Porabje TEDNIK SLOVENCEV NA MADŽARSKEM Monošter, 20. junija 2019 - Leto XXIX, št. 25 stran 2 »Z veseljem sem bil občan Monoštra« Nejdaleč od nas je tö dosta za videti stran 4-5 ZAKLJUČEK V VRTCU stran 5 Vejn samo telko, ka smo živali stran 8 2 »Z veseljem sem bil občan Monoštra« Leta 2018 smo praznovali dvajseto obletnico odprtja Generalnega konzulata Republike Slovenije v Monoštru. Spominsko slovesnost je lani 16. novembra priredil peti generalni konzul po vrsti, dr. Boris Jesih, ki se mu štiriletni mandat izteka na koncu letošnjega avgusta. Predstavnik Slovenije je svoj poslovilni sprejem združil s tradicionalno proslavo ob dnevu državnosti Republike Slovenije in na dvorišče Generalnega konzulata 14. junija povabil predstavnike političnega, gospodarskega, kulturnega in medijskega življenja iz Slovenije in z Madžarske. Med gosti smo srečali državno sekretarko pri Uradu Vlade RS za Slovence v zamejstvu in po svetu Olgo Belec, vladnega poverjenika v Železni županiji Bertalana Ha- bljani Janez Stergar, župan Monoštra Gábor Huszár, Generalni konzul s soprogo Bredo v družbi števanovskega župana Csabe Bartakoviča in soproge Anite župani porabskih in goričkih občin ter predstavniki porabskih slovenskih narodnostnih samouprav. Svečanost se je pričela s slovenskimi melodijami Tamburaške skupine KUD Beltinci pod taktirko Mirka Smeja, V programu so sodelovali člani KUD Beltinci rangozója, slovensko parlamentarno zagovornico Eriko Köleš Kiss, veleposlanika RS v Budimpešti Roberta Kokalja, poslanca v madžarskem Parlamentu Tiborja Bano, predsednika Državne slovenske samouprave Martina Ropoša, predsednico Zveze Slovencev na Madžarskem Andrejo Kovács, generalnega konzula Madžarske v Lendavi Gyulo Földesa ter nekdanjega veleposlanika RS v Budimpešti Andreja Gerenčerja. Dogodek so s svojo prisotnostjo počastili še predsednik Kluba koroških Slovencev v Lju- ka pričakovanja,« se je spominjal gostitelj in ugotovil, da navzoči so lahko prisluhnili ubranemu petju petih moških v spremstvu tradicionalnih panonskih glasbil. V svojem slavnostnem nagovoru je generalni konzul Boris Jesih dejal, da so Slovenci pred 28. leti nestrpno pričakovali nastanek neodvisne države. Vročino so še okrepile bombe in granate, modrosti politikov in podpori mednarodne skupnosti pa se lahko zahvalimo, da je iz kratkega konflikta Slovenija izšla brez tragičnih posledic. »Stopili smo na pot samostojnosti in demokracije. Imeli smo veli- je Slovenija kljub vzponom in padcem danes v skupnosti demokratičnih evropskih držav skupaj z Madžarsko. Državi danes odlično sodelujeta na področjih gospodarstva, kulture in varstva narodnostnih pravic, je podčrtal govornik in izrazil upanje, da nekateri zgodovinski spori ne bodo kalili prijateljstva. »Mi vsi - in predvsem pripadniki manjšine - nestrpno pričakujemo, da Vlada Madžarske uresniči Razvojni program Slovenskega Porabja,« je dejal Boris Jesih, ki meni, da bi s tem dejanjem obe sosednji državi izkazali odgovornost do dvojezičnih območij v Pomurju in Porabju. »Zagotovitev manjšinskih pravic že dolgo ne zadostuje za obstoj, ta je namreč povezan tudi z gospodarskim in socialnim razvojem,« je podčrtal generalni konzul. V drugem delu svojega nagovora je Boris Jesih napovedal svoj odhod čez dva meseca in poudaril, da je bil »občan Monoštra z veseljem«. Čeprav so ga ob prihodu svarili, naj ne goji prevelikih upanj, pravi, da tudi po štirih letih ni razočaran. Sodelovanje z narodnostno, lokalno in županijsko politiko je bilo vzorno, še posebej pa je generalni konzul ponosen na dobre odnose z goričkimi občinami. »Redkokdaj v svoji politični in strokovni karieri sem izkusil tako dobro sodelovanje,« je zaključil Boris Jesih. V imenu madžarske države je zbrane pozdravil vladni poverjenik Bertalan Harangozó. Na začetku svojega nagovora je orisal cilje in sredstva meddržavne diplomacije ter se zahvalil, da ga je imela slovenska politika zmeraj za partnerja. »Imeli smo iskrene in odkrite pogovore o naših državah, Evropski uniji in slovenski skupnosti v Železni županiji. Strinjali smo se, da sta usoda in prihodnost naših narodov v Evropski uniji skupni,« je podčrtal vladni poverjenik in dodal, da Slovence in Madžare zgodovinske izkušnje - rangozó je prebral navedka iz dokumenta, ki zagotavlja zaščito manjšinskih pravic. Izpostavil je dobro sodelovanje svojega urada z obema sočasnima generalnima konzuloma in pozitivne ukrepe madžarske vlade v zadnjih letih, ki so izboljšali položaj domačih Slovencev. Navzoče je v imenu Republike Slovenije nagovorila državna sekretarka Olga Belec in se generalnemu konzulu Borisu Jesihu zahvalila za delo in trud, ki ju je vložil v povezovanje Slovencev in Madžarov ter ohranitev porabske slovenske skupnosti. Zahvalam se je pridružil tudi župan Monoštra Gábor Huszár, ki je izpostavil, da se je v času Borisa Jesiha v mestu obrnilo toliko potenci- Udeleženci svečanega dogodka na dvorišču generalnega konzulata kljub nekdanjim nesporazumom in sporom - neločljivo povezujejo. Bertalan Harangozó se je še spominjal, kako ga je pretreslo, ko se je soočil z izbruhom vojne onstran madžarskih meja v devetdesetih letih 20. stoletja. Poleti 1991 se je kot podžupan Sombotela udeležil mirovnega zborovanja v Mariboru in se še danes spominja vrnitve po zatemnjeni Sloveniji v hrupu grmenja topov. »Republika Madžarska je 15. januarja 1992 med prvimi priznala Republiko Slovenijo,« je opozoril vladni poverjenik, sledil je podpis pogodbe o prijateljstvu in sodelovanju. Bertalan Ha- Porabje, 20. junija 2019 alnih slovenskih vlagateljev kot nikoli poprej. Svečani del proslave se je zaključil z nastopom Folklorne skupine KUD Beltinci, njeni člani so predstavili venček prekmurskih ljudskih plesov. Med tem pa so se od gostitelja generalnega konzula Borisa Jesiha poslovili vsi, za katere je bilo to zadnje uradno srečanje z njim. (Slika na 1. strani: Slavnostni nagovor generalnega konzula Borisa Jesiha. Ob njem državna sekretarka Olga Belec in vladni poverjenik Bertalan Harangozó.) -dmfoto: K. Holec 3 PREDSEDNIK Razmišljam Premišljevati o predsedniku je skrajno preprosto, če je gospod nekje daleč v Indiji in me lahko prej trikrat zadene strela in zadenem tri loterijske premije evropske igre za milijon evrov, kakor da bi tega gospoda srečal v živo. Lahko napišem, da je debel, čeprav je meni enak suhljač, lahko mu podtaknem, da se že desetletje spogleduje z greha vredno damo in tako bi zlahka naštel kakih sedemdeset primerov. Toda zgodba se zaobrne, ko nameravam napisati razmišljanje o predsedniku, ki ga, sem prepričan, nadpovprečno dobro poznam ali pa, če obrnem, tudi on mene pozna v številnih detajlih, celo niansah. Logično vprašanje iz dveh delov za začetek, o katerem predsedniku nameravam pisati, ali tistem, ki je dvajset tisoč kilometrov iz Peskovcev, ali onem, ki ga poznam, kakor pozna on mene. Odgovor: pisati nameravam o predsedniku, ki je tu, pred vrati, gleda me z računalniškega ekrana – pisal bom o predsedniku Zveze Slovencev na Madžarskem, o Jožetu Hirnöku. Bil je meglen, težak, neprijazen dan. Pametnejši in tisti, ki ravno niso morali kam na pot, so raje ostali doma. Čakal me je prevoz v avtomobilu višjega razreda, v kakršnem se redkeje vozim. Za TV ekipo pa službeni avto, ki smo ga takrat imeli. Dogovorjen sem bil z dr. Janezom Dularjem, prvim slovenskim ministrom za Slovence v zamejstvu in po svetu, ki me je prosil, naj se mu pridružim na ustanovnem občnem zboru Zveze Slovencev na Madžarskem, prve samostojne narodnostne organizacije, ki so jo volili po razsulu Demokratične zveze južnih Slovanov, pod katere kapo sta bili ob slovenski še hrvaška in srbska manjšina. Verjamem, zelo težko, nekaterim celo nemogoče, se je postaviti, vživeti v, recimo pet let pred ustanovitvijo Zveze Slovencev in v prvih pet let potem, ko je organizacija začela delovati. Zgolj tistemu, ki želi, me razume, kdor ne želi, pa lahko storim karkoli bom storil, bo ostal pri svojem. V stilu podnaslova romana Érd – tudi o ljudeh kockastih glav, »In vendar se vrti, Eppur si mouve!« Galileo Galilei (1564 - 1642). Kolo se zmeraj vrti, tudi če miruje. Kot predsednik boš miroval, kot človek ne smeš mirovati! bi mu uspelo storiti to ali se vsaj približati temu, je mogoče ocenti vlogo prvega predsednika ZSM. Z današnjega zornega kota, iz dokaj udobnega pogleda na dogajanje, je vse še kako preprosto, razumljivo samo po sebi; videti takrat od tam v današnji čas, pa je zgodba, ki jo lahko razumejo v resnici le redki. Preveč prostora bi porabil, če bi želel navajati pogled v druga področja, širša ali ožja, zato naj bo tako kot je zapisano. Domala z vsem ali skoraj vsem je bilo potrebno začeti od začetka, ampak v resnici ne od začetka, temveč pra-začetka. Ob tem odločno odklanjam pomisel, da mislim v stilu, pred nami je bila luknja, za nami bo potop. Vem, da mnogi, zlasti v politiki mislijo tako, ampak tu mene kot avtorja (novinarja, književnika – človeka) ni zraven, ampak sem tam, kjer so mogoče mehki, z dokazi podkrepljeni prehodi iz »časa v čas«, iz »stanja v stanje«. Tu pride v popolnosti do izraza tudi (moje) prepričanje, da tisti, ki povzetega iz Népszabadsága pred več kot četrt stoletja, v nekem drugem kontekstu in času, a še zmeraj aktualnega. Skoraj istočasno, le nekaj mesecev je razlike, ko so iz aktivnega narodnostno političnega življenja izstopili trije predsedniki, ki so v marsičem pustili trajne sledi v manjšinah, ki so jih vodili in tudi v sebi osebno. Prvi se je, po dvaindvajsetih letih, poslovil predsednik Slovenske kulturno gospodarske zveze v Trstu Rudi Pavšič, ki je bil dve desetletji tesno povezan z manjšinskim utripom tudi v Porabju, na avstrijskem Koroškem in Štajerskem ter Hrvaškem, in sicer skozi Slovensko manjšinsko koordinacijo. Brez obsežnejših analiz je mogoče reči, da je Slomak v prvih petih letih posegel na vsa področja življenja Slovencev v sosednjih državah; razprave niso bile samo med voditelji manjšin, marveč so se srečanj udeleževali aktualni ministri oziroma državni sekretarji slovenske vlade oziroma Urada za Slovence v zamejstvu in po svetu. Zaključke so prejeli najvišji predstavniki držav, seveda pa ni odveč vprašanje, ali so jih (sploh) prebrali. Po devetindvajsetih letih se je iz aktivne manjšinske politike umaknil Marjan Šturm, predsednik Zveze slovenskih organizacij, ene izmed treh, ob Narodnem svetu koroških Slovencev, ki ga vodi Valentin Inzko, in Skupnosti koroških Slovencev s predsednikom Bernardom Sadovnikom. Pred dobrim letom se je umaknil tudi prvi predsednik Zveze slovenskih društev na Hrvaškem Darko Šonc (s sicer krajšim »stažem« kot prva dva). Največ med njimi sem sodeloval z Rudijem Pavšičem, predvsem v povezavi s Slomakom (ki je, žal, ugasnil) pa tudi z Marjanom Šturmom zaradi posebnega interesa za položaj Slovencev na Koroškem in sodelovanja s koroškimi tiskanimi mediji, in deloma Darkom Šoncem, običajno na sestankih Slomaka v Zagrebu in Ljubljani. S tem hočem zgolj reči, da ni nič presenetljivega, če manjšinsko organizacijo vodi predsednik (zakaj pa ne tudi predsednica) dvajset in več let. S predsednikom Zveze Slovencev sem od samega začetka pa do pred kratkim sodeloval na vseh področjih in okoljih. Na številnih, zelo različnih srečanjih v Budimpešti, Ljubljani, Kopru, Zagrebu, Pécsu, Trstu, Celovcu in največ v Monoštru. Nočem trditi, da je (bil) genij, toda zelo uspešno je zaznaval, česa se mora lotiti, da bo ko- Porabje, 20. junija 2019 ristilo manjšini in tudi krepilo stike s Slovenijo. Čutil je tudi, da dolgih korakov v manjšinski politiki ni, so le drobnejša prizadevanja, ki rodijo sadove. In ni jih malo tudi v Porabju in tudi po njegovi zaslugi. Madžarska politika do manjšin se je gibala med dokaj indiferentno do kar zgledno, toda nikoli ni dajala nekaj kar tako ali, kot pravimo, »na lepe oči«. Enako velja za Slovenijo, od katere so Slovenci v sosednjih državah dobili marsikaj, porabski pogosto z zamudo. Največ prijaznosti je pokazala in kaže mestna politika, pri čemer mislim na prejšnjega in aktualnega župana Mestne občine Monošter. Naj proti koncu razmišljanja poudarim, da ne pišem slavospeva Jožetu Hirnöku, predsedniku Zveze Slovencev na Madžarskem, in dobremu prijatelju. Tega ne želim tudi zato, ker on kaj takega od mene tudi ne pričakuje. Pišem zgolj tako kot mislim, brez prišepetavanja z leve in desne, od spredaj ali od zadaj. Hočem, da je vsebina tudi daleč od idealiziranja ali poudarjanja težkih, nepremagljivih ovir, niti da se ne bi moglo marsikaj storiti več, drugače, bolje. Drži, a narediti je potrebno! Hkrati pa, draga Andrea, ki nadaljuješ Jožetovo delo in njegovih sodelavk in sodelavcev, odločaj se po svoji presoji, poslušaj mnenja, argumente, vendar zmeraj poglej, kaj je – zadaj. Ernest Ružič 4 Enodnevni izlet na Goričko PREKMURJE Lendavski gasilci V Lendavi je svoje dveri gor oudpro nauvi Center za zaščito in reševanje, v sterom do pouleg gasilcov mesto meli ške Civilna zaščita in Rdeči križ. Trak je, vküper z domanjim županom Janezom Magyarom in predsednikom Gasilske zveze Lendava Srečkom Prendlom, prejkvrezo predsednik vlade Marjan Šarec. Na slavje sta prišla tüdi Darko But, generalni direktor uprave za zaščito in reševanje pa Cveta Tomin, generalna sekretarka Rdečega križa. Župan se je v svojom pozdravnom guči spaumno začetkov organizeranoga dela gasilcov v Lendavi. Za tau je biu 1873. leta najbole zaslüžen fiškališ dr. Mihály Hajós. Magyar je ške pravo, ka so gasilci, člani civilne zaščite in pripadniki Rdečega križa, tisti, steri pomagajo zbaukšati žitek tistih lidi, steri majo nevole v žitki. »Spoštovani vitezi sv. Florijana, zaveznika pred naravnimi in drügimi nesrečami, v vaše plemenito in nesebično poslanstvo polagamo naše čütenje varnosti in zaščite. Naj bou ta zidina vam nauvi dom,« je ške cujdau lendavski župan. Srečko Prendl, predsednik Gasilske zveze Lendava, pod stero delata gasilsko poveljstvo Lendava s 14 pa gasilsko poveljstvo Dobrovnik s tremi gasilskimi drüštvi, pa je pravo, ka gasilci nej samo ka gasijo odjen, liki pomagajo lüstvi tüdi te, gda ma kakše drüge nevole. Predsednik vlade Marjan Šarec pa je pravo: »Što je nej gasilec, té gasilcov nikdar nede razmeu. Gasilec dé ta, kama si drügi ne vüpajo. Gasilec sredi noči zapüsti svojo držino in dé pomagat gasit odjen, pomaga te, gda so nevole zavolo visike vode ali gda se zgodi kakša drüga nesreča.« Peneze (1,2 milijona evrov) za nauvo zidino je zriktala lendavska občina, stera vüpa, ka de peneze za opremo nauvoga Centra za zaščito in reševanje cujdau rosag. Silva Eöry Nejdaleč od nas je tö dosta za v Člani Društva porabski slovenski penzionistov smo že v dosta mejstaj ojdli v Sloveniji. Letos smo takšno pokrajino gorpoiskali, stera je nej daleč od nas, aj se nej trbej dosta voziti do cilja pa aj tašo vidimo, ka smo ranč nej brodili, ka geste na drugoj strani granice. Naša predsednica Klara Fodor je vözbrodila, ka mo šli na Goričko, poglednemo doživljajski park Vulkanija pa ves Grad s turističnim cugom. Potistim se stavimo v Dolencaj pri baročni cerkvi sv. Nikolaja, zadvečerek si pa poglednemo Mali raj v Dolencaj. 4. junija smo se z dvöma busoma pelali na izlet. Nas je bilau vsevküp 65. Med pautjov smo gorvzeli predsednico Drüštva penzionistov Šalovci Ivanko Balek, stera je cejli den z nami bila. Gda smo goramejrili, kelko lidi de šlau na izlet, je nas 74 bilau, škoda, ka je deset lidi nazaj pravlo izlet. Leko de njim žau, da do tau nika pa krta Olija smo vidli pa čüli, kak bruhajo vulkani, smo zvedli, kakšefele vulkani gestejo. Poglednili smo mine- Bilau je pokazano trno verodostojno, dež je üšo, v ledenoj dobi pa snejg. Malo smo se postrašili, gda je prauti nam Prva skupina pred Vulkanijo rale (ásványok), med drugim olivin, po sterom je krt Oli daubo svoje ime. On je maskota (kabala) parka. Potejm smo (virtualno) šli pod zemlo, 6000 metrov globko. Tau je samo simulacija bila, mi smo stali na istom mesti, dapa tak smo čütili, ka se pelamo tadoj. V ednoj velkoj dvorani s čela- se sinjavala vrauča lava. Velki mamutke pa druge stvarine so skakale pred našim nausom. Vsi smo bili začüdeni, ka vse se da napraviti z moderno tehniko. Dosti od nas so zdaj prvič vidli takšen film. Bili smo očarani pa smo trno uživali. Hvala Klari, ka si je tau vözmislila. Potistim smo se s turističnim cugom pelali po vesi Grad. Spoznali smo vulkansko pokrajino, poglednili kamnolom, krater nekdenešnjoga vulkana. Iskali smo kamne z olivinom, takšne seteri so zeleno svejtili od toga minerala. S cugom smo se gor na brejg pelali, med paV Vulkaniji smo se čüdivali, ka vse se da napraviti z moderno tehniko utjov smo vidli grad. Lejpo šteli, ka je fejst dobro pa lejpo dami na glavi smo vidli, kak čisto vrejmen je bilau, vidli bilau cejli den. je pred trejmi milijauni lejti smo Sotinski brejg, najvišji V pau ausmoj vöri smo prišli bruhal zadnji vulkan v Slove- vrh Prekmurja pa eške prejk k Vulkaniji, stera ne gleda tak niji, smo spoznali in doživeli v Avstrijo tö. Radi smo bili, ka vö kak muzej, vse je digital- njegov izbruh. Na filmu 3D smo se s cugom pelali, ka bi no, vsefele kejpe so pokazali smo vidli, kak se je rodijo ovak tau za nas daleč bilau. na ekrani. S pomočjauv vod- svejt, kak je grato univerzum. Do tejga mau je vse v redi Porabje, 20. junija 2019 šlau, smo že čakali, ka nut v buse sedemo pa mo se dale pelali. Dapa naš bus se je pokvaro, več nej mogo nas dale pelati. Naša predsednica je problemo tak rejšila, ka se je dober bus dvakrat obrno pa nas zvozo v Dolence. Pri fari so nas čakali dühovnik Vili Hribernik pa nas pogostili z vodau, likerji pa bonbončki. Gda smo se osvežili pa dobro vönagučali, smo šli v cerkev sv. Nikolaja. Cerkev je l. 1543 dau zidati Nikolas Malakoczi, steri naj bi se rejšo, gda so ga na djagariji napadnile divje svinjé. Te je obečo, če se rejši, dá pejneze za gradnjo cerkve. Dühovnik so pravli, ka verniki dosta pomagajo tak finančno kak z delom. Familije peneze dajo za kejpe, one dajo namalati eno-eno sliko. Vidi se, ka se brigajo za cerkev, je trno lejpa znautra pa zvüna tö. V cerkvi smo vküp Boga molili, naš pevski zbor je pa svete pesmi spejvo tak lepau, ka so meni skunzé vöprišle. Baug plati gospaudi Vilini Hriberniki, ka so nas trno lepau gorprijali. Vej nji dobro poznamo, ka dostifart slüžjo sveto mešo v Števanovci pa v Monoštri tö. Slejdnji cilj naše poti je bila kmetija Mali raj v Dolencaj, kama smo prišli popodnevi. Gda smo doj z avtobusa staupili, na lejvo je bila edna mlaka z lokvanji, više mlake je stala lesena hišica. Na pravo smo vidli restavracijo, gé se je küjo bograč, v nausaj smo že od daleč prdenili njegvo fajnsko sago. Pogled na Mali raj nas je znauva očaro. Tau je rejsan raj za düšo in tejlo. Direktor Štefan Martinec je nas lepau pozdravo in nam tapravo, ka vse delajo na pavarstvi. Majo restavracijo pa apartmaje, tü gostom ponüjajo, ka sami pridelajo. Kauli 160 glav mare majo. Največ vrejdne so 5 ZAKLJUČEK V VRTCU videti alpake, stere so trno čedne pa mirne živali. Njina vuna je najdragša vuna na svejti, na leto dvakrat je brijejo. Majo dosta koz tö, iz mleka sir pa Rano smo šli na izlet, dapa cajt je tak brž taodišo, ka smo se že mogli domau pelati. Dobro smo se čütili, z lejpimi spomini smo se pelali domau. V kamnolomi med poslüšanjom vodnika škipke (skuto) delajo, dapa vse drugo tö predelajo, ka stvari dajo. Šli smo prejk štal, vse smo si poglednili, alpake so pa bile na travniki. Za kaušto smo dobili kozji sir pa škipke. Kozji sir ovakši žma ma kak kravji, za nas je malo britki bijo. Dapa bole zdrav je, nejma telko masti, nema dosti Zahvalimo se Uradi R Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu in Ministrstvi za človeške vire R Madžarske, stera sta nam dala peneze za pokrit ceringo. Člani drüštva smo tö prispevali svoj mali tau. Hvala Margiti Korpič za skrb za pejneze. Baug plati predsednici Klari Fodor za nepozabna dožive- Gde je dragše V petek 7. junija smo imeli v vrtcu Monošter in Sakalovci zaključni program. Nastopali smo tudi s slovenskimi deklamacijami, plesi, pesmicami in prstnimi igrami, ki smo se jih naučili tekom vrtčevskega leta. Poslovili pa smo se tudi od otrok, ki zapuščajo vrtec in odhajajo v šolo. V Monoštru se je poslovilo deset otrok, v Sakalovcih pa štirje. Želim jim vse dobro v šolskih klopeh. Vzgojiteljica asistentka Romana Trafela DRUŽENJE V VRTCU BREZOVCI Otroci in vzgojiteljice iz Vrtca Števanovci smo v torek 28. maja obiskali Vrtec Brezovci v Sloveniji. Ob prihodu nas je presenetilo muhasto vreme, ki pa nam ni pokvarilo dneva, saj so vse dejavnosti potekale v prostorih gasilskega doma Brezovci in pod velikim šotorom na večjem igrišču. Namen srečanja je bil med- Pri matematični delavnici sestavljamo iz različnih trikotnikov podobe živali V dolenskoj cerkvi je pevski zbor društva spejvo svete pesmi kalorij, ma pa dosti vitamina D. Direktor je trno simpatičen človek, cejli cajt je z nami bijo. V restavraciji smo dobili bograč, tri fele mesa je not bilau, svinjsko, kozino pa divjačina. Tak je vögledalo tau gesti kak pri nas gulašova župa, samo bola gausto je bilau. Porcija je velka bila, zatok smo nej prosili repeto. Piti smo si sami plačali. tja, v nevoli (bus) je vsigdar znala, ka trbej včiniti, cejli den se je skrbela za nas. Vüpam, ka se na prauško na Rovačko (15. sept.) tö v takšom lejpom števili napautimo. Glasite se, ne ostanite doma! Margit Čuk ŽELEZNA ŽUPANIJA sebojno spoznavanje in druženje vseh otrok iz Vrtca pri Osnovni šoli Puconci in Vrtca Števanovci ob različnih dejavnostih in pikniku. Za program in izvedbo le-tega so poskrbeli dijaki Gimnazije Franca Miklošiča Ljutomer. Za otroke so pripravili lutkovno igro z naslovom Franček. Po ogledu zanimive predstave in posameznih lutk so sledile delavnice z različnimi dejavnostmi za otroke, kot so glasbena, gibalna, matematična, likovna, naravoslovna in jezikovna delavnica. Otroci so pri vseh delavnicah aktivno sodelovali in se z veseljem kaj novega naučili. Najlepša hvala pedagoški vodji vrtca gospe Majdi Vrečič za lep sprejem in dobro počutje ves čas našega srečanja. Skupaj smo preživeli čudovit in pester dan s številnimi dejavnostmi, rajanjem in igrami v šotoru, na koncu pa smo se še okrepčali s kosilom. Zapisala: vzgojiteljica asistentka Andreja Serdt Maučec Porabje, 20. junija 2019 Od junija naprej, sploj pa te, gda je tašo lejpo vrejmen, kak ga zdaj mamo, se začne sezona za letovanja (nyaralás). Edni so si že več mejsecov naprej rezervirali prenočišče, drügi od vročine dobijo motivacijo. Edni na Vogrsko dejo, drügi vö iz rosaga, tašoga reda, gda je tak vrauče, najbola nikan na maurdje. Ranč tak je tau v Železni županiji tö, večina se na Blatno jezero pa na hrvaško maurdje pela. Dostakrat zavolo pejnez se tak odlauči lüstvo, ka bola doma na Vogrskom de na letovanje, tak te bola falejše vöpride. Tau se v statistikaj vidi, ka tisti, steri na Hrvaško dejo, so za edno tretjino duže tam, kak če bi doma šli na dopust. Če prenočišče gledamo, doma povprečno 4,12 noči rezerviramo, na Hrvaškom pa 6,22 noči, ka nas 64 procentov več pejnez košta. Na Blatnom jezeri za 110 tisoč forintov vrejdnosti, pri maurdji pa za 180 tisoč forintov vrejdnosti rezerviramo prenočišče. Če tau vsoto prejkzračunamo na dneve, te je skur vseedno, kama demo na počitnice. Če tau gledamo, ka lüstvo kama bi potovalo najraj, te skur dvej tretjine lidi pravi, ka bi na maurdje šli. Zanimivo je tau tü, ka tisti, steri na hrvaško maurdje dejo, djesti sploj ne nesejo s seuv ali samo malo, nej tak kak tisti, steri so na Blatnom jezeri, tričetrt od nji v torbi nosi svoj strošek (hrano). Dočas, ka na maurdje na leto gnauk de lüstvo, na Blatno jezero dvakrat-trikrat, dapa tau vala samo za tiste, steri na krajše izlete odijo. Karči Holec 6 OD SLOVENIJE... Jabolko navdiha Borut Pahor je 8. junija ob državnem prazniku, dnevu Primoža Trubarja, vročil jabolko navdiha ekipi študentov Fakultete za strojništvo Univerze v Ljubljani. Priznanje so si prislužili z zmago na tekmovanju ameriških aeronavtičnih in vesoljskih inženirjev. Za mednarodno tekmovanje Design/Build/Fly, ki se ga vsako leto udeleži več kot 100 svetovno priznanih in uveljavljenih univerz, so morali zasnovati radijsko vodeno letalo, ki je sposobno opraviti simulacijo operacij letal na letalonosilki. Tekmovanje poteka pod okriljem ameriške zveze aeronavtičnih in vesoljskih inženirjev. Letalo, ki so ga poimenovali Pretty Boy in dosega hitrosti več kot 100 kilometrov na uro, so gradili več kot pol leta. Vanj so vložili več kot 2.000 ur dela, opravili so več kot 40 testnih poletov. Člani ekipe študentov ljubljanske fakultete za strojništvo pod imenom Edvard Rusjan Team so postali absolutni zmagovalci na vseh segmentih tekmovanja – pri snovanju, konstruiranju, izdelavi, testiranju in letenju. S tem so v Slovenijo prinesli že drugo zmago, prvič so zmagali leta 2015. Ekipa 17 študentov pod mentorstvom docenta Viktorja Šajna je zmagala med 100 sodelujočimi univerzami in premagala priznane univerze, kot so MIT, Stanford University in Virginia tech. »Izjemen in navdihujoč dosežek slovenske ekipe je rezultat večletnega dela ter odličnega teoretskega znanja ekipe na področju modeliranja, simulacij, gradnje v letalstvu in mehatronike. Neprecenljivi ob tem so bili nasveti izkušenih modelarjev in pilotov,« so navedli v obrazložitvi priznanja jabolko navdiha. Pahor jabolko navdiha podeljuje od začetka leta 2014 osebnostim in skupinam, katerih dejanja navdihujejo druge. Pogosto so med nagrajenci prav znanstveniki. KDOR IMA CVETLICE RAD/STO MA RAUŽE RAD... SAMOVSEVCI - RASTLINE, KI SE SAME IZSEJEJO Na okrasnih vrtovih niso samo gladke trate in rastline spremenjene v skulpture, ampak tudi trajnice, ki so trpežne in ki celo v najslabših razmerah bile primerne za vaš vrt? Koliko rastlin potrebujemo? Kako jih bomo razporedili in kombinirali? To je nekaj vprašanj, na katera si morate odgovoriti, ko razmišljate o svojem vrtu, ki bo zasajen s samovsevci, rastlinami, ki se same izsejejo. Za zimski okras gredic niso pomembne samo pozimi cvetoče rastline, kot na primer telohi in zimzelene brogovite, temveč tudi očarljive trave. Številne vrste trav, med letom večkrat spremenijo podobo, vendar večinoma ohranijo Okrasno proso je zanimiva trava na gredicah in svoje najpomembnejše značilnosti. v floristiki. Uspeva na sončnih in vročih predelih Tako je tudi okrasno proso, ki maja vrta. Na rodovitnih tleh preveč podivja. požene rdečkaste mlade bilke, na katerih se pozneje razvijejo listi Breskovolistna zvončnica ima cvetove velike tudi in rjava latasta socvetja, jeseni pa do 5 cm in se vse poletje razcvetajo. Je nezahtevna se vsa rastlina obarva v rdečih in in uspeva tudi na glinenih tleh, na zelo sončni legi. Če porežete odcvetela cvetna stebla, bodo rastline oranžnih odtenkih. Če ga ne poreponovno cvetele, če pa pustite dozoreti semena, se žete, bo proso tudi pozimi krasilo bodo samovsevne zvončnice hitro namnožile in jih gredico, tokrat z rjavimi, posušenimi ostanki socvetja. boste imeli dovolj sejancev za prihodnje leto. Trajnice so zelnate, prezimno trvašega vrta uspevajo in se neovirano dne (proti mrazu odporne) rastline, razvijajo. katerih nadzemni deli praviloma pred Vsakdo si želi imeti urejen okrasni zimo odmrejo. Vseeno pa ima vsaka vrt, da bi bil ob vsakem letnem času vrsta še svoj značilni letni življenjski zanimiv in da bi bilo čim manj oskrbe. ritem. Z domiselno izbiro vrst boste lahko zasadili Korenikasta krvomočnica uspeva v gostih šopih na gredico, na kate- nerodovitnih suhih tleh in senčnih rastiščih. Če ne ri bodo različne potrebujete semen, odstranjujte rastlinam odcvetele poganjke. trajnice cvetele druga za drugo od pomladi do začetka zime. Treba jih je le pravilno razvrstiti. Rastlin, ki se same izsejejo, je veliko. Najbolj izstopajo: okrasno proso, ameriški Ameriški slamnik velja za eno najbolj prepoznavnih trajnic, saj slamnik, sporiš, nas navdušuje z velikimi rožnatimi, belimi, v zadnjem času pa tudi k r v o m o č n i c a , oranžnimi, rumenimi, zelenimi in rdečimi cvetovi. ognjič, teloh, navadna kozmeja, Z rastlinami, ki se same izsejejo, je to bodoglavec, orlica, rman, zvončnica možno in čez nekaj časa bomo imeli in druge. sadike še za sosede. Raznovrstnost NAMIG zasaditve je lepa, vendar pravi vtis na- Posadite si eno od predlaganih sa- Navadni bodoglavec je zelo odporen proti suši. redi le domiselno zasnovana cvetlič- movsevnih rastlin, namnožili boste v Glavičasta socvetja se razcvetajo druga za drugo na gredica z zanimivo prevladujočo kratkem času veliko mladih rastlinic od sredine poletja do pozne jeseni. Ta socvetja so lepo rezano cvetje, za zimski okras pa jih lahko temo, ki bo povezovala celotno zasadi- za prihodnje leto. tev. Urejenost okrasnega vrta ne blesBesedilo: Olga Varga posušite. Bodoglavci se hitro razrastejo v velike ti samo poleti, šele pozimi oziroma Fotografije: svetovni splet gruče, ki jih je treba razdeliti na manjše dele in nato ločeno posaditi. spoznavanju rastlin. Katere rastline bi Porabje, 20. junija 2019 7 Slovenske ljudske pripovejsti - nej samo za mlajše - 11. Srmački mladenec pa čedna kralična Eden stari krau je emo edno S sinaum je üšo domanji pes, čér, lejpo ino mlado, depa kondravi Bundaš tö. Gda sta čedno tö, kakšo so daleč nej že en malo ojdla, je mladenajšli. Za njeno pamet so čüli nec vüdo, ka je Bundaš lačen. v devetom rosagi. Oča je želo, Lüčo ma je badva golauba, pes ka bi se omaužila, na gausti go je na tau nagučavo. Una pa se je branila pa branila, ino se vözgučavala: »Vej je pa eške nej pobejg, pa me tau ranč ne veseli.« Oča pa go je truco ino truco, pa tak je končno nutprivolila. »Aj bau po vašom želenji,« je pravla, »ali tau vam povejm, ka samo tistoga vzemem, ki mi takšo pitanje postavi, na štero ne morem valas dati. Tau pa vas tö prosim, aj vsikši mrgé, na šteroga pitanje valas jiva je zo pa včasik zgino. Mladam.« denec ga je tam njau ino odišo Krau si je brodo: »Če rejsan si dale. sploj čedna, maš žensko gla- Gda je naprej stapo, je za en vau. Na konci se gvüšno najde malo več nej vüdo paut. Zatok moški, šteri je čednejši od té.« se je obrno nazaj. Gda je prišo Pa gi je dopüsto, ka ga je pro- na mesto, gde je prva pes ležo, sila. ga je tam več nej najšo. Na njegOd vsej strani so ojdli mlado- vom mesti je ležalo dvanajset ženci, od blüzi pa daleč. Bili mrtvi vran. Paubro je je pa so vsefelé: nemešnjaki pa pa- odišo dale. vri, bogatci pa srmacke, depa Med potjauv se je na njega spisniške je nej mogo postaviti tila kmica, doj je legno spat takšo pitanje, na štero bi kra- v lesej. Vnoči je nimo njega lična nej znala valas dati. Vsik- prišo en čapat tauvanov, šteri šoma je ohar glavau odseko. je bilau štiridvajsti. Odpelali V ednoj vesnici je živela edna so ga s sebov v svojo kučo. srmačka mati s svojim sina- Mladenec je eške pri sebi emo um. Drügo sta nej mejla, samo tiste vrane. Doj je je poskübo, en par kokauši pa golaubov. jim glavé pa nogé odrezo ino Sin se je približavo svojoma je dau tauvanom, aj si večerdvajsetoma leti ino biu je krepek mladenec. Zatok je pravo materi: »Ge tö dém kralični postavit edno pitanje!« Mati ma je tau branila, kak je vejdla pa znala, prosila ga je pa preklinjala, aj néde nikam po noriji mlado glavau zgüblat. Ali sina je nej mogla nagučati. Gda je mati vidla, ka nika ne hasne, gi je na pamet prišlo, ka najbaukše bau, če ga sama vmori. Baukše bi prej bilau, če bi mrau od njeni rauk kak liki od ohara. Zatok ma je nazlük dopistila, aj dé, pa ma spekla dva golauba za na paut. Liki v teva dva golauba je nutdjala 8. junija so drugič organizirali Srečanje narodnostnih verčemér. djo napravijo. Geli so, pa so vsi vkraj bili. Drügi den je mladenec üšo dale. Gda je že skoro vö z gauške prišo, je v daljini zagledno tisti varaš pa kraleski grad na bregej. Začno je premišlavati, kakšo pitanje bi trbölo postaviti kralični. Brodo je, brodo, pa na konci vönajšo, ka najbaukše bau, če go opita od toga, ka je med potjauv preživo pa sam vüdo. Zglaso se je na gradi, tam so ga pa brž odpelali pred kralično, štera ga je čakala na kraleskom tronuši med svojimi slüžabnicami. Mladenec je batrivno staupo pred njau, gda pa ma je kralična zapovödala, aj guči, gi je pravo: »Dva mrtveca sta vmorila ednoga živoga. Depa té, šteri je biu zdaj mrtev, je bujo dvanajset drügi živi. Té dvanajset mrtvi je spoklalo drügi štiridvajsti. Liki tisti, šteroga bi mogla prviva dva vmoriti, eške itak živé. Ka je tau?« Kralična je premišlavala pa iskala v knigaj, v šteraj so bili vsi valasi dojspisani. Vanej je ohar že brüso sekéro, pod štero bi mogo mladenec šinjek postaviti. Kralična pa se je škrabala po glavej ino se končno prejkdala pa pripoznala, ka na tau pitanje ne vej valas. Zapovödala je mladenci, aj vse raztomači. Un pa je pravo: »Gda sem se napauto k vam, so mi mati branili. Nej so steli, ka bi me vi vmorili, zatok so djali čemér v dva golauba. Na pauti sem jiva dau svojoma lačnoma pisej, šteri je včasik zgino. Mrtvo stvarino je prišlo klükat dvanajset vran, té vrane pa je zejlo štiridvajsti tauvanov. Tau vse se je zgaudilo meni, gda sem biu na pauti k vam.« Kralična se je prejkdala ino eške tisti večer sta se oženila. Krau je zapovödo, aj napravijo veuko večerdjo, gda pa so se nageli pa napili, je vdaro na sto ino djuvko, vej je eške nikdar nej tak veseli biu. Prauti zranki je s küjarcov tak pleso, ka ma je na glavej krona skakala. Na domanjo rejč obrno: -dmIlustracija: -mkm- Srečanje narodnostnih vernikov nikov sombotelske škofije, ki ga je tokrat gostila gradiščan- sko-hrvaška vas Narda. Mašo je daroval škof sombotelske škofije dr. János Székely. Tudi Slovenci, ki živijo v Železni županiji, so se udeležili srečanja, vodil jih je monoštrski župnik Imre Bodorkos. Z njimi sta bila tudi slovenska zagovornica v madžarskem parlamentu Erika Köleš Kiss in predsednik Državne slovenske samouprave Martin Ropoš. Pri maši je sodeloval cerkveni pevski zbor ZSM iz Števanovcev. F. Sütő Porabje, 20. junija 2019 ... DO MADŽARSKE Že 120 tisoč družin zaprosilo za topel obrok za otroke tudi v času počitnic Državni sekretar za socialne zadeve pri Ministrstvu za človeške vire Attila Fülöp je javnost seznanil s tem, da je za letošnje poletne počitnice, ki bodo trajale od 17. junija do 30. avgusta, zaprosilo za brezplačno kosilo za svoje otroke že več kot 120 tisoč družin. Za namen otroške prehrane je vlada v letošnjem proračunu namenila 80 milijard forintov. Dnevno enkrat lahko dobijo topel obrok tudi v počitnicah otroci iz socialno ogroženih družin, toda storitev ni avtomatična, družine svoje zahtevke morajo prijaviti samoupravam (občinam), je opozoril državni sekretar. Madžarska akademija znanosti se ne more preseliti na Dunaj Med drugim je to izjavil predsednik Akademije znanosti László Lovász na mednarodni tiskovni konferenci 12. junija na vprašanje novinarjev, zakaj si akademija ne pridobi večje mednarodne podpore proti načrtom madžarske vlade. Prav ta dan je v madžarskem parlamentu potekala splošna razprava o zakonu, ki ga je vlada vložila v parlament. Z zakonom, ki bo predvidoma začel veljati 1. septembra, bodo akademiji odvzeli inštitute in jih prenesli na novo ustanovo, ki jo bo nadzorovala vlada. Minister za inovacije László Palkovics je pojasnil, da bo s tem dodeljevanje sredstev temeljilo na rezultatih, povečala pa se bo tudi konkurenčnost Madžarske na tehnološkem področju. Kritiki medtem menijo, da želi s tem vlada utišati kritične znanstvenike. »Zakonodaja dejansko omogoča popoln vladni in politični nadzor nad raziskovalno mrežo,« je povedal predsednik akademije in dodal, da bi to lahko ogrozilo neodvisnost znanstvenih raziskav in znanosti. Najbolj zaskrbljen je za inštitute družbenih ved, zato se je v pismu obrnil na vodje poslanskih klubov v parlamentu. O omenjenem zakonu se bo v parlamentu glasovalo konec junija. 8 Vejn samo telko, ka smo žÍvali Majarna Teri, po možej Buhec, se je na Dolenjom Seniki naraudila pa še gnesden tam žive. Te keden je ona odprla svoj fotoalbum pa med vnaugimi krejpi je vöodebrala pet, od steri je nam pripovejdala. Fejst vrauče je bilau vanej, mali pes, steri bi tau emo za delo, ka laja, če stoj pride, se je tü bola samo hladiu v sejnci. Znautra v rama je človek iz te vročine sploj nikanej pozno, zato ka tej stari rami, gde tetica živejo, kuste stené majo pa tau prav pride tašoga reda, gda je vrauče. Tak ka je dobro bilau pripovejdati pa gledati te stare kejpe, ka so ji nam tetica vöodebrali. - Teri, vi ste nam vöodebrali pet stari kejpov, med tejmi je eden taši, gde okapate ali nika drügo delate. Gde je tau bilau pa sto vse so na kejpi? »Tau je petdesetprvoga leta bilau, gda smo na granici okapali. Samo tresti forintov smo dobili na den, dapa tistoga ipa je tau dobro bilau, zato ka drügoga dela si trno nej daubo.« - Ka ste tistoga reda za tresti forintov dobili v bauti? »Ka leko tjüpo, krü malo cutjar pa telko, več s tauga že nej prišlo.« - Na meji je tak velka trava bila, kak se tau na tjejpi vidi? »Tau je nej na meji, ka se na tjejpi vidi, tau je tam paulak bilau, kak v travi djejmo. Tü na srejdi sem dja, vejn štirinajset lejt stara sem bila. Mogla sem nikan delat odti, zato ka stariške so tö nej meli pejnez pa trbelo malo vcujslüžiti.« - Težko delo je bilau granico okapati? »Nej je bilau težko, mi smo tam okapali pa grablali, gde so s konjami nej mogli povlačiti. Od Slovenske vesi, kak Raba vö do poštije pride, še više kak je gorenjeseniška meja, se je k »Tau je že davnik bilau, ne üšla ta serija, ka Lessy, gde je nam držalo pa na tom falati vardjam, sto je odo pa redo eden fejst čeden pes špilo, pa smo mi okapali.« tjejpe.« te tak smo mi našoma tü tau - Mine (akna) so nej ime dali.« bile na granici? - Ka zdaj mate psa, ta»Kak bi pa nej bile, na uga maloga pulija kak tjejpi se vidi, ka eden zovete? sodak leži, steri je skrb »Te se tak zove, ka Čibes, emo na nas pa na tau, aj on, če kakšni lüdski dé, ne staupimo na akne.« te se fejst deré, dapa - Na tom drügom kejpi ovak nikoma nika ne so mlajši dolavzeti, pa deje.« tak mislim, vi ste tü - Ka leko vidimo na štrmed njimi. Gde je tau tom kejpi? bilau? »Te je biu naredjeni te »Tau je te bilau, gda smo kejp, gda je prva spauv šaulo odli, kak je zdaj ved bila. Na kejpi se tau na Dolenjom Seniki vrvidi, gda mlajši iz šaule tec, tam so nas dolavzev cerkev dejo. Zato ka li. Tau šaulo smo mi tak te je še taša šega bila, ka zvali, ka mala šaula, Majarna Teri, po možej Buhec z Dolenjoga Senika mlajši, gda je prva spauzato ka od prvoga do štrved bila, so se najprvin v toga klasa smo sé odli, pa vsi - Na tretjom tjejpi, če dobro šauli dobili pa te vküper so šli mlajši, ka nas je bilau, vküper vidim, z niši psaum ste prejk v cerkev.« smo se včili. Na tjejpi smo vsi dolavzeti, tau je vaš ali ka- - Naprej se križ nesé? mlajši, ka smo se včili, smo kšni sodački? »Prva je tak bilau, tašoga reda dolavzeti, na srejdi pa školnik, »Tau sem doma pred ramom so naprej eden leseni križ steri nas je včiu. Te tjejp so te dolavzeta z našim psaum, gda nesli, na sterom je eden zeleredli, gda smo se v Budimpe- sem še dekla bila. Tauga psa je ni vejnec biu poveseni. Te je taša šega bila, zdaj tauga več nega.« - Na zadnjom kejpi je nika fejst žalostno, če dobro vidim, pokapanje je bila, gde ste vi tü paulak bili, zaka? »V vesi je edno malo dejte mrlo, edna dekličina, stera je šest lejt stara bila. Me, dekle, zato smo tam paulak v bejlom gvanti, ka mi smo go nesli, te je taša šega bila.« - Steri pop je slüžo te na DoleTeri je ešče skurok deklična bila, gda je 51. leta na granici delala njom Seniki? »Če dobro paunim, te se je tak što pelali. Nika pejnez smo nekak nam prineso, gda je še zvau, ka Hargitai. Te je še tak vtjüper dali, nika je šaula dala, sploj mali bijo pa tü pri nas je bilau, ka so mrtvecke doma pa te tak smo s tauga vöplačali tak velki zraso. Sploj čeden pes pri rami bili, dočas ka je nej cug pa vse drügo ceringo. Ka je biu, rejsan je tak bilau, ka bilau pokapanje. Zdaj, če stoj misliš, vejš, kak velko delo je samo gučati nej vedo. Gnauk, mrdje, včasin ga odpelajo. bilau tau za nas tistoga reda, gda sem se šetala z njim, te je Me, dekle, stere smo v bejlom gda smo nikan nej odli, gda ranč tam biu Pavlič Pišta, steri gvanti bile, te iz dauma na smo zvekšoga samo doma v je naja dolaposliko.« cejntor smo nesle na pleči tau vesi bili.« - Kak se je zvau pes? škrinjo.« - Tau vejte, sto je vas dolavze- »Tak se je zvau, ka Lessy« zato - Že prazna škrinja je žmejo? ka na avstrijskoj televiziji je te tna, nej pa tak, gda nekak Porabje, 20. junija 2019 leži v njej. Kak ste go ladali nesti? »Tak, ka nas je šest bilau, pa te zato nikak smo vözdržale. Na tau se sploj dobro spaumnim, ka strašno dosta lüstva je bilau na pokapanji.« - Na šestom tjejpi koga leko vidimo? »Tau je moj najmenši brat, gda je regrut biu. Prvin je tak bilau, ka so regruti pantlike meli na kalapi pa kaulak sebe povejsano. Tej pantliki so taše barve bile kak vogrska zastava.« - Gde je zdaj te vaš brat? »Te brat je že mrau, on je ovak tü živo na Dolenjom Seniki.« - Kelko bratov pa sester ste meli? »Tri brate sem mejla, od tauga še dva brata živeta pa dja, sama sem bila samo dejkla.« - Cejli cajt kak sva pripovejdala, tisto staro vöro gledam, stera klepa na stanej. Od koga ste go erbali? »Tau je že fejst stara vöra, tau sem še erbala od pradejdeka. Oni so tau vöro z Nemškoga prinesli te, gda so tam delali. Ta vöra od tistoga mau dé pa kaže, kelko je vöra. Najprvin go je dejdek mazo, sledkar moj mauž, dapa zdaj že nikoga nega, sto bi se s tašim spravlo, zato se pa večkrat zgodi, ka stane. Ovak je sploj dobra vöra, na tjedan gnauk go trbej gorapotegniti pa te ona lopau pomalek taklepa. Kak vöra pomalek klepa, tak naš čas tö pomalek taklepa pa vsakši stari grata. Če si nazaj mislim na svoj žitek, dosta lagvoga sem mejla pa samo malo dobroga.« - Ka je tau bilau? »Vejn samo telko, ka smo živali.« (Kejp na 1. strani: Teri s psaum pred domanjov ižov.) Karči Holec 9 Nostalgija in dobra energija ob starih pesmih V eni od naših prejšnjih številk ste lahko prebrali, da se je 18. maja na ladji Ludwig na valovih Donave odvijal večer slovenske glasbe v Budimpešti. Nastopili so člani slovenskega pevskega zbora iz prestolnice in profesionalna plesalca, v središču dogajanja pa je bila mlada skupina Špajsni-flajsni muzikanti. Pred kratkim ste lahko v našem časopisu prebrali, kako smo mi sami videli enkratni glasbeni dogodek, zdaj predajmo besedo samim nastopajočim. »Za ime Špajsni-flajsni muzikanti smo se odločili po skupnem premišljevanju,« je začela pripovedati kitaristka skupine Dragica Gašpar. »Želeli smo nekaj razigranega in zanimivega, nekaj malo drugačnega, kar odraža tudi naš pristop h glasbi. Razmišljali smo o poimenovanju, ki je povezano tudi s porabskim slovenskim narečjem. Besedo ’špajsni’ razumemo kot ’razigrani in veseli’, dodali pa smo tudi izraz ’flajsni’, ker pridno vadimo. Zavedamo se namreč, da je za kakovostno delo potrebnih veliko vaj in dosti angažiranosti,« nam je zaupala Dragica, ki je kljub skupnim prizadevanjem vendarle »krstna botra« ansambla. »Želimo ohraniti porabsko slovensko kulturo tukaj v Budimpešti,« je k mikrofonu stopil pobudnik in vodja ansambla Peter Kondor. »Midva s sestro in Dragica smo porabskega porekla, res pa je, da sva se z Erzsi rodila že v Budimpešti. Kot otroka sva bila veliko pri starih starših v Porabju, zato sva vzljubila to glasbo. K igranju smo pridobili še dve Madžarki, Judit in Gyöngyi,« je o sestavi skupine povedal trobentist Peter. Gyöngyi Nagy se je v ansambel včlanila tako, da so njene zvočne posnetke med iskanjem pevke na spletu našli člani skupine. Slovenski glasbeniki so ji prevedli besedila vseh pesmi v madžarski jezik, tako ji petje ne povzroča težav. »Besedil se učim tako, da velikokrat preposlušam posnetke, med tem pa prebiram madžarske prevode,« nam je zaupala Gyöngyi, ki svoje glasilke uri vsak dan, sti glasbe najbolj privlačna večglasnost, melodija teče po več strugah. To lahko povzroči težave pevki, kadar išče glavno melodijo. Sicer pa želimo in pogačami. Pred nastopi se sestajamo nekoliko pogosteje in to nam zadošča.« K sozvočju glasbenikov med nastopom pa prispeva tudi urjenje Peter, Judit, Gyöngyi, Dragica in Erzsi na plakatu koncerta kljub temu, da ima vselej ob sebi svojega 16-mesečnega sina. »Nekoč sem pela zimzelene pesmi in operete,« je dodala. »Mislim, da ti dve zvrsti imata dosti sorodnosti z ljudsko glasbo. Način petja je podoben, tudi vokalna tehnika jima je zelo blizu.« Druga madžarska članica, Judit Farkas je glasbena peda- ljubezen do ljudske glasbe predati mlajšim rodovom - inovativno, toda v izvornem slogu.« Vsi glasbeniki uživajo med igranjem tradicionalnih melodij. »Z leti postajamo bolj zavedni, bolj se zavedamo svojih korenin in pomembnosti ohranjanja kulturne dediščine naših prednikov,« je misel dalje razvila Dragica. »Radi igramo Z muzikanti smo se pogovarjali pred koncertom na Donavi v prestolnici goginja, pri Špajsnih-flajsnih muzikantih igra na saksofon. »Izvorno glasbilo pri tej zvrsti ljudske glasbe je klarinet. Sami pa smo želeli te pesmi odigrati v nekoliko modernejšem aranžmaju, zato smo se odločili za saksofon. Ta inštrument ima še eno značilno lastnost: zelo se prilega glasu pevke. Naš ansambel ima le eno pevko, ki jo kot drugi glas spremlja prav saksofon,« je dodala Judit. »Zame je pri tej zvr- na glasbila, še posebej stare melodije, ker v nas zbujajo nostalgijo, nam dajejo dobre občutke in nas napolnijo z dobro energijo.« Judit poudarja, da se veseli vaj, ki jih prirejajo enkrat ali dvakrat na mesec. »Naša srečanja potekajo v družinskem vzdušju. Moram priznati, da so to najboljše vaje v mojem dosedanjem življenju. Dobivamo se v družinski hiši Petrovih, kjer smo založeni s pecivom na domu, saj so lahko vaje tako bolj učinkovite, je opozorila Dragica. »Potrebno je vaditi tudi doma, saj je igranje na glasbila podobno kot znanje jezikov. Če ne uporabljaš jezika, enostavno ga ne obvladaš več na takšnem nivoju kot nekoč. To je res tudi za glasbo,« je vzporednico potegnila kitaristka. Najbolj kompleksni inštrumentalni izzivi čakajo harmonikarko Erzsi Kondor, ki je šolana glasbenica. »Dolgo sem hodila v glasbeno šolo. Začela sem z violino in klavirjem, nato sem prešla na orgle. Nekoč je moj brat Peter začel igrati na harmoniko, in mi je to glasbilo postalo zelo všeč. Vzela sem ga v roke« pripoveduje Erzsi, ki je sodelovala že pri starejši budimpeštanski slovenski skupini harmonikarjev z imenom »Veseli goslarge«. »Tam sem igrala na bas harmoniko, in sicer z učenci, ki so hodili v glasbeno šolo. Zdaj igram s Porabskimi Slovenci glavni glas harmonike,« je dejala Erzsi. Prvi nastop Špajsnih-flajsnih muzikantov se je odvijal novembra 2017, in sicer namenoma v Porabju. »Igrali smo na odprtju razstave mednarodne likovne kolonije v Slovenskem domu,« se je v preteklost ozrla Dragica. »Nastopili smo še na adventnem dogodku Društva Slovencev v Budimpešti in na Prešernovi proslavi v Mono- Porabje, 20. junija 2019 štru. Lep izlet je bil nastop na ljubljanski prireditvi ’Prekmurje se predstavi’, kot prijazen spomin pa nam ostane tudi koncert na prostem na Jurjevem sejmu v sombotelskem Skansnu.« Špajsni-flajsni muzikanti so se še večkrat vrnili v Porabje, ne bodo pa pozabili, ko so porabsko glasbeno kulturo predstavili v okviru tematskega dneva na madžarski javni televiziji. »Odzivi občinstva so bili zmeraj zelo prijazni in topli. Povsod smo dobili veliko spodbud in prijateljskih besed,« se je veselila Dragica. Vzdrževalka kulturne skupine je Državna slovenska samouprava, predsednik organizacije Martin Ropoš poudarja, da so zadnja leta Slovenci v Budimpešti zelo aktivni na glasbenem področju. »Najprej je nastal pevski zbor društva, ko pa je Peter Kondor postal član občnega zbora Državne slovenske samouprave, smo takoj dali pobudo za ustanovitev ansambla,« se je spominjal predsednik krovne organizacije. »Obrnili smo se na Lacija Korpiča, ki je s svojim ansamblom dolga-dolga leta preigraval porabske ljudske pesmi. Skupaj smo dosegli, da je predal svoje note, ki jih je sam sestavil in predstavljajo veliko vrednost. Naša organizacija se je odločila, da bo tudi finančno podpirala ansambel. Tako so mladi glasbeniki postali naša skupina.« Peter Kondor poudarja, da jim je Laci Korpič izročil note za trobento, kitaro in harmoniko. »Večinoma preigravamo ljudske pesmi, ki jih je on zapisal. Na repertoarju pa imamo tudi slovenske narodnozabavne pesmi, teh se hočemo naučiti še več. Upam, da bomo dobili še klarinetista, basista in tenor rogista. Vedno imamo neke načrte,« se je nasmehnil Peter Kondor in se med odhodom opravičil, saj se je slovenski koncert na budimpeštanski ladji začel kmalu. -dm- 10 SLOVENSKA BRALNA ZNAČKA POTUJOČE KNJIŽNICE PIŠK V PORABJU V preteklem šolskem letu veliko ljubezni, saj je eden 2018/2019 je Potujoča knjiž- izmed njih.« nica PiŠK Murska Sobota Iz knjige naše zgodbe, izvajala slovensko bralno zgodba Jerinova Lida, avznačko za odrasle v Porab- torja Bogomirja Magajne:« ju. Projekt je potekal od Lida je nekega dne pasla meseca novembra do kon- krave. Videla je, da jo krava ca meseca aprila. Namen gleda. Krava je imela velike projekta je bil vzpodbujanje branja v slovenskem jeziku, saj se trudimo ta jezik ohranjati živ tudi izven meja matične domovine. Jezik je namreč živ vse do takrat, dokler se govori, piše in bere. Je naše sredstvo sporazumevanja in s o d e l ova nj a . Slednje se med Udeleženke slovenske bralne značke na potujoči drugim kaže knjižnici tudi v obiskih soboškega bibliobusa črne oči.« na območju Porabja, in si- Iz pesniške zbirke Ferija cer na postajališčih na Gor- Lainščka: »Bejlo polje, bejnjem Seniku, v Sakalovcih, la cesta, bejla vsa ravnica, Števanovcih ter v centru bejli tüdi konji moji, rdejča Porabja, to je v Monoštru. njena lica. Snejg de žarko Še posebej nas veseli, da sunce zejlo, sprtolejt de sta v Monoštru postajališči gnala, rdeča rouža de pa dve, in sicer pri osnovni rasla, lejpi cvejt de dala.« šoli in pri hotelu Lipa, ki O knjigi Molitvenik je bilo sta obe dobro obiskani. zapisano: »Zelo zanimiva Slovensko bralno značko v knjiga tudi s pedagoškega Porabju je uspešno opravi- vidika. Razlaga molitev je lo šest udeleženk. Prebrati zelo praktična.« so morale tri knjige v slo- V knjigi Naše zgodbe je venskem jeziku. Knjige so zgodba z naslovom Stari si izbrale po lastni želji, Grad, katere avtor je Preživendar iz seznama, ki je bil hov Voranc. »Ob reki Dranamenjen bralni znački. vi je hrib, pod hribom pa Iz prebrane knjige so na mesto. Včasih je na hribu listek napisale odstavek stal grad. Grad je razpaoz. citat, ki se jih je v knjigi del, ostale so ruševine in najbolj dotaknil. kamenje. Ostal je tudi stari Naj na tem mestu omenim stolp.« nekatere. O večni klasiki Romeo in Misel o knjigi Andovske Julija pa je ena izmed udezgodbe/Andovske pripo- leženk zapisala: »Tragična vejsti: »Karel Holec, ki je ljubezenska zgodba, ki je tudi sam Andovčan, opi- še dandanes zelo priljubljesuje svoje ljudi, svojo vas s na pri vseh generacijah.« kančkom humorja, toda z Veseli nas, da je bila sloven- ska bralna značka v Porabju uspešna. Na ta način se kaže, da si bralci želijo dobrega branja tudi v zamejstvu. Da se tudi sami trudijo za ohranjanje slovenskega jezika in si želijo stikov in obiskov s knjižnico v Murski Soboti. Sami pa se po svojih močeh trudimo, da bi le-te še okrepili in izboljšali. Udeleženkam, ki so pristopile k slovenski bralni znački Potujoče knjižnice PiŠK Murska Sobota 2018/2019 in jo uspešno opravile, iskreno čestitam. Hkrati pa vabim njih in vse ostale uporabnike bibliobusa v Porabju, da se nam jeseni znova pridružite in sodelujete še v večjem številu. Na bibliobus vabim tudi tiste, ki še niste naši uporabniki, da se nam pridružite, saj se po besedah ene izmed obiskovalk bibliobusa v Porabju, ki jih navajam spodaj, za vsakega najde kaj zanimivega. »Tau ka Bibliobus pride v Porabje je zatok dobro, ka lidge leko najdejo zasé vsefele knjige, DVD-ne, CD-ne pa novine tö. Meni se najbole vidijo knjige v tjin pišejo o zdravdji, o gibanji, kakše zdravilne rastline djetsejo, štero na koj je valon, kak se leko vračimo z njimi. Depa me brigajo ešče küjarske knjige, pa takše knjige, ka človek naletji leko pršté pa ka je po domanjom napisano. Tau se mi tö vidi, ka gda koli kakšo koli prošnjo mam, ka bi kakšo knjigo štejla, mi knjižničari na busi spunijo, pa mi go prinesejo. Tak mislim, ka vsakši si najde na bibliobusi zasé valon knjige, što je ešče nej bijo, naj pogledne, nede ma žau.« Jana Balažic Videti pa se videti Gnesden, gda skur več avtonov djé na potaj kak lüstva v tom našom malom varaši Monoštri, smo najbola v nevarnosti, steri pejški odimo, eške bola pa na biciklini. Zatau, aj se niša nesreča ne zgodi z nami, največ mi sami moramo djasti. Kak smo gledali, opazovali promet v centri pa ka vse leko vidimo v vsakdanešnjom prometi, se leko čüdivamo, ka nejga eške več nesreč. Mi, penzionisti pa eške bola moramo skrb meti, ka smo že dosta bola möjdni. Kak aj branimo sebé, kak se moramo ponašati pejški pa na biciklini, kak mora biti biciklin opremleni, smo dosta tanačov pa pravic leko čüli varaški slovenski penzionisti od prometnoga policaja. K. Fodor Obiskali so nas prijatelji 6. junija dopoldne so nas obiskali učenci, otroška gledališka skupina iz Mačkovcev. S to šolo imamo že več let prijateljske stike. Zelo dobro se poznamo in v enem šolskem letu se večkrat srečamo. Učiteljica Anita je prišla k nam s svojo gledališko skupino in igralci so nam predstavili zelo zanimivo igro o »Žogici rokici«. Igro so si ogledali naši najmlajši, malčki iz vrtca in učenci nižjih razredov. Igra je bila razumljiva in zelo ljubka. Dedek in babica sta imela žogico, toda ropar jo je ukradel. Vse so ji obljubljali, otroci so se hoteli z njo igrati, ampak ni ji bilo všeč. Cvetlice so jo iskale, na koncu se je vrnila k babici in dedku. V igri so nastopali: dedek, babica, strašilo, žogica, ropar in cvetlice. Hvala prijateljem za lepo doživetje, želimo še veliko uspešnih nastopov. Agica Holecz ravnateljica Porabje, 20. junija 2019 11 SPORED SLOVENSKIH TELEVIZIJSKIH PROGRAMOV PETEK, 21.06.2019, I. spored TVS 5.50 Odmevi, Poletna scena, 6.40 TV-izložba, 7.00 Dobro jutro, Poročila, 10.10 Sledili so volkovom, izobraževalna oddaja o naravi, 11.05 TV-izložba, 11.20 Danes dol, jutri gor, slovenska nanizanka, 11.55 Slovenski magazin, 12.30 Zlata dekleta, ameriška humoristična nanizanka, 13.00 Prvi dnevnik, Šport, Vreme, 13.30 Ekstravizor: Delitev razvojnega denarja po slovensko, 15.20 Mostovi - Hidak, oddaja TV Lendava, 15.55 TV-izložba, 16.25 Otroški program: Op! 16.25 Vse o Rozi: SuperVid, risanka, 16.35 Mili in Moli: Teta Magda je vesoljka, risanka, 17.00 Poročila ob petih, Šport, Vreme, 17.30 V svojem ritmu: Tooth in The Sky: Cona 40, glasbeno-dokumentarna serija za mlade, 17.55 Infodrom, poletje 2019: Šport, informativna oddaja za otroke in mlade, 18.05 Lepši svet: Dan brez elektrike, animirana risanka, 18.10 Frfra in Cufek: Porcelanasto mesto, risanka, 18.20 Vem!, kviz, 19.00 Dnevnik, Slovenska kronika, Šport, Vreme, 20.00 Koncert Ansambla Banovšek, 21.25 Glasbeni pozdrav, 22.00 Odmevi, Šport, Vreme, 22.45 Poletna scena, 23.15 Šahovska vročica, sovjetski film, 23.35 Mož s kamero, sovjetski film, 0.50 Dnevnik Slovencev v Italiji, 1.15 Dnevnik, Slovenska kronika, Šport, Vreme, 2.10 Napovedujemo PETEK, 21.06.2019, II. spored TVS 4.00 Zabavni kanal, 6.00 Napovedujemo, 9.05 Videotrak, 9.50 Slastna kuhinja, 10.05 Dobro jutro, 13.00 Kolesarstvo - dirka po Sloveniji: 3. etapa, 15.10 Med valovi, 15.35 O živalih in ljudeh, izobraževalno–svetovalna oddaja TV Maribor, 16.00 Na vrtu, izobraževalno–svetovalna oddaja TV Maribor, 16.30 Rok 'n' Band, 20 let: Jagode in čokolada, koncert, 18.00 Japonska kuhinja, japonska nanizanka, 18.55 V svojem ritmu: Tooth in The Sky: Cona 40, glasbeno-dokumentarna serija za mlade, 19.25 Videotrak, 20.00 Za nosom - skrivni jezik vonja, nemška dokumentarna oddaja, 20.55 Zdravnica iz Bresta, francoski film, 23.10 Televizijski klub: 12 odtenkov ljubezni: Ljubim te virtualno, 0.10 Videotrak, 0.45 Zabavni kanal SOBOTA, 22.06.2019, I. spored TVS 6.00 Odmevi, 6.30 Poletna scena, 7.00 Otroški program: Op! 10.25 V svojem ritmu: Tooth in The Sky: Cona 40, glasbeno-dokumentarna serija za mlade, 10.55 Ugriznimo znanost, oddaja o znanosti, 11.20 TV-izložba, 11.40 Tednik, 12.40 Kaj govoriš? = So vakeres? 13.00 Prvi dnevnik, Šport, Vreme, 13.25 O živalih in ljudeh, izobraževalno–svetovalna oddaja TV Maribor, 13.50 TV-izložba, 14.05 Circom Regional: Mož s harpuno, 5. del, koprodukcijska magazinska oddaja, 14.35 Po Evropi 2019, koprodukcijska magazinska oddaja, 15.05 Japonska z Joanno Lumley, britanska dokumentarna serija, 15.50 Nova dvajseta: Romanca iz kovčka, slovenska nadaljevanka, 16.25 Na vrtu, izobraževalno–svetovalna oddaja TV Maribor, 17.00 Poročila ob petih, Šport, Vreme, 17.20 Duhovni utrip, 17.35 Alpe-Donava-Jadran, 18.00 Ozare, 18.10 Od osnov do odličnosti z Donno Hay, oddaja o kuhanju, 18.40 Reaktivčki: Jez Tarbela, Pakistan, risanka, 19.00 Dnevnik, Sobotni dnevnikov izbor, Utrip, Šport, Vreme, 20.00 Poletna noč - Poklon Elzi Budau, 21.55 Poročila, Šport, Vreme, 22.20 Deklina zgodba, ameriška nadaljevanka, 23.20 Savdov dvor, britanska dokumentarna serija, 0.20 Dnevnik Slovencev v Italiji, 0.45 Dnevnik, Sobotni dnevnikov izbor, Utrip, Šport, Vreme, 1.40 Napovedujemo SOBOTA, 22.06.2019, II. spored TVS 4.00 Zabavni kanal, 6.00 Napovedujemo, 6.05 Videotrak, 6.45 Slastna kuhinja, 7.00 Najboljše jutro, 9.00 Spomini: Dušan Puh, 11.20 Avtomobilnost, 11.55 Kajak-kanu - svetovni pokal: slalom na divjih vodah, 13.00 Kolesarstvo - dirka po Sloveniji: 4. etapa, 15.00 Kajak-kanu - svetovni pokal: slalom na divjih vodah, 15.55 Evropske igre: judo, 18.15 Dosje: Urok Depale vasi, 19.10 Videotrak, 20.00 Kolesarstvo - dirka po Sloveniji: 4. etapa, 20.50 Nogomet (Ž) - svetovno prvenstvo: osmina finala, 23.00 Evropske igre - vrhunci dneva, 23.40 Kolesarstvo - dirka po Sloveniji: 4. etapa, 1.30 Videotrak NEDELJA, 23.06.2019, I. spored TVS 7.00 Živ žav, otroški program, 10.00 Govoreči Tom in prijatelji, risanka, 10.10 Špasni učitelj: Ustrahovanje, nizozemska otroška nanizanka, 10.35 TV-izložba, 10.50 Prisluhnimo tišini, 11.20 Ozare, 11.25 Obzorja duha: Religije in varovanje okolja, 12.00 Ljudje in zemlja, 13.00 Prvi dnevnik, Šport, Vreme, 13.25 Koncert Ansambla Banovšek 14.45 TV-izložba, 15.00 1/2, kratki igrani film AGRFT, 15.25 Praznik, francoski film, 17.00 Poročila ob petih, Šport, Vreme, 17.20 Joker, kviz, 18.40 Muk: Puščavski arheologi, risanka, 19.00 Dnevnik, Politično s Tanjo Gobec, Zrcalo tedna, Šport, Vreme, 20.00 Kjer bom doma, avstralska nadaljevanka, 20.55 Pogovor s predsednikom države, 21.50 Poročila, Šport, Vreme, 22.15 Kustosova soba, dokumentarni film, 23.15 Imago Sloveniae 2015, 0.10 Dnevnik Slovencev v Italiji, 0.35 Dnevnik, Politično s Tanjo Gobec, Zrcalo tedna, Šport, Vreme, 1.30 Napovedujemo NEDELJA, 23.06.2019, II. spored TVS 4.00 Zabavni kanal, 6.00 Napovedujemo, 6.10 Videotrak, 6.50 Slastna kuhinja, 7.05 Duhovni utrip, 7.25 Koda, 7.55 Glasbena matineja, 10.05 Čez planke: Stuttgart, 11.15 Žogarija, 11.55 Kajak-kanu - svetovni pokal: slalom na divjih vodah, 13.00 Kolesarstvo - dirka po Sloveniji: 5. etapa, 15.00 Kajak-kanu - svetovni pokal: slalom na divjih vodah, 15.55 Evropske igre: judo, 18.15 Zakaj ženske zaslužijo manj, francoska dokumentarna oddaja, 19.10 Videotrak, 20.00 Amsterdam, London, New York - trije veličastni: Pretresi sodobnosti (1800-1880), francoska dokumentarna serija, 20.55 Žrebanje Lota, 21.10 Svobodne kitare, ameriška dokumentarna oddaja, 22.10 Evropske igre - vrhunci dneva, 22.45 Zvezdana: Iskren in pogumen, 23.30 Kolesarstvo - dirka po Sloveniji: 5. etapa, 1.40 Videotrak, 2.25 Zabavni kanal PONEDELJEK, 24.06.2019, I. spored TVS 6.10 Utrip, Zrcalo tedna, 6.40 TV-izložba, 7.00 Dobro jutro, poletni izbor, 9.00 Joker, kviz, 10.20 Intervju: Janne Teller, 11.05 TV-izložba, 11.20 Danes dol, jutri gor: Pujsek, slovenska nanizanka, 11.50 Obzorja duha: Religije in varovanje okolja, 12.30 Zlata dekleta, ameriška humoristična nanizanka, 13.00 Prvi dnevnik, Šport, Vreme, 13.35 Sveto in svet: Dodajanje življenja dnevom, 14.20 TV-izložba, 14.30 S-prehodi: Slovenstvo v tretjem tisočletju, 15.00 Dober dan, Koroška, 15.30 TV-izložba, 16.05 Otroški program: Op! 17.00 Poročila ob petih, Šport, Vreme, 17.30 Festival Lent 2019: 31 let Folkarta, oddaja TV Maribor, 18.10 Bacek Jon: Nečakinja, risanka, 18.20 Vem!, kviz, 19.00 Dnevnik, Slovenska kronika, Šport, Vreme, 20.05 28 let, posebna oddaja ob dnevu državnosti, 21.10 Proslava ob dnevu državnosti, 22.10 Odmevi, Šport, Vreme, 22.45 Poletna scena, 23.15 Glasbeni večer, 0.10 Dnevnik Slovencev v Italiji, 0.35 Dnevnik, Slovenska kronika, Šport, Vreme, 1.30 Napovedujemo PONEDELJEK, 24.06.2019, II. spored TVS 4.00 Zabavni kanal, 6.00 Napovedujemo, 9.55 Videotrak, 10.40 Otroški program: Op! 11.20 Slastna kuhinja, 11.50 Dobro jutro, poletni izbor, 14.05 Ljudje in zemlja, 15.15 Prirejanje stav, dokumentarni film, 15.55 Evropske igre: judo, 18.10 Japonska kuhinja, japonska nanizanka, 19.00 Studio kriškraš: Kolo, mozaična lutkovna oddaja za otroke, 19.20 Videotrak, 20.00 Nogomet (Ž) - svetovno prvenstvo: osmina finala, 21.55 Evropske igre - vrhunci dneva, 22.35 Na Divji zahod, novozelandsko-angleški film, 0.05 Impromptu, kratki igrani film, 0.20 Videotrak, 0.50 Zabavni kanal TOREK, 25.06.2019, I. spored TVS 6.00 Odmevi, Poletna scena, 6.40 TV-izložba, 7.00 Ciciban poje in pleše 2019, otroška oddaja TV Maribor, 8.00 Otroški praznični program: Op! 11.40 TV-izložba, 11.55 Danes dol, jutri gor: Občinska osebnost leta, slovenska nanizanka, 12.30 Zlata dekleta, ameriška humoristična nanizanka, 13.00 Prvi dnevnik, Šport, Vreme, 13.25 Čudežni svet Belle Brown, angleško ameriški film, 14.55 TV-izložba, 15.05 Potepanja - Barangolások, oddaja TV Lendava, 15.35 TV-izložba, 16.05 Otroški program: Op! 17.00 Poročila ob petih, Šport, Vreme, 17.20 Niti, dokumentarni film, 17.50 Ernest in Celestinca: Snežna miš, risanka, 18.05 Maček Muri: Sprehod, kratki animirani film, 18.20 Vem!, kviz, 19.00 Dnevnik, Dnevnikov izbor, Šport, Vreme, 20.00 Dosje: Gor me vužgi! 20.55 Na svoji zemlji, slovenski igrani film, 22.45 Poročila, Šport, Vreme, 23.15 Spomini: Dušan Puh, 1.35 Dnevnik Slovencev v Italiji, 2.05 Dnevnik, 2.30 Dnevnikov izbor, Šport, Vreme, 2.55 Napovedujemo TOREK, 25.06.2019, II. spored TVS 4.00 Zabavni kanal, 6.00 Napovedujemo, 9.05 Videotrak, 9.55 Žogarija, 10.40 Od osnov do odličnosti z Donno Hay, oddaja o kuhanju, 11.10 28 let, posebna oddaja ob dnevu državnosti, 12.15 Proslava ob Porabje, 20. junija 2019 OD 21. junija DO 27. junija dnevu državnosti, 13.30 Alpe-Donava-Jadran, 14.10 Avtomobilnost, 14.55 Evropske igre: judo, 17.20 Aldo Kumar, Slovenska suita, 17.50 Osamosvojitvena vlada, dokumentarna oddaja, 19.20 Videotrak, 20.00 Človek ali robot, francoska dokumentarna oddaja, 20.55 Od blizu, pogovorna oddaja z Vesno Milek: Marko Mandić, 21.50 Prevara (III.), ameriška nadaljevanka, 22.50 Evropske igre - vrhunci dneva, 23.30 Kaj govoriš? = So vakeres?, 23.50 Videotrak, 0.20 Zabavni kanal SREDA, 26.06.2019, I. spored TVS 6.25 Dnevnikov izbor, 6.40 TV-izložba, 7.00 Dobro jutro, poletni izbor, 9.00 Slovenski pozdrav, narodnozabavna oddaja, 10.20 Ljudje in zemlja, 11.05 TV-izložba, 11.25 Danes dol, jutri gor: Knjiga človeka obnori, slovenska nanizanka, 11.55 Ambienti, 12.30 Zlata dekleta, ameriška humoristična nanizanka, 13.00 Prvi dnevnik, Šport, Vreme, 13.35 Pogovor s predsednikom države, 14.25 TV-izložba, 14.35 Življenje pred kamero, dokumentarna oddaja, 15.05 Mostovi - Hidak, oddaja TV Lendava, 15.35 TV-izložba, 16.05 Male sive celice: OŠ Hudinja in OŠ Primoža Trubarja Velike Lašče, 17.00 Poročila ob petih, Šport, Vreme, 17.30 Zakriti premogovniki Krasa, dokumentarna oddaja, 17.55 50 knjig, ki so nas napisale: Drago Jančar: Severni sij, 18.05 Knjiga o džungli: Most, risanka, 18.20 Vem!, kviz, 19.00 Dnevnik, Slovenska kronika, Šport, Vreme, 20.05 Dekleta iz visoke družbe, mehiški film, 22.00 Odmevi, Šport, Vreme, 22.45 Poletna scena, 23.10 Profil: dr. Marko Jesenšek, 23.55 Zakriti premogovniki Krasa, dokumentarna oddaja, 0.30 Dnevnik Slovencev v Italiji, 0.55 Dnevnik, Slovenska kronika, Šport, Vreme, 1.50 Napovedujemo SREDA, 26.06.2019, II. spored TVS 4.00 Zabavni kanal, 6.00 Napovedujemo, 11.00 Videotrak, 11.45 Slastna kuhinja, 12.10 Dobro jutro, poletni izbor, 14.20 Kolesarstvo - dirka po Sloveniji: 5. etapa, 15.35 Otroci iz socialističnega bloka, dokumentarni film, 16.40 Joker, kviz, 18.05 Japonska kuhinja, japonska nanizanka, 18.55 Ribič Pepe: O pretepačih, mozaična oddaja za otroke, 19.25 Videotrak, 20.00 Resnični svet Petra Gabriela, koprodukcijski glasbeni dokumentarni film, 20.55 Žrebanje Lota, 21.05 Zadnja beseda!, 21.40 Ud kapca du murja: Pogled iz slovenske Istre na Trst, 22.30 Evropske igre - vrhunci dneva, 23.10 Videotrak, 23.45 Zabavni kanal ČETRTEK, 27.06.2019, I. spored TVS 5.50 Odmevi, Poletna scena, 6.40 TV-izložba, 7.00 Dobro jutro, poletni izbor, 9.00 Vikend paket, 10.20 Gnezda in katedrale, portret Milana Dekleve, 11.10 TV-izložba, 11.25 Danes dol, jutri gor, slovenska nanizanka, 11.50 Zakriti premogovniki Krasa, dokumentarna oddaja, 12.30 Zlata dekleta, ameriška humoristična nanizanka, 13.00 Prvi dnevnik, Šport, Vreme, 13.35 Dosje: Gor me vužgi!, 14.25 TV-izložba, 14.35 Slovenci v Italiji, 15.05 Moj gost/Moja gostja - Vendégem, oddaja TV Lendava, 15.35 TV-izložba, 16.05 Otroški program: Op! 17.00 Poročila ob petih, Šport, Vreme, 17.25 Moj pogled na znanost: Kdo se oglaša? dr. Tomi Trilar, dokumentarna oddaja, 17.55 Na kratko: Migracije, 18.05 Žanov svet: Pošta, risanka, 18.20 Vem!, kviz, 19.00 Dnevnik, Slovenska kronika, Šport, Vreme, 20.05 Sinji planet II: Svetovno morje, britanska dokumentarna serija, 21.00 Dnevnik nekega naroda: Gnilo jajce, dokumentarna serija, 22.00 Odmevi, Šport, Vreme, 22.45 Poletna scena, 23.15 Umetnost Francije: Vse se spreminja, britanska dokumentarna serija, 0.05 Moj pogled na znanost: Kdo se oglaša? dr. Tomi Trilar, dokumentarna oddaja, 0.40 Dnevnik Slovencev v Italiji, 1.05 Dnevnik, Slovenska kronika, Šport, Vreme, 2.00 Napovedujemo, ČETRTEK, 27.06.2019, II. spored TVS 4.00 Zabavni kanal, 6.00 Napovedujemo, 9.50 Videotrak, 10.35 Slastna kuhinja, 10.50 Dobro jutro, poletni izbor, 13.10 Troje svetih, dokumentarni film, 14.15 Od blizu, pogovorna oddaja z Vesno Milek: Marko Mandić, 15.15 Koncert Ansambla Banovšek, 16.50 Japonska kuhinja, japonska nanizanka, 17.50 Nogomet - svetovno prvenstvo do 21 let: polfinale, 19.50 Junakinje: zgodba o svetovnem prvenstvu za nogometašice, 20.50 Nogomet (Ž) - svetovno prvenstvo: četrtfinale, 22.50 Evropske igre - vrhunci dneva, 23.30 Slovenska jazz scena, 0.35 Videotrak, 1.05 Zabavni kanal Srečanje pihalnih orkestrov Zveza Slovencev na Madžarskem objavlja razpis za delovno mesto DIREKTORJA/DIREKTORICE Razvojne agencije Slovenska krajina Za direktorja/direktorico Razvojne agencije Slovenska krajina je lahko imenovan/a kandidat/ka, ki: • ima visoko ali univerzitetno izobrazbo, • ima najmanj dve leti delovnih izkušenj na prodročju dela na projektih ali v turizmu, • obvlada slovenski in madžarski jezik. Merilo za izbor kandidatov je kvaliteta predloženega programa dela in vizija razvoja ter poznavanje problematike lokalnega razvoja Slovenskega Porabja. Kandidat mora v prijavi na razpis predložiti program dela in vizijo razvoja agencije za mandatno obdobje štirih let ter kratek življenjepis. Mandat direktorja/direktorice agencije traja 4 leta. Direktor/direktorica je po izteku mandatne dobe lahko ponovno imenovan/a. Kandidati, ki izpolnjujejo pogoje, naj najkasneje do 15. julija 2019 pošljejo prijave z dokazili o izpolnjevanju razpisnih pogojev in kratkim življenjepisom na naslov: Razvojna agencija Slovenska krajina 9970 Szentgotthárd Gárdonyi u.1. Zaprte ovojnice naj imajo oznako »Ne odpiraj – prijava na razpis za direktorja RASK«. Šteje se, da je prijava prispela pravočasno, če je prispela na zadnji dan roka za oddajo prijav. Za pravočasno se šteje tudi prijava, ki je bila oddana po pošti s priporočeno pošiljko na zadnji dan roka za oddajo prijav. Obvestilo o odločitvi bodo kandidati prejeli v 15 dneh po poteku roka za prijavo. Vsi kandidati, ki izpolnjujete pogoje, vabljeni k prijavi! Odlično je bilo razpoloženje v soboto, 8. junija, v Monoštru na 22. Binkoštnem srečanju pihalnih orkestrov, ki so ga organizirali na prostem ob gledališki dvorani. Poslušalce so zabavale pihalne godbe iz Táplászentkereszta, Kőszega, Sárvárja, Sombotela, Letenja in Monoštra. LRH TEDNIK SLOVENCEV NA MADŽARSKEM Izhaja vsak četrtek Založnik: Zveza Slovencev na Madžarskem Za založnika: Jože Hirnök Glavna in odgovorna urednica Marijana Sukič Naslov založnika in uredništva: H-9970 Monošter, Gárdonyi G. ul. 1.; tel.: 94/380-767; e-mail: porabje@gmail.com ISSN 1218-7062 Časopis podpirajo: Državna slovenska samouprava, Urad predsednika vlade, oddelek za narodnosti, Zveza Slovencev na Madžarskem in Urad vlade RS za Slovence v zamejstvu in po svetu. Naročnina: za Madžarsko letno 2.600 HUF, za Slovenijo 22 EUR. Za ostale države 52 EUR ali Tisk: 52 USD. Tiskarna digitalni tisk d.o.o. Številka bančnega računa: HU75 Lendavska 1; 9000 Murska 11747068 20019127 00000000, Sobota; Slovenija SWIFT koda: OTPVHUHB