^P                     Lesena žlica.
'      A,                                                (Prilika.)
šliffl ^ogatej meščanskej liisi so imeli svoje dni losono žlieo, ki je biJa tako
^^&lična, kakeršno jp. le mogočo izrozljati iz brinjevo-ga lesa.   Kdor koli jo
¦^g jp, videl, pohvalil jo jo. in dpjaJ, da jo l^pa.   Vsled tega jo postala žliea
'T   zp.16 o.šabna,   kajti  napuh  sc uahaja  v vsakej  stvarci,  in tako tudi v
|   lesenej žlici.
I             ,,Oh",  misli si oišabna žlica, ,,ko bi bila jaz  nd srebra!   Zdaj me samo
I   hlapei in dekle jomljo v roke; ako bi pa bila srehrna, služila bi loliko kralju,
1   ki s srebrno žlico jo iz srebrnih pladnikov."
\            Pri prvoj priliki jo prosila losnna žlica svojo gospodinjo: Jjjuba gospa!
vi pač sarni izprevidiln, da seni jaz [irelojia za kuliinjo.; rneni bi so spodobilo, da bi na gosposkej mizi ležala in stregla. Ne morem veo (ukaj prestati, ker rnoram vedno sarao s liliipci in deklami občevati, katerili nobwlcn niina oinike niti se zna spodobno vosti. J^rosim vas, gospa Jjuba, dajto mo posrpJ^rniti ter mi odkažito drugo službo."
(Jospodinja je rada ustrogk njpnpj žclji ter jn poslala k zlataiju, da bi jo posrobrniJ. Zlatar jo svoje delo bko dobro zvršil, da so jft loseua žlic-a blestela kakor solnce ter se po vnaujej podobi ui mogla razločiti od nobeue druge srebrne žlife.
Tudi gospodinja je bila zadovoljna ž njo, in jo je spravila v skrinjo k drugim srcbniira žlieam, s katerimi se je posrcbrnjona žlica liitro spi-ijaznila, ter vse srobrno žlice impnovaia svoje sestro, vilice pa brato, a žličice za kavo so jo morale zvati tetieo. Drugim žlicain je pripovcdovala, da je v rodu z veliko srebrno žlico, katero je imcnovala svnjo babico, da-si je ni še nikoli videla.
A kadar jo prišel postrožnik po srpbrno žlieo, ptist.il je vselej posrcbrnjcno v škrinji, naj se je biJa tndi najvišo vlngla, da bi jo no bil prczrl. In kor jo je vcnder poatrežnik vselpj prezii, pritožila se je gospodinji in rekla: ,,Povejte vendor postrožniku, da sem jaz tndi srebrna iu ravno tako lepa in doljra, kakor drugo žlicc. Jaz nc vem, zakaj ravno mone postrežnik vodno prezira, da-si se šo lepše svetim, nego-Ii drnge žliee".
141                       ^^^^^^^^|
»Ijjuba moja!" i"eče gospodinja, ,,postrežaik pozna na teži, kadar te v roko vzaine, da uisi srebrna, ncgo lc posrebrujen kos lesa."
,,Oj, teža, teža!" vzdihuje žlica; ,,tedaj ui saino vnanji lesk, ki pravo srebruo žlico loči od posrobnijene?"
nLjuki moja!" poduuujo jo gospodinja, nsiebro je dosti težje od lesa, zato tebe vsakdo lahko spozna od prave srebrne žlice."
,,Tcdaj mo pa uapravite težjo, da bodera popolucin enaka drugim žlicam, ker drugače te srauiote ue inorein prebijati!"
liospodinja je zopet spoluila to ujeno željo iu jo poslala k zlatarju, rekoč: ,,Ljubi zJatar! naredite mi to žlico tako težko, kakor so druge sre-brne žlice."
,,Tega drugaee ne morem storiti," odgovori zlatar, ,,uego da jej vlijein svinca v ročaj."
»0 joj," vzdihuje žliea, ,,tedaj me bodeš prebodel, morda še prav glo-boko do srea! Ali zavoljo časti se mora vže nokaj prestati; zatorej prebodi me v božjem imeiiu, in vlij svinca v me, da bodeui le taka, kakeršne so prave srebrne žlice."
Potem jc zlatar globoko vrtal v žličin ročaj, da-si jo je to zelo bolelo. Vender je žlica zaradi časti vse rada prebolcla, ter uiti črhnila ni, ko jej je zlatar vJival razbeljeni svinec v prevrtani ročaj. Iu zdaj je bila lesena žlica težka, kakor druge srebme žlice, iu uovič posrebrnjeaa se je še lepže svetila od dmgib in še celo postrežnik jo jo imel za pravo srebrno žlico. Zdaj bi bila losona žlica popolnem zadovoljna, ako bi jej le svinec ne bil težil tako hudo njeuega srca. Ali tudi to je zavoljo casti rada prenašala, saj je zdaj z drugimi vred pri mizi opravljala častno službo, ki je bila samo srebrnim žlicam odločena.
Nekega dne pa iiinije njena gospodinja. Posrebrnjena žlica zaradi tega ni žalovala, nego razveselila so je, kor zdaj ui uikogar več ua svetu, ki bi zual za Djeno skrivnost, da je ona le priprosta lesena žlica, ki ima le zunaj srobruo podobo, a znotraj v srci pa kepo svinca. ,,Zdaj si bode pač vsak uiislil, da sera res prava srcbrna žlica," misli si, ,,in tako sem dosegla, česar ' sem si želcla."
Ali hit.ro po gospodinjini sinrti so prodali vse srebrne žlice zlatarju, iu ou jih je liotel preliti ter v drugo podobo prcdelati. Ko je uboga posrebrnjena žlica vidola zlataijov namon in tudi peč, v katcroj bode srebrue žlice prelival, prcstrašila se je tor tožila drugim žlicara grozovitost, katero zlatar ž njimi liamerava, niti da bi so mogle brauiti. ,,Vse lias bode scžgal iu pokončal," toži lesena žlica.
„0 ne, tega ne more storiti," jo tolažijo srebrne žlice; nsam6 raztopil nas bode, ker imamo nekoliko bakra priiaešanega, in potlej bonio dosti čistojše in še lcpše, kakor smo zdaj."
Lesena žlica pa sc iii dala utolažiti, dobro vedoč, kaj bode ž njo, če jo zJatar v ogenj vrže.
In ko jo lioče zlatar z drugimi žlieami v ogonj djati, začne ga prositi s tresočim glasom: nLjubi gospod zlatar! jaz sem sicer tudi srebma žlica, kakor vidiš iu čuti.š po raojej teži, ali vender nisem takšna, kakeršne so druge žlice, nego mnogo boljša sera in tudi od čistejšega srebra, zatorej bi mi ogenj in diin utegnil škodovati.   Ne devlji me torej v ogeuj!"
142
,,Ali si morda od živega s^ebra?" ,,J)a, da; od pravega živega srebra, gospod dragi!"
,,To je kž! od živega srebra nisi, morda sile od kositarja." ,,Bog me čuvaj! kako Ji moreš tako slabo misliti o meni!" ,,Ali si pa eeJo od svinca?" ,,Od svinca? Brrr! Bog me vaii. Od svinea? Saj ine vender vidiš." Prepričati pa se vender moratn," reee zlatar ter liočo rot-aj upogniti — ali ročaj se stare in kepa svinca pade na fcla.   ,,Aha, samo uavadna lesena žlica si?"
,,Da, da, lesona žlica; odkar mi je svinec padel od srea, čutim se zopet prosto in oJehčano. Ees, samo lesena žJica sein, in taka hoeem ostati. Vzemi iz mene srebro, prikleni rai zopct ročaj in deni me v kubinjo k dragim lesenirn žlicam, da jim pOvetu, kako ueuuiiia je vsaka lesena žlica, ki hoče biti po sili srebrna.                                                                    Posloomil J. S—a.