Izhaja
vsak četrtek z datumom prihodnjega dneva.
Dopisi naj se frankirajo in pošiljajo uredništvu lista »Mir« v Celovec, Pavličeva ulica št. 7.
Osebni pogovor od 11. do 12. ure predpoldne in od 3. do 4. ure popoldne.
Rokopisi naj se samo po eni strani lista napišejo, druga stran naj bo prazna. Rokopisi se ne vračajo.
Dopisom je treba za odgovor priložiti poštno znamko.
Nefrankovanl dopisi se ne sprejmejo.
Glasilo horoških Slouenceu
Velja
za Avstro-Ogrsko . . K 4 —
» Nemčijo.............» 5-—
» ostalo inozemstvo . » ó’— za celo leto.
Naročnina naj se plačuje vnaprej. Posamezna številka velja 10 h.
Za oglasila se plačuje po 10 h, med besedilom po 20h za 1 cma vsakokrat; minimum 24 cm1. — Za poslano se plačuje po 15 h, za parte, zahvale in izjave po 20 h za 1 cm1. — Za male o gl as e se plačuje po 4 h, debelo tiskano 6 n za besedo vsakokrat; minimum 40 h. Za izvestilo pri upravništvu 40 h posebej. Vprašanjem jeza odgovor priložiti znamko.
Denar naj se pošilja na naslov: Upravnlštvo lista „Mir“ v Celovcu, Vetrinjsko obmestje št. 26.
Poštnotiranilnlčni raWn”
Leto XXXVI.	Celovec, 14. decembra 1917.
Št. 50.
Kat) bo z rt orni?
Vojna se neizogibno bliža svojemu koncu, četudi je Amerika sedaj napovedala vojno še Avstro-Ogrski. Preko Rusije bo prišel mir. Ne upamo preveč na posebni mir z Rusijo, vendar bo Rusija na svoje zaveznike le toliko vplivala, da bodo v svojih osvajalnih zahtevah popustili. Tako se bo mir pospešil. Da se mir bliža in se bo ž njim vred odločila tudi nsoda narodov naše monarhije, čutijo z vlado vred vse stranke v državnem zboru. Sedanje delegacijsko zasedanje jev tem oziru zelo važno. Začela se je odločevati usoda avstro-ogrskih Slovanov. Nemci in Madjari so dosedaj bili gospodarji v monarhiji. Ti so uživali vse dobrote gospodujočih strank, Slovani pa smo bili njihovi hlapci. Kar je mad-jarskemu in nemškemu bogatinu padlo drobtin z mize, smo jih pobirali Slovani, na Koroškem pa Slovenci niti teh nismo dobili. In vendar so Nemci in Madjari bogateli na naš račun; vrh-tega pa so nas še zatirali. Povsod smo bili brezpravni, povsod tepeni, povsod zaničevani, le v dolžnostih smo bili enakopravni. V starih časih se je sužnjem podobno godilo. To so krivice, ki vpijejo proti nebu, in kdor k takim krivicam molči, je sokriv! V vseh časih so se še dobili podkupljivi ljudje, ki so se za drobtino dali proti svojcem nahujskati in so pomagali tujcem. To je izdajalstvo najgrše vrste.
Slovanski poslanci vedó, da se bo Slovanom le tedaj bolje godilo, ako bodo slovanski narodi na svoji zemlji sami gospodovali, ako bodo od Madjarov in Nemcev popolnoma neodvisni, popolnoma samostojni. To se zgodi le, ako se uresničijo majniške deklaracije čeških, jugoslovanskih,' ukrajinskih in poljskih poslancev. Kakor znano, so 30. majnika vsi v poslanski zbornici na Dunaju zbrani slovenski, hrvatski in srbski poslanci po svojem načelniku drju. Korošcu zahtevali združenje vseh pokrajin naše monarhije, kjer žive Slovenci, Hrvati in Srbi, v samostojno, od Nemcev in Madjarov neodvisno državo pod habsburško dinastijo. Hrvatje, Slovenci in Srbi smo en narod, razdeljeni, razkosani pa v več dežel, da vsled teff a ne moremo priti k moči, do veljave. Po Koroškem, Štajerskem, Goriškem, Primorskem, na Ogrskem in tudi izven državnih mej na Beneškem prebivamo razkosani in raztelešeni Slovenci; Hrvatje pa po Istri in skupno s Srbi na Hrvatskem in Ogrskem, v Dalmaciji in Bosni ter Hercegovini. Vsi smo sinovi naše monarhije; vsi, Slovenci, Hrvati in Srbi smo se v vojni v brambi za domovino in cesarja izkazali, da morajo to priznati tudi naši najhujši sovražniki. Srbe v Bosni so v začetku vojne še vse huje preganjali kakor nas Slovence; nekateri mogotci so imeli največje veselje, ako so mogli katerega obesiti. To je bila strahovlada. In sedaj je v delegacijah (v bosanskem odseku) priznal skupni finančni minister baron Burian, da so se Srbi sijajno izkazali Rekel je: „Bosansko-hercegovske čete so se z lavorjevimi venci pokrile in v spominsko knjigo velikanskega boja s svojo krvjo popisale liste polne slave. To priznavajo vsi njihovi voditelji Pa tudi zaledje je nosilo in še nosi žrtve
.rr/Ke’ so *»-toličani, Srbi 'razkolniki in ostali so mohamedanci,
t0 ^Slovenci^Hrvati in Srbi smo en narod; Hrvat e in Srbi govorijo isto narečje m med slovenščino in srbohrvaščino m večjeraHM
kak°r 56 ImMna kTjo'govoré Nem c" v La-
razlikuje, kakor pa slovenščina od srbohrvaščine.
En narod smo, skupaj prebivamo, skupaj spadamo po jeziku, po legi, po svoji duši. Združeni v eno državo pod našim cesarjem bi imeli najlepšo lego ob morju. Naše dežele so bogate na vseh pridelkih: je dovolj lesa, dovolj polja, dovolj rude, dovolj vodnih moči itd. Toda od vsega tega imamo dosedaj domačini malo koristi, naše dežele izmozgava tujec in se bogati. Vlada tujca podpira.
Če se uresniči majniška deklaracija, bi bilo drugače. Vladali bi si sami, volili bi sami svojo vlado, sami bi nastavljali svoje, domače uradnike: domače sodnike, davkarje, profesorje itd., povsod bi se čutili domače, vsak uradnik bi bil ljudstvu odgovoren. Sedaj se pa na lastnih tleh čutimo tujce. Kako bi se gospodarstvo na jugu čudovito povzpelo, trgovina bi vzcvetela, blagostanje bi rastlo in izseljevanje iz naših dežel bi ponehalo.
Za to bodočnost našo se vrši boj v delega-i cijah. Nemci in Madjari, čeravno so v državi v manjšini, so gospodarji položaja. Na vse kriplje se trudijo, da bi še zanaprej ostali naši gospodarji, Slovani pa njihovi sluge. Vlada, ki je po večini iz njih sestavljena, je seveda za nje. Toda temelji dualizma se že rušijo. Vlada je nagodbo z Ogrsko v avstrijski zbornici rešila le s pomočjo Poljakov. Ti izgubljajo vedno bolj simpatije. Sami hočejo samostojnost, pomagajo pa Nemcem in Madjarom, da je ne bi drugi Slovani dobili. To razmerje med vlado in slovansko opozicijo je pa za dalje časa nevzdržljiv-o za notranjo, pa tudi za zunanjo politiko.
Narodnostno vprašanje v državi se m o r ai rešiti. Rešiti se pa mora za vsak narod tako,! kakor dotični narod sam zàse zahteva. Vsak narod bo odločeval sam o svoji usodi! Ako torej vlada ne mara poslušati zahtev naših zastopnikov v državnem zboru, ako vlada z Nemci in Madjari vred noče pravično rešiti narodnega vprašanja, potem je ona z Nemci in Madjari vred kriva, ako ne pride do miru med narodi in je sokriva podaljševanja vojne.
Zunanji minister bi si moral to-le zapomniti: Ako se bo pri mirovni konferenci lahko skliceval na soglasni skiep Jugoslovanskega kluba, se nihče ne bo upal mešati v naše notranje razmere, češ saj so urejene. Ako pa vlada, Nemci in Madjari ne marajo odpovedati se krivicam nad drugimi narodi, in torej nočejo urediti narodnostnega vprašanja, so oni krivi, ako se bodo na mirovnem kongresu sovražniki lotili tega vprašanja, češ: Neurejene razmere na jugu monarhije lahko dajo povod za novo svetovno vojno. Ker pa ne maramo nove vojne, zato hočemo notranjo uredbo monarhije vzeti v roke sami, ker monarhija tega ali ni mogla ali ni znala.
Delegacije.
Politika zunanjega ministra.
Oči vseh avstro-ogrskih politikov so uprte v zunanjega ministra grofa Czernina; v njegovih rokah je več ali manj mir na bojiščih, v kolikor seve more o tem soodločevati naša država. Ta gospod je v ogrski delegaciji podal poročilo o zunanji politiki države: rVpoklic pod orožje je postal neizogiben, ko je srbska vlada na naš ultimat odgovorila nepovoljno.“ „Arbeiter Ztg.“ polemizira s Czerninom in piše: „Toda pošteni zgodovinar bo stavil vprašanje, če je bil tedaj ultimat — tedaj so trdovratno tajili, da je ultimat _ potreben in zakaj da se je moralo na nepovoljni odgovor, ki je bil le razlika v ne-važnih postranskih rečeh, odgovoriti z napovedjo vojne.u O zvezi z Nemčijo pravi grof Czernin, da se je najsijajneje obnesla. Nato je govoril o izdajstvu Italije in Romunije. O Poljski je rekel, da si bo svojo državno bodočnost sama odločevala, ko bodo pri mirovnem sklepanju odpadle tozadevne ovire.
O ruski revoluciji pravi, da so se s padcem prejšnjega režima zrušili tudi stebri prejšnje imperialistične (gospodovalne) in panslavistične ruske politike. Monarhija in ž njo zvezane države so vsak čas pripravljene pogajati se za mir, tako s sedanjo rusko vlado kakor z drugimi nasprotniki. Z odkritimi simpatijami zasledujemo prizadevanje ruskega naroda, doseči mir. Naša odkrita želja je, da stopimo z Rusijo zopet v prejšnje prijateljsko razmerje. Minister se zahvaljuje papežu za njegova mirovna prizadevanja.
Pri opisovanju položaja na bojišču pravi, da smatra v tem oziru zmerno, pa prepričano zaupanje za povsem opravičeno.
O mirovnem vprašanju pravi: Smatram, da je v doglednem času mogoče priti do miru in zaslugo za to možnost prisvajam naši skupini držav. Za nas je sedanja vojna obrambna vojna. Ne gremo za tem, da bi pokrajine s silo pridobili in druge gospodarsko posiljevali, zahtevamo pa zagotovilo za naš prost in neoviran razvoj v bodočnosti. To zagotovilo nam nudijo dogovori o zmanjšanju oboroževanja, o svobodi morja in obligatoričnem razsodišču. Pripravljeni smo, skleniti z nasprotniki pravičen in časten mir. Upa, da bomo dosegli mir na podlagi sporazuma, če ne ga bomo pa izsilili.
Madjari zoper svobodo narodov.
Grof Tis z a je v debati o ekspozeju grofa Czernina imenoval načelo o samoodločbi narodov napad na monarhijo, prestol in domovino. Tako se Madjari igrajo z besedami. Po Tiszovem mnenju bi bil torej patriot le tisti, ki bi se zavzemal za hlapčevanje slabejših narodov močnejšim narodom in torej tudi za večni narodni prepir; saj ta ne bo prenehal in ne more prenehati, dokler hočejo biti Nemci in Madjari gospodarji v monarhiji, drugim narodom pa prepuščajo vlogo brezpravnih hlapcev, ki jim kažejo pravico na papirju, v življenju jim je pa ne privoščijo. Enako so govorili drugi Madjari. Grof Czernin jim je v odgovoru na njihova vprašanja pridno sekundiral.
O zvezi z Nemčijo je povoljno odgovoril Madjarom: Mi imamo takorekoč vse svoje ozemlje v svoji posesti; kolonije Nemčije pa so v sovražnih rokah. Seveda Nemčija ne bo hotela miru, dokler nima zajamčeno, da dobi zopet nazaj svoje kolonije. Mi se vojskujemo za obrambo Nemčije ravnotako kakor Nemčija za nas. Mi se borimo tudi za Alzacijo in Lorensko; če bi se na drugih frontah vršili veliki dogodki, potem bi živahno pozdravil trenotek, v katerem bi se tudi na drugih frontah skupno z zavezniki vojskovali.
O samoodločbi narodov se je Czernin izrazil le z ozirom na zunanjo politiko in jo odločno odklonil; to je notranje vprašanje države. V obeh državah avstro-ogrske polovice imajo narodi ustavno možnost za ureditev tega vprašanja. Toda grof Czernin, to je prazna beseda! Kako pa si naj uredimo na pr. Slovenci svojo hišo, ako večina tega ne pripusti in nam ne dà svobode ? ! Pri nas ne velja pravica, ampak moč!
Dobro in resnično je nasproti tej Czerninovi izjavi pisala „Arbeiter Ztg.“: Narodi morajo biti gospodarji svoje usode, in državni red, ki tej resnici nasprotuje, je nezadosten, protinaraven in nevzdržljiv red; državni red, v katerem vlada manjšina in so narodi ločeni v gospodujoče in hlapčevske, ni noben red, ampak le sila. Pravica samoodločbe narodov pomeni, da narod določa svojo usodo in ne samo kako postavo.
Kaj je povedal vojni minister.
V armadnem odseku ogrske zbornice je poročal vojni minister pl. StOger-Steiner. Povedal je, da je vojaške službe oproščenih še vedno l1/, milijona vojakov vseh treh sposobnostnih razredov. Hvalil je rezervne oficirje, katerih je sedaj po številu nasproti aktivnim po razmerju 4 proti 1. Armadna uprava skrbi za 45.000 tu-
berkuloznih. Število invalidnih vojakov znaša 200.000. Od teh je pa le zelo majhen del za delo nesposoben. Od vseh ranjencev pa 85 od sto postane zopet za vojaško službo sposobnih, nadaljnih 10 za delo sposobnih in le 5 od sto ostanejo invalidi. Armadnih sester je 7000 in strežnic v zaledju 15.000. Minister hvali uspešno delovanje vojnih kuratov. Število sovražnih vojnih ujetnikov znaša kakih 10.000 oficirjev in IV* milijona moštva. Spominja na vojno industrijo; ob začetku vojne je bilo tovarn za muni-cijo kakih 50, sedaj jih je 600, z manjšimi obrati vred 2500. Za demobilizacijo (odpust vojakov izpod orožja) bo treba veliko časa. Za hitrost bo merodajna transportna možnost. Če pride mir, še dolgo ne bo konca vsemu pomanjkanju. Na interpelacijo ogrskega delegata Cho-rina izjavlja, da je število vojakov iz Ogrske v primeri s številom prebivalstva večje kakor iz Avstrije. Vzrok je ta, ker je ogrsko in hrvatsko prebivalstvo bolj zdravo.
Vojna in mir.
Na ruski fronti od Vzhodnega do Črnega morja se je sklenilo premirje do 17. t. m. Ker so z rusko armado v Romuniji pomešane tudi romunske čete, tem ni preostalo drugega, kakor da so se tudi pridružile premirju. Boljševiki so se šiloma polastili ruskega glavnega stana, pri čemer je bil Duhonin ubit. Krilenko, odposlanec sveta ljudskih komisarjev, kakor se imenuje vlada boljševikov, je torej gospodar položaja na bojišču. Žal pa, da je tudi ta voditelj sedanje ruske vlade žid; po šarži je bil praporščak.
Na poseben mir z Rusijo ni mnogo upanja. To jasno pove že izjava zunanjega ministra Czer-nina v odseku za zunanjo politiko v ogrski delegaciji: Mi hočemo takojšnji, če mogoče splošni mir. Nočem poskušati, kako bi Rusijo od njenih dosedanjih zaveznikov odvrnili, pa pot splošnega miru more voditi le preko Rusije, ker je Rusija edina država, ki je pripravljena za mir.
Na Ruskem se razmere še niso ustalile. Vlada boljševikov stoji kljub vsem zatrdilom, ki prihajajo iz Rusije, na omajanih tleh. Za konsti-tuanto, ustavodajno skupščino, je v Petrogradu bilo izvoljenih sicer 6 boljševikov in le 4 kadeti (Miljukov in trije njegovi pristaši) in 2 revolucionarna socialista, toda o drugih izvolitvah ni pravih poročil. V Saratovu je bil menda izvoljen — Kerenjski (?). Kornilov je tudi s štirimi stotnijami pobegnil iz ječe. Skratka, boljševiki sami položaju niso več kos in iščejo koalicije (združenja) z zmernejšimi strankami. Vrhtega so po poročilih iz Petrograda zasedli Kitajci Charbin v Mongoliji, Japonci pa Vladivostok.
Jeruzalem zavzeli Angleži. Medtem ko se z Rusi skuša doseči mir, se na drugih frontah vršijo krvavi boji. Bonar Law je v angleški spodnji zbornici izjavil, da se je Jeruzalem vdal. V strategičnem oziru važnejši pa so naši uspehi proti Italijanom s tirolske strani. Sovražnik je bil na planoti Sette Communi (Sedmih občin) občutno poražen. HOtzendorfova armada je v dva-dnevnem boju v snegu in mrazu zavzela gorske postojanke na gorovju Meletta in več drugih vrhov. 11.000 mož je pri tem ujela in zaplenila več kot 60 topov. Boji so bili krvavi. Ob izlivu Piave so na vzhodnem bregu Sile, dotoka Piave, naši zavzeli ključ do prehoda preko tega dotoka. — Na francoskem bojišču se vršijo manjši boji pehote in živahnejši boji artiljerije.
Državni zbor.
Nagodba z Ogrsko.
Pri razpravi o podaljšanju avstro - ogrske nagodbe se je pokazala vsa hinavščina nemške politike. Kako so se poslanci nemške narodnosti pri debati o prehrani, zlasti glede masti in Špeha, pridušali nad Ogri, od liberalnega Schurffa do krščanskega socialca Finka; povedali so tehtne vzroke proti dualizmu, ki omogoča Ogrom izkoriščanje naše državne polovice. Sedaj so pa do zadnjega moža glasovali za nagodbo z Ogri in se zavzemali za dualizem. Tudi krščanski soci-alci, ki so popolnoma zapustili sporočilo rajnega svojega bistrovidega voditelja, ki je bil zaklet sovražnik dualizma. Kajpak ga nihče zaradi tega ni imenoval izdajalca; nasprotno, iz patriotizma je bil Lueger proti dualizmu.
Češki posl. dr. Stransky je v svojem govoru rekel: Pravica češkega naroda do samostojne države je najmanj toliko vredna kakor ogrsko državno pravo. Čehi so ravnotako svobodno izvolili habsburško dinastijo za svojo kakor Ogri, in v kulturnem oziru Ogre daleč nadkri-Ijujejo. V nekdanjih vojskah so tudi natepli Ogre, kadar so se ž njimi spoprijeli. Cehi bodo storili vse, da osvobodijo Slovake iz madjarskega su-
ženjstva. Posl. Kuranda protestira proti temu, da bi se v vojni obogateli Ogrski znižala kvota.
Slovenski poslanec dr. Verstovšek je govoril proti dualizmu in za obnovitev Avstrije na podlagi svobodnih narodnih skupin, ki bi jih bilo lahko združiti v carinski in trgovski zvezi. Govornik je naglašal potrebo združitve vseh pokrajin obeh državnih polovic, kjer žive Jugoslovani, ter napoveduje, če se to ne zgodi, najostrejši gospodarski boj s strani Jugoslovanov. Predlaga tudi, da se nemudoma uvede popolna prometna svoboda med obema državnima polovicama ter da se popolnoma enakomerno preskrbi prebivalstvo z živili.
Posl. Spinčič opisuje grozote in razdejanja v vojni: Krščanska ljubezen je izginila, namesto svobode je zavladala sila. Vse je uničeno, celo hiše božje, vasi, mesta, polja; potopljenih jo na tisoče ladij in z njimi milijoni in milijoni ton razuih reči, tudi živeža. Milijonov življenj je ugasnilo v najlepši moški dobi. Koliko je ranjenih in najmanj pol stoletja se bodo videli invalidi kot dokaz in ostanek barbarstva zadnjih treh let. Ni čudo, da je povsod želja po miru. Saraoodlo-čevalna pravica narodov mora priti povsod do veljave. Seveda se ta ne more rešiti v parlamentih, kjer bi bili posamezni narodi lahko ma-jorizirani (preglasovani). Da se napravi resnični in trajni mir, je potreba, da vsak narod zase z lastnimi zastopniki v lastni skupščini odloča o svoji usodi. Po vojni je treba za vselej onemogočiti, kar se je godilo proti nekaterim narodom in tudi proti srbo - hrvatsko-slovenskemu narodu. Ne sme biti več mogoče tuje nacionalno gospodstvo, ki se je bilo za Jugoslovane izpremenilo v pravo strahovlado. To je bil omogočil vladajoči sistem dualizma. Ta je sam na sebi nesreča in pomeni uničenje in smrt Jugoslovanov. Dualizem je izročal ene Nemcem, druge Madjarom. Kako se je ravnalo z Jugoslovani tekom vojne, to presega vse, kar se je doslej zgodilo v zgodovini človeštva. Nikdar in nikjer niso postopale vladez lastnimi državljani tako slabo in grozovito, kakor se je postopalo s Hrvati, Srbi in Slovenci. Merodajne osebe so vojno imenovale vojno nemštva proti slovanstvu. Jugoslovanskemu narodu so že med vojno kovali močne verige. Nemci in Madjari pravijo, da so avstro-ogrske čete zavojevale Bosno in Hercegovino, da imajo torej pravico, gospodovati, in ne pripusté, da bi se ti dve deželi ždružili z drugimi našimi deželami v državi. Niti na um jim ne pride, da imajo te dežele svojega naravnega gospodarja že tisoč in več let in da je ta gospodar srbsko-hrvatsko-slovenski narod in da poseganje po teh deželah je enako ropu. Jugoslovani bodo zato glasovali proti nagodbi.
Češki soc. demokrat Tušar je izjavil, da v češkem narodu ni stranke, ki bi ne zahtevala češke države in sicer v zvezi s Slovaki. Nasproti izjavi grofa Tisze v ogrski delegaciji pravi: Čehi se ne bojijo nobenih groženj. Oni hočejo to, kar je cesar v svojem govoru izjavil: biti gospodarji v lastni hiši. (Burno pritrjevanje pri Čehih.)
Glasovanje.
Za nagodbo je glasovalo 188 poslancev, proti 165. Nagodba je dobila torej le 23 glasov večine. Za so glasovali vsi Nemci razen socialnih demokratov in Poljaki, ki imajo zàse že obljubljeno svobodo, drugim je pa za kravjo kupčijo z vlado ne privoščijo, in Ukrajinci iz Bukovine. Proti so glasovali Čehi in Jugoslovani. Drja. Šušteršiča pa ni bilo v parlamentu. Menda je tako reševal „kmečko“ stranko proti gospodarski nadvladi Ògrov. Ukrajinski poslanci so iz zbornice zbežali in tako zopet dokazali svojo nemožatost.
Dnevne vesti.
Zastopstvo jugoslovanskih akademikov pri načelniku Jugoslovanskega kluba. 3. t. m. je vročilo zastopstvo jugoslovanske akad. mladine načelniku Jugoslovanskega kluba dr. A. Korošcu spomenico na Jugoslavijo. Načelnik jo je vzra-doščen sprejel in v odgovoru izjavil sledeče: „Veseli me, da vidim celokupno mladino okrog nas. Sporočite ji, da naša stvar stoji dobro in da se smemo nadejati boljše bodočnosti. Mi se moramo strniti veno čvrsto in nepredirno fiilango in preko tistih, ki uskakujejo v drug tabor in sejejo razdor, je treba enostavno iti dalje. Izročite mladini še enkrat najsrčnejšo zahvalo in pozdrav. “
Družba sv. Mohorja prosi gospode poverjenike, da oprostijo nerednosti, ki so združene s težavnim razpošiljanjem knjig po pošti. Čakali smo, da se zopet odpre splošni promet po železnici in se s tem zakasnili — posebno na Koroškem.
Iz sodno službe. Naš rojak, g. deželnosodni svetnik in okrajni sodnik Josip Siter v Brežicah,
je stopil v pokoj in bil ob tej priliki imenovan za višjesodnega svetnika, vrhtega še odlikovan od cesarja z redom železne krone 3. razreda. „Straža“ piše o tej priložnosti o njegovem delovanju: „Justično službo na slovenskem Štajerskem zapušča obče priljubljen mož, ki je s svojo ne-pristranostjo v polni meri zavžival zaupanje ne samo slovenskega, ampak vsega prebivalstva. Želimo mu, da še mnogo let vživa čil in zdrav zasluženi pokoj." Tej želji se iz vsega srca pridružujemo tudi mi. Gosp. višji sodni svetnik je moral vsled znanega Slovencem sovražnega sistema iz Koroške, kakor vi drugi sodniki slovenske narodnosti v preteklosti. Upamo, da bo med svojimi ožjimi rojaki mogel vsaj vživati še mnogo let zasluženi pokoj, ako mu že ni bilo dano, med njimi v aktivni službi delovati.
Samomor. Rezervni poročnik Edvard Bartel iz Celovca se je dne 2. t. m. ustrelil. Na bojišču je bil ranjen v nogo in bi mu jo bili morali odrezati. To mu je šlo tako k srcu, da je izvršil nesrečen čin.
Vojno kuhinjo za srednje stanove so ©tvorili v hiši Gustava Lochsa v Št. Rupertu pri Celovcu.
Nove karte za mleko bodo začeli izdajati v Celovcu na magistratu, 2. nadstopje, 17. t. m.
Smrtna kosa. Ravnatelj žrelskega umetnega mlina Hugo Bogensberger je umrl 3. t. m., v 56. letu svoje starosti. Dne 7. t. m. je umrl v Celovcu oskrbnik celovške mestne hiralnice Alojzij Jeseničnik. Dne 10. t. m. je umrl celovški steklar Janez Rohrer, star 60 let.
Dokaz pravičnosti nasproti Slovencem je doprinesla vlada ob imenovanju notarja za Pliberk. Justični minister je premestil v Pliberk g. notarja Valentina Schwarzla iz Dobrlevasi. Za slovenskim notarjem pride torej v Pliberk, v najbolj slovenski kraj na Koroškem, Nemec.
Vojaška in civilna komisija, ki naj pre-iščete krivice, ki so se godile na jugu države, ste došli v Celovec. Prva je takoj odšla, druga pa je še tukaj.
Nemorala v Celovcu. V oddelku za spolne bolezni v deželni bolnišnici v Celovcu je bilo dne 8. decembra 120 žensk, neomoženih in omo-ženih iz mesta in okolice, med njimi tri deklice v starosti 15, 16 in 17 let. Preiskava je dognala, da so bile okužene (tudi ali predvsem?) po vojakih. Že samo to dejstvo pove, kaka nemoralnost da vlada v Celovcu. Kaj pa stori oblast proti temu? V mestnem gledišču se je te dni vršila taka predstava, da so se zgražali celo taki ljudje, ki v tem oziru niso preveč občutljivi. Poštenim slovenskim predstavam v Celovcu so svoj čas delali vsemogoče zapreke, tu pa so gluhi in slepi. V gledišče pa prihaja tudi neodrasla mladina. Kdo se bo čudil, da je morala v Celovcu taka, da se tujci čudijo!
Smrt marljivega dijaka. Dne 4. t. m. smo spremili k zadnjemu počitku na pokopališče v Trnjivasi pri Celovcu gimnazijca četrtošolca Davida Podlipnika iz Podkloštra. Bil je gojenec v Marijanišču. Gojenci Marijanišča so mu zapeli dve krasni žalostinki. Pogreba so se pod vodstvom g. gimnazijskega ravnatelja udeležili tudi gimnazijci in več gg. profesorjev. Rajni je bil marljiv in pobožen dijak. Smrt ga je hitro in prezgodaj zalezla; umrl je na otrpnenju možganov. Požlepovo rodbino je s tem zadel bridek udarec. Naše iskreno sožalje!
Oslepeli slovenski vojaki v Gradcu prosijo sl. javnost, da se jih za Božič spomni s cigaretami, smotkami ali tobakom. Prijazna darila, tudi v najmanjši množini, sprejme pisarna „Dobro-delnosti" v Ljubljani, Kolodvorska ulica št. 35.
Svarilo. Množijo se slučaji, da nakupujejo civilne osebe od avstro-ogrskih ter nemških vojakov razno opremo in druge reči, čeravno morajo vedeti, da vojaki svojih vojaških reči ne smejo prodajati in da so omenjene reči le na kazniv način od vojakov dobili. Tako je civilno prebivalstvo zadnji čas razen vojaške opreme od vojakov kupovalo ženske čevlje, ženske ure, preproge, kolesa, cele zaboje sveč, pisalne stroje itd. S takimi dejanji se pospešuje kaznivo delovanje slabih elementov; marsikateri ne bi bil postal tat, ako ne bi bil vedel za skrivnega kupca. Tisti, ki kupujejo od vojakov ukradene ali glede lastnine dvomljive reči, so sokrivi tatvine ali vsaj nakupa sumljivega blaga in imajo strogo sodnijsko kazen pričakovati.
Za slovenske vojake na Dunaju. Število slovenskih vojakov, ki se nahajajo na Dunaju kot ranjena, rekonvalescenti ali invalidi, je mnogo večje kot bi se sodilo. Ti ubogi vojaki so bili večinoma, sami sebi prepuščeni, ter so le zdaj pa zdaj dobivali kak obisk od maloštevilnih slovenskih duhovnikov, ki so se s požrtvovalnim tru-om brigali zanje. Ko so se v zadnjem času stiki med slovensko inteligenco poživeli, je prišlo trnu to vprašanje na razgovor. Sestavil se je
odsek iz zastopnikov vseh stanov, ki ima namen nuditi slovenskim vojakom na Dunaju poleg duševne hrane tndi denarno podporo, jih razvedriti s primernim berilom in z obiski po številnih dunajskih bolnišnicah. Dunajski Slovenci so se z navdušenjem odzvali temu blagemu namenu, ter so v kratkem času prispevali lepo svoto, ki se bo razdelila med najpotrebnejše vojake za božična darila. Odseku predseduje gospod gardni podpolkovnik Jernej plem. Andrejka, kot podpredsednik posluje gospod zbornični predsednik polkovnik Josip vitez Pogačnik. Odsek hoče, ako najde primeren odziv med rodoljubnim slovenskim občinstvom razširiti svoje delovanje med vse dunajske vojake, ter stopiti v ožji stik s slovenskim odborom za vojne invalide v Ljubljani.
Srčno pozdrave Vam pošiljam iz laških pokrajin. Gre mi dobro. Tudi „Mir“ nas pridno obiskuje. Imam drugo bojno pošto. Naročnik Jurij Nachbar.
Marija na Žili. Pred nedavnim smo dobili sporočilo, da je v solnograški bolnišnici izdihnil svojo mlado dušo Alojzij Markovič, 22 letni mladenič zaradi rane, katero je dobil na italijanskem bojišču. Rajni je bil odlikovan s srebrno svetinjo I. vrste in je bil priden in pošten fant. Bodi mu tuja zemlja lahka!
Kotlje. (Pet odlikovanj.) Takih pa je malo kot je Jožef Bari pd. Pavšetov v Pod-gorjah. Služi pri c. kr. težki poljski artiljeriji, 6. polk. Postal je že „Feuerwerker“ in p e t odlikovanj diči njegove prsi: Velika srebrna, srebrni zaslužni križec s krono, bronasta svetinja, železni križec in cesarja Karla križec. Pač veliko za navadnega kmetskega fanta. Taki so naši junaki-korenjaki! Delajo čast domovini in čast našemu narodu!
Podkraj pri Prevaljah. (Tatvine.) Mnogo slišimo in beremo v sedanjem času o tatvinah. Tudi v našem kraju ne manjka tega zla. Pri gospé Lečnik pri pd. Lubasu je bila ukradena turščica. Pri g. Božanku je bil ukraden krompir, korenje in majhna svinja. Tu so pa tatove hitro izsledili. Bili so ruski ujetniki; ker so bili preveč gladni, niso mogli daleč od hiše in so svinjo kar blizu spekli. Pri Apohalu je tat ruskemu ujetniku ukradel vse, le par ničvrednih cunj, ki jih je imel na sebi, mn je ostalo. Ljudje pač nimajo oblačil; ujetnik je itak zadosti ubog, pa še temu tat ne prizanese. — Pri g. Šibovniku je bila ukradena mlada ovca, par kur in dva soda čebel ; če pride tat še po tretjega, bo pa nesrečen. Še celo ta nedolžna živalica nima miru v sedanjem času. Pri g. Žerjavu si pa tat ne upa blizu, ker ima velikega in hudega psa.
Rekarjavas pri St. Vidu v Podjuni. France Vajcer, ki je moral obesiti študije na gimnaziji in zamenjati pero s puško, se je vendar oglasil zopet in starišem poslal težko pričakovano poročilo, da je še zdrav in daleč na Laškem. Iz-vinil si je bil nogo, pa v 14 dneh je bila noga dobra in odrinil je zopet za Lahom. V Italiji jim prav dobro gre. Dobivajo vina, več kot dovolj fig, rožičev, sadja razne vrste, kuhajo si polento in pečejo okusno svinjsko meso. Slovenski fantje so dobre volje. Želimo jim pač. iz srca, da bi se povrnili v svojo domovino, ki jim naj 'ne bo več mačeha, kakor je bila dosedaj za Slovence. Slovencem lepšo bodočnost v Jugoslaviji!
Prevalje-Leše. (Divji mož.) Z vrh hriba Volinjak je lep razgled po okolici. Na Manjin praznik gredo trije pobje na hrib pogledat, če Prevalje še stoje v svoji mični dolinici, Leše v svoji kotlini in če Poljana še straži nagajivo Mežo, ki vdari včasih rada čez svojo strugo in ponagaja tistim, ki jo izrabljajo za svoje različne namene. Hrib ima dva vrha. Na prvi vrh pri-dejo pobje po lepi, z listjem posuti poti. Kes lep in krasen razgled. Vse je v redu. „Gremo še na drugi vrh!“ pravi eden. Gredo in plezajo vsak po svoji poti. Prvi leze mimo velike votline. Naenkrat ga nekdo zagrabi za nogo in vleče v luknjo. V strahu se oklene z rokama bližnjega drevesa in pogleda nazaj. Groze zakriči. Za, seboj vidi črnega kosmatega deda z žarečimi očmi Pot ga oblije, lasje mu stopijo po koncu. «Pomagajta, o jej, pomagajta!« vP,3J in kll|e n,J pomoč. Druga dva prestrašena Pr^lta- Jedaj je pošast izpustila nogo in se umakn a nazaj v luknjo. Drugi ga je še videl do Pa^u> tret]1e]® priSel prepozno ID M	Se Stat-
A glej čudo! Ko pade na aia v katero je prvi butnil z nogo z vso silo. Izginila je naenkrat tudi lepa z listjem posuta cesta. Sele pri prvi h.ši .e ustavijo. Pogledajo nogo. Vsa je višnjeva n otečena. Prepričani so, da je bil hudobec in trdno so sklenili, da nikoli več ne gredo na
nr™ pod Juno. Dobili smo tožno novico, da je padel na laSkem bojišču dne 30. nov. Janj
tek po hribu navzdol. Ijica za črno mazilo, tla, je velika skala,
Kranjc pd. Hohelnov v Grabaljivasi, in Hobel Rok pd. Picejev v Št. Tomažu. Zadnji je umrl 6. nov. Bog naj jima bode mil plačnik, starišem in sorodnikom pa tolažnik! Hkrati smo prejeli obvestilo, da je umrl v bolnišnici Rdečega križa na Dunaju brat našega g. Val. Piceja pd. Škodnik v Škocijanu, katerega bodo prepeljali najbrž v domači kraj. Ugledni družini Picejevi in sorodnikom naše srčno sožalje!
Guštanj. Čudno se človeku zdi, ako pride v guštanjske trgovine, katere so si napolnile žepe večinoma od Slovencev, da sliši tam samo nemško govorico. Tako hočejo na pr. v trgovini g. Rudolfa Brundula vajenci in vajenke le nemško govoriti. Najbolj zagrizena je vajenka, katera kljub slovenskemu ugovoru nemško odgovarja. Upamo, da jo bomo tega kmalu odvadili in zraven še druge privadili slovensko govoriti. Med tem, ko naši slovenski fantje in možje na vseh bojiščih prelivajo kri, si ti tukaj polnijo svoje denarnice od slovenskega ljudstva in spoštujejo samo slovenski denar, slovenskega ljudstva pa ne. G. Brundula pa prosimo, da bi vsaj svoje ljudi v trgovini toliko olika!, da bi tam odgovarjali, kakor so vprašani. Spoštujejo naj ne samo denar, ampak tudi jezik odjemalcev, ki prinašajo denar.
Tolstivrh. Na praznik Vseh vernih duš je padel na italijanski fronti vrl mladenič Kristijan Skornšek. Rajni je bil zelo miren slovenski mladenič, priljubljen pri vseh ljudeh. Zato ga je ljubil tudi ljubi Bog in ga na najlepši praznik k sebi poklical. Pred vojsko je delal v guštanj-ski tovarni. Pri vojakih je bil že tretje leto. Vojska mu je v naj lepši dobi svojega življenja pretrgala nit življenja. Star je bil še le 22 let. Njegova mati je dobila od poveljstva mrtvaški list, njegovo denarnico, žepno uro in druge drobne stvari. Ko je bil doma, je ves čas bil pri materi in ji bil najboljša opora. Ljubi Bog tolaži ubogo vdovo, katere mož je tudi pred kratkim umrl. Padlemu junaku pa bodi zemljica lahka! N. v m. p.!
Za slovenske vojake po dunajskih bolnišnicah so darovali: Eksceleuca minister dr. vitez Žolger K 50; gardni podpolkovnik Jernej plem. Andrejka K 50; Državni poslanci: Hladnik K 30; dr. Korošec K 20; vitez Pogačnik K 20; Demšar K 20; dr. Pogačnik K 20; dr. Verstovšek K 10; dr. Rybaf K 10; Gostinčar K 10; dvorni svetnik Gabrielčič K 20; dekan dr. Knavs K 20; stotnik plem. Andrejka K 20; plem. Copaitich K 20; baron Vranizzany K 20; ministerijalni podtajnik plem. Andrejka K 20; odvetnik dV. Janko Brejc K 20; odvetnik dr. Janko Babnik K 20; med. dr. Der-novšek K 20; svetniški tajnik Posega K 10; dr. Gregor Žerjav K 10; tajnik vojnožitnega urada dr. Brezigar K 10; revident sev. železn. Korošak K 10; okrajni sodnik dr. vitez Graselli K 5; dr. Roman Ravnihar K 5; Nikola Barccich K 4 in še mnogo drugih. Vsem blagim darovalcem izreka odbor najiskrenejšo zahvalo.
Djekše. Ob prazniku Marijinega brezmadežnega spočetja smo imeli na Djekšah lepo cerkveno slovesnost. V petek popoldne, v soboto na praznik in v nedeljo so bili tukaj mil. g. prelat dr. Martin Ehrlich iz Celovca. Vse tri dneve je bilo posebno veliko spovedancev. Zlasti pri pridigah gospoda prelata je bila cerkev skoraj premajhna. — Vojak Janez Vrhovnik od Topčeve hiše je 21. novembra padel na laškem bojišču, zadet po krogli lastnega tovariša. Vojaki so snažili pliške. Po neprevidnosti se sproži neka puška. Strel zadene našega pridnega in mirnega fanta tako nesrečno, da je čez dve uri umrl.
Potrče. Smrt pobira in nič ne izbira. Ne ustavi se pred komaj razcvelim življenjem in ne prizanaša možem v najkrepkejši dobi življenja. Kakor na bojiščih, tako tudi v zaledju. Tudi naša župnija je že dosti svojih najboljših sinov žrtvovala na žrtveniku domovine. Splošen in zanesljiv pregled bo mogoč šele po vojski. — Pa tudi doma štejemo letos že 22 smrtnih slučajev, v zadnjem tednu kar tri. Za nas vse najbolj žalostna pa je bila huda in hitra smrt vobče priljubljenega mizarskega mojstra Miha Slug pd. Brecelj na v Stregla h. Vnela so se mu čreva in je vsled tega grozno trpel. Vsled vojskinih razmer zdravniška pomoč ni mogla priti ob pravem času in je bilo že prepozno, ko je bil zadnjo sredo odpeljan v deželno bolnišnico. Bil je takoj operiran, a dan navrh, 6. decembra, je umrl in bil na mestnem pokopališču pokopan. Breceljnovo družino je zadel s tem zelo hud udarec, ker ji je odvzet rednik. Vsa župnija pa je izgubila edinega spretnega mizaija, ki je vedno rad pomagal, kjer je bilo potreba. Bil je star komaj 53 let. Eden njegovih sinov je pri vojakih. Hudo prizadeti družini naše odkrito sožalje, rajnemu pa naj
sveti večna luč!	_ . _ . V1.
Sedmo vojno posojilo. Pri Ljubljanski kreditni banki, podružnici v Celovcu, so med drugimi še nadalje podpisali VII. vojno posojilo sle-
deči gg. Jakob Mosser, Crešnje, K 1.000; Matevž Malie, Čahorče, K 1.000; Filip Hedenig, Ročica, K 1.000; Posojilnica in hranilnica, Kotmaravas, K 1.000; Janez Schneider, Ročica, K 1.000; Pak Marija, Sveče, K 3.000; Hranilnica in posojilnica, Pliberk, K 5.000; Simon Riedl, Podkraj, K 1.000; Pavel Riedl, Podkraj, K 1.000; g. Ivan Sporn, župnik, Jezersko, K 1.000; Jernej Roblek, Kazaze, K 3.500; Mojca Hutter, Kazaze, K 2.500; Samostan Kazaze, K 3.500; Josip Stermis, Humče, K 1.000; Matija Prajnik, Sinčavas, K 5.000; Občina Medborovnica, K 5.000; Rozina Možna, Reberca, K 1.000; Barbara Kovač, Grebinj, K 200; Marija Ilavnik, tukaj, K 300; Hranilnica in posojilnica pri D. M. na Jezeru, K 5.000; Iv. Pavše, Prevalje, K 2.000; Matija Rener, Prevalje, K 2.000; Franc Broman, Stražišče, K 2.000; Hranilnica in posojilnica, Glinje, K 30.000; Julius Podzimek, tu, K 10.000; Anton Schuler, Libeliška gora, K 1.000; Eliza Karničnik, Libice, K 5.000; Simon Malie, Podsinjavas, K 1.000; Barbara Mtiller, Podsinja-vas, K 1.000; Anton Lovšin, vojni kurat, tukaj, K 500; T. H., Sv. Kandolf, K 2.000; T. H., Sv. Kandolf, K 2.000; Hranilnica in posojilnica, Borovlje, K 2.000. Subskripcijski rok je podaljšan do sobote 15. t. m.
Vojaška pisma.
Sličice z vzhoda.
^Pošilja Anton Stražar.
2. Krakov, 30. X. 1917.
Vse poljske pridelke pokupijo kri venosi Židje in jih plačujejo, kakor se jim zdi; ponavadi kmetom ni treba dosti dati v novcih, saj gre večinoma vse skozi grlo za vodko — žganje ...
Po izobrazbi so Poljaki, še bolj pa Rusini, za več kot sto let za nami ; saj polovica ljudi ne zna ne čitati ne pisati. Ker pa so ti ljudje popolnoma brez izobrazbe, so tudi polni praznoverja. Ali prvi hip, ko se snidete ž njimi, jih boste kar občudovali vsled njih pobožnosti in obilnih križev, ki jih delajo pri vsaki molitvi. Ali povem Vam: z desno roko se prekrižava, z levo pa tudi ve, kaj dela.
Dosti se je pisalo po naših časopisih, kako so Poljaki vneti za našo monarhijo. Imel sem priliko govoriti z mnogimi in mnogimi, ali vsi so vneti za samostojno Poljsko. Židje pa se bojijo, da bi jim gospodarili Rusi, pa ne vsled domoljubja, ha, ha, kaj še! Le vsled tega, ker vedo, da bi jim pod rusko upravo ne šla pšenica tako v klasje.
Veliko dela in velikih ljudi bode treba, da bodo to ljudstvo dvignili na tisto stopinjo omike, na kateri so drugi evropski narodi. Res je, da je tudi tukaj nekaj inteligence, ali kaj to pomaga, ker so židovske mreže tako zapletene čez vso Galicijo, da jih skoro ni mogoče raztrgati...
Precej Slovencev nas je bilo toliko nesrečnih, da so nas pridelili k tem poljskim pp. Trnjevo življenje nam je pri njih potekalo, ker vso upravo vodijo le «Abrahamoviči«, ubogi vojak pa ne dobi nič in tudi črhniti ne sme besedice.
Dokler bode šlo po tem kopitu naprej, bode Galicija, kar je bila: „zaplankana“ dežela — v Evropi.	_____
Na laškem bojiššu, dne 28. nov. 1917.
Srčno nam pozdravljeni, cenjeni g. urednik, dragi domači in vsi bralci „Mira“! Trije meseci so že pretekli, odkar smo Vam zadnjič sporočili pozdrave in tedaj še od ljube koroške meje. Kje pa smo danes? Jesen je odbežala in prišla je mrzla zima; z lastovkami vred so pa zbežali z mrzlega gorovja daleč, daleč v južne kraje, v italijansko ravan, tndi polentarji.
Gotovo tudi že doma prosteje dihate, ker ne .slišite gromenja topov. Kako se je v teh mesecih nam godilo, Vam ne moremo natančno poročati. Zanimiv pa je bil posebno zadnji mesec. Izprva smo korakali kar noč in dan brez počitka, da so bili čevlji kar vroči na nogah. Ustavili smo se komaj toliko, da smo si skuhali kavo in kosilo. Vmes pa je še deževalo, da smo bili kar do kože mokri. To je bilo življenje, da se Bog usmili, za bežeče Italijane seveda še mnogo slabše.
Dobro je pač, da je tukaj dosti črnega vinca, ker se vse težave lažje pozabijo. Zgodilo se je pa tudi par slučajev, da so vojaki v vinu utonili, v pravem pomenu besede. Vino, ki so ga bežeči italijanski vojaki izpustili iz sodov, stoji namreč po kleteh metre visoko. — Dolgo, dolgo so kuhali Lahi polento na naši zemlji, sedaj pa kuhamo mi na njihovi. Samo za kuharje je tukaj bolj slaba, ker drv zelò primanjkuje. Zato pa marsikatera hišna vrata ali druga hišna oprava roma pod kotel, da cvrejo in se pečejo laški prašiči.
Tu smo se sešli mnogi znanci, ki se od začetka vojne nismo videli. Zgodilo se je tudi, da
Podružnica Ljubljanske kreditne banke v Celovcu.
Delniika glavnica: K 10,000.000. Rezervni zaklad: E 1,500.000.
Prodaja srečke razredne loterije.
Kolodvorska ulica št. 27.
Centrala v Ljubljani.
Podružnice: Celje, Gorica, Sarajevo, Split, Trst.
Spnjema vloge no knjižice in na tehnži račun. Hnkup in prodala vrednostnih papirjev vseh vrst. Srečke na obroke, promese k vsem žrebanjem.
sta se sešla in srečala oče in sin. Dolgo že nismo imeli priložnosti, pisati. Po domačih se nam že toži.
Planine smo srečno prekoračili, večinoma smo pri zdravju, nekaj naših tovarišev nas je pa tudi zapustilo. Tudi znani Vam trije vrli ju-naki-Slovenci ležijo močno ranjeni v vojni bolnišnici, namreč dragi nam Miha Sadjak, četo-vodja, Martin Lipuš in Janez Karničnik. Bog daj, da kmalu okrevajo.
Tukajšnji ljudje so zelo dobri in veseli, da smo prišli mi, pa seveda tudi ne vsi. Imeli smo čast, da smo mogli osebno pozdraviti presvitlega cesarja Karla L, ki nas je obiskal. Par dni smo že v lepem mesta in počivamo. Za nami je priromal tudi preljubi nam „Mir“, ki smo ga z veseljem pozdravili.
Kaj nam prinese prihodnjost, ve samo Bog. Upamo, da kmalu pride zaželjeni mir.
Srčne pozdrave vsem dotlej, da se zopet vidimo, ako tudi mi ne postanemo večni popotniki.
Jurče Nachbar, kuhar; Pavle Bricman, narednik; Lojze Sadjak, Lojze Kozarin, Polde Simonetič, pešci; Rožic Janez, topničar; Blaž in Maks Nuck, vsi iz Podjune. Pavle Koflu, desetnik iz Roža, Franc Trapič, črez Rudo.
Koroški gospodar.
Ravnalne cene za vino, orehe in drva v svežnjih. Za vina avstrijskega, štajerskega in kranjskega ali ogrskega pridelka: a) za gostilničarja pri oddaji v gostilniškem prostora domik k fakturni ceni za liter 35°/o) h) pri oddaji izven gostilniških prostorov domik k fakturni ceni za liter 30°/?. Za neizluščene orehe za kilogram 2 K, za izluščene orehe za kilogram 6 K. Ta cena velja za kraj, kjer se oddaja. Za drva v svežnjih (Scheibenholz) : 16 do 18 svežnjev za meter v prostoru, 1 sveženj 1 K 30 v do 1 K 40 v.
Listnica upravništva.
Vse cenjene naročnike prosimo, naj nam naznanijo pri preselitvah ali premestitvah poleg novega naslova tudi stari naslov ter Številko, ki je tiskana v zgornjem kotn naslovne pasice (nad imenom). To je zaradi tega važno, da ne bi pošiljali lista pomotoma na dva kraja, na nov in na star naslov.
Davida Podlipnika
gojenca kn. žk. deikega semenišča In dijaka IV. gimnazijskega razreda
javno zahvalo.
Zlasti se zahvaljuje preč. predstojništva kn. Sk. Harijanlšča, gosp. ravnatelja o. kr. državne gimnazije, vladnemu svetniku gospodu €1. Flori, gospodom profesorjem, vlč. g. o. snperijoru Avguštinu Lamprehtu, gospodu stolnemu kapelniku Albertu Istelnu in vsem sošolcem. Tudi za podarjene vence iskrena zahvala !
Alojzij Podlipnik
posestnik v Sovčah, p. Podklošter.
Lastnik in izdajatelj: Gregor Einspieler, prošt v Tinjah. Odgovorni urednik : Otmar Xlhàlek.
Tiskarna Družbe sv. Mohorja v Celovcu. Telefon 179.
Jabolčnik, hruškoveo, domač sir, čebulo, jajca
in živila, ki niso pod zaporo, kupuje v vsaki množini hotel Trabeslnger na Velikovški cesti v Celovcu. Podpirajte domač zavod!
500 kron
Vam plačam, če moj pokončevavec korenin tRla-Balsam“ ne odstrani Vaših kurjih jdea, bradavic in trde kože v treh dneh >rez bolečin. Cena lončku z zajamčujočim pismom K 2*76, 3 lončki K 5*50, 6 lončkov K 8*50. — Na stotine zahvalnih in priznal-nih pisem. — Kemény, Kasohau (Kassa)l, poštni predal 12/597 (Ogrsko).
Posestvo
ki je v dobrem stanu, z zemljiščem, planino in pašnikom, želim kupiti ali v najem vzeti za več let. Kdor želi prodati ali v najem dati, naj se takoj obrne na: Josip Jakelj, Mojstrana št. 92, Kranjsko.
vé, kaj njemu in domovini koristi, uničevalne namene sovražnikov prepreči in svoje lastno premoženje pomnoži:
On podpiše
VOJNO • POSOJILO
□ Raramente IZ
kakor mašna oblačila, plnviala, vela, plaščke za ministrante, cerkveno perilo, birete, kolarje, šmizete, kelihe, ciborije, monštrance, zvončke itd., križe, sohe v bogati izberi po nizkih cenah ima v zalogi
oddelek zb paramentc Jožefovega društva o Celovcu.
Framydol
je .redstvo za pomlajenje laa, ki rdeče, svetle in sive lase in brade za trajno temno pobarva. 1 steklenica s poštnino vred K 2‘70.
Rydyol
leči bleda
je rožnata voda, ki lloa. Učinek je 1 steklenica s poštnino vred K 2*46. — Povzetje 55 Naslov za naročila:
pordet
čudovit.
h več. —
Jan. Brolich, drožerija pri angelu, Brno 638, Morava.
Hranilno in posojilno društvo v Celovcu
Pavličeva ulica it. 7.
-------------- uraduje vsak dan, izvzemšl nedelje In ------------
praznike, od 10. do 12. ure dopoldne.
Varno naložen denar; najugodnejši kredit za posestnike.
Pavličeva ulica it 7.
Podružnica Ljubljanske kreditne banke v Celovcu
sprejema prijave na
sedmo SV» avstrijsko vojno posojilo
po objavljenili pogojih, tako da stane nominalnih K 100*—:
I. davka prosto 5 72% amortizacijsko državno posojilo K 91*54:;
II. davka proste 5 72% dne 1. avgusta 1926 vračljive državne zakladnice K 94*_.
Vrednostni papirji avstrijskega vojnega posojila se sprejemajo v brezplačno
shrambo in upravo.