographic units are justified and well
160 FOLIA BIOLOGICA ET GEOLOGICA 59/2 - 2018
MITJA ZUPANČIČ & BRANKO VREŠ: PHYTHOGEOGRAPHIC ANALYSIS OF SLOVENIA
chosen; it indicates their floristic and ecological particularity. These species can be classified among diag-nostically important species or even among characteristic or distinguishing species, as a supplement to already chosen or established characteristic species of a particular phytogeographic area. The Alpine phytoge-ographic area is recognised by its particular cryophil-ous species, such as the endemics Campanula x vrta-censis, P. alpinum subsp. victoris, Nigritella kossutensis and N. ravnikii or sub-endemics, e.g., A. tauricum subsp. hayekianum, A. tauricum subsp. tauricum, A. tauricum subsp. latemarense, Campanula zoysii, Ceras-tium julicum, Festuca calva, F. laxa, Gentiana froelichii, Heracleum austriacum subsp. siifolium, Leucanthe-mum lithopolitanicum, Nigritella lithopolitanica, N. widderi, N. archiducis-joannis, Papaver alpinum subsp. ernesti-mayeri, Pedicularis elongata subsp. julica, Saxifraga hohenwartii, Scorzoneroides crocea etc.
The sub-Mediterranean area is marked by thermo-philous sub-Mediterranean and Mediterranean species, which are not found in other phytogeographic areas, e.g., Asparagus maritimus, Cistus salviifolius, Colutea arborescens, Coronilla cretica, Euphrasia mar-chesettii, Osyris alba, Rubia peregrina, Smilax aspera, Viburnum tinus, or some quite rare woody species in Slovenia, such as: Celtis australis, Pistacia terebinthus and Quercus ilex. In addition to the enumerated species, some (sub)endemics also appear in the sub-Mediterranean region, namely: Alyssum montanum subsp. montanum, Campunula marchesettii, Hieracium dragi-cola, Knautia drymeia subsp. tergestina, Moehringia tommasinii, Ranunculus pospichalii etc.
The Dinaric phytogeographic area is floristically rich but modest in terms of particularities or species growing exclusively or predominantly in this area. Four Slovene endemics thrive here: Hladnikia pasti-nacifolia, Primula carniolica with the hybrid Primula x venusta and Ranunculus wraberi. Dinaric-Balkan species that occur exclusively in the Dinaric area arrived here from the southeast, namely: Cerastium dinaricum, Edraianthus graminifolius, Festuca bosniaca, Helian-themum rupifragum, Polygala croatica, Thymus bal-canus, which, with the endemics, excellently define the Slovene Dinaric phytogeographic area.
The sub-Pannonian phytogeographic area, which is on the extreme westerly sub-Pannonian rim, does not have explicitly Pannonian-Pontic species. The majority of these are generally widespread species of the Pannonian region but which do not reach our other phytogeographic areas, namely: Daphne cneorum subsp. arbusculoides, Epipactis nordeniorum, Gagea spathacea, Moenchia mantica subsp. caerulea, Myosotis laxa, Papaver dubium, Potentilla supina, Pulmonaria
mollis, Pulsatilla grandis, Veronica triphyllos, Viscum laxum etc. In the Slovene sub-Pannonian phytogeo-graphic area some generally widespread species occur more frequently and in larger numbers than in other phytogeographic areas of Slovenia, whereby they give a particular seal to the Slovene sub-Pannonian area, namely: Chenopodium rubrum, Cynosorus echinatus, Epipactis voethii, Omphalodes scorpioides, Scirpus radi-cans, Trifolium pannonicum etc.
The River Mura and its tributaries have created oxbows, backwaters, standing water; in places artificial lakes have been formed by the abandonment of gravel pits, or fishponds have been created, individual ones of which have been abandoned. A special riverine, swamp or wetland flora has developed on these water surfaces, typical of the Slovene sub-Pannonian phytogeographic area. Such plants include: Cyperus michelianus, Montia fontana, Marsilea quadrifolia, Nymphoides peltata, Potamogeton obtusifolius, Typha minima, Stratiotes aloides, Wolffia arrhiza. Some species also occur elsewhere in ecologically similar wetland habitats, in other phytogeographic areas, although they are frequent and more constant in the sub-Pannonian region: Cyperus glomeratus, Lemna trisulca, Scirpus radicans, Typha laxmanii etc. All the enumerated species can be considered more or less diagnostic species of the Slovene sub-Pannonian phytogeographic area.
The pre-Alpine phytogeographic area is not as rich as the Alpine area in plant species that thrive exclusively in it. Only some interesting plants are present, including the endemics Leontodon berinii, Moehringia villosa, Ranunculus thora f. pseudoscutatus, R. aesoti-nus and Saxifraga paradoxa and the protected species Gladiolus imbricatus, Daphne cneorum subsp. cneo-rum, Liparis loeselii, Lycopodiella inundata etc. In addition to the enumerated, the following species are interesting: Cirsium waldsteinii, Diphasiastrum alpinum, Euphorbia triflora subsp. kerneri, Poa carniolica, Primula veris subsp. canescens, Woodsia ilvensis, which are more or less reliably ranked among diagnostically important species of the Slovene pre-Alpine phytogeo-graphic region. The majority of the enumerated species arrive here from the west. One could probably find some other interesting and rare species that mark the Slovene pre-Alpine region.
The pre-Dinaric phytogeographic area is the poorest in exclusive plant species, although it is floristically rich. A smaller selection of flora nevertheless marks this phytogeographic area, despite the fact that some of the mentioned species individually thrive in the Di-naric, sub-Mediterranean or even pre-Alpine phytogeographic areas. Constant, growing exclusively or mainly in the pre-Dinaric phytogeographic area, are:
160 FOLIA BIOLOGICA ET GEOLOGICA 59/2 - 2018
MITJA ZUPANČIČ & BRANKO VREŠ: PHYTHOGEOGRAPHIC ANALYSIS OF SLOVENIA
Acer obtusatum, Aconitum variegatum subsp. nasutum, A. vitosanum, Asplenium trichomanes subsp. pachyrha-chis, Dianthus giganteus subsp. croaticus, Erysimum carniolicum, Fumaria officinalis subsp. wirtgenii, and Rosa blondaeana.
The majority of the districts of the phytogeo-graphic areas have their own growing species, as is evident from Tables 1 and 2. However, some districts do not have them or very few of them: such as the Southeast Alps district and Primorje-Julian Alps district in the Alpine phytogeographic region, Krim-Mokrica-Gotenica district in the Dinaric phytogeographic area and West Dolenjska, Notranjsko, Polhov gradec, Ig, Bohor-Kum and Central Dolenjska districts in the pre-Dinaric phytogeographic area. However, species from other phytogeographic areas have arrived in these districts, which one would not expect here. They thus give these districts a specific floristic and ecological seal or difference that justifies their existence. A clear example is the Ig district, in which there are some Alpine and numerous Dinaric species. Alpine
species characterise the particularity of the district. Because of the presence of Dinaric species, it is not clear whether to rank it into the pre-Dinaric (Zupančič & Žagar 1995) or Dinaric phytogeographic area, in which Accetto (2010) places it.
For phytogeographical areas and districts, we analysed plant species that exclusively or mainly thrive in a specific phytogeographical area and defined them according to biological forms and their phytogeographical distribution (by geoelements). This is shown in Tables 3-20. The selected plant species thus reflect a particular floral and ecological image of a particular district, and the group of flora of the districts in a certain phytogeographical area consequently shows its floral and ecological appearance (Tables 21-24). For the definition of biological forms and geoelements, we used the following literature: Pignatti (2005), in part Aeschimann et al. (2004) and to a lesser extent Pol-dini (1991).
The analysis of exclusively or mainly present species in the Alpine phytogeographical area (Tables 3, 4
Table 1: Number of exclusively or mainly present species in phytogeographic areas Tabela 1: Število vrst izključno ali večinoma prisotnih na fitogeografskih območjih
PHYTOGEOGRAPHIC AREA Fitogeogr. območje
ALPINE / SUB-MEDI- DINARIC / SUB-PANNONIAN PRE-ALPINE PRE-DINARIC / ALPSKO TERRANEAN/ DINARSKO / SUBPANONSKO PREDALPSKO PREDDINARSKO SUBMEDITER.
NUMBER OF SPECIES
in all districts/ v vseh distriktih
in individual districts / v posameznih distriktih
Predominantly in a phytogeographic area / pretežno na fitogeogr. območju
In all phytogeographic areas / na vsem fitogeografskem območju
151
116
61
328
146
378 58 582
1
30 5
36
7 74 30 111
16 151
32 199
0
23 3 26
Table 2: Number of species bound exclusively or mainly to an individual district Tabela 2: Število vrst, ki so vezane izključno ali večinoma na posamezen distrikt
PHYTOGEOGRAPHIC AREA Fitogeogr. območje	1 a b c d	2 a b c d e	7 a b c d	5 a b c d	3 a b c	4 a b c d	6 abcdefgh
1/2 ALPINE ALPSKO 7 SUBMEDITERRANEAN SUBMEDITERANSKO 5	DINARIC DINARSKO 3	SUBPANNONIAN SUBPANONSKO 4	PREALPINE 6	PREDINARIC PREDDINARSKO	11 8 2 2	20 3 9 4 7	9 57 5 180	10 18 0 2	58 8 6	18 48 37 27	0 0 8 3 0 1 4 2
160 FOLIA BIOLOGICA ET GEOLOGICA 59/2 - 2018
Murska Sobota
Slovenji Gradec
Jesenice
©LJUBLJANA
• Novo Mesto
Trieste) Trst
ADRIATIC SEA
• Koper \ Capodistriax
JZRCSAZU Biološki inštitut Jovana Hadžija
0 10 20 30 40 50 km
ALPSKO-VISOKONORDIJSKA REGIJA
ALPINE-HIGH NORDIC REGION Alpska provinca (1a, 1b, 1 c, 1d)
Alpine province
EVROSIBIRSKO-SEVERNOAMERIŠKA REGIJA
EU ROSI BERI AN-NORTH AMERICAN REGION
Srednjeevropska provinca (2a, 2b, 2c, 2d, 2e, 4d)
Central European province
Prenorijsko-slovenska provinca (3a) pre-Noric-Slovene province
Ilirska provinca (3b, 3c, 4a, 4b, 4c, 5a, 5b, 5c, 5d, lllyrian province 6a, 6b, 6c, 6d, 6e, 6f, 6g, 6h)
llirsko-jadranska provinca (7a, 7b, 7c, 7d)
11 ly ria n-Ad ria tic province
Legend of districts - Legenda distriktov:
MITJA ZUPANČIČ & BRANKO VREŠ: PHYTHOGEOGRAPHIC ANALYSIS OF SLOVENIA
According to Zupančič & Vreš 2018, Map 1 (po Zupančič & Vreš 2018, Karta 1)
ALPSKO-ViSOKONORDIJSKA REGIJA
ALPtNE-HIGH NORDfC REGION Alpsko provinca - Alpine province
| lo Julijski distrikt - Julian (AlpsJ lb Karavanski distrikt Karavanke 1c Kamnisko-savinjski distrikt Kamnik-Savinja "t d Alpsko-pohorski distrikt - Alps-Pohorje
EVROSIBIR5KO-5EVERNOAMERIŠKA REGIJA
EUROSIBERIAN-NORTH AMERICAN REGION Srednjeevropska provinca - Central European province
i 2o Jugovzhodnoalpski distrikt - Southeost Alps 1 2b Subalpsko-pohorski distrikt sub-Alpine-Poborje I 2c Gornjesavinjsko-koroški distrikt - Upper Savinja-Koroška j 2d Primorsko-julijskaolpski distrikt - Primarje-Juiion Alps
i2e Zahodnokaravanška-kamniškaalpski distrikt - West Karava nke-Kamnik 4d Pohorsko-kobonski distrikt Pohorje Kozja k Prenorijsko-slovensko provinca - pre-NarioSlovene province H 3a Ptujski (dravsko rnurski) distrikt - Ptuj (Dravo-M ura) Ilirsko provinco - lllyrian province ~ 3b H a loški distrikt - Haloze 3c Bizeljsko-krški distrikt - Btzeljsko-Krško
4a Submediteransko-alpski distrikt sub-Mediterroneon-pre-Alpine 4b Kranjski distrikt - Kranjsko
| 4e Stajersko koroški distrikt - Štajerska-Koroška 5o Trnovski distrikt - Trnovo 5b Snežnisko-risnjaški distrikt - 5nežnik-Risnjak 5c Roški distrikt - Rog
j 5d Krfmsko-mokrška-goteniški distrikt - KrrrrvMokrica-Gotenico 6a Zahadriodoienjski distrikt - West Dolenjska 6b Kočevski distrikt - Kočevje 6c Belokranjski distrikt - Bela krajina 6d Notranjski distrikt Notranjska 6e Pal hog rajski distrikt - Polhov Gradec 6f Iski distrikt - Ig
I 6g Bohorsko-kumski distrikt - Bohor-Kum 6b Osrednjedotenjski distrikt - Centrol Dolenjska llirsko-jadranska provinco - lilyrkin-Adriatic province
7o Briški distrikt - Briško 7b Krasko-vipavski distrikt - Karst-Vlpovo 7c Brkinski distrikt - Brkini 7d Kopersko šavrinski distrikt KoperŠovrinijo
According to phytogeographic regions in M. Wraber 1969 (urejena po fitogeografskih območjih v M. Wraber 1969)
Alpine Region / alpsko območje (AL)
1a	Julian (Alps) / julijski
1b	Karavanke / karavanški
1c	Kamnik-Savinja / kamniško-savinjski
1d	Alps-Pohorje / alpsko-pohorski
2a	Southeast Alps/jugovzhodnoalpski
2b	Sub-Alpine-Pohorje / subalpsko-pohorski
2c	Upper Savinja-Koroška / gornjesavinjsko-koroški
2d	Primorje-Julian Alps/primorsko-julijskoalpski
2e	West Karavanke-Kamnik / zahodnokaravanško-kamniški
pre-Pannonian Region / subpanonsko območje (SP)
3a Ptuj (Drava-Mura)/ptujski (dravsko-murski) 3b Haloze / haloški 3c Bizeljsko-Krško / bizeljsko-krški
pre-Alpine Region / predalpsko območje (PA)
4a Sub-Mediterranean-pre-Alpine / submediteransko-predalpski 4b Kranjsko / kranjski 4c Štajerska-Koroška / štajersko-koroški 4d Pohorje-Kozjak / pohorsko-kobanski
Dinaric Region / dinarsko območje (DN)
5a Trnova / trnovski 5b Snežnik-Risnjak / snežniško-risnjaški 5c Rog / roški
5d Krim-Mokrica-Gotenica / krimsko-mokriško-goteniški
pre-Dinaric Region / preddinarsko območje (PD)
6a	West Dolenjska / zahodnodolenjski 6b Kočevje / kočevski 6c Bela krajina / belokranjski 6d Notranjska / notranjski 6e Polhov Gradec / polhograjski 6f Ig / iški
6g Bohor-Kum / bohorsko-kumski
6h	Central Dolenjska / osrednjedolenjski
sub-Mediterranean Region / submediteransko območje (SM)
7a Briško / briški 7b Karst-Vipava / kraško-vipavski 7c Brkini / brkinski 7d Koper-Šavrinija / koprsko-šavrinski
Map 1 (on the leftpage): Phytogeographic division of Slovenia(l:920.000). Karta 1 (na levi strani): Fitogeografska delitev Slovenije(1:920.000).
160 FOLIA BIOLOGICA ET GEOLOGICA 59/2 - 2018
MITJA ZUPANČIČ & BRANKO VREŠ: PHYTHOGEOGRAPHIC ANALYSIS OF SLOVENIA
and 5) shows the dominance of hemicryptophytes (25 or 56%), followed by chamaephytes (7 or 18%), followed by geophytes (5 or 13%), there are negligible therophytes (1 or 3%). Phanerophytes, s lat. helophytes and hydrophites are not included among the exclusively or mostly present species (Table 22). In a comparison with other phytogeographical units, the proportion of hemicryptophytes with chamaefites is ranked third (Table 21). Table 24 shows the relationship between geoelements in the Alpine area, in which endemics (8 or 22%) and alpine endemics (5 or 14%) predominate. Other geoelements from the aforementioned units indicate the cold alpine conditions in the south-eastern Alps. In comparison with other phytogeographical areas of Slovenia (Table 23), alpine endemic species (5 or 62%) stand out in the Alpine area: Jovibarba arenaria, Artemisia genipi, Minuartia rupestris, Primula villosa, Taraxacum cuculatum and the Eastern Alpine-Illyrian endemic Viola zoysii, as well as other endemics characteristic of the south-eastern Appenine Alps: An-drosace helvetica, A. hausmanii, Papaver alpinum subsp. victoris, Festuca alpestris, Geranium argenteum, Poa cenisia etc. In addition to the pre-Alpine and sub-Mediterranean areas, the Alpine area is rich in endemics. Table 23 shows the appearance of other geoele-ments, which are less numerous in comparison with other areas, in particular the pre-Alpine areas, but highlight the cold alpine conditions mentioned above.
The most floristically supported with exclusive or mainly growing species is the Southeast Alps district (2a), and with less exclusive species the Alps-Pohorje (1d) and the Primorje-Julian Alps districts (2d), but which does not mean that they do not have their own particularities in the narrower and wider circle of the phytogeographical division of Slovenia (Tables 3, 4 and 5). In particular, they differ from other districts due to the thermal influence of the Pannonian climate (Alps-Pohorje district (1d) and the Mediterranean climate (Primorje-Julian Alps (2d)), which allows the occurrence of some thermophilous plant species, which are widespread in the sub-Pannonian and sub-Mediterranean area and are not present exclusively or predominantly here.
Analysis of the exclusively or mainly present species of the pre-Alpine phytogeographical area (Tables 6, 7 and 8) shows the high prevalence of hemicrypto-phytes (65 or 49%). Terophytes (25 or 19%) and geophytes (19 or 14%) are also numerous. Unlike the Alpine area, phanerophytes (8 or 6%) and nano-phanero-phytes (1 or 1%) occur among exclusively or mainly present species. There are also some chamaephytes (9 or 6%). There are also heliophytes and hydrophytes (each of 2 or 2-3%) (Table 22). The distribution of spe-
cies by biological form compared to other phytogeographical areas (Table 21) shows that the pre-Alpine area is rich in hemicryptophytes, similar to the sub-Mediterranean (65 or 33%); it also exceeds numerically in other biological forms, except in comparison with the sub-Mediteranean region, which is generally richer in the diversity of biological forms. The range of species in terms of biological form indicates more moderate living conditions, which are also reflected in the presence of terophytes and phanerophytes. Comparison of geoelements with the Alpine phytogeographical area shows a certain similarity and, at the same time, a certain diversity that is inherent due to the presence of rare individual species. Some geoelements are even represented in a minority in comparison with other areas, but they provide a specific phytogeographical character, such as Stenomediterranean and South East European geoelements. (Table 24). A particularity of the pre-Alpine area is the presence of endemics (7 or 6%) or Alpine endemics (2 or 2%) in valeys or in higher locations of the pre-Alpine area. These are: Euphorbia kerneri, Leontodon berinii, L. hispidus subsp. brumatii, Polygala croatica, Gentianella aspera, Thesium rostra-tum and Jovibarba hirta. Geoelements within the preAlpine region are shown comparatively in Table 24, whereby geoelements of the European-East European region prevail, with the insertion of Mediterranean and Eastern - (Asian) geoelements. All districts (4a to 4d) are well supported floristically.
An analysis of exclusively or mainly present species in the Dinaric phytogeographical area (Tables 9, 10 and 11) shows that it contains most hemicryptophytes (17 or 58%). Terophytes (5 or 14%), phanerophytes (5 or 17%) and chamaephytes (3 or 9%) are modestly represented (Table 22). Compared to other areas, there is modest representation of exclusive species in the Di-naric area, and so a modest representation of these species in individual categories of biological forms (Table 21) is also evident. Comparing biological forms with other areas does not provide a picture of living conditions in the Dinaric area (Diagram 1). This can only be done by comparison within an area, in which a predominance of hemicryptophytes provides an image of more difficult but not extreme site conditions.
The diversity of geoelements in the Dinaric area is modest, with only a few endemics: e.g. Hladnikia pasti-nacifolia in Ranunculus wraberi. Southeast European, European-Asian and Mediterranean geoelements are represented by two species each, others are represented by only one species (Table 24). In contrast with other areas, Southwest or Central European and Mediterranean-West Asian geoelements are represented here. A particularity is the presence of 16 Illyrian geoelements
160 FOLIA BIOLOGICA ET GEOLOGICA 59/2 - 2018
MITJA ZUPANČIČ & BRANKO VREŠ: PHYTHOGEOGRAPHIC ANALYSIS OF SLOVENIA
(Table 23). The distribution of geoelements shows that the Dinaric area belongs to the European-South European region.
Districts 5a, b and d are supported by exclusively or mainly present species. Mokrica-Gotenica and Krim districts have very few exclusive species and are neither floristically nor vegetationally supported. It would be prudent to combine them together to the Krim-Mokrica-Gotenica district (5 d). According to Dakskobler (2015), it is questionable to classify the Banjšice plateau into the Trnovo District (5a), since it is the transitional area between the sub-Mediterranean and the pre-Alpine phytogeographical area (Kaligarič & Škornik 2002).
There are even fewer exclusively or mostly present species in the pre-Dinaric phytogeographical area than in the Dinaric area (Tables 12, 13 in 14). Both areas are floristically characterised by southeastern European-Illyrian species, which in terms of number and mass are found similarly in both areas, and both exclusively or mostly present species in one or other area. As in the Dinaric area, predominantly hemicryptophytes appear in the pre-Dinaric area (4 or 44%). Phanerophytes and terophytes (with 2 species or 22%) are also notable. There are no exclusive species of heliophytes or hydrophytes here (Table 22). In comparison with other areas, this area is poorest in exclusive or predominant species, resulting in a modest proportion of biological forms (Table 21). It is difficult to evaluate living conditions based on biological forms. The percentage of geoelements in the pre-Dinaric area is uniform (Table 24). In comparison with other areas, only two geoele-ments stand out, which are not found in other areas, namely Southwest and Mediterranean-Asian geoele-ments. Other geoelements that are mostly present in the Dinaric area, give the warm imprint of South-Southeast Europe (Table 23). In view of the modesty of species in the categories of life forms and geoelements, we can infer with reservations favorable vegetation living conditions in the pre-Dinaric area.
Of the eight districts in the pre-Dinaric area, only in five districts are present some rare exclusively or predominantly present species. A division into 8 districts is justified on the basis of the floristic and vege-tational analysis of Zupančič and Žagar (1995).
The sub-Mediterranean phytogeographical area is the richest in exclusively or predominantly present species (Tables 15, 16 and 17). The analysis of biological forms is more or less balanced - with the exception that there are no helophytes. Four categories are predominant: numerous terophytes (115 or 44%), followed by hemicryptophytes (67 or 26%), followed by geo-phytes (28 or 11%) and phanerophytes (28 or 11%).
Chamaephytes (13 or 5%) and hydrophytes (8 or 3%) are less represented (Table 22). The distribution or proportion of species according to biological forms compared to other areas shows the following image: tero-phytes are 66%, phanerophytes 61%, nanophanero-phytes 56%, geophytes 45%, hydrophytes 44%, chamaephytes 35% and hemicryptophytes 34%. Comparison between areas shows that the sub-Mediterranean area is leading in all categories, except in the case of heliophytes. The high representation of terophytes and phanerophytes s. lat. highlights the warm dry sub-Mediterranean conditions. Geophytes occur only in spring and survive drought with underground plant organs. The numerous hemicryptophytes indicates the unfavourable seasonal conditions. (Tables 21 and 22).
The sub-Mediterranean phytogeographical area is rich in exclusively or mainly present geoelements, highlighting the warm climatic conditions and consistent with the distribution of biological forms. The phytogeographical position of the area can be synthesized as European-Mediterranean, with influences from the Atlantic in the west and the warm part of the continent in the east (Table 24).
All districts of the sub-Mediterranean area were floristically evaluated. Karst-Vipava (7 b) and Koper-Šavrinija districts (7 d) have most exclusively or mostly present species. Briška (7 a) and Brkini (7 c) districts have the least exclusively or mostly present species. Koper-Šavrinija district (7 d) is the warmest and dryest Mediterranean, which is reflected in the many species of terophytes and Stenomediterranean, Euro-Mediterranean and fewer subtropical geoelements (Table 15). On the south-eastern side, however, on the basis of the moderate representation of Euro-Mediterranean-Turanian and Southeast-South-Siberian regions we can conclude similar but numerically fewer geoelements. The endemic Moehringia tommasinii is present among exclusive species (Tables 16 and 17).
It is interesting that there are 5 endemics among exclusive species in the Karst-Vipava District (7b): Hi-eracium dragicola, Moehringia tommasinii, Sorbus istri-aca, S. mayeri and S. slavnicensis, which gives the district its own character; thus Slovenian and northern-Adriatic sub-Mediterranean (Tables 15 and 17).
An analysis of exclusively or mainly present species in the sub-Panonnian phytogeographical area (Tables 18, 19 and 20) shows that terophytes (26 or 41%) are most numerous, followed by hemicryptophytes (17 or 27%). In addition to terophytes, which mark the "steppe" area, there are also hydrophytes (7 or 11%), which inhabit wetlands, backwaters of the Mura River, or flooded abandoned gravel pits etc. (Table 22). In comparison with other areas in the sub-Panonnian area, hydro-
FOLIA BIOLOGICA ET GEOLOGICA 59/2 - 2018 2 0 3
MITJA ZUPANČIČ & BRANKO VREŠ: PHYTHOGEOGRAPHIC ANALYSIS OF SLOVENIA
phytes (7 or 39%) stand out, similar to those in the sub-Mediterranean area (8 or 44%). The percentage participation of species of other biological forms is fairly similar to the pre-Alpine area; these are better represented here than in the Alpine, Dinaric or pre-Dinaric areas. (Table 21). It can be concluded on the basis of the proportion of biological forms in the sub-Panonnian phy-togeographical area that growth conditions for the vegetation are relatively favorable, in view of the increased occurrence of terophytes and nanophanerophytes. They indicate a warm climate, which can be disadvantageous due to drought in excessively hot periods.
The occurrence of exclusive geoelements in the sub-Panonnian region is modest and individual (6 species, one recording or specimen each, Table 23). Other geoelements are consistent with the sub-Mediterranean region and are rarely classified as „mostly present". Geoelements are most often represented with only one species. A protected species was recorded in the Haloze District (3b), the endemic Sempervivum juvanii (Donacka gora - quartz limestone sandstone and conglomerate). Analysis of geoelements gives a Southeast European-European-East European-Carpathian-Asian character. (Table 24). This definition can be deduced from Table 23, which shows the percentage of geoelements in comparison with other phytogeo-graphical areas.
All three districts of the sub-Pannonian phytogeo-graphical area are floristically supported (Tables 1820), in particular the Drava-Mura district (3a), which we propose as the Ptuj Dictrict (Soo 1961), is in the pre-Noricum-Slovenian floral province (Meusel et al., 1965). In terms of number of species, this district is most Pannonian ("steppe") with numerous terophytic and eastern geoelements. The selected (exclusively or mostly present) species of this district are classified primarily as terophytes in terms of biological forms (Table 19), of which there are 24 (46%) and hemicryp-tophytes with 10 (19%). Six (12%) hydrophytes occur, due to oxbowlakes, fishponds, ponds that have been created from abandoned gravel pits and occasional influxes of water, and other wetlands. There are as many geophytes 6 (12%). There are 3 chamaephytes (6%). Na-nophanerophytes 2 (4%) and phanerophytes 2 (1%) are rare. The real image of the phytogeographical area or floristic province is given by terophytes, which are leading for the lowland, arable sub-Pannonian area or, more precisely, to the rim of the sub-Pannonian region of Slovenia. In addition to terophytes, hygrophytes that inhabit the numerous wetlands there are also typical of the area under consideration and, consequently, also for the Ptuj district of the pre-Pannonian-Slovenian floral province (Table 19).
The determination of exclusively or predominantly present species according to phytogeographical prevalence (Table 20) is the following. There are most Eurasian (8 or 15%), Sub-cosmopolitan (6 or 11%), Euro-Siberian (5 or 10%), South European-South Siberian (5 or 10%), Sub-tropical (4 or 8%) and South European (3 or 6%) geoelements. This is half of all exclusively or mostly present species, which are phytogeographically well defined by the Ptuj District of the Pre-Noricum-Slovenian province of our northeastern peripheral sub-Pannoni-an region. Even less represented geoelements should be added to these diagnostic species of the Ptuj district, such as: East European (2 or 4%), Pontian, Paleosub-tropical, Circumboreal, Stenomediterranean, Northern Mediterranean-Montane, Euro-Mediterranean-Turanian, Southeast European, European-Caucasian, Eastern Mediterranean and Paleotemperate geoelements (each represented by 1 species or 2%). Other geoelements in Table 20 are also found in other districts.
We also made an analysis of the appearance of Southeast European-Illyrian elements in the Ptuj district in order to assess the influence of the neighbouring Illyrian province on the southern and south-western border, that is, with the Bizeljsko-Krsko (3c) and Stajerska-Koroska districts (4c). Of Southeast Europe-an-Illyrian geoelements, only the species Aposeris foet-ida with a narrow distribution and the widespread species Knautia drymeia subsp. drymea and Fraxinus an-gustifolia subsp. oxycarpa occur. The following Southeast European-Illyrian species are rarely or very rarely found in the western tip: Anemone trifolia, Cardamine trifolia, C. enneaphyllos, C. waldsteinii and Aremonia agrimonioides, and in the southern area the species: Hacquetia epipactis, Hieracium transsilvanicum and Festuca drymeia; and the species Lamium orvala, Poly-stichum setiferum, Erythronium dens-canis and Tamus communis are scattered throughout the area. Most of these species thrive better on basal soils and on a carbonate geological base; exceptions are Erhythronium dens-canis and Hieracium transsilvanicum, which grow on acid soils, and the species Festuca drymeia and Poly-stichum setiferum, which are adaptable and thrive on moderate acidic to basal soils.
Individual, rare occurrences of Southeast Europe-an-Illyrian species and the more frequent but not so diagnostically important Southeast European-Illyrian species, Aposeris foetida and Knautia drymeia subsp. drymeia, together indicate a certain differentiation of the Ptuj district within the pre-Noricum-Slovenian province. It is particularly well characterized by the species Fraxinus angustifolia subsp. oxycarpa, which is present exclusively in the Slovenian sub-Pannonian rim.
FOLIA BIOLOGICA ET GEOLOGICA 59/2 - 2018 2 0 3
MITJA ZUPANČIČ & BRANKO VREŠ: PHYTHOGEOGRAPHIC ANALYSIS OF SLOVENIA
The floristic analysis of the Ptuj area of the pre-Pannonian-Slovenian province is followed by a vegetation analysis of forest communities that are typical of it and are mostly or only distributed here. These are: Vicio oroboidi-Fagetum (Ht. 1938), Pocs & Borhidi in Borhidi 1960, Polysticho setiferi-Fagetum Zupančič et al. 2001 (non Ubaldi 1988 nom. inv.), Festuco drymei-ae-Abietetum Vukelic & Baričevic 2007, Pruno padi-Carpinetum betuli (Marinček & Zupančič 1982) Marinček 1994, Hieracio rotundati-Fagetum Ž. Košir 1994, Galio rotundifolii-Pinetum Zupančič & Čarni ex Čarni et al. 1992, Pruno padi-Fraxinetum angustifoliae Čarni et al. 2008 nom. nud., Fraxino-Ulmetum effusae Slavnic 1952 var. Prunus padus Vukelic et Baričevic 2004, Salicetum albae-fragilis Soo (1930) 1940, Querco roboris-Carpinetum M. Wraber 1969, Stellario nemo-rum-Alnetum glutinosae Lohmayer (1953) 1957, Lonice-
ro caprifolii-Quercetum roboris (Raus 1971) Marincek 1994 and Querco roboris-Ulmetum minoris Issler 1924. Of grassland communities, characteristic species (described for the first time here) for the area would be Dactylis glomerata-Festuca pratensis comm. (A. Seliskar 1998) and later discovered dry or semidry grasslands Hypochoerido-Festucetum rupicolae Steinbuch 1995 and Onobrychido viciifoliae-Brometum Kaligaric et Skornik 2002 of Slovenian sub-Pannonean region (Kaligaric & Skornik 2002, Skornik 2003). As has already been noted, there are a number of wetlands in the area under consideration, which are covered by a number (nine) of wetland associations of the classes Lemnetea, Isoeto-Nanojuncetea, Galio-Urticetea and Phragmiti-Magnocaricetea, which give their own character to the province, and thus also the Ptuj district, and the pre-Noricum-Slovenian province.
3 COMPARISON BETWEEN ANALYSES OF SELECTED AND ALL TAXONS IN THE PHYTOGEOGRAPHIC AREAS OF SLOVENIA
For comparison, we analyzed the biological forms of taxons among the exclusively or mostly present (selected species) and all the growing species of Slovenia in individual phytogeographical areas according to M. Wraber (1969), in order to determine the coherence or diversity of the results of the relationships among biological forms. We used 3240 taxons for processing by FloVegSi (T. Seliskar et al. 2003) (Diagrams 1 and 2).
In the Alpine phytogeographical area, the ratios of biological forms are for the most part more or less consistent. (Table 22, Diagram 1). There is a difference with phanerophytes, which are missing in the analysis of exclusive or mostly present species (Table 22). This is explained by the fact that tree species present here (e.g., larch, spruce, fir, beech, white maple etc.) also occur in other phytogeographical areas. We were surprised by the number of terophytes in the Alpine area (Diagram 1), in which we did not expect such a high proportion. This is attributed to the excessively wide Alpine area of M. Wraber (1969) towards the lower pre-Alpine area.
In the pre-Alpine phytogeographical area, the two analyses of biological forms are consistent, with negligible deviations.
Comparison of biological species in the Dinaric phytogeographical area is consistent. The difference is only in the occurence of the number of phanero-phytes, which is in a ratio of as much as 15: 6 (Table 22, Diagrams 1 and 2). The Dinaric area is known for its diversity of tree (phanerophyte) and shrub (nanophan-
erophyte) species. The difference is interpreted as being due to imprecise methods, which in these cases are based on approximations and are therefore relative, although they give a satisfactory result.
In the pre-Dinaric phytogeographical area, the percentage of phanerophytes differs between the analyses of selected and that of all species in Slovenia, by almost double, the least deviation being found with chamaephytes (Table 22, Diagrams 1 and 2). With other biological forms relations are consistent. In the relation between phanerophytes and chamaephytes, of the two analyses the analysis covering all plants of Slovenia is to be believed. It should be noted that for selected species, an error may have arisen due to the small number of species. It is uncertain why chamae-phytes drop out in the analysis of selected species.
In the sub-Mediterranean phytogeographical area, there are percentage differences in hemicrypto-phytes and terophytes. There are twice as many hemic-ryptophytes in the analysis of all species in Slovenia, and twice as many terophytes in the analysis of selected species. Other percentages of biological species are consistent. The cause is probably in the relativity of the two analyses, whereby we cannot precisely define the boundaries of the areas with either analysis. (Table 22, Diagram 1).
There are most differences in the sub-Pannonian phytogeographical area. In the analysis of all species in Slovenia, phanerophytes and hemicryptophytes predominate; and geophytes and terophytes in the analy-
FOLIA BIOLOGICA ET GEOLOGICA 59/2 - 2018 2 0 3
MITJA ZUPANČIČ & BRANKO VREŠ: PHYTHOGEOGRAPHIC ANALYSIS OF SLOVENIA
sis of selected species (Table 22, Diagram 1). Because of completeness, the analysis of all species is more reliable and is also computer supported. Despite the differences between analyses, we believe that the relations between biological forms are very similar. In both analyses, hemicryptophytes and terophytes predominate, which is characteristic of the sub-Pannonian area. In comparison with other phytogeographical areas, hydrophytes have the highest percentages in the sub-Pannonian area in both analyses (Table 22, Diagram 1). In a similar comparison for phanerophytes, the percentages in all areas are balanced (Diagram 1).
The analysis of selected species by regions shows a below average percentage of phanerophytes in the sub-Pannonian area, which is not realistic. The reason is similar to other phytogeographical areas, since almost all phanerophytes are predominantly present in all phytogeographical areas.
We conclude that the analysis of biological forms of all species for the most part confirms the analysis of the selected (exclusively and mostly present) species, which faithfully reflects their living conditions, both for individual taxons and for mutual growth in different vegetational forms.
4 THE DIVISION OF SLOVENIA INTO FLORAL PROVINCES
Slovenia is divided into two phytogeographic regions: the superficially most widespread Eurosiberian-North American region and the superficially modestly represented Alpine-Nordic region in the northwest Alps. In the context of these two regions, there are five phytogeographic provinces. In the Eurosiberian-North American region there are four: Central European on a smaller area of northern Slovenia, the Illyrian in central Slovenia has a larger area and the Illyrian-Adriatic province on the smallest area of southwest Slovenia and in the northeast a newly distinguished pre-Noric-Slovene province with a minor extent. The Illyrian and Illyrian-Adriatic provinces are phytogeographically particular, distinguished from the Central European and pre-Noric-Slovene provinces by southeast Europe-an-Illyrian (Illyrian, Illyroidian) geoelements for the most part coming from the Balkan Peninsular, which are excluded here towards the east. In the Alpine-High Nordic region we have the Alpine province, which is settled by southeast-Alpine geoelements from the west and here they achieve their most easterly settlement.
In the description of new districts of Slovenia (Zupančič & Žagar 1995) we also considered the problem of the extent of the Illyrian floral province. The basic considerations derived from the research of earlier authors at the start of the twentieth century (Zupančič & Žagar 1995: 21). We relied on Adamovic's (1906) cartographic presentation of the Il-lyrian floral province and above all on the basic studies of Beck (1907, 1908, 1913) and Hayek (1907, 1923). Beck (1907-1913) distinguished in his studies Mediterranean, Illyrian and Central European flora, which is a solid basis for delineating today's Illyrian-Adriatic, Illyrian and Central European provinces. Hayek (1907) focused above all on the Alpine area - Kamnik Alps, which he divided into six zones: mountain (mon-
tane) zone, 340-700 m (900 m), lower pre-Alpine, ((700 m) 900-1200 m), upper pre-Alpine area (1300-1628 m), area of dwarf pine (1631-1802 m), Alpine (2020-2250m) and sub-nival area (2250-2569 m), which is a solid basis for delineating between the Eurosiberian-North American and Alpine-Nordic regions and the Alpine province. In the area under discussion, Hayek (ibid.) additionally notes the presence of Pannonian flora but which today would not be placed there, perhaps only some species more widely understood as Pannonian species, Dianthus barbatus, Helleborus odorus, Silene viridifolia, Galium aristatum, Centaurea variegata, C. fritschii, Ophrys holosericea, Tunica saxífraga, Linum tenuifolium, L. flavum.
In his study for Štajerska, Hayek (1923) restricts the Slovene part of Štajerska to the area from Šentilj in the north to Brežica (Obrežja) in the south and from the northern slopes of the western Kamnik Alps (Ojstrica) and the southwestern Karavanke (Olševa) to Haloze in the east. He divides this area into two phytogeographic areas: European-Siberian forest and Alpine areas. He divides the first area into districts, namely, south German, sub-Alpine and Austrian districts, and this last into four sub-districts. Of interest to us are the northeast-Alpine and Illyrian sub-districts of the subAlpine district and the Pannonian sub-district of the Austrian district. He divides the second, alpine area into the districts North Calcareous and Central Alps and South Calcareous Alps with six sub-districts. Of these six sub-districts, of interest are the Julian Alps sub-district of the Southern Calcareous Alps district and partially the Noric Alps sub-district of the Northern Calcareous and Central Alps district. For defining phytogeographic areas, districts and sub-districts, especially Illyrian ones, the distribution of some thermophilous, though generally widespread, south-
FOLIA BIOLOGICA ET GEOLOGICA 59/2 - 2018 2 0 3
MITJA ZUPANČIČ & BRANKO VREŠ: PHYTHOGEOGRAPHIC ANALYSIS OF SLOVENIA
east European-Illyrian species served him: Ostrya carpinifolia and Fraxinus ornus (its northern boundary is Dravograd-Velenje-Slov. Bistrica-Macelj-Ptuj) and Castanea sativa (northern boundary: to Graz), as well as the distribution of grapevine (northern boundary: Radlje, border with Austria-Ruse-Hoce-Slov. Bistrica and then along the boundary of distribution of the species Ostrya carpinifolia and Fraxinus ornus - Dravograd). His delineation between Illyrian and Central European phytogeographic provinces as we understand it today is surprisingly precise if we take into account the then less researched territories of Carniola and Carinthia and the modest literature. He mainly relied on Beck (1907-13).
Beck (1907-13) investigated the Slovene ethnic territory botanically and above all phytogeographical-ly at the end of the 19th and beginning of the 20th century. He delineated Mediterranean, Illyrian and Central European flora and showed all this on maps. He classified today's western Slovenia into the Mediterranean region all the way to Kanal, Volce and Breginj (Breginjski kot). His delineation provided a solid basis for later phytogeographers. He was precise, sometimes even very precise: an example is the described habitat of Illyrian (southeast European-Illyri-an) flora in the Zavrsnica valley below the Karavanke, namely: Aremonia agriminioides, Cardamine ennephyl-los, C. trifolia, C. waldsteinii, Hacquetia epipactis, La-mium orvala, Omphalodes verna, Vicia oroboides etc.
Since the Second World war, a number of botanists and phytocenologists have followed, who have researched the phytogeographic division of Slovenia and resolved this kind of problem in various ways. Among the first phytogeographers was the botanist Mayer (1946). In his dissertation he floristically analysed the Southeast Calcareous Alps and came to the conclusion that the Eastern Calcareous Alps should be classified in the Alpine Province. He confirms this classification by the appearance of Alpine-Northern European (e.g., Nigritella nigra, Campanula barbata, Euphrasia minima), Alpine-Central European (e.g., Saxifraga caesia, Primula auricula, Soldanella alpina, Homogyne alpina), Alpine (e.g., Rumex nivalis, Androsace helvetica, Valeriana supina), Alpine-Arctic-Altai (e.g., Salix herbacea, S. reticulata, Polygonum viviparum, Androsace chamae-jasme), Alpine-Arctic (e.g., Silene acaulis, Bartsia alpina, Gentiana nivalis), Alpine-Altai (e.g., Coeloglossum virde, Salix retusa, Veronica aphylla, Leontopodim alpi-num) flora and endemics (e.g., Cerastium julicum, Campanula zoysii, Gentiana froelichii, Saxifraga ho-henwartii, Leucanthemun lithopolitanicum, Nigritella lithopolitanica). Mayer (1950, 1951, 1952, 1953, 1960), in papers on flora later further reinforced the classifi-
cation of the Slovene Eastern Calcareous Alps in the Alpine province, or showed the extent of the Illyrian Province.
The botanist Nada Praprotnik (1987), in her dissertation on Illyrian floral elements, disarticulated in detail the phytogeographic allegiance of more or less Illyrian species in Slovenia. She classified them into 13 phytogeographic units (categories) and showed their area of distribution in Slovenia. Her study well assisted recognition of the distribution of Illyrian and Illyrian-Adriatic floral provinces in Slovenia. For illustration, we state some species that are mostly referred to as Il-lyrian species:
Illyrian floral elements: Helleborus atrorubens, Scabiosa hladnikiana, Scilla litardieri etc.
Sub-Mediterranean-Illyrian elements: Anthriscus fumaroides, Satureja subsipcata, Sesleria autumnalis etc.
Northwest Illyrian elements: Arabis scopoliana, Hladnikia pastinacifolia, Potentilla carniolica etc.
Sub-Illyrian elements: Frangula rupestris, Genti-ana tergestina, Potetilla tomasiniana etc.
Alpine-Illyrian elements: Homogyne sylvestris, La-mium orvala, Vicia oroboides etc.
Apennine-Illyrian elements: Corydalis ochroleuca (Pseudofumaria alba), Genista sylvestris, Sesleria junce-folia etc.
Carpathian-Illyrian elements: Daphne blagayana, Euphrasia liburnica.
Taxons with wider areas of distribution: Cardamine kitaibelli, Epimedium alpinum, Grafia golaka etc.
Taxons with Alpine-Carpathian-Illyrian distribution: Euphorbia carniolica, Hacquetia epipectis, Hypericum alpinum etc.
Taxons with southern European, southeastern European and wider distribution: Anemone trifolia, Are-monia agriminioides, Cardamine trifolia, Geranium nodosum, Omphalodes verna etc.
Taxons that are most frequent in sub-Mediterranean associations: Fraxinus ornus, Ostrya carpinifolia, Pinus nigra etc.
Taxons that are most frequent in associations of the sub-Alpine and Alpine zones: Centaurea triumfet-tii, Scorzonera rosea, Thymus balcanus etc.
Taxons with unclear taxonomic position are today for the most part classified, e.g., the species Arabis alpina subsp. alpina, Asperula aristata etc. It has also been shown that the subspecies Helleborus niger subsp. macranthus does not thrive here. Helleborus niger subsp. niger grows on dolomite or a dolomitised geological base in the mountain (montane) zone.
Borhidi (1963) made a similar analysis of Illyrian and related species, such as Alpine-Illyrian, Carpathi-
FOLIA BIOLOGICA ET GEOLOGICA 59/2 - 2018 2 0 3
MITJA ZUPANČIČ & BRANKO VREŠ: PHYTHOGEOGRAPHIC ANALYSIS OF SLOVENIA
an-Illyrian, Pannonian-Illyrian. Italian-Illyrian, Da-cian-Illyrian, sub-Mediterranean-Illyrian, Balkan etc. species, when he reasoned the Illyrian alliance of beech forests Aremonio-Fagion (=Fagion illyricum). On this floristic basis, he showed the distribution of the Illyri-an alliance of beech forests (Borhidi 1963: 260, 266), which would correspond to the area of distribution of the Illyrian floral province. As can inferred from the picture, which is to a very small scale, the majority of Slovenia is covered by the alliance of Illyrian beech forests, which could be considered as the Illyrian floral province. Excluded are Primorje and pre-Pannonian zones of Slovenia. At this scale it is not possible to exclude the Alpine belt of Slovenia.
Horvat (1954, 1962 a) provided a phytogeograph-ic division of Southeast Europe in which he also included Slovenia. Phytogeographic analysis, with the presentation of a map of climatogenic vegetation of Southeast Europe disarticulates climatogenic vegetation according to horizontal distribution and vertical belts. On the basis of this division, he found that according to Braun-Blanquet, there are three vegetation regions in Southeast Europe: Mediterranean, Eurosi-berian-North American and Irano-Turanian. The Mediterranean-sub-Mediterranean floral region he classifies into the Mediterranean and the Central European floral region into the Eurosiberian-North American region. In a paper (Horvat 1962 b) confirms his decision from the previously mentioned publications and outlines on a map of potential vegetation the boundary between Mediterranean and Central European regions of the four phytogeogra-phers, Adamovic, Markgraf, Oberdorfer and Rikli, which are very varied. He himself sticks with the division on the basis of potential vegetation that he presented in his works (Horvat 1954, 1962 a, b). His map of climatogenic vegetation only embraces a minor, south-eastern part of Slovenia, which he places in the sub-Mediterranean region of (climatogenic) vegetation Carpinetum orientalis croaticum and Seslerio-Ostryetum.
Horvatic (1957, 1963) found that Mediterranean and sub-Mediterranean zones in the area of the Central Balkan peninsular (former Yugoslavia) are more mutually interconnected than the sub-Mediterranean zone with the continental area of the Eurosiberian-North American region. He classifies Mediterranean and sub-Mediterranean areas into the Mediterranean region. He divides Primorje into three zones:
1.	East Adriatic eumediterranean zone (Quercion ilicis),
2.	East Adriatic submediterranean zone (Carpine-tum orientalis croaticum),
3. East Adriatic Mediterranean-montane zone (Seslerio autumnalis-Ostryetum).
Horvatic (1967) later divided Yugoslavian Pri-morje into two provinces: Adriatic and Aegean, both later in the framework of the Mediterranean region. He divided the Eurosiberian-North American region into three or four provinces: Illyrian, Mezzian, Illyrian and the Mezzian into the zone of dwarf pine and the Central European province - Pannonian sector with lowland and montane zones. He classifies Slovenia into two provinces, namely Adriatic-sub-Mediterranean (Mediterranean region) and Illyrian province (Eurosi-berian-North American region). He classifies the zone of mountain vegetation into the Alpine-High Nordic region. He classifies the belt of dwarf pine into the Il-lyrian province.
Trinajstic (1976, 1986, 1995), after the period of earlier Croatian phytogeographic research, dealt most and most intensively with phytogeographic questions of Croatia, especially its Primorje. If we simplify his phytogeographic division of the Kvarner Bay, which is linked towards the west to Slovene Primorje, Trinajstic (1976) classifies the narrower sub-Mediterranean area into the Mediterranean region. He classifies the para-Mediterranean zone, i.e., the littoral belt with thermophilous beech forests, into the Eurosiberi-an-North American region, together with Illyrian, Di-naric, sub-Illyrian-sub-Alpine (interesting!), boreal-subalpine, Illyrian-Balkan, subalpine-Illyrian-Balkan vegetation zones. We can in principle agree with his phytogeographic division for Slovene Istria. Trinajstic (1995) later phytogeographically disarticulated forest vegetation of Croatia in more detail. He dealt in particular with the phytogeographic division of the Euro-siberian-North American region. His division of this region is interesting and acceptable (Trinajstic 1995: 40-42). He does not change the Mediterranean region as shown in 1986 (Trinajstic 1986) and it is phytogeo-graphically suitably arranged into Mediterranean-littoral and Mediterranean-montane zones. The question is raised of whether it is correct that he ranks the sub-Mediterranean vegetation zone of the Mediterranean-littoral zone into the Mediterranean region.
Sugar thoroughly researched the area of Croatian Istria, which is the direct neighbour of Slovene Istria. His thesis is that the sub-Mediterranean area (in the wider sense) of Istria classifies into the Central European-North American and not into the Mediterranean region. The question is where to classify the zone in which is retained the occurrence of holm oak - Quercus ilex (Sugar, 1984). Sugar et al. (1995) divide the Istri-an sub-Mediterranean into submediterranean (Querco-Carpinetum orientalis), epimediterranean (Ostryo-
FOLIA BIOLOGICA ET GEOLOGICA 59/2 - 2018 2 0 3
MITJA ZUPANČIČ & BRANKO VREŠ: PHYTHOGEOGRAPHIC ANALYSIS OF SLOVENIA
Quercetum pubescentis), histrian (Molinio-Quercetum pubesce-ntis, Potentillo albae-Querceetum pubescentis) and paramediterranean zones (Seslerio-Fagetum), of the Eurosiberian-North American region, in which he classifies the Illyrian zone (Fagetum s. lat.), and he places the precoastal, eumediterranean zone (Orno-Querectum ilicis) in the Mediterranean region. The zone of evergreen vegetation (Quercetum ilicis) is only on the Brioni islands. The mountainous part of Istria embraces the Illyrian zone (Seslerion tenuifoliae) of the oromediterranean (Mediterranean-montane) region.
The phytogeographic division of Slovenia of M. Wraber (1969) is important for determining the Illyr-ian floral province in Slovenia. This is the first cartographic presentation of the phytogeographic division of Slovenia on a floristic and vegetational basis. On the basis of his division, we can conclude the existence of various floristic provinces in Slovenia. M. Wraber (ibid.) finds that the Central European province extends into the north and west of Slovenia and the Illyr-ian province with Illyrian-Balkan plants into the southeast. The southern part of Slovenia is Mediterranean, Mediterranean-montane and sub-Mediterranean. According to his phytogeographic map and judging by his thinking, the Alpine area belongs in the Central European province but in the lowlands with Illyrian-Balkan and Illyrian-southern European elements. He defines the pre-Alpine and pre-Dinaric area as a mixture of Alpine-Central European and Illyrian-Dinaric geoelements. Illyrian-Balkan flora characterises the Dinaric area. The sub-Pannonian area has a Pannonian vegetational character (without explicit Pannonian species, author's note) where here and there Illyrian flora appears. In the neighbouring Hungarian Pannonian area, they are classified into the pre-Noric province with the districts Castriferricum and Poetovi-cum, in which our sub-Pannonian area would be included. He classifies the sub-Mediterranean area into the Adriatic province, which here is concluded or, as he says, »disappears«. (ibid.)
Ž. Košir (1975) divided Slovenia into five phyto-climatic territories: sub-Mediterranean, Dinaric, Alpine and pre-Alpine, pre-Dinaric and sub-Pannonian territories. It is not possible to infer the boundary between floristic provinces from the phytoclimatic territories. We find, however, that except for the pre-Di-naric phytoclimate, all other phytoclimates are identical to the phytogeographic areas of M. Wraber. From the distributional area of Košir>s pre-Dinaric phytocli-mate, we can conclude that, according to his Illyrian floral province, it reaches deeply into the north-eastern and partially eastern part of Slovenia, extending into neighbouring southern Austria, which already
belongs in the Noric floral province. Košir>s decision for such an extensive Illyrian floral province derives from the Potential Phytocoenological Map of the Bureau of Forestry Planning to a scale of 1 : 100.000, which shows a considerable share of basal to moderately acidic beech forest Hedero-Fagetum (Querco-Fa-getum) and sub-Pannonian moderately basal to neutral (poorly acidic) beech forest (Festuco drymeiae-Fage-tum). More recent research has established different thinking in terms of the share of area of one and the other. More recent research shows a different image of the forest vegetation, supplemented with non-forest associations and floristic studies.
Marinček (1994), on the basis of the vegetation and some Illyrian species, proposes a boundary of the Illyrian floral province in the central Balkan Peninsula or on the territory of former Yugoslavia. In view of the loose definition and on the basis of general phyto-geographic maps of unknown scale, we can conclude that the Illyrian floral province extends from Slovenia to Macedonia, without a coastal belt, and in the northeast cuts into the Mezian floral province. Individual islands of the Illyrian floral province also extend into the Pannonian-Mezian area. The Illyrian floral province divides into four areas: a pre-Alpine area in the west, sub-Pannonian area from the northwest to northeast, Dinaric area from the southeast to southwest and pre-Dinaric area in an intermediate ragged zone between the sub-Pannonian and Dinaric areas. Marinček considerably generalised the mentioned phytogeographic areas and to a large extent copied Meusel et al. (1965). According to Marinček, all four areas are present in Slovenia.
Meusel et al. (1965) showed in a comparative horology for Central European flora that Slovenia lies in the area of the western Illyrian and pre-Noric-Slovene floristic provinces. The map is very generalised. The definition of the pre-Noric-Slovene floristic province is interesting, which more or less corresponds to Hungarian botany or phytocenology (Soo 1961, Pocs 1960, Karpati 1966).
Zupančič et al. (1987) (Zupančič & Žagar 1995) supplemented the basic phytogeographic division of Slovenia of M. Wraber (1969). In both cases it was a supplement on the level of districts. Today we recognise 32 districts that are based on the particularities of the flora and vegetation. We classify the districts into four provinces (or five provinces) and two regions: Alpine-High Nordic region:
Alpine province with four districts; Eurosiberian-North American region: Central European province with five districts, Illyrian province with eighteen districts and
FOLIA BIOLOGICA ET GEOLOGICA 59/2 - 2018 2 0 3
MITJA ZUPANČIČ & BRANKO VREŠ: PHYTHOGEOGRAPHIC ANALYSIS OF SLOVENIA
Illyrian-Adriatic province with four districts and pre-Noric-Slovene province with one district. M. Wraber (1969), Horvat (1954, 1962 a, b), Horvatic (1957, 1963, 1967), Trinajstic (1976, 1986, 1995), Zupančič et al. (1982), Zupančič & Žagar (1995) classified the Slovene sub-Mediterranean area into the Mediterranean region. Šugar (1984), in view of the mixed deciduous and evergreen forests and scrub, classified the Croatian and Slovene sub-Mediterranean area into the Eurosiberian-North American region. With certain doubts and reservations, the coauthors of a paper on forests of downy oak and moorgrass growing in the area of Croatian and Slovene Is-
tria (Šugar et al. 1995) accepted these ideas. Further research of vegetation showed that the Slovene sub-Mediterranean area, which extends highest towards the northwest of Slovenia, towards the west Julian Alps, is classified in the Eurosiberian-North American region (Zupančič 1997). In the Slovene sub-Mediterranean area, there are for the most part deciduous and a small share of evergreen trees or shrubs in forest-shrub associations. Our sub-Mediterranean has a colder climate and is damper than in the southeast area of the Balkan peninsular. Ogrin (1995) says that the Slovene sub-Mediterranean area is moderately warm with a damp climate, where only summers are warm.
5 CONCLUSION
We wish to define and delineate the area of the Illyrian floral province in Slovenia on the basis of the occurrence of southeast European-Illyrian (Illyrian, Illyri-coid, sub-Illyrian) species in individual phytogeo-graphic units - districts, in entirety or their parts, and on the basis of the results of phytogeographic research of the scientists mentioned in the chapter that discusses the problems of division into floral provinces. We have taken into account more or less all the stated researchers but we have relied most on Beck (1907, 1908, 1913), HAYEK (1907, 1923), HORVAT (1954, 1962 A, B), Horvatic (1957, 1963, 1967), Košir (1975), Mayer (1946, 1950, 1951, 1952, 1953, 1960), ŠUGAR (1984), Šugar et al. (1995), Trinajstic (1976, 1986, 1995), Wraber (1969), Zupančič et al. (1987) and Zupančič & Žagar (1995).
As a basis for a graphic depiction of the Illyrian floral province we have taken the phytogeographic maps of Wraber (1969) and Zupančič et al. (1987, Zupančič & Žagar 1995).
In relation to Wraber's (1969) phytogeographic map, the Illyrian province is limited to the northeast with the Central European floral province in the extreme area of the sub-Pannonian phytogeographic area and to the narrow northern edge of the Alpine phytogeographic area. From the Illyrian floral province is extracted the sub-Mediterranean phytogeo-graphic area, which we classify into the related Illyri-an-Adriatic province, with many thermophilous geoelements.
The more detailed phytogeographic map of Zupančič et al. (1987) (Zupančič & Žagar 1995) is divided into districts. On the basis of districts, we find that the Illyrian floral province extends into the majority of districts, except into districts 1a-1d, which
belong to the Alpine floral province, 2a-2c, 3a and the northern part of district 4c, which we classify into the Central European floral province, and districts 7a-7d, which belong to the Illyrian-Adriatic floral province.
In forming the Illyrian floral province, we have some hesitations. First, the division of district 4c. The northern part of the district embraces the silicate area of Pohorje, Strojna and Kozjak (Kobansko), which we classify into the Central European floral province. We should probably exclude this area from district 4c and create a special new district (4d). Second, perhaps district 3a should be classified into the pre-Noric province in the district Poetovicum (Karpati 1966, Pocs 1960, Soo 1961) or the pre-Noric-Slovene (Meusel et al. 1965) province. Third, is an independent Illyrian-Adriatic floristic province justified or should it be included in the Illyrian province, which extends into the continental area of Slovenia?
It is easiest to answer the third question. The Illyr-ian-Adriatic floristic province is determined by Illyri-an-Mediterranean species (e.g. Carpinus orientalis, Eryngium amethystinum, Paliurus spina-christi, Sesle-ria autumnalis, Scorzonera villosa etc.), Illyrian-Adri-atic species (e.g. Dianthus tergestinus, Drypis spinosa, Genista sylvestris etc.) and Illyrian-Apennine species (e.g. Ruta graveolens etc.), among which are endemic species and many sub-Mediterranean and Mediterranean species, such as Mediterranean-Pontic (e.g. Rus-cus aculeatus, Chrysopogon gryllus idr.) or Mediterranean-Atlantic (e.g. Euphorbia peplis, Oenanthe pimpi-nelloides, Avena barbarta etc.) and many other species.
District 4c would indicate division into two parts: the current Stajerska-Koroska 4c and a new Pohorje-Kozjak district 4d. It is necessary to study in what the districts differ, what is the floristic and vegetational,
FOLIA BIOLOGICA ET GEOLOGICA 59/2 - 2018 2 0 3
MITJA ZUPANČIČ & BRANKO VREŠ: PHYTHOGEOGRAPHIC ANALYSIS OF SLOVENIA
climatological and pedological difference between them. They certainly differ in geological base and also more or less in terms of soil. A brief review of plant species shows that 16 species thrive exclusively only in the Pohorje-Kozjak district (4 d). Of these we mention only the rarest or most interesting, namely: Asplenium adulterinum, A. cuneifolium, Botrychium multifidum, Saxifraga paradoxa and Heliosperma veselskyi subsp. widderi.
In the phytogeographic division of Zupančič et al. (1982) (Zupančič & Žagar 1995), the Ptuj (Drava-Mu-ra) district (3a) is classified as an exception in the transalpine sector and a special pre-Pannonian sub-sector, whereby both belong to the Central European province. The name of the sector indicates that the
area is transalpine or on the other side of the Alps (Leksikon CZ 1988). The eastern edge of the Central Alps (Krka Alps, Svinska planina, Golica, Pohorje) climatically influences the lowland-hilly world of Slovenske gorice, which have the most expressed continental climate on the territory of Slovenia. It would probably be a better systemic solution to classify the Ptuj (Dra-va-Mura) district (3a) into the pre-Noric-Slovene province according to Meusel et al. (1965) with transalpine sector and pre-Pannonian subsector. There would thus be five provinces in Slovenia, so four provinces in the Eurosiberian-North American region.
The area of the floristic provinces is evident from the phytogeographic map of Slovenia to a scale of 1:920.000 (Map 1).
FOLIA BIOLOGICA ET GEOLOGICA 59/2 - 2018 2 0 3
MITJA ZUPANČIČ & BRANKO VREŠ: PHYTHOGEOGRAPHIC ANALYSIS OF SLOVENIA
1 UVOD
Leta 1969 je M. Wraber (1969) na podlagi tedanjega poznavanja gozdne vegetacije zasnoval fitogeograf-sko delitev Slovenije na šest območij: alpsko, predalpsko, dinarsko, preddinarsko, submediteransko in su-bpanonsko fitogeografsko območje. Ob novih vedenjih o vegetaciji Slovenije in upoštevanju flore so bila fitogeografska območja razdeljena na nižje enote -distrikte, dopolnjene ali popravljene pa so bile meje oz. razmejitve med območji, zlasti med alpskim in predalpskim območjem. Hkrati je bila želja avtorjev, da te fitogeografske enote uvrstimo v ustrezne standardno veljavne rastlinske province, kar je bilo tudi narejeno (Zupančič et al. 1987).
V povezavi s pojavljanjem flore oz. posameznih vrst, ki so izključno ali večinoma prisotne v določenem fitogeografskem območju in v posameznem dis-triktu, smo želeli potrditi pravilnost omejitve ali zamejitve posameznega območja oziroma distrikta. Na podlagi kart razširjenosti vrst v Gradivu za Atlas flore Slovenije (Jogan et. al. 2001) ter horoloških podatkov iz podatkovne zbirke FloVegSi (T. Seliskar et al. 2003) smo na poenostavljen način z rastrom fito-geografskih območij in distriktov s pomočjo izbranih/opredeljenih diagnostičnih vrst ugotavljali izključno ali večinoma prisotno floro za posamezno fitogeografsko območje oz. podrejeno fitogeografsko enoto (distrikt). Diagnostične vrste smo opredelili kot: (i) izključno prisotne vrste (take, ki se pojavljajo izključno samo v enem območju) in (ii) večinoma prisotne vrste (take, ki so večinoma razširjene le v enem območju in imajo v redkih drugih območjih le še nekaj posameznih nahajališč). Preprost način za ugotavljanje prisotnosti flore je relativen, z določenim odstopanjem, kot je glede na pogostnost taksona v karti razširjenosti vrste, podvrste, varietete, količinsko nedoločena: oznaka za prisotnost vrste v kvadrantu lahko pomeni obstoj/prisotnost enega ali več nahajališč vrste oz. pojavljanje več primerkov rastline ali pa le enega samega. Kljub temu je informacija dovolj povedna in uporabna. Poleg upoštevanja zdaj znane slovenske razširjenosti taksona smo pri analizi uporabili še njegovo širšo (zemeljsko) horološko pripadnost (geoelement, florni element) in biološko obliko. Ta elementa nam kažeta biološke in ekološke razmere glede življenjskih razmer, v katerih rastlina uspeva.
Razprava je razdeljena na dve poglavji. V prvem poglavju ugotavljamo pogostnost rastlinskih vrst v fitogeografskih območjih oziroma distriktih, kar je osnova za drugo poglavje o razdelitvi Slovenije na florne province. Poleg flore, vegetacije in obstoječe
fitogeografske razdelitve Slovenije smo upoštevali še objave najbolj relevantnih botanikov - fitogeografov iz starejšega obdobja, katerih dela so posredno ali neposredno vezana na Slovenijo, kot so: Adamovic (1906), BECK (1907, 1908, 1913), HAYEK (1907, 1923); Horvat (1954, 1962), Horvatic (1957, 1963), Mayer (1946, 1950, 1951, 1952, 1953, 1960), Meusel et al. (1965), M. Wraber (1969), Soo (1961), Pocs (1960), Karpati (1966). Upoštevali smo tudi dela botanikov in fitogeografov iz novejšega obdobja (zadnja desetletja) kot so Nada Praprotnik (1987), Trinaistic (1976, 1986, 1995), Šugar (1984, 1995 s sodelavci), Marinček (1994), Košir (1975) in Zupančič s sodelavci (1987, 1995).
Prva usklajevalna dela za opredelitev in povezavo fitogeografskih območij s standardnimi rastlinskimi provincami smo zastavili že v devetdesetih letih prejšnjega stoletja (Zupančič et al. 1987, 1995). Temeljiteje smo se problemu posvetili v pričujoči razpravi.
Prva uskladitev Wrabrovih (1969) fitogeografskih območij s standardnimi rastlinskimi provincami je bila utemeljena predvsem na gozdni oziroma potencialno naravni vegetaciji in skromnejši flori-stični osnovi (Zupančič et al. 1987). Pri tem usklajevanju smo se srečevali z velikimi težavami, zlasti pri opredelitvi in razmejitvi v transalpinskem območju severovzhodne Slovenije (Prekmurje, Prlekija), kjer smo sicer predvideli poseben dravsko-murski distrikt. Poleg tega smo bili takrat prepričani, da so v Sloveniji zastopane štiri regije: poleg evrosibirsko-se-vernoameriške in alpsko-visokonordijske še mediteranska in panonsko-pontsko regija. Pri zadnji analizi (Šugar et al. 1995) se je izkazalo, da zadnjih dveh regij v Sloveniji ni, saj za njiju ne moremo opredeliti ustreznih diagnostičnih vrst ali pa jih pri nas sploh ni (npr. za panonsko-pontsko regijo). Ugotavljamo pa, da je mediteranska zimzelena vegetacija oziroma flora le fragmentarno razvita na manjših površinah pri Ospu, Steni nad Dragonjo in na strunjanskem klifu.
V tej razpravi je upoštevan večji poudarek na flo-ristični podlagi, to je razširjenosti vrst in izsledkih starejših avtorjev - fitogegrafov (Adamovic, Beck, Hayek idr.). Naš namen je, da čim realneje, v povezavi z naravno geografskimi značilnostnimi, prikažemo fitogeografsko delitev Slovenije po rastlinskih provincah. Zlasti nas je zanimala razsežnost (obseg in zamejitev) ilirske florne province, ki je posebnost naše dežele: razteza se od jugovzhoda Balkanskega polotoka in se pri nas bolj ali manj končuje oziroma seže še nekoliko proti severovzhodu.
FOLIA BIOLOGICA ET GEOLOGICA 59/2 - 2018 2 0 3
MITJA ZUPANČIČ & BRANKO VREŠ: PHYTHOGEOGRAPHIC ANALYSIS OF SLOVENIA
Zdaj poznamo v Sloveniji 32 distriktov v šestih fi-togeografskih območjih in pet rastlinskih provinc v dveh flornih regijah. Pojavljanje pete province - pre-
norijsko-slovenske - predvidevamo za območje severovzhodne Slovenije in jo bomo izdvojili (razmejili) iz srednjeevropske province.
2 POGOSTOST IN ZASTOPANOST RASTLINSKIH VRST V FITOGEOGRAFSKIH
OBMOČJIH SLOVENIJE
Slovenija je razdeljena na 6 fitogeografskih območij, in sicer na alpsko, predalpsko, dinarsko, preddinarsko, submediteransko in subpanonsko fitogeografsko območje (M. Wraber 1969). Nadgradnja fitogeografskih območij Slovenije je bila opredelitev nižjih fitogeograf-skih enot, kot so province, sektorji, podsektorji, in razdelitev na najnižje enote distrikte (Zupančič et al. 1987, Zupančič & Žagar 1995). Zanimalo nas, je koliko rastlinskih vrst (vključno s podvrstami) raste izključno samo v enem fitogeografskem območju oziroma v posameznih distriktih različnih fitogeografskih območij.
Zdaj v Sloveniji beležimo od 3192 (Jogan et al. 2001) do okoli 3450 taksonov ali celo več (T. Seliskar et al. 2003, Martinčič et al. 2007). Tu so upoštevani vsi taksoni (vključno s tujerodnimi), ne le avtohtone vrste. Za našo raziskavo smo uporabili objavljeni seznam in prikaz razširjenosti rastlinskih vrst Jogana in sodelavcev (2001), ki je že precej zastarel, tako po številu kot po poimenovanju taksonov. Glede aktualnega poimenovanja (in števila) taksonov smo uporabili rastlinski ključ (Martinčič et al. 2007) in podatkovno bazo FloVegSi (T. Seliskar et al. 2003, upoštevano je njeno stanje v letu 2018).
Vsako fitogeografsko območje ima nekaj posebnih rastlinskih vrst, ki uspevajo le v določenem fitogeografskem območju. Omenjeno naselitev določene rastline na le eno fitogeografsko območje pogojuje njena fitogeografska razširjenost skupaj s specifičnimi ekološkimi razmerami, kot so podnebje oziroma mezo- in mikroklima, geološka podlaga, relief, strani neba, nadmorska višina, morfologija terena, tla, kot tudi an-tropozoogeni vplivi in še kaj. Raziskava je pokazala, da sta floristično najbogatejši submediteranski in alpski fitogeografski območji. Vzrok je verjetno v izrazitih klimatskih in geološko-morfoloških razmerah. V alpskem fitogeografskem območju je hladna, precej namočena, alpsko-kontinentalna klima s pestrimi orografsko-reliefnimi oblikami. Submediteransko fi-togegrafsko območje je toplo, manj namočeno, padavine so prisotne predvsem v jesenskem in deloma pomladanskem času, pogoste so poletne suše z redkimi ekstremno visokimi temperaturami. Svet je gričevnat, sicer reliefno bogato razčlenjen. Na obeh fitogeograf-
skih območjih se izmenjujeta karbonatna in silikatna geološka podlaga. Pričakovali bi številne rastlinske posebnosti v subpanonskem območju, vendar nam je iz florističnih raziskav že znano, da je območje osiromašeno s panonsko-pontskimi vrstami. Pri nas ni izrazitega subpanonskega, kaj šele panonskega celinskega podnebja. Smo le na obrobju subpanonskega fitoge-ografskega območja, ki ga ne naseljujejo izrazite pa-nonsko-pontske vrste. Posebnosti v evropskem merilu sta naši dinarski in preddinarski območji. Potekata od jugovzhoda do severozahoda, od Kolpe do Soče ob su-bmediteranskem območju. Dinarsko območje je oro-grafsko pestro, večinoma karbonatno, padavinsko podobno atlantskemu podnebju. Preddinarsko območje je prav tako večinoma karbonatno, gričevnato, s kontinentalno klimo. Območji sta floristično bogati, polni dinarsko-balkanskih florističnih posebnosti. Obe območji imata malo vrst, ki rastejo (uspevajo) izključno v dinarskem ali preddinarskem fitogegrafskem območju. Vzrok je tudi v medsebojnem dopolnjevanju areala dinarsko-balkanskih oziroma jugovzhodnoevropsko--ilirskih vrst med obema fitogeografskima območjima.
Veliko manj je rastlinskih vrst, ki bi uspevale izključno v distriktih. V nekaterih distriktih takih vrst sploh ni, npr. v nekaj distriktih preddinarskega fitoge-ografskega območja, kjer jih ni v treh od osmih distri-kov, ali v alpskem območju, kjer jih je zelo malo v treh od devetih distriktov, ali v dinarskem območju, kjer jih ni v enem od štirih distriktov. Distrikti v drugih fitogeografskih območjih so bolj ali manj bogati s sebi lastnimi rastlinskimi vrstami. Floristično najbogatejši so koprsko-šavrinski (180), ptujski (dravsko-murski) (58), kraško-vipavski (57), kranjski (48) in štajersko--koroški (37) distrikt.
Kaj pomeni številčnost vrst na posameznih fitogeografskih območjih oziroma v njihovih distrik-tih?
Bogastvo flore na posameznih fitogeografskih območjih oziroma v njihovih distriktih zagotovo pomeni ali potrjuje, da so te fitogeografske enote upravičene in dobro izbrane, nakazuje njihovo floristično in ekolo-
FOLIA BIOLOGICA ET GEOLOGICA 59/2 - 2018 2 0 3
MITJA ZUPANČIČ & BRANKO VREŠ: PHYTHOGEOGRAPHIC ANALYSIS OF SLOVENIA
ško posebnost. Te vrste bi lahko uvrstili med diagnostično pomembne vrste ali celo med značilnice ali raz-likovalnice kot dopolnilo k že izbranim ali uveljavljenim značilnicam določenega fitogeografskega območja. Alpsko fitogeografsko območje prepoznamo po njegovih posebnih alpskih hladnoljubnih vrstah, kot so npr. absolutni endemiti Campanula x vrtacensis, P. alpinum subsp. victoris, Nigritella kosutensis in N. rav-nikii ali subendmiti oz. relativni endemiti npr. A. tau-ricum nsubsp. hayekianum, A. tauricum subsp. tauri-cum, A. tauricum subsp. latemarense, Campanula zo-ysii, Cerastium julicum, Festuca calva, F. laxa, Gentia-na froelichii, Heracleum austriacum subsp. siifolium, Leucanthemum lithopolitanicum, Nigritella lithopolita-nica, N. widderi, N. archiducis-joannis, Papaver alpinum subsp. ernesti-mayeri, Pedicularis elongata subsp. julica, Saxifraga hohenwartii, Scorzoneroides crocea ipd.
Naš submediteran zaznamujejo toploljubne sub-mediteranske in mediteranske vrste, ki jih ni v drugih fitogeografskih območjih, npr. Asparagus acutifolius, Cistus salviifolius, Colutea arborescens, Coronilla cretica, Euphrasia marchesettii, Osyris alba, Rubia peregrina, Smilax aspera, Viburnum tinus, ali pa so pri nas razmeroma redke, kot so; Celtis australis, Pistacia tere-binthus in Quercus ilex. Poleg naštetih vrst se v našem submediteranskem območju pojavljajo še nekateri (sub)endemiti, in sicer: Alyssum montanum subsp. montanum, Campunula marchesettii, Hieracium dragi-cola, Knautia drymeia subsp. tergestina, Moehringia tommasinii, Ranunculus pospichalii idr.
Dinarsko fitogeografsko območje je floristično bogato, vendar skromno glede posebnosti oziroma izključno ali večinoma na tem območju rastočimi vrstami. Tu uspevajo nekateri naši endemiti, in sicer Hla-dnikia pastinacifolia, Primula carniolica s križancem Primula x venusta in Ranunculus wraberi. Z jugovzhoda pa k nam prihajajo dinarsko-balkanske vrste, ki se pojavljajo izključno le v dinarskem območju, in sicer: Cerastium dinaricum, Edraianthus graminifolius, Festuca bosniaca, Helianthemum rupifragum, Polygala croatica, Thymus balcanus, ki z endemiti odlično opredeljujejo naše dinarsko fitogeografsko območje.
Subpanonsko fitogeografsko območje v Sloveniji, ki je na skrajnem zahodnem subpanonskem obrobju, nima izrazitih panonsko-pontskih vrst. Večinoma so to splošno razširjene vrste panonskega območja, ki se večinoma ne pojavljajo v drugih fitogeografskih območjih, in sicer: Daphne cneorum subsp. arbusculoides, Epipactis nordeniorum, Gagea spathacea, Moenchia mantica subsp. caerulea, Myosotis laxa, Papaver dubi-um, Potentilla supina, Pulmonaria mollis, Pulsatilla grandis, Veronica triphyllos, Viscum laxum idr. V su-
bpanonskem fitogeografskem območju se nekatere splošno razširjene vrste pogosteje in bolj množično pojavljajo kot v drugih fitogeografskih območjih Slovenije, s čimer dajejo določen pečat našemu predpanon-skem območju, in sicer: Chenopodium rubrum, Cyno-surus echinatus, Epipactis voethii, Omphalodes scorpio-ides, Scirpus radicans, Trifolium pannonicum idr.
Reka Mura in njeni pritoki so ustvarili mrtve rokave, mrtvice, stoječo vodo, ponekod so nastala umetna jezera zaradi opuščanja peskokopov ali pa so ustvarili ribnike, od katerih so posamezni sedaj opuščeni. Na teh vodnih površinah se pojavlja posebna brežinska, močvirna ali vodna flora, tipična za naše subpanonsko fitogeografsko območje. Naj navedemo nekaj rastlin: Carex bohemica, Cyperus michelianus, Montia fontana, Marsilea quadrifolia, Nymphoides pel-tata, Potamogeton obtusifolius, Typha minima, Wolffia arrhiza. Nekatere vrste se na ekološko podobnih vodnih rastiščih pojavljajo tudi drugod, v drugih fitogeografskih območjih, vendar so v subpanonskem območju pogostejše in stalnejše: Cyperus glomeratus, Lemna trisulca, Scirpus radicans, Typha laxmanii idr. Navedene vrste lahko štejemo kot bolj ali manj diagnostične vrste našega subpanonskega fitogeografskega območja.
Predalpsko fitogeografsko območje ni tako bogato kot alpsko z rastlinskimi vrstami, ki bi uspevale izključno v njem. Prisotnih je le nekaj zanimivih rastlin, med njimi so endemiti Leontodon berinii, Moehringia villosa, Ranunculus thora f. pseudoscutatus, R. aesoti-nus, Saxifraga paradoxa, ali zavarovane vrste, Gladiolus imbricatus, Daphne cneorum subsp. cneorum, Lipa-ris loeselii, Lycopodiella inundata idr. Poleg naštetih so zanimive še vrste Cirsium waldsteinii, Diphasiastrum alpinum, Euphorbia triflora subsp. kerneri, Poa carniolica, Primula veris subsp. canescens, Woodsia ilvensis, ki jih lahko bolj ali manj zanesljivo uvrščamo med diagnostično pomembne vrste našega predalpskega fitogeografskega območja. Večina naštetih vrst prihaja k nam z zahoda.
Preddinarsko fitogeografsko območje je najrevnejše z izključnimi rastlinskimi vrstami, čeprav je floristično bogato. Manjši izbor flore vendarle zaznamuje to fitogeografsko območje, kljub temu, da nekatere od navedenih vrst posamično uspevajo v dinarskem, sub-mediteranskem ali celo predalpskem fitogeografskem območju. Stalne, izključno ali večinoma na preddinar-skem fitogeografskem območju rastoče vrste so: Acer obtusatum, Aconitum variegatum subsp. nasutum, A. vitosanum, Asplenium trichomanes subsp. pachyrha-chis, Dianthus giganteus subsp. croaticus, Erysimum carniolicum, Fumaria officinalis subsp. wirtgenii in Rosa blondaeana.
FOLIA BIOLOGICA ET GEOLOGICA 59/2 - 2018 2 0 3
MITJA ZUPANČIČ & BRANKO VREŠ: PHYTHOGEOGRAPHIC ANALYSIS OF SLOVENIA
Večina distriktov fitogeografskih območij ima svoje sebi lastne rastoče vrste, kar je razvidno iz Tabel 1 in 2. Vendar jih nekateri distrikti nimajo ali jih imajo zelo malo: takšni so jugovzhodnoalpski in primorsko--julijskoalpski distrikt v alpskem fitogeografskem območju, krimsko-mokriško-goteniški distrikt v dinarskem fitogeografskem območju ter zahodnodolenjski, notranjski, polhograjski, iški, bohorsko-kumski in osrednjedolenjski distrikt v preddinarskem fitogeografskem območju. V te distrikte pa prihajajo vrste iz drugih fitogeografskih območij, ki bi jih tu ne pričakovali. Tako dajejo tem distriktom določen floristični in ekološki pečat oziroma drugačnost, kar opravičuje njihov obstoj. Očiten primer je iški distrikt, v katerem so nekatere alpske in številne dinarske vrste. Alpske vrste označujejo posebnost distrikta. Zaradi prisotnosti dinarskih vrst pa ni jasno, ali ga naj uvrstimo v preddi-narsko (Zupančič & Žagar 1995) ali kar v dinarsko fitogeografsko območje, kamor ga uvršča Accetto (2010).
Za fitogeografska območja in distrikte smo izdelali analizo rastlinskih vrst, ki izključno ali večinoma uspevajo v določenem fitogeografskem območju, in jih opredelili glede na biološke oblike in njihove fito-geografske razširjenosti (po geoelementih) ter to prikazali v tabelah 3-20. Tako izbrane rastlinske vrste odražajo določeno floristično in ekološko podobo posameznega distrikta, skupek rastlinstva distriktov v določenem fitogeografskem območju pa posledično prikazuje njegovo floristično in ekološko podobo (Tabele 21-24). Za opredelitev bioloških oblik in geoele-mentov smo uporabljali literaturo Pignattija (2005), deloma Aeschimanna et al. (2004) in v manjši meri Poldinija (1991).
Analiza izključno ali večinoma prisotnih vrst alpskega fitogeografskega območja (Tabele 3, 4 in 5) kaže na prevlado hemikriptofitov (25 oz. 56 %), njim sledijo hamefiti (7 oz. 18 %) in nato geofiti (5 oz. 13 %), terofi-tov je zanemerljivo malo (1 oz. 3 %). Med izključne ali večinoma prisotne vrste se niso uvrstili fanerofiti s. lat., helofiti in hidrofiti (Tabela 22). V primerjavi z drugimi fitogeografskimi enotami po deležu udeležbe hemokriptofitov s hamefiti zasedajo tretje mesto (Tabela 21). Tabela 24 prikazuje razmerja med geoelemen-ti alpskega območja, kjer prevladujejo endemiti (8 oz. 22 %) in alpski endemiti (5 oz. 14 %). Drugi geoelemen-ti s prej omenjenimi enotami kažejo na hladne alpske razmere v jugovzhodnem območju Alp. V primerjavi z drugimi fitogeografskimi območji Slovenije (Tabela 23) izstopajo v alpskem območju alpski endemiti (5 oz. 62 %): Jovibarba arenaria, Artemisia genipi, Minuartia rupestris, Primula villosa, Taraxacum cuculatum in vzhodnoalpsko-ilirski endemit Viola zoysii, ter ostali
endemiti značilni za jugovzhodne Apneniške Alpe: Androsace helvetica, A. hausmanii, Papaver alpinum subsp. victoris, Festuca alpestris, Geranium argenteum, Poa cenisia idr. Alpsko območje je poleg predalpskega in submediteranskega območja bogato z endemiti. Iz Tabele 23 je razvidno pojavljanje drugih geoelementov, ki so v primerjavi z drugimi območji, zlasti predalpskim območjem, številčno manj prisotni, kažejo pa na prej omenjene hladne alpske razmere.
Najbolj floristično podprt z izključno ali večinoma rastočimi vrstami je jugovzhodnoalpski distrikt (2 a), slabo pa alpsko-pohorski (1d) in primorsko- julijsko-alpski distrikt (2d), kar pa ne pomeni, da nimata svojih posebnosti v ožjem in širšem krogu fitogeografske delitve Slovenije (Tabele 3, 4 in 5). Predvsem se od drugih distriktov razlikujeta zaradi toplotnega vpliva panonskega podnebja (alpsko-pohorski distrikt (1 d), oziroma sredozemskega podnebja (primorsko-julijskoalpski distrikt (2 d)), ki omogoča pojavljanje nekaterih toplo-ljubnih rastlinskih vrst, ki so sicer splošno razširjene v subpanonskem in submediteranskem območju in tu niso izključno ali večinoma prisotne.
Analiza izključno ali večinoma prisotnih vrst predalpskega fitogeografskega območja (Tabele 6, 7 in 8) kaže na visoko prevlado hemikriptofitov (65 oz. 49 %). Številčni so tudi terofiti (25 oz. 19 %) in geofiti (19 oz. 14 %). Za razliko od alpskega območja se med izključno ali večinoma prisotnimi vrstami pojavljajo fanerofiti (8 oz. 6 %) in nanofanerofit (1 oz. 1 %). Nekaj je tudi hamefitov (9 oz. 6 %). Prisotna sta še helofita in hidrofita (vsak po 2 oz. 2-3 %) (Tabela 22). Razpored vrst po biološki obliki v primerjavi z drugimi fitogeografskimi območji (Tabela 21) kaže, da je predalpsko območje bogato s hemikriptofiti podobno kot submediteransko (65 oz. 33 %); številčno ga presega tudi v drugih bioloških oblikah, razen v primerjavi s submediteranskem območjem, ki je na splošno bogatejše po raznovrstnosti bioloških oblik. Razpored vrst po bioloških oblikah kaže na zmernejše življenjske razmere, ki se odražajo tudi v prisotnosti terofi-tov in fanerofitov. Primerjava geoelementov z alpskim fitogeografskim območjem kaže na določeno podobnost in hkrati določeno raznolikost, ki je svoj-ska zaradi prisotnosti redkih posamičnih vrst. Nekateri geoelementi so celo manjšinsko zastopani v primerjavi z drugimi območji, vendar dajo določen fito-geografski pečat, kot sta stenomediteranski in jugov-znodnoevropski geoelement. (Tabela 24). Posebnost predalpskega območja je prisotnost endemitov (7 oz. 6 %) oz. alpskih endemitov (2 oz. 2 %) v dolinah ali v višjih legah predalpskega območja. Ti so: Euphorbia kerneri, Leontodon berinii, L. hispidus subsp. bruma-tii, Polygala croatica, Gentianella aspera, Thesium ro-
FOLIA BIOLOGICA ET GEOLOGICA 59/2 - 2018 2 0 3
MITJA ZUPANČIČ & BRANKO VREŠ: PHYTHOGEOGRAPHIC ANALYSIS OF SLOVENIA
stratum in Jovibarba hirta. Primerjavo geoelemtnov znotraj predalpskega območja prikazuje Tabela 24, kjer prevladujejo geoelementi evropsko-vzhodnoe-vropskega območja z vdorom sredozemskih in vzhodnih - (azijskih) geoelementov. Vsi distrikti (4a do 4d) so dobro floristično podprti.
Analiza izključno ali večinoma prisotnih vrst dinarskega fitogeografskega območja (Tabele 9, 10 in 11) kaže, da v njem prevladujejo hemikriptofiti (17 oz. 58 %). Skromno so zastopani terofiti (5 oz. 14 %), fanero-fiti (5 oz. 17 %) ter hamefiti (3 oz. 9 %) (Tabela 22). V primerjavi z drugimi območji vidimo skromno zastopanost izključnih vrst v dinarskem območju in zato je tudi skromna zastopanost teh vrst v posameznih kategorijah bioloških oblik (Tabela 21). Primerjava bioloških oblik z drugimi območji nam ne daje podobe življenjskih razmer v dinarskem območju. Opremo se lahko le na primerjavo znotraj območja, kjer prevlada hemikriptofitov daje podobo težjih, a ne pretežkih ra-stiščnih razmer.
Pestrost geoelementov v dinarskem območju je skromna, endemitov je malo,kot sta npr. Hladnikia pa-stinacifolia in Ranunculus wraberi. Z dvema vrstama so zastopani orof. jugovzhodnoevropski, evropsko--azijski in mediteranski geoelement, drugi so zastopani le z eno vrsto (Tabela 24). V primerjavi z drugimi območji so tu zastopani jugozahodni, orof. centralno-evropski in mediteransko-zahodnoazijski geoelemen-ti. Posebnost je prisotnost 16 vrst ilirskega geoelementa (Tabela 23). Razpored po geoelementih kaže, da dinarsko območje pripada evropsko-južnoevropskemu prostoru.
Z izključno ali večinoma prisotnomi vrstami so podprti distrikti 5a, b in d. Zelo malo izključnih vrst imata mokrško-goteniški in krimski distikt in nista floristično niti vegetacijsko podprta. Smiselno ju je bilo združiti in preimenovati v krimsko-mokriško-go-teniški distrikt (5d).
Po mnenju Dakskoblerja (2015) je uvrščanje Banjšic v trnovski distrikt (5a) vprašljivo, saj je območje prehodno med submediteranskim in predalpskim fitogeografskim območjem (Kaligarič & Škornik 2002).
Izključno ali večinoma prisotnih vrst v preddinar-skem fitogeografskem območju je še manj kot v dinarskem območju (Tabele 12, 13 in 14). Obe območji sta floristično skladni z jugovzhodnoevropsko-ilirskimi vrstami, ki se po številu in množičnosti pojavljajo v obeh območjih in se tako izključujejo kot izključne ali večinoma prisotne vrste v prvem ali drugem območju. Kot v dinarskem območju se tudi v preddinarskem območju pojavljajo predvsem hemikriptofiti (4 oz. 44 %). Opazni so tudi fanerofiti in terofiti (z 2 vrstama oz. 22
%). Tu ni izključnih vrst helofitov in hidrofitov (Tabela 22). V primerjavi z drugimi območji je to območje najrevnejše z izključno ali večinoma prisotnimi vrstami, kar ima za posledico skromen delež bioloških oblik (Tabela 21). Težko bi ovrednotili življenjske razmere na podlagi bioloških oblik. Odstotni delež geoelementov je v preddinarskem območju enakomeren (Tabela 24). V primerjavi z drugimi območji izstopata le dva geoe-lementa, ki jih v drugih območjih ni, in sicer jugozaho-dnoevropski in mediteransko-azijski geoelement. Drugi geoelementi, ki so večinoma prisotni v dinarskem območju, dajejo toplotni pečat južne-jugovzho-dne Evrope (Tabela 23). Glede na skromnost vrst v kategorijah življenjskih oblik in geoelementov lahko z zadržkom sklepamo o ugodnih vegetacijskih življenjskih razmerah preddinarskega območja.
Od 8 distriktov v preddinarskem območju so le v petih distriktih prisotne, a maloštevilne izključne ali večinoma prisotne vrste (Tabele 12, 13 in 14). Iz flori-stične in vegetacijske analize Zupančiča in Žagaria (1995) pa je upravičena delitev na 8 distriktov.
Submediteransko fitogeografsko območje je najbogatejše z izključno ali večinoma prisotnimi vrstami (Tabele 15, 16 in 17). Analiza bioloških oblik je bolj ali manj uravnotežena - z izjemo, da ni helofitov. Prevladujoče so štiri kategorije: številni terofiti (115 oz. 44 %), nato hemikriptofiti (67 oz. 26 %), sledijo geofiti (28 oz. 11 %) in fanerofiti (28 oz. 11 %). Manj so zastopani hamefiti (13 oz. 5 %) in hidrofiti (8 oz. 3 %) (Tabela 22). Razpored oz. delež vrst po bioloških oblikah v primerjavi z drugimi območji kaže naslednjo podobo: terofi-tov je 66 %, fanerofitov 61 %, nanofanerofitov 56 %, geofitov 45 %, hidrofitov 44 %, hamefitov 35 % in he-mikriptofitov 34 %. Primerjava med območji kaže, da je submediteransko območje v vseh kategorijah, razen pri heliofitih, vodilno. Velika zastopanost terofitov in fanerofitov s. lat. poudarjajo tople sušne submedite-ranske razmere. Geofiti se pojavljajo le spomladi, sušo pa prežive s podzemnimi rastlinskimi organi. Na neugodne sezonske razmere nakazujejo številni hemikrip-tofiti. (Tabeli 21 in 22).
Submediteransko fitogeografsko območje je bogato z izključnimi ali večinoma prisotnimi geoelementi, ki izkazujejo tople klimatske razmere in so skladni z razporedom bioloških oblik. Fitogeografski položaj območja lahko sintezno predstavimo kot evropsko--mediteranski z vplivi iz Atlantika na zahodu in toplega dela celine na vzhodu (Tabela 24).
Vsi distrikti submediteranskega območja so flori-stično ovrednoteni. Največ izključnih ali večinoma prisotnih vrst imata kraško-vipavski (7 b) in koprsko--šavrinski distrikt (7 d). Najmanj izključnih ali večinoma prisotnih vrst je v briškem (7 a) in brkinskem (7 c)
FOLIA BIOLOGICA ET GEOLOGICA 59/2 - 2018 2 0 3
MITJA ZUPANČIČ & BRANKO VREŠ: PHYTHOGEOGRAPHIC ANALYSIS OF SLOVENIA
distriktu. Najbolj topel in sušen mediteranski je kopr-sko-šavrinski distrikt (7 d), kar se odraža v številnih vrstah terofitov ter stenomediteranskih, evromedite-ranskih in manj številnih subtropskih geoelementov (Tabela 15). Na jugovzhodni vpliv pa lahko sklepamo po zmerni zastopanosti evromediteranskih-turanskih in jugovzhodnih-južnosibirskih ter podobnih številčno manj prisotnih geoelementov. Med izključnimi vrstami je prisoten endemit Moehringia tommasinii (Tabeli 16 in 17).
Zanimivo je, da je v kraško-vipavskem distriktu (7 b) med izključnimi vrstami 5 endemitov: Hieracium dragicola, Moehringia tommasinii, Sorbus istriaca, S. mayeri in S. slavnicensis, kar daje distriktu svojski pečat, s tem pa tudi slovenskemu in severnojadranske-mu submediteranu (Tabeli 15 in 17).
Analiza izključno ali večinoma prisotnih vrst v su-bpanonskem fitogeografskem območju (Tabele 18, 19 in 20) kaže, da so v njem najštevilčnejši terofiti (26 oz. 41 %) in nato hemikriptofiti (17 oz. 27 %). Poleg terofitov, ki označujejo »stepsko« območje, so za naše obrobje subpanonije značilni še hidrofiti (7 oz. 11 %), ki so naselili mokrišča, mrtve rokave reke Mure ali poplavljene opuščene peskokope ipd. (Tabela 22). V primerjavi z drugimi območji v subpanonskem območju izstopajo hidrofiti (7 oz. 39 %), podobno kot v submedi-teranskem območju (8 oz. 44 %). Odstotne udeležbe vrst drugih bioloških oblik so nekoliko podobne predalpskemu območju; te so tu bolje zastopane kot v alpskem, dinarskem in preddinarskem območju. (Tabela 21). Skladno z deležem bioloških oblik v subpanonskem fitogeografskem območju ugotavljamo, da so rastne razmere vegetacije relativno ugodne glede večjega pojavljanja terofitov in nanofanerofitov. Ti kažejo na toplo podnebje, kar pa je lahko ob pretirano vročih obdobjih tudi neugodno zaradi suše.
Pojavljanje izključnih geoelementov v subpanon-skem območju je skromno in posamično (6 vrst, po en podatek oz. primerek, Tabela 23). Drugi geoelementi so skladni s submediteranskim območjem in redke uvrščamo med »večinoma prisotne«. Najpogosteje so geoe-lementi zastopani le z eno vrsto. V haloškem distriktu (3b) je zabeležena zavarovana vrsta - endemit Sempervi-vum juvanii (Donačka gora - kremenčevo-apnenčev peščenjak in konglomerat). Analiza geoelementov kaže jugovzhodnoevropski-evropski-vzhodnoevropsko-kar-patsko-azijski značaj. (Tabela 24). Na to opredelitev lahko sklepamo iz Tabele 23, ki kaže odstotni delež geo-elementov v primerjavi z drugimi fitogeografskimi območji.
Vsi trije distrikti subpanonskega fitogeografskega območja so floristično podprti (Tabele 18 - 20), zlasti še ptujski (dravsko-murski) (3a), ki ga predlagamo v
prenorijsko-slovensko floristično provinco (Meusel et al. 1965) kot ptujski distrikt (Soo 1961). Po številu vrst je ta distrikt najbolj panonski (»stepski«) s številnimi terofiti in vzhodnimi geoelementi. Izbrane (izključne ali večinoma prisotne) vrste tega distrikta glede na biološke oblike (Tabela 19) uvrščamo predvsem v terofi-te, ki jih je 24 (46 %), in hemikriptofite, ki jih je 10 (19 %). Zaradi mrtvic, bajerjev (ribnikov), ki so nastali iz opuščenih peskokopov in jih je sčasoma zalila voda, ter drugih mokrišč se pojavlja 6 (12 %) hidrofitov. Prav toliko je geofitov 6 (12 %). Hamefiti so 3 (6 %). Redki so nanofanerofiti 2 (4 %) in fanerofiti 2 (1 %). Pravo podobo fitogeografskega območja oziroma floristične province dajo terofiti, ki so vodilni za nižinsko, poljedelj-sko subpanonsko območje ali - natančneje - za obrobje subpanonskega območja Slovenije. Poleg terofitov so za obravnavano območje in posledično tudi za ptujski distrikt prenorijsko-slovenske floristične province značilni hidrofiti, ki naseljujejo številna tamkajšnja mokrišča (Tabela 19).
Opredelitev izključnih ali večinoma prisotnih vrst po fitogeografski razširjenosti (Tabela 20) je naslednja. Največ je evroazijskih (8 oz. 15 %), subkozmopolitskih (6 oz. 11 %), evrosibirskih (5 oz. 10 %), južnoevropsko--južnosibirskih (5 oz. 10 %), subtropskih (4 oz. 8 %) in južnoevropskih (3 oz. 6 %) geoelementov. To je polovica vseh izključnih ali večinoma prisotnih vrst, ki fito-geografsko dobro opredeljujejo ptujski distrikt preno-rijsko-slovenske province našega severovzhodnega obrobnega subpanonskega območja. K tem diagnostičnim vrstam ptujskega distrikta bi dodali še manj zastopane geoelemente, kot so: vzhodnoevropski (2 oz. 4 %), pontski, paleosubtropski, cirkumborealni, stenomedi-teranski, severnomediteransko-montanski, evromedi-teransko-turanski, jugovzhodnocentralno-evropski, evropsko-kavkaški, vzhodnomediteranski in paleo-temperatni geoelement (vsi zastopani z 1 vrsto oz. 2 %). Drugi geoelementi v Tabeli 20 so prisotni še v drugih distriktih.
Naredili smo še analizo pojavljanja jugovzhodnoe-vropsko-ilirskih elementov v ptujskem distriktu, da bi spoznali vpliv sosednje ilirske province na južni in jugozahodni meji, to je z bizeljsko-krškim (3c) in štajer-sko-koroškim distriktom (4c). Od jugovzhodnoevrop-sko-ilirskih geoelementov je z ožjo razširjenostjo večinoma prisotna le vrsta Aposeris foetida in s širšo razširjenostjo vrsti Knautia drymeia subsp. drymeia in Fraxinus angustifolia subsp. oxycarpa. Od ožje razširjenih jugovzhodnoevropsko-ilirskih vrst so na zahodnem stičnem območju redko ali zelo redko prisotne naslednje vrste: Anemone trifolia, Cardamine trifolia, C. enneaphyllos, C. waldsteinii in Aremonia agrimonio-ides, na južnem stičnem območju pa vrste: Hacquetia
FOLIA BIOLOGICA ET GEOLOGICA 59/2 - 2018 2 0 3
MITJA ZUPANČIČ & BRANKO VREŠ: PHYTHOGEOGRAPHIC ANALYSIS OF SLOVENIA
epipactis, Hieracium transsilvanicum in Festuca drymeia; po vsem območju pa so raztresene vrste La-mium orvala, Polystichum setiferum, Erythronium dens-canis in Tamus communis. Večina naštetih vrst bolje uspeva na bazičnih tleh in karbonatni geološki podlagi, izjemi sta vrsti Erhythronium dens-canis in Hieracium transsilvanicum, ki uspevata na kislih tleh, ter vrsti Festuca drymeia in Polystichum setiferum, ki sta prilagodljivi in uspevata tudi na zmerno kislih do bazičnih tleh.
Posamično, redko pojavljanje jugovzhodnoevrop-sko-ilirskih vrst in bolj pogosti, ne tako diagnostično pomembni jugovzhodnoevropsko-ilirski vrsti Aposeris foetida in Knautia drymeia subsp. drymeia skupaj kažeta na določeno diferenciacijo ptujskega distrikta znotraj prenorijsko-slovenske province. Posebej dobro jo označuje vrsta Fraxinus angustifolia subsp. oxycar-pa, ki je prisotna izključno v slovenskem subpanon-skem obrobju.
Floristični analizi ptujskega distrikta prenorij-sko-slovenske province sledi vegetacijska analiza gozdnih združb, ki so značilne zanjo in večinoma ali povsem razširjene zgolj tu. Te so: Vicio oroboidi-Fage-tum (Ht. 1938), Pocs & Borhidi in Borhidi 1960, Poly-sticho setiferi-Fagetum Zupančič et al. 2001 (non Ubaldi 1988 nom. inv.), Festuco drymeiae-Abietetum
Vukelic & Baričevic 2007, Pruno padi-Carpinetum betuli (Marinček & Zupančič 1982), Marinček 1994, Hieracio rotundati-Fagetum Ž. Košir 1994, Galio rotun-difolii-Pinetum Zupančič & Čarni ex Čarni et al.1992, Pruno padi-Fraxinetum angustifoliae Čarni et al. 2008 nom. nud., Fraxino-Ulmetum effusae Slavnic 1952 var. Prunus padus Vukelic et Baričevic 2004, Salice-tum albae-fragilis Soo (1930) 1940, Querco roboris--Carpinetum M.Wraber 1969, Stellario nemorum-Al-netum glutinosae Lohmayer (1953) 1957, Lonicero ca-prifolii-Quercetum roboris (Rauš 1971) Marinček 1994 in Querco roboris-Ulmetum minoris Issler 1924. Od traviščnih združb bi bila za to območje značilna (tu prvikrat opisana) združba Dactylis glomerata-Festuca pratensis comm. (A. Seliškar 1998) ter pozneje spoznana suha ali polsuha travišča subpanonskega sveta Slovenije Hypochoerido-Festucetum rupicolae Steinbuch 1995 in Onobrychido viciifoliae-Brometum Kali-garič et Škornik 2002 (Kaligaric & Škornik 2002, Škornik 2003). Kot smo že zapisali, so na obravnavanem območju številna mokrišča, ki jih porašča več (devet) mokriščnih združb razredov Lemnetea, Isoe-to-Nanojuncetea, Galio-Urticetea in Phragmiti-Ma-gnocaricetea, ki dajejo svojski pečat pokrajini in s tem tudi ptujskem distriktu ter prenorijsko-slovenski provinci.
3 PRIMERJAVA MED ANALIZAMA IZBRANIH IN VSEH TAKSONOV V FITOGEOGRAFSKIH OBMOČJIH SLOVENIJE
Za primerjavo smo naredili analizo bioloških oblik ta-ksonov med izključno ali večinoma prisotnimi (izbranimi) in vsemi rastočimi vrstami Slovenije v posameznih fitogeografskih območjih po M. Wrabru (1969) v želji, da bi ugotovili skladnost ali različnost rezultatov razmerij med biološkimi oblikami. V obdelavo po programu FloVegSi (T. Seliškar et al. 2003) je bilo zajetih 3240 taksonov (Diagrama 1 in 2).
V alpskem fitogeografskem območju so razmerja bioloških oblik večinoma bolj ali manj skladna. (Tabela 22, Diagram 1). Razlika je pri fanerofitih, ki pri analizi izključnih ali večinoma prisotnih vrst umanj-kajo (Tabela 22). To si razlagamo tako, da se tu prisotne drevesne vrste (npr. macesen, smreka, jelka, bukev, beli javor idr.) pojavljajo tudi v drugih fitogeografskih območjih. Preseneča pa nas številčnost terofitov za alpsko območje (Diagram 1), kjer nismo pričakovali tako visokega deleža. Razlago za tak rezultat pripisujemo preširoko oblikovanemu alpskemu območju M. Wrabra (1969) v smeri proti nižjemu predalpskemu območju.
V	predalpskem fitogeografskem območju sta
obe analizi razporeda bioloških oblik skladni z zanemarljivimi odstopanji.
Primerjava bioloških vrst v dinarskem fitogeo-grafskem območju je skladna. Razlika je le v pojavljanju števila fanerofitov, kjer je kar 15 : 6 (Tabela 22, Diagrama 1 in 2). Dinarsko območje je poznano po različnosti drevesnih (fanerofitov) in grmovnih vrst (nanofanerofitov). Razliko si razlagamo z nenatančnima metodama, ki sta v danih primerih zastavljeni na približkih in zato relativni, vendar dajeta zadovoljiv rezultat.
V	preddinarskem fitogeografskem območju se
med analizama izbranih in vseh vrst v Sloveniji razlikuje odstotek fanerofitov za skoraj enkrat več, minimalno je odstopanje pri hamefitih (Tabela 22, Diagrama 1 in 2). Razmerja pri drugih bioloških oblikah so skladna. V razmerjih fanerofitov in hamefitov med obema analizama gre verjeti analizi, ki zajema vse rastlinstvo Slovenije. Ugotavljamo, da se pri izbranih vrstah lahko pojavi napaka zaradi obravnave manjšega
FOLIA BIOLOGICA ET GEOLOGICA 59/2 - 2018 2 0 3
MITJA ZUPANČIČ & BRANKO VREŠ: PHYTHOGEOGRAPHIC ANALYSIS OF SLOVENIA
števila vrst, ki pridejo v poštev. Vprašanje je, zakaj so pri analizi izbranih vrst izpadli hamefiti.
Pri submediteranskem fitogeografskem območju so odstotna razhajanja pri hemikriptofitih in tero-fitih. Enkrat več je hemikriptofitov v analizi vseh vrst v Sloveniji in enkrat več je terofitov v analizi izbirnih vrst. Drugi odstotki bioloških vrst so skladni. Vzrok je verjetno v relativnosti obeh analiz, kjer ne moremo natančno opredeliti meje območij pri eni ali drugi analizi. (Tabela 22, Diagram 1).
V subpanonskem fitogeografskem območju je največ razlik. V analizi vseh vrst v Sloveniji prevladujejo fanerofiti in hemikriptofiti; geofiti in terofiti pa v analizi izbranih vrst (Tabela 22, Diagram 1). Analiza vseh vrst je zaradi popolnosti bolj zanesljiva in tudi računalniško podprta. Kljub razlikam med analizama ugotavljamo, da so razmerja med biološkimi oblikami
zelo podobna. V obeh analizah prevladujejo hemikriptofiti in terofiti, kar je značilno za subpanonsko območje. V primerjavi z drugimi fitogeografskimi območji so v subpanonskem območju v obeh analizah odstotno najvišje zastopani hidrofiti (Tabela 22, Diagram 1). V podobni primerjavi za fanerofite ugotavljamo, da so odstotki na vseh območjih uravnoteženi (Diagram 1). Analiza izbranih vrst po območjih kaže podpovprečno odstotnost fanerofitov v subpanonskem območju, kar ni realno. Razlog je podoben kot v drugih fitogeograf-skih območjih, saj so skoraj vsi fanerofiti večinoma prisotni v vseh fitogeografskih območjih.
Ugotavljamo, da analiza bioloških oblik vseh vrst večinoma potrjuje analizo izbranih (izključnih in večinoma prisotnih) vrst, ki zvesto odseva njihove življenjske razmere, tako za posamezne taksone kot za vzajemno rast v različnih vegetacijskih oblikah.
4 DELITEV SLOVENIJE NA FLORNE PROVINCE
Slovenija je razdeljena na dve fitogeografski regiji: na površinsko najbolj razširjeno evrosibirsko-severnoa-meriško regijo in po površini skromno zastopano alp-sko-nordijsko regijo v severozahodnem alpskem svetu. V sklopu teh dveh regij imamo pet fitogeograf-skih provinc. V evrosibirsko-severnoameriški regiji so štiri: srednjeevropska na manjšem območju severne Slovenije, ilirska v osrednji Sloveniji ima največjo površino in ilirskojadranska provinca na manjšem območju jugozahodne Slovenije in na severovzhodu na novo izločena prenorijsko-slovenska provinca z manjšo razširjenostjo. Fitogeografsko posebni sta ilirska in ilirskojadranska provinca, ki se razlikujeta od srednjeevropske in prenorijsko-slovenske province z ju-govzhodnoevropskoilirskimi (ilirskimi, ilirikoidni-mi) geoelementi, večinoma prihajajočimi z Balkanskega polotoka, ki pri nas proti zahodu dosežejo skrajno mejo svojega areala. V alpsko-nordijski regiji imamo alpsko provinco, ki jo naseljujejo jugovzho-dnoalpski geoelementi z zahoda, pri nas pa dosegajo najvzhodnejšo poselitev.
Pri opisu novih distriktov Slovenije (Zupančič & Žagar 1995) smo razmišljali tudi o problemu razširjenosti ilirske florne province. Osnovna razmišljanja so izhajala iz temeljnih raziskav starejših avtorjev v začetku dvajsetega stoletja (Zupančič & Žagar 1995: 21). Opirali smo se na Adamovicev (1906) kartografski prikaz ilirske florne province, predvsem pa na temeljne študije Becka (1907, 1908, 1913) in Hayeka (1907, 1923). Beck (1907-1913) loči v svoji študiji mediteransko, ilirsko in srednjeevropsko floro, kar je solidna
osnova za razmejitev današnje ilirskojadranske, ilirske in srednjeevropske province. Hayek (1907) se je osredotočil predvsem na alpsko območje - Kamniške planine, ki jih deli na šest pasov: gorsko (montanski) pas, 340-700 m (900 m), spodnje predalpsko, ((700 m) 9001200 m), zgornje predalspko območje (1300-1628 m), območje ruševja (1631-1802 m), alpsko (2020-2250m) in subnivalno območje (2250-2569 m), kar je solidna podlaga za razmejitev med evrosibirsko-severnoame-riško in alpsko-nordijsko regijo ter alpsko provinco. V obravnavanem območju Hayek (ibid.) piše še o prisotnosti panonske flore, ki pa je danes ne bi tako uvrščali, morda le nekatere vrste, širše razumljene kot panonske vrste, Dianthus barbatus, Helleborus odorus, Silene viridiflora, Galium aristatum, Centaurea variegata, C. fritschii, Ophrys holosericea, Tunica saxifraga, Linum tenuifolium, L. flavum.
V svoji študiji za Štajersko Hayek (1923) slovenski del Štajerske omejuje od Šentilja na severu do Brežic (Obrežja) na jugu ter od severnih pobočij zahodnih Kamniških planin (Ojstrica) in južnih zahodnih Karavank (Olševa) do Haloz na vzhodu. To območje deli na dve fitogeografski območji: evropsko-sibirsko gozdno in alpsko območje. Prvo območje deli na okrožja in sicer na južnonemško, subalpinsko in avstrijsko okrožje, ta pa še na štiri podokrožja. Za naše razmišljanje o delitvi fitogeografskih provinc Slovenije so zanimiva severovzhodnoalpsko in ilirsko podokrožje subalpin-skega okrožja ter panonsko podokrožje avstrijskega okrožja. Drugo, alpsko območje deli na okrožji Severnih apneniških in Centralnih Alp ter Južnih apenin-
FOLIA BIOLOGICA ET GEOLOGICA 59/2 - 2018 2 0 3
MITJA ZUPANČIČ & BRANKO VREŠ: PHYTHOGEOGRAPHIC ANALYSIS OF SLOVENIA
ških Alp s šestimi podokrožji. Od teh šestih podokro-žij je za nas zanimivo julijskoalpsko podokrožje okrožja Južnih apneniških Alp ter deloma norijskoalpsko podokrožje okrožja Severnih apneniških in Centralnih Alp. Za opredelitev fitogeografskih območij, okrožij in podokrožij, zlasti ilirskih, so mu služile razširjenosti nekaterih toploljubnih sicer splošno razširjenih jugo-vzhodnoevropsko-ilirskih vrst: Ostrya carpinifolia in Fraxinus ornus (njuna severna meja je Dravograd-Ve-lenje-Slov. Bistrica-Macelj-Ptuj) ter Castanea sativa (severna meja: do Gradca), pa tudi razširjenost vinske trte (severna meja: Radlje, meja z Avstrijo-Ruše-Hoče-Slov. Bistrica in nato po njegovi meji razširjenosti vrst Ostrya carpinifolia in Fraxinus ornus - Dravograd). Njegova razmejitev med ilirsko in srednjeevropsko fitogeografsko provinco, kot ju razumemo danes, je presenetljivo točna, če upoštevamo tedanja manj raziskana ozemlja Kranjske in Koroške ter skromno literaturo. Opiral se je predvsem na Becka (1907-13).
Beck (1907-13) je naše etnično ozemlje botanično in še posebej fitogeografsko raziskoval ob koncu 19. in v začetku 20. stoletja. Zamejil je mediteransko, ilirsko in srednjeevropsko floro ter vse to prikazal na karti. Današnjo zahodno Slovenijo je uvrstil v mediteransko regijo vse do Kanala, Volč in Breginja (Breginjskega kota). Njegova razmejitev je solidna podlaga za poznejše fitogeografe. Bil je natančen, včasih celo zelo natančen: kot primer navajamo opisana nahajlišča ilirske (jugovzhodnoevropsko-ilirske) flore v dolini Završni-ce pod Karavankami, in sicer: Aremonia agrimonioi-des, Cardamine enneaphyllos, C. trifolia, C. waldsteinii, Hacquetia epipactis, Lamium orvala, Omphalodes verna, Vicia oroboides idr.
Po drugi svetovni vojni do danes se je pri nas zvrstilo kar nekaj botanikov in fitocenologov, ki so raziskovali fitogeografsko razdelitev Slovenije in na različne načine reševali tovrstne probleme. Med prvimi fito-geografi je bil botanik Mayer (1946). V svoji disertaciji je floristično analiziral Jugovzhodne apneniške Alpe in prišel do sklepa o uvrstitvi Vzhodnih apneniških Alp v alpsko provinco. To uvrstitev potrjuje s pojavljanjem alpinsko-severnoevropske (npr. Nigritella »nigra« (=rhelicani), Campanula barbata, Euphrasia minima), alpinsko-srednjeevropske (npr. Saxifraga caesia, Primula auricula, Soldanella alpina, Homogyne alpina), alpinske (npr. Rumex nivalis, Androsace helvetica, Valeriana supina), alpsko-arktično-altajske (npr. Salix herbacea, S. reticulata, Polygonum viviparum, Androsace chamaejasme), alpsko-arktične (npr. Silene acaulis, Bartsia alpina, Gentiana nivalis), alpsko-altajske flore (npr.; Coeloglossum viride, Salix retusa, Veronica aphyl-la, Leontopodim alpinum) in endemitov (npr.; Cerasti-um julicum, Campanula zoysii, Gentiana froelichii,
Saxifraga hohenwartii, Leucanthemun lithopolitanicum, Nigritella lithopolitanica). Pozneje je Mayer (1950, 1951, 1952, 1953, 1960) v prispevkih o flori še utrdil uvrstitev naših Vzhodnih apneniških Alp v alpsko provinco oziroma nakazal razširjenost ilirske province.
Botaničarka Nada Praprotnik (1987) je v svoji disertaciji o ilirskih flornih elementih podrobno razčlenila fitogeografsko pripadnost bolj ali manj ilirskih vrst v Sloveniji. Razvrstila jih je v 13 fitogeografskih enot (kategorij) in prikazala njihovo razširjenost (areale) v Sloveniji. Njena študija je dobro pomagalo k poznavanju razširjenosti ilirske in ilirsko jadranske flor-ne province v Sloveniji. Za ponazoritev navajamo nekaj vrst, na katere smo se najbolj sklicevali kot na ilirske vrste:
Ilirski florni elementi: Helleborus atrorubens, Sca-biosa hladnikiana, Scilla litardieri idr.
Submediteransko-ilirski elementi: Anthriscus fu-maroides, Satureja subspicata, Sesleria autumnalis idr.
Severozahodno-ilirski elementi: Arabis scopoliana, Hladnikia pastinacifolia, Potentilla carniolica idr.
Subilirski elementi: Frangula rupestris, Gentiana tergestina, Potentilla tommasiniana idr.
Alpsko-ilirski elementi: Homogyne sylvestris, Lamium orvala, Vicia oroboides idr.
Apeninsko-ilirski elementi: Corydalis ochroleuca (=Pseudofumaria alba), Genista sylvestris, Sesleria jun-cifolia idr.
Karpatsko-ilirski elementi: Daphne blagayana, Euphrasia liburnica.
Taksoni s širšim arealom: Cardamine kitaibelli, Epimedium alpinum, Grafia golaka idr.
Taksoni z alpsko-karpatsko-ilirsko razširjenostjo: Euphorbia carniolica, Hacquetia epipactis, Hypericum alpinum idr.
Taksoni z južnoevropsko, jugovzhodnoevropsko in širšo razširjenostjo: Anemone trifolia, Aremonia agrimonioides, Cardamine trifolia, Geranium nodosum, Omphalodes verna idr.
Taksoni, ki so najbolj pogosti v submediteranski združbah: Fraxinus ornus, Ostrya carpinifolia, Pinus nigra idr.
Taksoni, ki so najbolj pogosti v združbah subalp-insekga in alpinskega pasu: Centaurea triumfettii, Scorzonera rosea, Thymus balcanus idr.
Taksoni z nejasnim taksonomskim položajem so danes večinoma uvrščeni v (1) arktično-alpske oz. med jugovzhodnoalpske in (2) med evromediteranske vrste, npr. vrsti Arabis alpina subsp. alpina (1) in Asperula aristata (2) idr. Dokazano je tudi, da pri nas ne uspeva podvrsta Helleborus niger subsp. macranthus. Na dolo-mitni ali dolomitizirani geološki podlagi v gorskem (montanskem) pasu raste Helleborus niger subsp. niger.
FOLIA BIOLOGICA ET GEOLOGICA 59/2 - 2018 2 0 3
MITJA ZUPANČIČ & BRANKO VREŠ: PHYTHOGEOGRAPHIC ANALYSIS OF SLOVENIA
Podobno analizo ilirskih in njim sorodnih vrst, kot so alpsko-ilirske, karpatsko-ilirske, panonsko-ilir-ske, italsko-ilirske, dacijsko-ilirske, submediteransko--ilirske, balkanske idr. vrste, je naredil Borhidi (1963), ko je utemeljeval ilirsko zvezo bukovih gozdov Aremo-nio-Fagion (=Fagion illyricum). Na tej floristični osnovi je prikazal razširjenost ilirske zveze bukovih gozdov (Borhidi 1963: 260, 266), ki bi ustrezala arealu ilirske florne province. Kot lahko razberemo iz slike, ki je v zelo majhnem merilu, večino Slovenije pokriva zveza ilirskih bukovih gozdov, kar bi šteli za ilirsko florno provinco. Izvzeta sta primorski in predpanonski pas Slovenije. V tem merilu ni mogel izločiti alpskega pasu Slovenije.
Horvat (1954, 1962 a) je podal fitogeografsko delitev jugovzhodne Evrope, v kateri je zajeta tudi Slovenija. Fitogeografska analiza s predstavitvijo karte kli-matogene vegetacije Jugovzhodne Evrope razčlenjuje klimatogeno vegetacijo po horizontalni razširjenosti in vertikalnih pasovih. Na osnovi te delitve je ugotovil, da so v jugovzhodni Evropi po Braun-Blanquetu zastopane tri vegetacijske regije: mediteranska, evrosibir-sko-severnoameriška in iransko-turanska. Mediteran-sko-submediteransko florno območje uvršča v mediteransko, srednjeevropsko florno območje pa v evrosi-birsko-severnoameriško regijo. V razpravi (Horvat 1962 b) potrjuje svojo odločitev iz prej navedenih publikacij s tem, da v karto potencialne vegetacije izriše meje med mediteranskim in srednjeevropskim območjem štirih fitogeografov Adamovica, Markgrafa, Oberdorferja in Riklija, ki so zelo različne. Sam ostaja pri delitvi na osnovi potencialne vegetacije, kot jo predstavlja v svojih delih (Horvat 1954, 1962 a, b). Njegova karta klimatogene vegetacije zajema le manjši, jugovzhodni del Slovenije, ki ga uvršča v submedite-ransko območje (klimatogene) vegetacije Carpinetum orientalis croaticum in Seslerio-Ostryetum.
Horvatic (1957, 1963) ugotavlja, da sta mediteranska in submediteranska cona na območju osrednjega Balkanskega polotoka (nekdanja Jugoslavija) medsebojno bolje povezani kot submediteranska cona s kontinentalnim območjem evrosibirsko-severnoameriške regije. Mediteransko in submediteransko območje uvršča v mediteransko regijo. Primorje deli v tri cone:
1.	v vzhodnojadransko eumediteransko cono (Quercion ilicis),
2.	vzhodnojadransko submediteransko cono (Car-pinetum orientalis croaticum),
3.	vzhodnojadranski mediteransko-montanski pas (Seslerio autumnalis-Ostryetum).
Horvatic (1967) je pozneje delil jugoslovansko Primorje na dve provinci: jadransko in egejsko, obe pozneje v sklopu mediteranske regije. Evrosibirsko-se-
vernoameriško regijo pa je delil na tri oziroma štiri province: ilirsko, mezijsko, ilirsko in mezijsko v pasu ruševja ter srednjeevropsko provinco - panonski sektor z nižinskim in gorskim pasom. Slovenijo uvršča v dve provinci, in sicer v jadransko - submediteransko (mediteransko regijo) in ilirsko provinco (evrosibir-sko-severnoameriško regijo). Pas planinske vegetacije uvršča v alpsko-visokonordijsko regijo. Pas ruševja uvršča v ilirsko provinco.
Trinajstic (1976, 1986, 1995) se je po obdobju starejših hrvaških fitogeografskih raziskav največ in naj-intenzivneje ukvarjal s fitogeografsko problematiko Hrvaške, zlasti njenega Primorja. Če poenostavimo njegovo fitogeografsko delitev Kvarnerskega zaliva, ki se proti zahodu navezuje na Slovensko primorje, Trinajstic (1976) ožje submediteransko območje uvršča v mediteransko regijo. Paramediteransko cono, to je li-toralni pas s toploljubnimi bukovimi gozdovi, pa uvršča v evrosibirsko-severnoameriško regijo skupaj z ilirsko, dinarsko, subilirsko-subalpinsko (zanimivo!), borealno-subalpinsko, ilirsko-balkansko, subalpin-sko- ilirsko-balkansko vegetacijsko cono. Z njegovo fitogeografsko delitvijo bi se lahko načeloma strinjali za našo Istro. Pozneje je Trinajstic (1995) še podrobneje fitogeografsko razčlenil gozdno vegetacijo Hrvaške. Podrobneje obravnava fitogeografsko delitev evrosibirsko-severnoameriške regije. Njegova delitev te regije je zanimiva in sprejemljiva (Trinajstic 1995: 40-42). Mediteranske regije ne spreminja, kot je nakazal leta 1986 (Trinajstic 1986), in je fitogeografsko ustrezno urejena na cone v mediteransko-litoralni in mediteransko-montanski pas. Pojavlja se vprašanje, ali je pravilno, da uvršča submediteransko vegetacijsko cono mediteransko-litoralnega pasu v mediteransko regijo.
Šugar je temeljito raziskoval območje hrvaške Istre, ki je neposredna soseda slovenske. Njegova teza je, da submediteransko območje (v najširšem pomenu) Istre uvršča v srednjeevropsko-severnoameriško in ne v mediteransko regijo. Vprašanje je, kam uvrščati cono, v kateri se vzdržema pojavlja črničevje - Quercus ilex (Šugar, 1984). Istrski submediteran kot zaokroženo celoto (s. lat.) Šugar et al. (1995) delijo v submediteransko s. str. (Querco-Carpinetum orientalis), epime-diteransko (Ostryo-Quercetum pubescentis), histrijsko (Molinio-Quercetum pubescentis, Potentillo albae--Querceetum pubescentis) in paramediteransko cono (Seslerio-Fagetum) evrosibirsko-severnoameriške regije, kamor je uvrščena nadstojna ilirska cona (Fagetum s. lat.). Malopovršinsko priobalno, eumediteransko cono (Orno-Querectum ilicis) pa uvrščajo v mediteransko regijo. Cona zimzelene vegetacije (Quercetum ilicis) je le na Brionskih otokih. Gorati del Istre zavzema
FOLIA BIOLOGICA ET GEOLOGICA 59/2 - 2018 2 0 3
MITJA ZUPANČIČ & BRANKO VREŠ: PHYTHOGEOGRAPHIC ANALYSIS OF SLOVENIA
ilirska cona (Seslerion tenuifoliae) oromediteranske (sredozemsko-planinske) regije.
Za določitev ilirske florne province v Sloveniji je pomembna fitogeografska delitev Slovenije M. Wra-berja (1969). To je prva kartografsko predstavljena fitogeografska delitev Slovenije na floristični in vegetacijski osnovi, vendar še pod precejšnim vplivom geografske delitve Slovenije. Na osnovi njegove delitve lahko sklepamo na pojavljanje različnih florističnih provinc v Sloveniji. M. Wraber (ibid.) ugotavlja, da je na severu in zahodu Slovenije razširjena srednjeevropska provinca, na jugovzhodu pa ilirska provinca z ilir-sko-balkanskim rastlinstvom. Južni del Slovenije je sredozemski, mediteransko-montanski in submedite-ranski. Po njegovi fitogeografski karti in razmišljanju sodeč pripada alpsko območje v srednjeevropsko provinco, toda v nižinah z ilirsko-balkanskimi in ilirsko--južnoevropskimi elementi. Predalpsko in preddinar-sko območje opredeljuje kot mešanico alpsko-srednje-evropskih in ilirsko-dinarskih geoelementov. Dinarsko območje označuje ilirsko-balkanska flora. Subpa-nonsko območje ima panonski vegetacijski karakter (brez izrazitih panonskih vrst, op. piscev), kjer se tu in tam pojavlja ilirska flora. V sosednji Madžarski panonsko območje uvrščajo (Soó 1961, Pocs 1960, Karpati 1966) v prenorijsko provinco z distriktoma Cast-riferricum in Poetovicum, v katerega bi bilo vključeno naše subpanonsko območje. Submediteransko območje Wraber (1969) uvršča v jadransko provinco, ki se pri nas končuje oziroma, kot pravi, se „izklinja" ali „izzveni". (ibid.)
Ž. Košir (1975) je razdelil Slovenijo na pet fitokli-matskih teritorijev: submediteranski, dinarski, alpski in predalpski, preddinarski ter subpanonski teritorij. Iz fitoklimatskih teritorijev ni mogoče razbrati meje med florističnimi provincami. Ugotavljamo pa, da so, razen preddinarskega fitoklimata, vsi drugi fitoklimati identični s fitogeografskimi območji M. Wraberja. Iz razširjenosti Koširjevega preddinarsekga fitoklimata lahko sklepamo, da po njegovem ilirska florna provinca sega globoko v severovzhodni in deloma vzhodni del Slovenije, ki sega v sosednjo južno Avstrijo, ki že spada v norijsko florno provinco. Koširjeva odločitev za tako razsežno ilirsko florno provinco izhaja iz Potencialne fitocenološke karte Biroja za gozdarsko načrtovanje v merilu 1 : 100.000, ki prikazuje precejšen delež bazičnega do zmerno zakisanega bukovega gozda Hedero-Fagetum (Querco-Fagetum) in subpanonskega zmerno bazičnega do nevtralnega (slabo kislega) bukovega gozda (Festuco drymeiae-Fagetum). Kakšen je površinski delež enega in drugega, je v novejših raziskavah obveljalo drugačno mišljenje. Novejše raziskave kažejo drugačno podobo gozdne vegetacije, dopolnje-
ne z negozdnimi združbami in florističnimi preučevanji.
Marinček (1994) na podlagi vegetacije in nekaterih ilirskih vrst predlaga mejo ilirske florne province na osrednjem Balkanskem polotoku oziroma na ozemlju nekdanje Jugoslavije. Glede na ohlapno pojmovanje (definiranje) in na podlagi splošnih fitogeografskih kart v neznanem merilu lahko sklepamo, da je ilirska florna provinca razširjena od Slovenije do Makedonije brez obalnega pasu, na severovzhodu pa se zajeda v mezijsko florno provinco. Posamezni otoki ilirske florne province so razširjeni tudi v panonsko-mezij-skem območju. Ilirsko florno provinco deli na štiri območja, in sicer na predalpsko-alpsko območje na zahodu, subpanonsko območje od severozahoda do severovzhoda, dinarsko območje od jugovzhoda do jugozahoda in preddinarsko območje v vmesnem raztrganem pasu med subpanonskim in dinarskim območjem. Marinček je precej generaliziral omenjena fito-geografska območja in v precejšnji meri posnemal Meusla s sodelavci (1965). Po Marinčku so v Sloveniji prisotna vsa štiri območja.
Meusel s sodelavci (1965) je v primerjalni horolo-giji za srednjeevropsko floro prikazal, da Slovenija leži v območju zahodnoilirske in prenorijsko-slovenske floristične province. Karta je zelo generalizirana. Zanimiva je definicija prenorijsko-slovenske floristične province, ki je bolj ali manj usklajena z madžarskimi botaniki oziroma fitocenologi (Soo 1961, Pocs 1960, Karpati 1966).
Osnovno fitogeografsko delitev Slovenije M. Wra-berja (1969) je dopolnil Zupančič s sodelavci (1987) (Zupančič & Žagar 1995). V obeh primerih gre za dopolnila na ravneh distriktov. Zdaj poznamo 32 dis-triktov, ki so utemeljeni na posebnostih flore in vegetacije. Distrikte uvrščamo v štiri province (oziroma pet provinc) in dve regiji: alpsko-visokonordijska regija:
alpska provinca s štirimi distrikti; evrosibirsko-severnoameriška regija: srednjeevropska provinca s petimi distrikti, ilirska provinca z osemnajstimi distrikti in ilirsko jadranska provinca s štirimi distrikti ter prenorijsko-slovenska provinca z enim distrik-tom.
Slovensko submediteransko območje so M. Wra-ber (1969), Horvat (1954, 1962 a, b), Horvatic (1957, 1963, 1967), Trinaistic (1976, 1986, 1995), Zupančič et al. (1982), Zupančič & Žagar (1995) uvrščali v mediteransko regijo. Šugar (1984) je glede na mešane listopadne in zimzelene gozdove in grmišča hrvaško in slovensko submediteransko območje uvrstil v evrosibirsko-severnoameriško regijo. To njegovo
FOLIA BIOLOGICA ET GEOLOGICA 59/2 - 2018 2 0 3
MITJA ZUPANČIČ & BRANKO VREŠ: PHYTHOGEOGRAPHIC ANALYSIS OF SLOVENIA
misel so z določenimi pomisleki in zadržki sprejeli soavtorji razprave o gozdu puhastega hrasta in stožke rastočih na območju hrvaške in slovenske Istre (Šugar et al. 1995). Nadaljnje raziskave vegetacije so pokazale, da slovensko submediteransko območje, ki sega najvišje proti severozahodu Slovenije, proti zahodnim Julijskim Alpam, uvrstimo v evrosibirsko--severnoameriško regijo (Zupančič 1997). V sloven-
skem submediteranskem območju je v gozdno-gr-miščnih združbah večina listopadnega in majhen delež zimzelenega drevja ali grmičevja. Naš submedi-teran ima hladnejše podnebje in je bolj namočen kot na jugovzhodnem območju Balkanskega polotoka. Ogrin (1995) pravi, da je naše submediteransko območje zmerno toplo z vlažnim podnebjem, kjer so topla le poletja.
5. SKLEP
Območje ilirske florne province v Sloveniji želimo definirati in zamejiti na podlagi pogostnosti pojavljanja jugovzhodnoevropsko-ilirskih (ilirskih, ilirikoidnih, subilirskih) vrst v posameznih fitogeografskih enotah - distriktih v celoti ali njihovih delih ter na podlagi rezultatov fitogegorafskih raziskovanj preučevalcev, navedenih v poglavju, ki govori o problemih delitve na florne province. Upoštevali smo bolj ali manj vse navedene raziskovalce, najbolj pa smo se naslanjali na BECKA (1907, 1908, 1913), HAYEKA (1907, 1923), HORVATA (1954, 1962 A, B), HORVATICA (1957, 1963, 1967), KOSIRIA (1975), MAYERIA (I946, 1950, 1951, 1952, 1953, 1960), Šugaria (1984), Šugaria et al. (1995), Trinaistica (1976, 1986, 1995), Wraberia (1969), Zupančiča et al. (1987) in Zupančiča & Žagaria (1995).
Kot osnovo za grafični prikaz ilirske florne province smo vzeli fitogeografsko karto Wraberia (1969) in Zupančiča s sodelavci (1987, Zupančiča & Žagaria 1995).
Glede na Wraberievo (1969) fitogeografsko karto je ilirska provinca omejena na severovzhodu s srednjeevropsko florno provinco v skrajnem območju subpa-nonskega fitogeografskega območja in na ozkem severnem obrobju alpskega fitogeografskega območja. Iz ilirske florne province je izvzeto submediteransko fi-togeografsko območje, ki ga uvrščamo v sorodno ilir-sko-jadransko provinco z mnogimi toploljubnimi geo-elementi.
Podrobnejša fitogeografska karta Zupančiča s sodelavci (1987) (Zupančič & Žagar 1995) je razdeljena po distriktih. Na osnovi distriktov ugotavljamo, da je ilirska florna provinca razširjena v večini distriktov, razen v distriktih 1a-1d, ki pripadajo alpski florni provinci, 2a-2c, 3a in severni del distrikta 4c, ki jih uvrščamo v srednjeevropsko florno provinco, in distrikte 7a-7d, ki spadajo v ilirsko-jadransko florno provinco.
Pri oblikovanju ilirske florne province imamo nekaj zadreg. Prvič, delitev distrikta 4c. Severni del di-strikta zajema silikatna območja Pohorja, Strojne in
Dravskega Kozjaka (Kobansko), ki jih uvrščamo k srednjeevropski florni provinci. Verjetno bi morali ti območji izločiti iz distrikta 4c in utemeljiti nov distrikt (4d). Drugič, morda bi morali distrikt 3a uvrstiti v pre-norijsko provinco v distrikt Poetovicum (Karpati 1966, Pocs 1960, Soo 1961) ali prenorijsko-slovensko (Meusel et al. 1965) provinco. Tretjič, ali je upravičena samostojna ilirskojadranska floristična provinca, ali pa bi jo morali priključiti k ilirski provinci, ki je razširjena v kontinentalnem območju Slovenije?
Najlažji je odgovor na tretje vprašanje. Ilirsko-ja-dransko floristično provinco določajo ilirsko-medite-ranske vrste (npr. Carpinus orientalis, Eryngium ame-thystinum, Paliurus spina-christi, Sesleria autumnalis, Scorzonera villosa idr.), ilirsko-jadranske vrste (npr. Dianthus tergestinus, Drypis spinosa, Genista sylvestris idr.) in ilirsko-apeninske vrste (npr. Ruta graveolens idr.), med njimi so endemične vrste ter mnoge subme-diteranske in mediteranske vrste, kot so mediteran-sko-pontske (npr. Ruscus aculeatus, Chrysopogon gryl-lus idr.) ali mediteransko-atlantske (npr. Euphorbia peplis, Oenanthe pimpinelloides, Avena barbarta idr.) in še mnoge druge vrste.
Distrikt 4c bi kazalo razdeliti v dva dela: v sedanji štajersko-koroški 4c in novi pohorsko-kobanski distrikt 4d. Preučiti je treba, v čem se distrikta razlikujeta, kakšna je floristična in vegetacijska, klimatološka in pedološka razlika med njima. Vsekakor pa se razlikujeta v geološki podlagi in tudi bolj ali manj glede tal. Bežni pregled rastlinskih vrst kaže, da 16 vrst uspeva izključno le v pohorsko-kobanskem distriktu (4d). Od teh naj navedemo le najbolj redke ali zanimive, in sicer: Asplenium adulterinum, A. cuneifolium, Botrychium multifidum, Saxifraga paradoxa in Heliosperma vesel-skyi subsp. widderi.
V fitogeografski razdelitvi ZUPANČIČA in sodelavcev (1982) (ZUPANČIČ & ŽAGAR 1995) je dravsko--murski distrikt 3a kot izjema uvrščen v transalpinski sektor in v poseben predpanonski podsektor, pri čemer oba spadata v srednjeevropsko provinco. Sektorsko
FOLIA BIOLOGICA ET GEOLOGICA 59/2 - 2018 2 0 3
MITJA ZUPANČIČ & BRANKO VREŠ: PHYTHOGEOGRAPHIC ANALYSIS OF SLOVENIA
ime pove, da je območje čezalpsko oziroma onkraj Alp (Leksikon CZ 1988). Vzhodno obrobje Centralnih Alp (Krške Alpe, Svinška planina, Golica, Pohorje) klimatsko vpliva na ravninsko-gričevnati svet Slovenskih goric, ki so v območju pri nas najbolj izrazite kontin-talne klime. Zato predlagamo naslednjo sistemsko rešitev, da ptujski (dravsko-murski) distrikt 3a uvrstimo
v prenorijsko-slovensko provinco po Meuslu in sodelavcih (1965) s transalpinskim sektorjem in predpa-nonskim podsektorjem. Tako bomo imeli v Sloveniji pet provinc, torej štiri province v evrosibirsko-sever-noameriški regiji.
Območje florističnih provinc je razvidno iz fitogeo-grafske karte Slovenije v merilu 1:920.000 (Karta 1).
ACKNOWLEDGEMENTS
The authors owe special thanks to Dr. Igor Dakskobler for his valuable comments and improvement of the manuscript. We also acknowledge the financial sup-
port from the Slovenian Research Agency (research core funding No. P1-0236). Iztok Sajko prepared the Map 1. English translation by Martin Cregeen.
7 LITERATURA - LITERATURE
Accetto, M., 2010: Rastlinstvo Iškega vintgarja. Praprotnice in semenke. Folia biologica et geologica (Ljubljana) 51(4): 5-149.
Adamovic, L., 1906: Die Pflanzengeographische Stellung und Gliederung der Balkanhalbinsel. Wien.
Beck-Mannagetta, G., 1907: Vegetationsstudien in den Ostalpen, I.-S. B. Akad. Wiss. 116: 1-96. Wien.
Beck-Mannagetta, G., 1908: Vegetationsstudien in den Ostalpen, II. - S. B. akad. Wiss. 122: 157-367. Wien.
Beck-Mannagetta, G., 1913: Vegetationsstudien in den Ostalpen, III. - S. B. akad. Wiss. 122: 157-367. Wien.
Borhidi, A., 1963: Die Zönolgie des Verbandes Fagion illyricum. Acta Botanica Academiae scientiarum Hungari-cae (Budapest) 9: 259-297.
Dakskobler, I. & B. Čušin, 2003: Rastlinstvo in rastje Dolenje Trebuše in njene okolice. Trebuški zbornik, Tolminski muzej (Tolmin): 99-132.
Dakskobler, I., A. Seliškar & B. Vreš 2011: Rastlinstvo ob reki Idrijci - floristično-fitogeografska analiza obreč-nega prostora v sredogorju zahodne Slovenije. / Flora along the Idrijca river - floristic and phytogeographical analysis of the riparian area in the highlands of western Slovenia. Folia biologica et geologica (Ljubljana) 52(1-2): 27-86.
Dakskobler, I., 2015: Nekatere posebnosti flore in vegetacije severozahodnega dela Banjšic (zahodna Slovenija). / Some curiosities of the flora and vegetation of the northwestern Banjšice mountains (Western Slovenia). Folia biologica et geologica (Ljubljana) 56 (3): 25-36.
Hayek, A., 1907. Vorairbeiten zu einer pflanzengeographischen karte Oesterreichs. IV. Die Sanntaler Alpen. Abhandlungen der K. K. Zool. - Botan. Gesellschaft in Wien (Jena) IV (2): 1-73 + karte.
Hayek, A., 1923: Pflanzengeographie von Steiermark. Mitteilungen der Naturwiss. Ver. f. Steiermark. B Wiss. Ab-hands (Graz) 59: 1-208.
Horvat, I., 1954: Pflanzengeographische Gliederung Südosteuropas. (Den Haag). 5-6: 434-447.
Horvat, I. 1962 a : Die Grenze der mediterranen und mittelerupäischen Vegetation in Südosteruropa in Lichte neuer pflanzensocziologische Forscuhngen. Sonderdruck a. d. Berich. d. Deutsch. Bot. Gesell, (Halle/Saale) 75 (3): 91-104.
Horvat, I. 1962 b: Die Vegetation Südosteuropas in klimatschen und bodenkundlichen Zusammenhang. Mittel. d. Österreich. Geograph. Gesel. (Wien) 104 (1-2): 136-161.
Horvatic, S., 1957: Pflanzengeographische Gliederung des Karstes Kroatiens und der angrenzenden Gebiete Jugo-swiens. Acta botanica Croatica (Zagreb) 16: 33-61.
Horvatic, S., 1963: Biljnogeografski položaj i raščlanjenje našeg Primorja u svjetlu suvremenih fitocenoloških istra-živanja. Acta botanica Croatica (Zagreb) 22: 27-81.
Horvatic, S., 1967: Fitogeografske značajke i raščlanjanje Jugoslavije. Institut za botaniku sveučilišta u Zagrebu (Zagreb) Posebni otisak iz Analitičke flore Jugoslavije I/1: 23-61.
FOLIA BIOLOGICA ET GEOLOGICA 59/2 - 2018 2 0 3
MITJA ZUPANČIČ & BRANKO VREŠ: PHYTHOGEOGRAPHIC ANALYSIS OF SLOVENIA
Jogan, N., T. Bačič, B. Frajman, I. Leskovar, D. Naglic, A. Podobnik, B. Rozman, S. Strgulc-KrajšeK & B. Trčak, 2001: Gradivo za Atlas flore Slovenije = Materials for the Atlas of flora of Slovenia. Center za kartografijo favne in flore. Miklavž na Dravskem polju.
Karpati, Z., 1966: Einige pflanzengeographische und taxonomische Probleme in ungarischen ostalpenvorland Angewandte Pflanzensoz. (Wien): 18-19.
Košir, Ž. 1975: Rastlinstvo. (v V. GREGORIČ, J. KALAN & Ž. KOŠIR: Geološka in gozdnovegetacijska podoba). Gozdovi na Slovenskem (Ljubljana): 30-62.
Marincek, L., 1994: Contribution to demarcation and phytogeographic division of the illyrian floral province, based on vegetation and flora. Gortania (Udine) 16: 99-124.
Martincic, A., T. Wraber, N. Jogan, A. Podobnik, B. Turk & B. Vreš, 2007: Mala flora Slovenije. Ljubljana.
Mayer, E. 1946: Die floristische Gliederung der Hochgebirgsstufe in den südöstichen Kalkalpen und ihre Stellung innerhalb der Ostalpen. Disertacija. Universität Wien.
Mayer, E. 1950: Prispevek k flori slovenskega ozemlja. I. Univerza v Ljubljani.
Mayer, E. 1951: Kritični prispevki k flori slovenskega ozemlja. Razprave IV. razreda SAZU (Ljubljana) 1: 25-80.
Mayer, E. 1952: Prispevek k flori slovenskega ozemlja. III. Biol. vestnik (Ljubljana) 1: 66-79.
Mayer, E. 1953: Prispevek k flori slovenskega ozemlja. IV. Biol. vestnik (Ljubljana) 1: 66-72.
Mayer, E. 1960: Endemične cvetnice območja Jugovzhodnih apneniških Alp, njihovega predgorja in ilirskega prehodnega ozemlja. Ad annum Horti botanici Labacensis solemnem (Ljubljana): 25-48.
Meusel, H., E. Jäger & E. Weinert, 1965: Vergleichende Chorologie der zentraluropäischen Flora. Jena.
Pocs, T., 1960: Die zonalen Waldgesellschaften Südwestungarns. Acta bot. Acad. Sci. Hung. (Budapest) 6.
Praprotnik, N. , 1987: Ilirski florni elementi v Sloveniji. Disertacija. Univ. E. Kardelja v Ljubljani, Ljubljana.
Seliškar, T., B. Vreš & A. Seliškar, 2003: FloVegSi 2.0 Računalniški program za urejanje in analizo bioloških podatkov. Biološki inštitut ZRC SAZU. Ljubljana.
Soo, R., 1961: Grundzüge zu einer neuen floristisch-zönologischen Pflanzengeographie Ungarns. Acta bot. Acad. Sci. Hung. (Budapest) 7.
Kaligaric, M., & S. Škornik, 2002: Variety of dry and semi-dry secondary grasslands (Festuco-Brometea) in Slovenia - contact area of different geoelements. / Raznolikost suhih in polsuhih sekundarnih travišč (Festu-co-Brometea) v Sloveniji - stičnem območju različnih geoelementov. Razprave 4. razr. SAZU (Ljubljana) 43 (3): 227-246.
Škornik, S., 2003: Suha travišča reda Brometalia erecti Koch 1926 na Goričkem (SV Slovenija). Hacquetia (Ljubljana) 2 (1): 71-90.
Šugar, I., 1984: Sul limite settentrionale della distribuzione zonale del leccio nel litorale Croato. Not.Fitosoc. 19 (1): 67-76.
Šugar, I., M. Zupančič, I. Trinajstic & I. Puncer, 1995: Forêts thermophiles de chêne pubescent et de molinie (Molinio-Quercetum pubescentis Šugar 1981) dans la zone limitrophe de Croatie et de Slovenie. Biološki vestnik (Ljubljana) 40 (3-4): 112-124.
Trinajstic, I., 1976: Pflanzengeographische Gliedernug der Vegetation des Quarnerischen Küstenlandes Kroatiens, Jugoslawien. Lokal wind bora. University of Tokyo (Tokyo): 257-265.
Trinajstic, I., 1986: Fitogeografsko razčlanjenje šumske vegetacije istočnojadrnskog sredozemnogpodručja - pola-zna osnovica u organizaciji gospodarenja mediteranskim šumama. Glas. šum. pokuse. (Zagreb) posebno izd. 2: 53-67.
Trinajstic, I., 1995: Plantgeographical division of forest vegetation of Croatia. Annales forestales. Anali za za šumarstvo (Zagreb) 20 (2): 37-66.
Wraber, M., 1969: Pflanzengeographische Stellung und Gliedernung Sloweniens, Vegetatio (The Hague) 17 (1-6): 176-199.
Zupančič, M., L. Marincek, A. Seliškar & I. Puncer, 1987: Considerations on the phytogeographic division of Slovenia. Biogeographia 13. Biogeografia Alpi Sud-Orientali (Udine): 89-98.
Zupančič, M. & V. Žagar, 1995: New wiews about the phytogeographic division of Slovenia, I. Razprave IV. razreda SAZU (Ljubljana) 36: 3-30.
FOLIA BIOLOGICA ET GEOLOGICA 59/2 - 2018 2 0 3
MITJA ZUPANČIČ & BRANKO VREŠ: PHYTHOGEOGRAPHIC ANALYSIS OF SLOVENIA
Table 3: List of plant species that thrive exclusively or predominantly in districts of the Alpine phytogeographic area. Tabela 3: Seznam rastlinskih vrst, ki izključno ali večinoma uspevajo v distriktih alpskega fitogeografskega območja
Androsace helvetica Artemisia atrata Cerastium uniflorum Festuca alpestris Festuca vivipara Geum reptans Helictotrichon versicolor Hieracium alpinum Papaver alpinum subsp. victoris Rumex nivalis
Saxifraga exarata subsp. atropurpurea
Helictotrichon petzense
Nigritella kossutensis
Nigritella ravnikii
Primula minima
Senecio carniolicus
Viola zoysii
Androsace hausmannii
Cerastium julicum
Carex pauciflora
Trichophorum cespitosum
Artemisia genipi
Botrychium simplex
Festuca alpestris
Geranium argenteum
Helictotrichon pubescens subsp. laevigatum
Hieracium glabratum
Horminum pyrenaicum
Leontodon montanus
Luzula nivea
Minuartia rupestris
Pritzelago alpina subsp. austroalpina
Pulsatilla alpina subsp. apiifolia
Scorzoneroides crocea
Trifolium thalii
Trisetum spicatum
Nigritella archiducis-joannis
Nigritella widderi
Senecio fontanicola
Swertia perennis
Campanula alpina
Cardamine resedifolia
Jovibarba arenaria
Nigritella austriaca
Poa cenisia
Primula villosa
Taraxacum cucullatum
Woodsia alpina
Spiraea decumbens
Aconitum tauricum
Cardamine glauca
Silene rupestris
OPOMBE NOTES
tudi v 4a in 4b
Ex - izumrla
1
b
d
b
d
a
c
a
e
x
x
x
x
x
x
x
x
x
x
FOLIA BIOLOGICA ET GEOLOGICA 59/2 - 2018 2 0 3
MITJA ZUPANČIČ & BRANKO VREŠ: PHYTHOGEOGRAPHIC ANALYSIS OF SLOVENIA
Table 4: Biological forms of species of districts of the Alpine phytogeographic area. Tabela 4: Biološke oblike vrst distriktov alpskega fitogeografskega območja.
Hamefit Geofit
Hemikriptofit Terofit
1 a b c d	2 a b c d e
1 1 1 1 2 1	4 1 1 2 14 1 6 1 1
Table 5: Geoelements of districts of the Alpine phytogeographic area. Tabela 5: Geoelementi distriktov alpskega fitogeografskega območja.
Endemit / Endem. Vzh. Alp. - Karp. / E Alp.-Carp. Jugovzh. med. - mont. / SE Medit.-Mont. Vzh. Alp. - Ilir. Endemit / E Alp.-Ilyr. Endem. Alpski endemit / Alp. Endem. Orof. Južnoevropski / Orof. S Eur. Cirkum-arktično alpski / Circum.-Arct.-Alp. Orof. Jugovzh. evrop. / Orof. SE Eur. Orof. Jugozahod. evrop. / Orof. SW Eur. Cent. Evrop. - Vzh. Alp. / Cent. Eur. - E Alp. Centralno evropski / Centr. Eur. Arktično-alpsko Evropski / Arct.-Alp.-Eur. Subkosmopolitski / Subcosmopol. Cirkumborealni / Circumboreal. Jugovzhodevrop. - montan. / SE Eur.-Mont. Vzhodnoalpski / E Alp.
Centralnoevrop. (atlantski) / Centr. Eur. (Atlant.) Arktično-alpski Evroameriški / Art.-Alp. Eur.-Am.
1 a b c d	2 a b c d e
2 1 1 1 1 1	4 1 1 2 2 2 2 4 1 1 1 1 1 1 2 1 1 1 1 1
FOLIA BIOLOGICA ET GEOLOGICA 59/2 - 2018 2 0 3
MITJA ZUPANČIČ & BRANKO VREŠ: PHYTHOGEOGRAPHIC ANALYSIS OF SLOVENIA
Table 6: List of plant species that thrive exclusively in districts of the pre-Alpine phytogeographic area. Tabela 6: Seznam rastlinskih vrst, ki izključno uspevajo v distriktih predalpskega fitogeografskega območja.
Amaranthus blitoides
Asperula taurina
Astragalus depressus
Eragrostis frankii
Euphorbia kerneri
Geranium macrorrhizum
Gladiolus imbricatus
Hieracium thesioides
Leontodon berinii
Leontodon hispidus subsp. brumatii
Melilotus italicus
Paradisea liliastrum
Pimpinella alpina
Pimpinella major subsp. rubra
Ranunculus aesontinus
Ranunculus cassubicus
Thesium rostratum
Moehringia villosa
Adonis aestivalis subsp. aestivalis
Allium suaveolens
Artemisia annua
Asperula tinctoria
Barbarea vulgaris var. arcuata
Bromus lepidus
Calla palustris
Carex randalpina
Carex pallidula
Crepis alpestris
Dianthus superbus
Diphasiastrum issleri
Diphasiastrum tristachyum
Doronicum orientale
Erigeron alpinus
Festuca brevipila
Fritillaria meleagris
Geranium thunbergii
Glyceria declinata
Hammarbya paludosa
Hypericum elodes
Hypericum maculatum subsp. obtusiusculum Lepidium perfoliatum
Melampyrum nemorosum subsp. moravicum
Miscanthus sinensis
Orchis palustris
Orlaya daucoides
Orobanche alsatica
Poa carniolica
Poa chaixii
Polygala vulgaris subsp. oxyptera
Rhinanthus alectorolophus subsp. buccalis
Sagittaria latifolia
Silaum silaus
Spiraea tomentosa
Thladiantha dubia
Trifolium squamosum
Urtica galeopsifolia
Utricularia bremii
Valeriana pratensis
Veronica peregrina subsp. xalapensis
Veronica serpyllifolia subsp. humifusa
Vicia serratifolia
Viola uliginosa
OPOMBE
tudi v SM
tudi v 2d tudi v 2d, 5a
tudi v 2a tudi v 6g in 7a
tudi v 2d
tudi v 7b tudi v DN
tudi v 2d
tudi v 3a, 6c
v 3a, 5b
v 6b
192 FOLIA BIOLOGICA ET GEOLOGICA 59/2 - 2018
MITJA ZUPANČIČ & BRANKO VREŠ: PHYTHOGEOGRAPHIC ANALYSIS OF SLOVENIA
Waldsteinia trifolia Asperugo procumbens Asplenium septentrionale Aster laevis Carex disticha Carex pallens Chimaphila umbellata Cynoglossum germanicum Festuca pallens Gentiana acaulis Gentianella aspera Hesperis sylvestris Iberis pinnata Jovibarba hirta Lamium hybridum Lotus borbasii Lupinus polyphyllus Lycopsis arvensis Mimulus guttatus Mimulus moschatus Myosotis discolor Nasturtium microphyllum Orchis provincialis Peltaria alliacea Physocarpus opulifolius Pisum arvense Plantago arenaria Primula veris subsp. canescens Pyrus nivalis
Ranunculus thora f. pseudoscutatus
Rhus radicans
Romulea bulbocodium
Rubus styriacus
Rubus thyrsiflorus
Sedum villosum
Senecio alpinus
Stipa capillata
Valeriana sambucifolia
Asplenium adulterinum
Asplenium cuneifolium
Botrychium multifidum
Carex diandra
Epilobium obscurum
Rubus solvensis
Rubus venosus
Saxifraga paradoxa
Scleranthus polycarpos
Senecio subalpinus
Heliosperma veselskyi subsp. widderi
Sparganium oocarpum
Stellaria pallida
Swertia perennis
Woodsia ilvensis
Botrychium matricariifolium
Carex ericetorum
Cortusa matthioli
Epilobium nutans
Hypericum barbatum
Luzula divulgata
Lysimachia thyrsiflora
Ranunculus aconitifolius
Rhinanthus pulcher
Rubus gremlii
Sorbus latifolia s. lat.
Vicia pisiformis
a
4
b_c_
x
x x x x x x x x x x x x x x x x x x x x x x x x x x x x x x x x x x x x x
d
x x x
xx x x x x x x x x x x x x x x x x x x x x x x x
OPOMBE
v 3a, 3b tudi v DN
tujerodna
tujerodna tujerodna
tudi v SM tudi v SM tujerodna
v 3a, 3b
endemit endemit endemit
endemit
Ex - izumrla
v 4c v 3a
tudi v AL (Peca, Uršlja gora) v 2a v 3a v 3a
v 6c, Ex - izumrla tudi v 2b v 4c, b v 4c v 4b v 4b
FOLIA BIOLOGICA ET GEOLOGICA 59/2 - 2018 2 0 3
MITJA ZUPANČIČ & BRANKO VREŠ: PHYTHOGEOGRAPHIC ANALYSIS OF SLOVENIA
Table 7: Biological forms of species of districts of the pre-Alpine phytogeographic area. Tabela 7: Biološke oblike vrst distriktov predalpskega fitogeografskega območja.
		4		
	a	b	c	d
Hemikriptofiti	11	16	20	18
Terofiti	3	10	9	3
Geofiti	6	6	4	3
Hamefiti	2	5	2	
Fanerofiti		1	4	3
Helofit		2		
Nanofanerofit				1
Table 8: Geoelements of districts of the pre-Alpine phytogeographic area. Tabela 8: Geoelementi distriktov predalpskega fitogeografskega območja.
	a	b	4 c	d
Adv. Naturalizirani / Adv. Natural.	1	2	3	
Orof. Jugovzh. Evrop. / Orof. SE Eur.	3		1	
Jugovzhod evropski. - juž. Sibir. / SE Eur.-S Sib.	1			
Evropski / Eur.	2	6	2	4
Južno Ameriški / S Am.	1			
Endemit / Endem.	6	1	2	
Jugovzhod. Evrop. / SE Eur.	1	3		1
Orof. Jugozahod. Evrop. / Orof. SW Eur.	1			1
Stenomediter. Stenomedit.	1		2	
Vzhod. Alpski E Alp.	1			1
Jugovzh. Evrop. - montan. / SE Eur.-Mont.	1		1	1
Evroazijski / Eurasiat.	1	6	2	
Južno evrimediter. / S Eurimedit.		1		
Kozmopolit. / Cosmopol.		1		
Vzhodno Azijski / E Asiat.		2		
Subatlantski / Subatl.		2		
Evrosibir. - Severno Amer. / Eurosib.-N Am.		1	1	1
Zahodno Azijski / W Asiat.		1		
Evropsko - Severno Amer. / Eur.-N Am.		2	1	
Arktično Alpski / Arct.-Alp.		1		
Orof. Evroazijski / Orof. Eurasiat.		1		
Južno Evropski / S Eur.		1		
Centra lno Evropski / Centr. Eur.		2	3	2
Južno Evrop. - Južno Sibir. / S Eur.-S Sib.		1		1
Evromediter. / Eur.-Medit.		3		
Evropsko - Kavkaški / Eur-Cauc.		1	1	1
Evrosibirski / Eurosib.			2	2
Orof. Južno Evropski / Orof. S Eur.		1	3	1
Paleotemperat. / Paleotemp.			1	1
Cirkumborealni / Circumbor.			1	3
Severno ameriški / N Am.			5	
Jugovzhod. Evrop. - Jugozahod. Azijski / SE Eur.-SW Asiat.			1	
Severnomediter. / N Medit.			1	
Eumediter. - Subatlantski / Eumedit.-Subatl.			1	
Mediteranski / Medit.			1	
Alpsko - Apeninski / Alp.-Apen.			1	
Arktično - Alpski / Arct.-Alp.				4
Submediter. - Subatlant. / Submedit.-Subatl.				1
Vzhodnoalpsko - ilirski / E Alp.-Illyr.				1
Vzhodno Evrop. / E Eur.				1
FOLIA BIOLOGICA ET GEOLOGICA 59/2 - 2018 2 0 3
MITJA ZUPANČIČ & BRANKO VREŠ: PHYTHOGEOGRAPHIC ANALYSIS OF SLOVENIA
Table 9: List of plant species that thrive exclusively or mostly in districts of the Dinaric phytogeographic area. Tabela 9: Seznam rastlinskih vrst, ki izključno ali večinoma uspevajo v distriktih dinarskega fitogeografskega območja.
OPOMBE
Cerastium decalvans Euphorbia triflora s.str. Festuca carniolica Genista holopetala Helianthemum rupifragum Hladnikia pastinacifolia
Pedicularis comosa	tudi v 2d
Ranunculus wraberi Thlaspi sylvestre Scrophularia laciniata Carex kitaibeliana Festuca bosniaca
Hypericum richeri subsp. grisebachii Myosotis suaveolens Polygala croatica Scabiosa silenifolia Schoenus ferrugineus Seseli malyi Myosotis refracta Sorbus carpatica
Thalictrum minus subsp. saxatile Thymus balcanus Trifolium velebiticum Veronica triloba Vicia articulata Viola elatior Cerastium dinaricum
Adenophora liliifolia	_x	tudi v 6g
tudi v 2e (Kamniške Alpe)
tudi v 2a, 4b, 6d
Table 10: Biological forms of species of districts of the Dinaric phytogeographic area. Tabela 10: Biološke oblike vrst distriktov dinarskega fitogeografskega območja.
Hemikriptofiti Terofiti Fanerofiti Hamefiti
a	b	5	c	d
7	13			2
	3			
	1			
3	1			
FOLIA BIOLOGICA ET GEOLOGICA 59/2 - 2018 2 0 3
MITJA ZUPANČIČ & BRANKO VREŠ: PHYTHOGEOGRAPHIC ANALYSIS OF SLOVENIA
Table 11: Geoelements of districts of the Dinaric phytogeographic area. Tabela 11: Geoelementi distriktov dinarskega fitogeografskega območja.
Ilirski / Illyr.
Evropsko-montanski / Eur.-Mont. Juž. Evrop. - Mont. / S Eur.-Mont. Jugovzhod. Evrop. - Mont. / SE Eur.-Mont. Severovzh. mediter.-mont. / NE Medit.-Mont.
Mediteranski / Medit.
Evropski / Eur. Evro-Azijski / Eur.-Asiat.
a	b	5	c	d
7	9			
1				
1	1			
	3			
	1			1
	2			
	1			
	1			1
Table 12: List of plant species that thrive exclusively in districts of the pre-Dinaric phytogeographic area. Tabela 12: Seznam rastlinskih vrst, ki izključno uspevajo v distriktih preddinarskega fitogeografskega območja.
Acer obtusatum
Aconitum variegatum subsp. nasutum Aconitum vitosanum
Asplenium trichomanes subsp. pachyrachys
Euphorbia acuminata
Fumaria officinalis subsp. wirtgenii
Rosa blondaeana
Carex depauperata
Euphorbia lucida
Ranunculus mediocompositus
Scilla litardierei
Heliosperma veselskyi subsp. iskense Ranunculus thora f. pseudoscutatus Erysimum carniolicum Dianthus giganteus subsp. croaticus
OPOMBE
tudi v 7a, 7b
6
b
d
h
a
c
e
g
x
Table 13: Biological forms of species of districts of the pre-Dinaric phytogeographic area. Tabela 13: Biološke oblike vrst distriktov preddinarskega fitogeografskega območja.
Hamefiti
Hemikriptofiti
Fanerofiti
Geofiti
Terofiti
a	b	c	d	6	e	f	g	h
		1				1		
		2	2				3	2
		2					1	
		1	1					
		2						
Table 14: Geoelements of districts of the pre-Dinaric phytogeographic area. Tabela 14: Geoelementi distriktov preddinarskega fitogeografskega območja.
Ilirski / Illyr. Južno Evrop. / S Eur.
Mediter. - Zahod. Azijski / Medit.-W Asiat. Evrop. - Azijski / Eur.-Asiat.
a	b	c	6 d e	f	g	h
		2	2	1	1	2
		4	1		2	
		1				
		1			1	
FOLIA BIOLOGICA ET GEOLOGICA 59/2 - 2018 2 0 3
MITJA ZUPANČIČ & BRANKO VREŠ: PHYTHOGEOGRAPHIC ANALYSIS OF SLOVENIA
Table 15: List of plant species that thrive exclusively or mostly in districts of the sub-Mediterranean phytogeographic area. Tabela 15: Seznam rastlinskih vrst, ki izključno ali večinoma uspevajo v distriktih submediteranskega fitogeografskega območja.
Aristida longespica
Bidens vulgata
Cuscuta cesatiana
Fimbristylis annua
Galium rubioides
Helianthemum nitidum
Quercus virgiliana
Xeranthemum annuum
Aconitum anthora
Adonis microcarpa
Agrostis castellana var. mutica
Anthriscus fumarioides
Asplenium trichomanes subsp. quadrivalens
Bromus intermedius
Bunium bulbocastanum
Bupleurum exaltatum
Bupleurum ranunculoides subsp. ranunculoides
Calystegia sylvatica
Carduus collinus
Centaurea alpina
Corylus maxima
Sorbus mayeri
Festuca apennina
Festuca spectabilis
Festuca trichophylla
Fritillaria orientalis
Genista sericea
Genista sylvestris
Hieracium dragicola
Hieracium lasiophyllum
Hieracium scorzonerifolium
Hieracium wilczekianum
Iris pallida subsp. illyrica
Juncus atratus
Jurinea mollis
Lactuca virosa
Melampyrum velebiticum subsp. meridionale
Melica picta
Onobrychis tommasinii
Onosma visianii
Oplismenus undulatifolius
Ornithogalum nutans
Orobanche crenata
Orobanche nana
Paeonia mascula
Osyris alba
Poa sylvicola
Polycnemum majus
Prunus laurocerasus
Quercus crenata
Radiola linoides
Ranunculus illyricus
Ranunculus peltatus
Ranunculus pospichalii
Rhinanthus pampaninii
Sorbus mayeri
Smyrnium perfoliatum
Sorbus istriaca
Sorbus slavnicensis
Stachys lanata
Stipa eriocaulis subsp. carniolica
OPOMBE
Ex-izumrla
tudi v 5a in 5 b tudi v 5a in 5 b
v 4a
FOLIA BIOLOGICA ET GEOLOGICA 59/2 - 2018 2 0 3
MITJA ZUPANČIČ & BRANKO VREŠ: PHYTHOGEOGRAPHIC ANALYSIS OF SLOVENIA
Thymus carstiensis Tordylium officinale Trigonella gladiata Atriplex sagittata Echinops exaltatus Festuca stricta
Lilium bulbiferum subsp. croceum Viola kitaibeliana Adiantum capillus-veneris Adonis annua
Adonis flammea subsp. cortiana Aegilops neglecta Aegilops triuncialis Allium neapolitanum Anemone hortensis Anisantha diandra subsp. rigida Anthemis altissima Anthemis segetalis
Anthyllis vulneraria subsp. praepropera
Arbutus unedo
Artemisia caerulescens
Arthrocnemum macrostachyum
Arundo plinii
Asparagus maritimus
Asplenium lepidum
Aster squamatus
Aster tripolium
Astragalus hamosus
Astragalus illyricus
Atriplex portulacoides
Atriplex tatarica
Avena barbata
Avena sterilis
Baldellia ranunculoides
Ballota rupestris
Bellevalia romana
Beta vulgaris subsp. maritima
Bifora radians
Bifora testiculata
Briza maxima
Bromus commutatus subsp. neglectus
Bromus hordeaceus subsp. molliformis
Bromus japonicus subsp. anatolicus
Bupleurum tenuissimum
Cakile maritima
Calendula arvensis
Carlina acanthifolia
Carpinus orientalis
Catapodium marinum
Catapodium rigidum subsp. majus
Centaurium spicatum
Centaurium tenuiflorum
Cephalaria leucantha
Cercis siliquastrum
Chenopodium hircinum
Coronilla cretica
Coronilla scorpioides
Crepis zacintha
Crithmum maritimum
Crupina vulgaris
Crypsis aculeata
Crypsis schoenoides
Cymodocea nodosa
Dasypyrum villosum
7
b
d
a
c
x
x
OPOMBE
tudi drugje v 6c
tudi v 4a
tudi v 5d in 6c
198
FOLIA BIOLOGICA ET GEOLOGICA 59/2 - 2018 2 0 3
MITJA ZUPANČIČ & BRANKO VREŠ: PHYTHOGEOGRAPHIC ANALYSIS OF SLOVENIA
Dittrichia viscosa Dracunculus vulgaris Ecballium elaterium Echium italicum Erodium malacoides Eryngium maritimum Fumaria capreolata Hainardia cylindrica Hedypnois cretica Hippocrepis unisiliquosa Hordeum marinum Hyoscyamus albus Inula crithmoides Juncus acutus Juncus littoralis Juncus longicornis Juncus maritimus Kickxia elatine subsp. crinita Lathyrus annuus Lathyrus sativus Lavandula angustifolia Lavatera arborea Legousia hybrida Lens nigricans Limonium angustifolium Linaria angustissima Linum liburnicum Linum maritimum Linum tommasinii Linum trigynum Lotus ornithopodioides Lycopsis variegata Malva mauritiana Medicago arabica Medicago truncatula Melampyrum fimbriatum Melilotus indica
Mentha longifolia subsp. longifolia
Mentha microphylla
Mentha pubescens
Mentha x dumetorum
Mentha x gentilis
Moehringia tommasinii
Myrtus communis
Ononis procurrens
Ononis pusilla
Ononis reclinata
Ophrys fusca
Orchis fragrans
Origanum vulgare subsp. viride Ornithogalum refractum Orobanche mutelii Pallenis spinosa Papaver argemone Parapholis incurva Parapholis strigosa Paspalum distichum Phalaris brachystachys Phalaris minor Phalaris paradoxa Phillyrea latifolia Phleum subulatum Picnomon acarna Puccinellia fasciculata
7
a_b_c_d
x x x x x x x x x x x x x x x x x x x x x x x x x x x x x x x x x x x x x x x x x x x x x x x x x x x x x x x x x x x x x x x x
OPOMBE
Ex-izumrla
v 3a
v 3a v 4c
FOLIA BIOLOGICA ET GEOLOGICA 59/2 - 2018 2 0 3
MITJA ZUPANČIČ & BRANKO VREŠ: PHYTHOGEOGRAPHIC ANALYSIS OF SLOVENIA
Pisum elatius Plantago cornuti Plantago coronopus Polypogon monspeliensis Posidonia oceanica Potamogeton coloratus Prospero elisae Puccinellia palustris Pyrus amygdaliformis Ranunculus chius
Ranunculus ficaria subsp. ficariiformis
Ranunculus muricatus
Ranunculus neapolitanus
Ranunculus parviflorus
Reichardia picroides
Rhagadiolus stellatus
Rosa obtusifolia
Rubia peregrina
Rubia tinctorium
Ruppia maritima
Salicornia emerici
Salicornia patula
Salsola kali
Salsola soda
Salvia clandestina
Sarcocornia fruticosa
Scandix grandiflora
Schoenoplectus tabernaemontani
Seseli tortuosum
Sonchus maritimus
Spergularia marina
Spergularia media
Sternbergia lutea
Suaeda maritima
Tagetes minuta
Tamarix gallica
Teucrium polium
Tordylium apulum
Torilis nodosa
Tragus racemosus
Tribulus terrestris
Trifolium angustifolium
Trifolium cherleri
Trifolium dalmaticum
Trifolium lappaceum
Trifolium pratense subsp. expansum
Trifolium squarrosum
Trifolium subterraneum
Trifolium squamosum
Turgenia latifolia
Valerianella eriocarpa
Verbascum sinuatum
Viburnum tinus
Vicia hybrida
Vicia loiseleurii
Vicia onobrychioides
Vitex agnus-castus
Ziziphus jujuba
Zostera marina
Zostera noltii
7
a_b_c_d
OPOMBE
v 4b
v 4c
v 3a
podivjana
v 4b
FOLIA BIOLOGICA ET GEOLOGICA 59/2 - 2018 2 0 3
MITJA ZUPANČIČ & BRANKO VREŠ: PHYTHOGEOGRAPHIC ANALYSIS OF SLOVENIA
Table 16: Biological forms of species of districts of the sub-Mediterranean phytogeographic area. Tabela 16: Biološke oblike vrst distriktov submediteranskega fitogeografskega območja.
Geofit
Terofit
Fanerofit
Hemokriptofit
Hamefit
Nanofanerofit
Hydrofit
a	b	7	c	d
1	8		1	18
5	14		2	94
4	5		0	14
3	24		2	38
1	2		0	10
0	2		0	3
0	1		0	7
FOLIA BIOLOGICA ET GEOLOGICA 59/2 - 2018 2 0 3
MITJA ZUPANČIČ & BRANKO VREŠ: PHYTHOGEOGRAPHIC ANALYSIS OF SLOVENIA
Table 17: Geoelements of districts of the sub-Mediterranean phytogeographic area. Tabela 17: Geoelementi distriktov submediteranskega fitogeografskega območja.
	a b	7 c	d
Eurimediteranski - Macron. / Eurimedit.-Macaron.	1		
Adv. sinatrop. / Adv. Sinantr.	2		
Adv. naturaliziran / Adv. Natural.	4 1		6
Cosmopolit - Subtrop. / Cosmopol.-Subtrop.	1		
Vzh. Evropski / E Eur.	1 1		
Južno Evropski / S Eur.	2 1		
Pontski / Pont.	1		1
Orof. Južno Evrop. / Orof. S Eur.	1 2		1
Jugovzhod. Evrop. / SE Eur.	1 9		4
Južno Stenomediter. / S Stenomedit.	1		
Zahod. Mediteran. / W Medit.	1		
Mediteransko - Mont. / Medit.-Mont.	2		4
Evroazijski - Sev. Am. - Avstral. / Eurasiat.-N Am.-Austr.	1		
Evrimediteran. / Eurimedit.	5		46
Zahodnoevropski / W Eur.	2		2
Južnoevrop. - mont. / S Eur.-Mont.	3	1	
Južnoevrop. - Južno Sibir. / S Eur.-S Sibir.	1		6
Endemit / Endem.	6		1
Severno Evropsko montan. / N Eur.-Mont.	1		
Evropski / Eur.	2		5
Vzhodno alpski - Kavkaški / E Alp.-Cauc.	1		
Evrosibirski / Eurosib.	1		2
Centralno Evropski / CE Eur.	1		
Stenomediteranski - Atlantski / Stenomedit.-Atl.	1		4
Severovzhodno Mediter. - Mont. / NE Medit.-Mont.	1		2
Juž. Evrop. - Zahod. Azijski / S Eur.-W Asiat.	2		1
Evrimediter. - Turanski / Eurimedit.-Turan.	2		9
Mediteranski / Medit.	2		2
Evropski - Kavkaški / Eur.-Cauc.	1	1	
Orof. Evropski / Orof. Eur.	1		
Evroazijski / Eurasiat.	1		4
Paleotemperatni / Paleotemp.	1		4
Kozmopolit / Cosmop.	1		4
Azijski / Asiat.	1		
Severovzhod. Evrimediter. / NE Eurimedit.	1		
Stenomediteranski / Stenomedit.	1		39
Vzh. Evrop. - Azijski / E Eur.-Asiat.		1	
Pantropski / Pantrop.			1
Evropsko - Subatlant. / Eur.-Subatl.			2
Subtropski / Subtrop.			7
Azijsko - Severnomediter. / Asiat.-N Medit.			1
Južnoilirski / S Illyr.			1
Cirkumborealni / Circumbor.			2
Centralno Eurimediteranski /Centr. Eurimedit.			1
Evrimediter. - Subatlantski / Eurimedit.-Subatl.			4
Jugozahod. Evrop. - Montanski / SW Eur.-Mont.			1
Vzhodno mediter. - Turanski / E Medit.-Turan.			1
Vzhodno mediter. - Atlantski/ E Medit.-Atl.			1
Subkozmopolitski / Subcosmopol.			4
Zahodno Stenomediter. / W Stenomedit.			1
Severovzhodno mediter. - mont. / NE Medit.-Mont.			1
Vzhodnoevropsko - mont. / E Eur.-Mont.			1
Termokozmopolit / Termocosmopol.			1
FOLIA BIOLOGICA ET GEOLOGICA 59/2 - 2018 2 0 3
MITJA ZUPANČIČ & BRANKO VREŠ: PHYTHOGEOGRAPHIC ANALYSIS OF SLOVENIA
Table 18: List of plant species that thrive exclusively or mostly in districts of the sub-Pannonic phytogeographic area. Tabela 18: Seznam rastlinskih vrst, ki izključno ali večinoma uspevajo v distriktih subpanonskega fitogeografskega območja.
	a	3 b	c	OPOMBE
Anemone sylvestris	x			Ex-izumrla
Apera spica-venti	x			
Aphanes arvensis	x			tudi v PA, PD
Arnoseris minima	x			
Arum alpinum	x			
Atriplex oblongifolia	x			
Berteroa incana	x			tudi v PA
Bryonia alba	x			tudi v PA, PD
Butomus umbellatus	x			
Caldesia parnassifolia	x			
Ceratophyllum submersum	x			
Chenopodium botrys	x			
Chenopodium foliosum	x			
Chenopodium murale	x			
Chenopodium pedunculare	x			v 4b
Chenopodium rubrum	x			v 7a
Cyperus michelianus	x			v 4c, 7c
Daphne cneorum var. arborea	x			
Elatine hexandra	x			
Elatine triandra	x			
Epipactis nordeniorum	x		x	
Epipactis voethii	x			
Euphorbia palustris	x			drugod izumrla
Euphorbia segetalis	x			
Gagea pratensis	x			
Gagea spathacea	x		x	tudi v PD
Cerastium dubium	x			
Gnaphalium luteoalbum	x			
Hieracium leptophyton	x			
Hydrocharis morsus-ranae	x			v 4b
Lemna trisulca	x			v 4b
Leonurus marrubiastrum	x			
Lindernia dubia	x			v 4c in 7c, tujerodna
Luzula divulgata	x			v 4c
Moenchia mantica subsp. caerulea	x			
Myosurus minimus	x			
Nymphoides peltata	x			
Omphalodes scorpioides	x			
Papaver dubium	x			
Potamogeton acutifolius	x			v 4b izumrla
Potentilla supina	x			
Pulmonaria mollissima	x			
Rubus graecensis	x			subendemit
Rubus weizensis	x			subendemit
Rumex kerneri	x			tudi v 4b, 6c
Rumex longifolius	x			
Rumex maritimus	x			v 7b
Rumex palustris	x			
Rumex stenophyllus	x			
Saxifraga bulbifera	x			
Spergularia rubra	x			tudi v PA
Scirpus radicans	x			
Stratiotes aloides	x			
Typha laxmannii	x			v 7a
Typha minima	x			v 2a, Ex
Veronica triphyllos	x			tudi v PA
Viscum laxum	x			
Vulpia bromoides	x			v 4b
FOLIA BIOLOGICA ET GEOLOGICA 59/2 - 2018 2 0 3
MITJA ZUPANČIČ & BRANKO VREŠ: PHYTHOGEOGRAPHIC ANALYSIS OF SLOVENIA
Apium repens
Dianthus plumarius subsp. hoppei
Montia fontana
Potamogeton obtusifolius
Pulsatilla grandis
Scorzonera cana
Sempervivum juvanii
Sicyos angulatus
Artemisia abrotanum
Cyperus longus
Moehringia bavarica
Scutellaria altissima
	3	
a	b	c
	x	
	x	
	x	
	x	
	x	
	x	
	x	
	x	
		x
		x
		x
		x
OPOMBE
endemit v 4a, tujerodna
v 7b
Ex-izumrla
Table 19: Biological forms of species of districts of the sub-Pannonic phytogeographic area. Tabela 19: Biološke oblike vrst distriktov subpanonskega fitogeografskega območja.
Hemikriptofit
Terofit
Geofit
Hidrofit
Hamefit
Nanofanerofit
Fanerofit
	3	
a	b	c
10	5	2
24	2	
6		
6	1	
4		1
2		
1		
Table 20: Geoelements of districts of the sub-Pannonic phytogeographic area. Tabela 20: Geoelementi distriktov subpanonskega fitogeografskega območja.
Eurosibirski / Eurosib. Subkozmopolitski / Subcosmopol. Evropski / Eur. Južnoevropski / S Eur. Pontski / Pont.
Južnoevrop.-južno Sibir. / S Eur.-S Sib. Evroazijatski / Eurasiat. Subtropski / Subtrop. Paleosubtropski / Paleosubtrop. Orof. Južnoevropski / Orof. S Eur. Cirkumborealni / Circumbor. Severnoameriški / N Am. Stenomediteranski / Stenomedit. Kozmopolitski / Cosmopol. Adv. Naturaliziran / Adv. Natural. Vzhodnoevropski / E Eur. Severnomediter.-montan. / N Medit.-Mont. Evrimediter.-Turanski / Eurimedit.-Tur. Centralnoev ropski / CE Eur. Jugovzhod. centr. Evrop. / SE-CE Eur. Jugovzhodnoevropski / SE Eur. Evropsko-Kavkaški / Eur.-Cauc. Vzhodnomediteranski / E Medit. Paleotemperatni / Paleotemp. Vzhodnoevrop.-Karpatski / E Eur.-Carp. Arktično-Alpski / Arct.-Alp. Endemit / Endem.
Vzhodnoalpsko-dinarski / E Alp.-Din.
	3	
a	b	c
5		
6		
2	1	
2		
1		
5		
8		
4 1		
1 1		1
1 1 1	1	
1	1	
1 1 1	1	
1 1 1	1	1
1	1	
	1	
	1	
		1
FOLIA BIOLOGICA ET GEOLOGICA 59/2 - 2018 2 0 3
MITJA ZUPANČIČ & BRANKO VREŠ: PHYTHOGEOGRAPHIC ANALYSIS OF SLOVENIA
Table 21: Percentage share of biological forms in the phytogeographic areas of Slovenia. Tabela 21: Odstotni delež bioloških oblik v fitogeografskih območjih Slovenije.
		ALP	PALP			DIN		PDIN	SUBM		SUBP		SKUPNO
	%	št.	%	št.	%	št.	%	št.	%	št.	%	št.	št.
Fanerofiti	0	0	19	9	11	5	4	2	60	28	6	3	47
Hemikriptofiti	13	25	33	65	9	17	2	4	34	67	9	17	195
Hamefiti	20	7	26	9	9	3	0	0	35	13	14	5	37
Geofiti	8	5	30	19	5	3	2	1	45	28	10	6	62
Terofiti	1	1	14	25	3	5	1	2	66	115	15	26	174
Hidrofiti	0	0	36	5	7	1	0	0	57	8	39	7	21
SKUPNO	42	38	158	132	44	34	9	9	297	259	93	64	536
Oznake območij / Area abbreviations:
ALP - alpsko / Alpine
PALP - predalpsko pre-Alpine
DIN - dinarsko / Dinaric
PDIN - preddinarsko / pre-Dinaric
SUBM - submediteransko / sub-Mediterranean
SUBP - subpanonsko / sub-Pannonian
Table 22: Percentage share of biological forms in specific phytogeographic areas of Slovenia. Tabela 22: Odstotni delež bioloških oblik v določenem fitogeografskem območju Slovenije.
	ALP			PALP	DIN		PDIN			SUBM		SUBP
	%	št.	%	št.	%	št.	%	št.	%	št.	%	št.
Fanerofiti	0	0	6	8	12	4	22	2	9	23	1	1
Nanofanerofiti	0	0	1	1	3	1	0	0	2	5	3	2
Hemikriptofiti	66	25	49	65	50	17	44	4	26	67	27	17
Hamefiti	18	7	6	9	9	3	0	0	5	13	8	5
Geofiti	13	5	14	19	9	3	12	1	11	28	9	6
Terofiti	3	1	19	25	14	5	22	2	44	115	41	26
Helofiti	0	0	2	2	3	1	0	0	0	0	0	0
Hidrofiti	0	0	2	3	0	0	0	0	3	8	11	7
SKUPNO	100	38	92	123	85	29	78	7	89 231		96	61
Oznake območij / Area abbreviations:
ALP - alpsko / Alpine
PALP - predalpsko pre-Alpine
DIN - dinarsko / Dinaric
PDIN - preddinarsko / pre-Dinaric
SUBM - submediteransko / sub-Mediterranean
SUBP - subpanonsko / sub-Pannonian
FOLIA BIOLOGICA ET GEOLOGICA 59/2 - 2018 
2 0 3
MITJA ZUPANČIČ & BRANKO VREŠ: PHYTHOGEOGRAPHIC ANALYSIS OF SLOVENIA
Table 23: Percentage share of geoelements of exclusive or mainly present species in the phytogeographic areas of Slovenia. Tabela 23: Odstotni delež geolementov izključno ali večinoma prisotnih vrst v fitocenoloških območjih Slovenije.
	ALP		PALP		DIN		PDIN		SUBM		SUBP	
	%	št.	%	št.	%	št.	%	št.	%	št.	%	št.
Vzhodnoalp.-ilirski endemiti / E Alp.-Illyr. Endem.	100	1										
Alpski endemiti / Alp. Endem.	62	5	25	2	13	1						
Orof. jugozahodno evropski / Orof. SW Eur.	50	1	50	1								
Vzhodnoalpsko-karpatski / E Alp.-Carp.	50	1									50	1
Vzhodnoalpski / E Alp.	40	2	40	2							20	1
Jugovzhodnoevropski - montanski / SE Europ.-Mont.	38	3	38	3					25	2		
Cirkumborealni-arktično-alpski / Circumboreal.-Arct.-Alp.	40	2	60	3								
Endemiti / Endem.	29	8	25	7	11	3			32	9	3	1
Arktično alpski / Arct.-Alp.	25	1	50	2							25	1
Jugovzhodnoevropski / SE Eur.	9	3	30	10	9	3	3	1	43	14	6	2
Orof. južnoevropski / Orof. S Eur.	23	3	46	6					31	4		
Centralnoalpski / Centr. Alp.	22	3	50	7	7	1			7	1	14	2
Cirkumborealni / Circumbor.	17	2	50	6	8	1			17	2	8	1
Eurimediteranski / Eurimedit.			50	2	25	1			25	1		
Evropsko-kavkaški / Eur.-Cauc.			50	3					33	2	17	1
Vzhodnoazijski / E Asiat.			67	2							33	1
Severnoameriški / N Am.			80	4							20	1
Naturalizirani / Nat.			86	6					14	1		
Alpsko-apeninski / Alp.-Apen.			100	1								
Jugovzhodno centralnoevropski / SE Centr. Eur.			50	1							50	1
Evrosibirsko-severnoameriški / Eurosib.-N Amer.			100									
Jugovzhodnoevropski-jugozahod. azijski / SE Eur.-SW Asiat.			100	1								
Orof. evropsko-azijski / Orof. Eurasiat.			100	1								
Subatlantski / Subatl.			100									
Južnoameriški / S Am.			100	1								
Južnoevropsko-mediteranski / S Eur.-Medit.			100	1								
Centralnoevropsko-severnoameriški / Centr. Eur.-N Am.			100	1								
Severnoevropski / N Eur.			100	1								
Vzhodno evrimediteranski / E Eurimedit.			100	1								
Centralno evrosibirski / Centr. Eurosib.			100	1								
Evropski montanski / Eur.-Mont.					100	1						
Mediteransko-turanski / Medit.-Turan.					100	1						
Ilirski / Illyr.					67	2	33	1				
Evropski / Eur.					54	15	3	1	25	7	18	5
Evropsko-azijski / Eurasiat.					44	11	8	2	20	5	28	7
Jugozahodno evropski / SW Eur.							100	1				
Orof. Centralnoevropski / Orof. Centr. Eur.							100	1				
Mediteransko-zahodnoazijski / Medit.-W Asiat.							100	1				
Evrimediteranski / Eurimedit.									100	49		
Severovzhod. mediter.-montanski / NE Medit.-Mont.									100	5		
Stenomediteranski-montanski / Stenomedit.-Mont.									100	5		
Zahodnoevropski / W Eur.									100	3		
Južnoevropski-montanski / S Eur.-Mont.									100	3		
Adv. sinantropski / Adv. Sinantrop.									100	2		
Jugozahodnoazijski / SW Asiat.									100	2		
Kozmopolit - subtropski / Cosmopol.-Subtrop.									100	2		
Vzhodnomediteranski-montanski / E Medit.-Mont.									100	4		
Zahodno eumediteranski / W Eumedit.									100	2		
Južnoilirski / S Illyr.									100	1		
Neotropski / Neotrop.									100	1		
Orof. Evropski / Orof. Eur.									100	1		
Severno stenomediteranski / N Stenomedit.									100	1		
Vzhodno stenomediteranski / E Stenomedit.									100	1		
Zahodno stenomediteranski / W Stenomedit.									100	1		
Eurimediteransko-makaronski / Eurimedit.-Macaron.									100	1		
Južno stenomediteranski / S Stenomedit.									100	1		
Severovzhodnoevropski - montanski / NE Eur.-Mont.									100	1		
Centralnoazijski / Centr. Asiat.									100	1		
Jugozahodnoevropski-montanski / SE Eur.-Mont.									100	1		
FOLIA BIOLOGICA ET GEOLOGICA 59/2 - 2018 2 0 3
MITJA ZUPANČIČ & BRANKO VREŠ: PHYTHOGEOGRAPHIC ANALYSIS OF SLOVENIA
	ALP		PALP		DIN		PDIN	SUBM		SUBP	
	%	št.	%	št.	%	št.	% št.	%	št.	%	št.
Termokozmopolit / Termocosmopol.								100	1		
Centralnoevmediteranski / Centr. Eurimedit.								100	1		
Evrimediteranski-atlantski / Eurimedit.-Atl.								100	1		
Evrimediteranski-turanski / Eurimedit.-Tur.								92	11	8	1
Stenomediteranski / Stenomedit.								90	37	3	1
Subtropski / Subtrop.								88	7	12	1
Adv. naturalizirani / Adv. Natur.								83	10	17	2
Mediteranski / Medit.			20	1				80	4		
Evrimediteranski-subatlantski / Eurimedit.-Subatl.			25	2				75	6		
Mediteransko-montanski / Medit.-Mont.								75	3	25	1
Pontski / Pont.								67	2	33	1
Kozmopoliti / Cosmopol.			17	1				66	4	17	1
Paleotemperatni / Paleotemp.			25	2				63	5	12	1
Vzhodnoevropski / E Eur.			20	1				60	3	20	1
Južnoevropski / S Eur.					9	1	9 1	55	6	27	3
Južnoevropski-južnosibirski / S Eur.-S Sib.			19	3	6	1		44	7	31	5
Evropski-sibirski / Eur.-Sib.			28	5	6	1		22	4	44	8
Subkozmopoliti / Subcosmopol.	10	1						30	3	60	6
Ameriški / Am.										100	1
Paleotropski / Paleotrop.										100	1
Pantropski / Pantrop.										100	1
Severozahodno evrimediteranski / NW Eurimedit.										100	1
Vzhodnomediteranski / E Medit.										100	1
Vzhodnoalpski-ilirski / E Alp.-Illyr.										100	1
Oznake območij / Area abbreviations:
ALP - alpsko / Alpine
PALP - predalpsko pre-Alpine
DIN - dinarsko / Dinaric
PDIN - preddinarsko / pre-Dinaric
SUBM - submediteransko / sub-Mediterranean
SUBP - subpanonsko / sub-Pannonian
FOLIA BIOLOGICA ET GEOLOGICA 59/2 - 2018 2 0 3
MITJA ZUPANČIČ & BRANKO VREŠ: PHYTHOGEOGRAPHIC ANALYSIS OF SLOVENIA
Table 24: Percentage share of geoelements of exclusive or mainly present species in specific phytogeographic areas of Slovenia. Tabela 24: Odstotni delež geolementov izključno ali večinoma prisotnih vrst v določenem fitogeografskem območju Slovenije.
	ALP		PALP		DIN		PDIN		SUBM		SUBP	
	%	št.	%	št.	%	št.	%	št.	%	št.	%	št.
Endemiti / Endem.	22	8	6	7	15	33			4	9	2	1
Alpski endemiti / Alp. Endem.	14	5	2	2	5	1						
Orof. južnoevropski / Orof. S Europ.	8	3	5	6					2	4		
Centralnoevropski / Centr. Europ.	8	3	6	7	5	1			0	1	3	2
Jugovzhodnoevropski-montanski / SE Europ.-Mont.	8	3	2	3					0	2		
Orof. Jugovzhodno evropski / Orof. SE Europ.	8	3	5	6	10	2			0	2		
Cirkumborealni / Circumboreal.	5	2	5	6	5	1			0	2	2	1
Cirkumborealni-arktično-alpski / Circumboreal.-Arct.-Alp.	5	2	2	3								
Vzhodnoalpski / E Alp.	5	2	2	2					0	1		
Arktično alpski / Arct.-Alp.	3	1	2	2							2	1
Arktično-alpsko-evropski / Arct.-Alp.-Europ.	3	1										
Vzhodnoalpsko-ilirski endemiti / E Alp-Illyr. Endem.	3	1										
Orof. jugozahodno evropski / Orof. SW Europ.	3	1	0	1								
Subkozmopoliti / Subcosmop.	3	1							1	3	10	6
Vzhodnoalpsko-karpatski / E Alp.-Carp.	3	1									2	1
Alpsko-apeninski / Alp. Apen.			0	1								
Centralnovzhodnoalpsko-ilirski / Centr.-E Alp.-Illyr.			0	1								
Jugovzhodnoevropski-jugozahod.azijski / SE Europ.-SW Asiat.			0	1								
Kozmopoliti / Cosmop.			0	1					2	4	2	1
Mediteranski / Medit.			0	1					2	4		
Orof. evropsko-azijski / Orof. Europ.-Asiat.			0	1								
Vzhodnoevropski / E Europ.			0	1					1	3		
Južnoameriški / S Amer.			0	1								
Južnoevrimediteranski / S Eurimedit.			0	1								
Centralnoevropski-severnoameriški / Centr. Europ.-N Amer.			0	1								
Severnoevropski / N Europ.			0	1								
Vzhodno evrimediteranski / E Eurimediter.			0	1								
Centralnosibirski / Centr. Sib.			0	1								
Severnoevrimediteranski / N Eurimedit.			0	1					0	1		
Evropsko-mediteranski / Europ. Medit.			2	2	5	1			0	1		
Evrimediteransko-subatlantski / Eurimedit.-Subatlant.			2	2					2	6		
Evrosibirsko-severnoameriški / Eurosib.-N Amer.			2	2								
Paleotemperatni / Paleotemp.			2	2					2	5	2	1
Subatlantski / Subatlant.			2	2								
Vzhodnoazijski / E Asiat.			2	2							2	1
Evropsko-kavkaški / Erop.-Caucas.			2	3					0	2	2	1
Južnoevropski-južnosibirski / S Europ.-S Sibir.			2	3	5	1			3	7	9	5
Stenomediteranski /Stenomedit.			2	3					14	37	2	1
Severnoameriški / N Amer.			3	4							2	1
Jugovzhodnoevropski / SE Europ.			3	4	5	1	17	1	5	12	3	2
Evropsko-sibirski / Europ.-Sib.			4	5	5	1			2	4	7	4
Naturalizirani / Naturaliz.			5	6					0	1		
Evropsko-azijski / Europ.-Asiat.			9	11	10	2			2	5	12	7
Evropski / Europ.			12	15	5	1			3	7	9	5
Ilirski / Illyr.					10	2	17	1				
Evropski-montanski / Europ.-Mont.					5	1						
Južnoevropski / S Europ.					5	1	17	1	2	6	5	3
Mediteransko-turanski / Medit.-Turan.					5	1						
Jugozahodno evropski / SW Europ.							17	1				
Mediteransko-zahodnoazijski / Medit.-W Asiat.							17	1				
Orof. Centralnoevropski / Orof. Centr. Europ.							17	1				
Evrimediteranski / Eurimedit.									19	49		
Evrimediteranski-turanski / Eurimedit.-Turan.									4	11	2	1
Avv. naturalizirani / Adv. Natural.									4	10	3	2
Subtropski / Subtrop.									3	7	2	1
Stenomediteranski-atlantski / Stenomedit.-Atlant.									2	5		
Severovzhod. mediter.-montanski / NE Medit.-Mont.									2	5		
Južnoevropsko-montanski / SE Europ.-Mont.									1	3		
Mediteransko-montanski / Medit.-Mont.									1	3	2	1
FOLIA BIOLOGICA ET GEOLOGICA 59/2 - 2018 2 0 3
MITJA ZUPANČIČ & BRANKO VREŠ: PHYTHOGEOGRAPHIC ANALYSIS OF SLOVENIA
	ALP	PALP	DIN	PDIN	SUBM		SUBP
	% št.	% št.	% št.	% št.	%	št.	% št.
Zahodnoevropski / W Europ.					1	3	
Vzhodnomediteranski-montanski / E Medit.-Mont.					0	2	
Zahodno eurimediteranski / W Eurimedit.					0	2	
Jugozahodnoazijski / SW Asiat.					0	2	
Pontski / Pont.					0	2	2 1
Kozmopoliti-subtropski / Cosmop.-Subtrop.					0	2	
Adv. subtropski / Adv. Subtrop.					0	2	
Južno stenomediteranski / S Stenomedit.					0	1	
Zahodno stenomediteranski / W Stenomedit.					0	1	
Vzhodno stenomediteranski / E Stenomedit.					0	1	
Severno stenomediteranski /N Stenomedit.					0	1	
Eurimediteransko-makaronski / Eurimedit.-Macaron.					0	1	
Evrimediteransko-atlantski / Eurimedit.-Atlant.					0	1	
Centralnoevromediteranski / Centr. Euromedit.					0	1	
Severovzhodnoevropski - mediteranski / NE Eur.-Medit.					0	1	
Jugovzhodnoevropski - montanski / SE Europ.-Mont.					0	1	
Južnoilirski/ S Illyr.					0	1	
Centralnoazijski / Centr. Asiat.					0	1	
Pantropski / Pantrop.					0	1	
Orof. Evropski/ Orof. Europ.					0	1	
Termokozmopolit / Termocosmop.					0	1	
Neotropski / Neotrop.					0	1	
Vzhodnomediteranski / E Medit.							2 1
Jugovzhodno centralnoevropski / SE Cenr. Europ.							2 1
Vzhodnoalpsko-ilirski / E Alp.-Illyr.							2 1
Paleosubtropski / Paleosubtr.							2 1
Severozahodno evrimediteranski / NE Eurimedit.							2 1
Ameriški / Amer.							2 1
Oznake območij / Area abbreviations:
ALP - alpsko / Alpine
PALP - predalpsko pre-Alpine
DIN - dinarsko / Dinaric
PDIN - preddinarsko / pre-Dinaric
SUBM - submediteransko / sub-Mediterranean
SUBP - subpanonsko / sub-Pannonian
FOLIA BIOLOGICA ET GEOLOGICA 59/2 - 2018 2 0 3
MITJA ZUPANČIČ & BRANKO VREŠ: PHYTHOGEOGRAPHIC ANALYSIS OF SLOVENIA
DN
PD		
		
	10	
18		
	10	Fa
3		
		■ Se
	m ^^^	
	^^^^ 6	■ Ha
		■ He
m	m	■ Hi
	W	■ Te
53		
PA
Diagram 1: Percentage share of biological forms in the phytogeographic areas of Slovenia according to M. Wraber (1969). Diagram 1: Odstotni delež bioloških oblik v fitogeografskih območjih Slovenije po M. Wrabru (1969).
Alpine Region / alpsko območje (AL) pre-Pannonian Region / subpanonsko območje (SP) pre-Alpine Region /predalpsko območje (PA) Dinaric Region / dinarsko območje (DN) pre-Dinaric Region /preddinarsko območje (PD) sub-Mediterranean Region / submediteransko območje (SM)
FOLIA BIOLOGICA ET GEOLOGICA 59/2 - 2018 2 0 3
MITJA ZUPANČIČ & BRANKO VREŠ: PHYTHOGEOGRAPHIC ANALYSIS OF SLOVENIA
2* 9		10 ^	
			Fa
		11	
			■ Ge
			■ Ha
		7	
			■ He
			■ Hi
			■ Te
60			
ZUPANČIČ & al. (1987) DN
PD
Diagram 2: Comparison of the percentage shares of biological forms in the Dinaric and pre-Dinaric phytogeographic areas in the phytogeographic division according to M. WRABER (1969) and ZUPANČIČ & al. (1987).
Diagram 2: Primerjava odstotnih deležev bioloških oblik v dinarskem in preddinarskem fitogeografskem območju med fitogeo-grafskima razdelitvama po M. WRABER (1969) in ZUPANČIČ & al. (1987).
FOLIA BIOLOGICA ET GEOLOGICA 59/2 - 2018 
2 0 3