vsakdanje stvari

Plastika

Nekje okoli leta 1850 je Aleksan¬
der Parkes na naravoslovni fa¬
kulteti v Birminghamu na Angle¬
škem pri raziskovanju koloidov
pomešal koloid nitroceluloze in
pri tem dobil trdno, toda prožno
in prozorno snov, ki jo je poime¬
noval prakesin. Povezal se je z
industrialci, da bi začeli to novo
snov proizvajati za tržišče, ven¬
dar zaradi nezanimanja podjetje
ni uspelo. Združenje je zaradi
tega prišlo v stečaj. Osemnajst
let kasneje je Američan John
Hyatt patentiral snov z idejo, da
bi jo uporabljali za izdelavo bi¬
ljardnih krogel. Razvil je formu¬
lo, dognal učinkovit proizvodni
proces in prodajal novi proizvod
pod imenom celuloid. Toda
pravi tržni uspeh je snov doži¬
vela šele z izumom kinemato¬
grafije. Trakovi celuloida, pre¬
vlečeni s svetlobno občutljivo
kemikalijo, so se pokazali za
idealen material za filmanje in
reprodukcijo »filmov«.

Celuloid je bil prvi plastični ma¬
terial in ostal je edini vse do pre¬
hoda stoletja, ko sta dva nemška
kemika pridobila novo snov z
mešanjem formaldehida s ka¬
zeinom. Dobila sta trdo plastiko,
ki sta jo imenovala galalith. Raz¬
nobarvna je lahko nadomestila
veliko število anorganskih in or¬
ganskih snovi.

Kmalu za tem je belgijski znan¬
stvenik Leo Baekeland uspel iz¬
delovati sintetičen šelak iz for¬
maldehida in fenola. Poimeno¬
val ga je bakelit. To je bila ena
prvih sintetičnih snovi, ki je bila
termostatično trda in odporna
na temperaturno vročino.

Švicarski kemik Brandenberger
si je vse do leta 1900 prizadeval,
da bi našel vodoodporno pre¬
vleko za konserviranje živil in
drugih hitro pokvarljivih proi¬
zvodov. Po dvanajstih letih tr¬
dega dela mu je uspelo izdelati
tanek film, izdelan iz viskoze.
Poimenoval ga je celofan. To¬
varna Du Pont jo je začela prva
industrijsko izdelovati celofan
za tržišče.

Taista tovarna je razvila tudi
tehniko polimerizacije, kemično
združitev dveh ali več molekul v
večje molekule z večjo moleku¬
larno težo. Tako so leta 1936 za¬
čeli izdelovati nyion.

Pet let kasneje sta dva Angleža
izpopolnila način proizvodnje
novega poliestra z visoko tem¬
peraturo taljivosti in odličnimi
karakteristikami za industrijsko
proizvodnjo. Dala sta mu ime
terylen. Študent VVilliam Chal-
mers iz Amerike je izumil pleksi
steklo, belgijski kemik Julius
Nieuvvland pa neopren-sinte-
tično gumo.

Med drugo svetovno vojno so

britanski znanstveniki zaradi
pomanjkanja uvoženih surovin
proizvedli novo skupino pla¬
stičnih materialov in jih poime¬
novali polivinil kloride (na kratko
PVC). V obliki belega prahu so
jih uporabljali za izdelavo od
lahkih oblačil, drenažnih cevi,
do gramofonskih plošč in naku¬
povalnih vrečk. Po vojni so po¬
stala zelo popularna steklena
vlakna, dandanes pa najbolj ši¬
roko uporabljajo polyetilen. Pla¬
stična industrija je visoko spe¬
cializirana, z velikim številom
različnih proizvodnih tehnik,
toda malo osnovnimi materiali in
nafta, premog ali oglje so v
spregi s plini kot so kisik, nitro-
gen, hidrogen, klorin, influorin.
Plastične mase izdelujejo pod
visokim pritiskom in tempera¬
turo — plastično maso iztiskajo
skozi odprtine željenih oblik in
tako oblikujejo željene profile.
Obstaja že zelo širok spekter
vseh mogočih vrst plastičnih
mas, brez katerih si danes ne
moremo zamišljati materialne
proizvodnje.

186671

TIM 8 • 82/83 281

TIM 8

April 1983 _ XXI. letnik

Izdaja Tehniška založba Slovenije, 61000 Ljubljana,
Lepi pot 6 • Ureja uredniški odbor: Ciril Dimnik,
Vukadin Ivkovič, Andrej Jus, Dušan Kralj, Jan Lo¬
kovšek, Amand Papotnik, Lojze Prvinšek, Marjan
Tomšič, Anka Vesel, Tončka Zupančič • Odgovorni
in tehnični urednik: Božidar Grabnar • TIM izhaja
10-krat letno • Celoletna naročnina 220,00 din, po¬
samezna številka 22,00 din • Revijo naročajte na
naslov: TIM, Ljubljana, Lepi pot 6, p. p. 541/X, tel.
213-749 • Tekoči rač.: 50101-603-50480 • Tisk:
Tiskarna Ljudske pravice • Revijo sofinancirajo:
Raziskovalna skupnost, Kulturna skupnost, Izobra¬
ževalna skupnost in Skupnost za zaposlovanje Slo¬
venije.

prva stran

Še dvakrat se bomo srečali letos, preden se razi¬
demo do jeseni. Reči moram, da sem zadnje čase
dosti bolj zadovoljen z vašim odzivom na naše iz¬
zive kot na začetku letošnjega letnika, ko je že
nekaj časa kazalo, da bomo lahko tole prvo stran
kar ukinili. No, zgodilo se je ravno nasprotno. Bolj
kot se letnik nagiba h koncu, več je vaših dopisov
in to kakšnih — prava tirada, vam rečem. Ima pa
ta zadeva nekakšno zvezo z znanimi besedami
črnošolca, ki je vzkliknil: »Vzklical sem duhove,
zdaj jih ne krotim!« Prav težko namreč že ustre¬
ženi vsem vašim zahtevam, željam, vprašanjem
in odgovorom. Zato vas, tako kot že nekajkrat do¬
slej, prosim za kanček razumevanja, še posebej
naj to velja za tiste, ki bi z malo natančnosti pri
prebiranju letošnjih številk odgovore na svoja
vprašanja našli že sami.

Zdaj pa kar k vašim pismom. Nekateri med vami
ste nam poslali načrte in sestavke, ki smo jih tudi
objavili. Pri nekaterih seje zgodilo, daje honorar
odšel na napačen naslov ali pa izplačila preprosto
ni bilo. Prosim vse prizadete, da nam pošljejo svoj
točen naslov in seveda naslov članka ter številko
revije, v kateri je bil prispevek objavljen, da bi to
krivico (zares) popravili. Verjemite mi, da na ta
rovaš nismo hoteli bogateti.

Zanimivo je tudi pisemce Alojza Čarmana iz
Spodnjih Pirnič. Pošilja nam oglas, zraven pa
spremni dopis, v katerem se nadeja, da mu bo
naš tiskarski škrat oglas kmalu natisnil. Duhovita
pomisel, ki pa ima v svojem jedru kal bridke resni¬
ce, daje namreč vaših oglasov zadnje čase toliko,
da kljub temu, da ločujemo zrno od plevela, komaj
komaj še zmagujemo to poplavo sproti.

Leon Bedrač iz Podlubnika nam je v dolgem
pismu poočital, češ da smo v letniku 81/82 oblju¬
bili objavo načrta sintetizatorja in še pet drugih
naprav, da pa obljube žal nismo izpolnili. Kaj ho¬
čemo, zarečenega kruha se največ poje, pravi
pregovor. Načrti, ki jih Leon omenja, so tudi zelo
obširni in zahtevajo veliko dragega materiala.
Tako bi nastale težave s prostorom v reviji, le ma¬
lokdo bi naprave lahko izdelal. Poleg tega smo
zgubili stik z avtorjem Bogomirjem Krpanom, ka¬
terega vabim, naj se nam spet oglasi s kakšnim
svojim sestavkom. Njegov generator vesoljskih
zvočnih efektov je namreč med našimi bralci na¬
letel na ugoden odziv, saj ga je izdelalo lepo šte¬
vilo naših naročnikov.

282  TIM 8 • 82/83

Veseli nas, da imamo bralce tudi v drugih republi¬
kah. Eden takih je tudi Alojz Čahčer Iz Zagreba,
ki seje, kot sam pravi, navdušil nad sestavki tov.
Lokovška o daljinskem vodenju. Ker je naletel na
težave pri gradnji, mu bomo poslali naslov na¬
šega sodelavca. Naročilo na Tim smo registrirali.
Viktor Užvatlč ml. Iz Drešlnje vasi pri Petrov¬
čah bi rad postal radioamater. Zanima ga, kje bi
dobil primerne napotke za začetek in kako je z li¬
teraturo. Najbolje bo, da se s svojimi težavami
obrne na Zvezo radioamaterjev Slovenije. Tu mu
bodo svetovali, kakšno literaturo naj si izbere za
začetek in mu povedali naslov najbližjega ra¬
dioamaterskega kluba v katerega se lahko včlani.
To zadnje bi bilo za začetnika gotovo še najboljša
rešitev.

Matjaž Komše iz Nemilj pri Zgornji Besnici

nam je poslal dvoje drobnih nasvetov, ki jih bomo
objavili v kateri od prihodnjih številk. Omenjam ga
prav zaradi tega, ker je za začetek našel pravo
mero in se ni lotil prezahtevnih tem. Precej je na¬
mreč med vami takih, ki mi pošiljate kopije raznih
tujih načrtov, pa jih slabo prerišete in prepišete
prav zaradi tega, ker vsebina presega vaše zna¬
nje. Bolj prav bi bilo, da se za začetek lotite snovi,
ki jo obvladate in ki ste jo sami preizkusili in izde¬
lali.

Aleš Matuš iz Murske Sobote, nam je poslal

načrt svetlobnega prekinjevalca. Tudi njegov
načrt je primerno pripravljen za objavo in ga bom
uporabil v eni od prihodnjih številk. Za nakup tran¬
zistorja pa se bo moral obrniti na trgovino Mladi
tehnik.

Za konec vas moram za spremembo pohvaliti za¬
radi dobrega odziva na našo rubriko Inovator.
Kaže, da je med našimi bralci za elektroniko ve¬
liko zanimanje in upamo, da bo odziv v prihodnje
še boljši. Sklenili smo namreč, da bomo z rubriko
nadaljevali tudi v prihodnjem letniku, tako da
boste prišli na vrsto vsi.

Bodi za tokrat dovolj,

prvi koraki

Slika 1. Šahovnica je izdelana iz kartonskih plošč
bele in črne barve v velikosti 50x50cm, kar po¬
meni, da je celotna velikost šahovnice 8x 50 cm =
=4m. Torej 4x4 m. Posamezna polja imajo 1 cm
vstran od oglišč luknjico premera 3 mm, ki jo izde¬
lamo z luknjačem. Povezave polj pa so izvedene
z vrvico. Šahovske figure so obstoječe—od šaha
in privite z lesnim vijakom na zamašek embalaže
ČETA (svetle in temne posodice različnih veliko¬
sti).

Amand Papotnik

Nenavaden šah

Prikazujem vam šah, ki sem ga izdelal ob 1. jugo¬
slovanskem posvetovanju o pionirskem šahu. To
posvetovanje je bilo od 7. do 8. oktobra 1982 na
Pedagoški akademiji v Mariboru.

vaš urednik

TIM 8 • 82/83 283

Naše kladivo

Vsakdo, ki količkaj pazi na svoje orodje, bo upo¬
števal tale nasvet. Leseni ročaj kladiva se kaj hitro
izsuši in verjetno se vam je že zgodilo, da se je
zlomil, ko ste zabijali ali pulili kakšen večji žebelj.
Da se vam to ne bo več pripetilo, izvrtajte v ročaj

V

kladiva 4 cm dolgo in 3 mm debelo luknjo. Vanjo
od časa do časa kanite nekaj kapljic lanenega olja
ali firneža, pa bo ročaj vedno prožen in napet.
Luknjo zaprite z majhnim gumijastim ali lesenim
čepkom.

Miloš Macarol

Električni

vrtiljak

Le njegovo okrovje je izdelano iz juvidurne ploš¬
če, vse ostalo iz odpadnega materiala. Nosilni
stolp je izdelan iz plašča gladke plastične stekle¬
nice, ki smo ga spodaj in zgoraj ojačali z dnom in
pokrovom plastične škatle, v katerih je tovarna
AERO razpečevala svoje trakove za pisalne stro¬
je. Namesto stolčkov so na vrtiljaku montirani mali
avioni in rakete, ki smo si jih izdelali iz starih kuli-
jev, flomastrov in nekaj medeninaste pločevine.
Pogon je tokrat direkten, se pravi, da smo na
samo os vrtiljaka vgradili rotor s kolektorjem in mu
na dveh nasprotnih koncih dodali dva manjša
magneta, ki sta obrnjena k njemu, seveda, z na¬
sprotnima poloma. Tudi ta vrtiljak deluje le na
istosmerni tok, zato ga lahko priključimo le na ba¬
terije ali usmernik.

Tu smo znova pri nasvetu: ne odvrzimo izrablje¬
nih stvari, preden ne pomislimo, kaj bi se od njih
dalo še uporabiti.

Slika 2. Lepo vidite izgled šahovnice in figure,
ki so nameščene na posodice (seveda prazne).
Takšen šah lahko izdelate za potrebe šole, z njim
igrate tako, da bosi ali v copatah npr. v telovadnici
ali dvorani hodite po šahovnici in prestavljate figu¬
re. Izdelan je torej preprosto. Rabite: karton bele
in črne barve, vrivco, šahovske figure in prazno
embalažo, ki jo napolnite s peskom. Lahko pa
shranjujete CET, ČISTO, TAPIX, BOHOR v dveh
barvah. Svetujem vam, da za vašo šolo izdelate
takšen šah!

Slika 3. Videz figure, ki je nameščena na poso¬
dico ČETA.

Da se barva ne poceja

Na zgornji strani posode napnemo preko posode
žico, na katero naslonimo čopič, kadar ga ne po¬
trebujemo. Ob žici lahko otresemo tudi čopič, če
smo ga slučajno preveč namočili.

284  TIM 8 • 82/83

Miloš Macarol

Lepljenje

magnetofonskih trakov

Če se utrga magnetofonski trak, kasete zato še ni
treba zavreči. Treba jo je le previdno odpreti, s
tem da odvijemo vseh pet vijakov in nato narahlo
dvignemo pokrov. Konca traku z obeh kolutov
najprej naravnamo, ju po potrebi obrežemo s
škarjami in zlepimo ob rahlem namazu z aceto¬
nom. Če nimamo pri roki acetona, si lahko poma¬
gamo tudi z lakom za nohte. Ko smo to opravili,
trak znova vložimo v utore in ga z motanjem
enega ali obeh kolutov napnemo, kajti le tako ga
pri nadevanju pokrova ne bomo priprli. Preden vi¬
jake privijemo, se še enkrat prepričamo, če je trak
pravilno vložen, in če se lahko giblje ob motanju
enega koluta.

Miloš Macarol

Električno kladivce

Če okrog 5cm dolge plastične cevke, ki smo si jo
izrezali iz zunanjega dela barvnega flomastra,
omotamo okrog 200 navojev 0,3 mm debele laki¬
rane bakrene žice in oba konca priključimo na
nizkovoltažni transformator (npr. 5 voltov izme¬

nične napetosti), bo vase potegnila vsak podol¬
govat železni predmet. Ko skozi tuljavo steče tok,
se namreč krog nje poraja elektromagnetno polje,
ki je znotraj seveda najmočneje.

Na tem principu si lahko izdelamo kot igračo malo
električno kladivo. Konzolo za kladivo si po prilo¬
ženi skici izrežemo iz tanke aluminijeve ali ba¬
krene pločevine, jo na sredi ukrivimo krog cevke s
tuljavo (ki smo jo popreje še dodobra izolirali oz.
prekrili s selotejpom) in jo s pomočjo spodaj u kriv¬
ljenih nastavkov montiramo na primerno deščico.
Točno pod cevko vgradimo v les kratek vijak z ve¬
liko glavo, ki bo nadomeščala nakovalo. Za samo
kladivce pa si poiščimo ustrezno debel in dolg
matični vijak. Debel naj bo toliko, da se bo ravno
še gibal znotraj cevke, dolg pa toliko, da bo ob po¬
čivanju glave na spodnjem nakovalcu gornji
konec segal le 1 cm v ustje cevi. Iz skice je tudi
razvidno, kako si lahko izdelamo priključke in me¬
deninasto stikalo (iz lamele ploske baterije). Ker
je konzola kovinska, lahko en konec tuljave pri¬
ključimo kar na »maso«. Ob priključku izmenične
napetosti in ob vsakokratnem pritisku na stikalo
se bo kladivce na mah dvignilo ter šele ob prekini¬
tvi toka na stikalo z vso svojo težo padlo na nako¬
valce. Igrača je posebej zanimiva, ker na zunaj
sploh ni opaziti, na kakšnem principu deluje.

TIM 8 • 82/83 285

Amand Papotnik

Proizvodno delo z električnim orodjem

Zbirka

geometrijskih
teles in

konstrukcijska

zbirka

Po risbah in fotografijah lahko iz stiropora debe¬
line 50 mm izdelate nekatera geometrijska telesa
(kocko, kvader, piramido, valj, stožec, kroglo) in
jih uporabite pri pouku matematike in za postav¬
ljanje maket šolskega okolja (glej fotografijo).
Izrezujemo z napravo za rezanje stiropora (na¬
prava, visoko uporovna žica in usmernik).

Delo je možno v skupinski učni obliki. Izdelava
lahko poteka pri pouku osnov tehnične vzgoje in
izobraževanja v 4. razredu osnovne šole in pri
krožku šolskega proizvodnega dela.

Pribor, naprave in material

1. Pribor: za merjenje in označevanje na mate¬
rialu (flomaster, ravnilo, trikotnik, šestilo),
vzdolžno leseno vodilo, priprava za rezanje
stiropora, čep za pritrditev naprave na delovno
mizo.

2. Naprave: usmernik POBI 6V-12V

3. Material:

— stiropor debeline 5cm,

— stekleni papir številka 1 in številka 0,

— jubinol lepilo

— lesonit (za podlago makete),

— vezana plošča debeline 3mm (za ceste),

— karton (lepenka) za okna in vrata.

Delovne tehnike

1. risanje in označevanje na material (stiropor),

2. izrezovanje,

3. razrezovanje,

4. brušenje,

5. lepljenje,

6. sestavljanje in

7. konstruiranje makete.

Napotki za izdelavo

1. Preučite tehnično risbo in fotografije

2. Na osnovi načrta prenesti mere na stiropor
debeline 5cm. Na stiropor rišite s flomastri.

3. Z napravo za rezanje stiropora, ki je vključena
na 6 V, izrežite v grobi obliki geometrijska tele¬
sa.

4. S steklenim papirjem obdelajte geometrijska
telesa.

a) Pri dodelavi valja, stožca in krogle je po¬
trebno fino brušenje robov.

b) Pri dodelavi kocke, kvadra in piramide vse
ploskve samo previdno zbrusite (porav¬
najte).

5. Izdelane modele lahko še pobarvate (npr. s
polikolor barvami ali tempera barvami), lahko
pa telesa tudi režete z napravo za rezanje sti¬
ropora.

Na ta način boste dobili različne prereze, na
katerih lahko s flomastri označite stranice, te¬
lesne višine, ploskve (glejte načrt).

Opozorilo! Ne smete pa jih lakirati, ker lak topi
stiropor!

6. Vse izdelane modele dajte v posebno škatlo
ali na pladenj in jih uporabljajte pri pouku ma¬
tematike.

7. Za izdelavo konstrukcijske zbirke za postav¬
ljanje maket šolskega okolja pa potrebujete
več kvadrov različnih dimenzij. Npr.: 50x50,
50x70, 50x90, 50x100, več prizem, valjev
ipd. Kvadre in tetraedre lahko lepite. Tako do¬
bite modele hiš, ki jim prilepite še dimnike,
okna, vrata itd.

8. Posamezne elemente postavljajte na leso-
nitno ploščo, ki ima nastavljene ceste, zele¬
nice itd.

Takšna konstrukcijska zbirka je lahko uporabno
učilo pri pouku spoznavanja narave in družbe in
spoznavanja družbe ter pri interesnih tehnično-
konstrukcijskih dejavnostih.

Z elementi (kvadri, kockami, tristranimi prizmami,
valji itd.) lahko gradite makete mest, vasi, okolij
itd. Elemente lahko postavljate na lesonitno ploš¬
čo, ki ima označene ceste, križišča, zelenice,
spomenike itd. Ob cestah lahko postavljate pro¬
metne znake, a na ceste modele avtomobilčkov.
Konstrukcijska zbirka bo lahko koristno in upo¬
rabno učilo na osnovni šoli. S svojo iznajdljivostjo
pa boste to konstrukcijsko zbirko še dopolnili.

286  TIM 8 «82/83

a * 5 cm

Kocka z diagonalnim
presekom

a - 5 cm

Kvadratna piramida z dia¬
gonalnim in višinskim preš.

2r•5cm

Prisekan stoiec

a -  5 cm
b - iOcm

Kvader z diagonalnim
presekom

?r-5cm
v  *■ 10 cm

Osni presek valja in elipsa
kol poševni presek

a - Sem

6 - stranična prizma z
diagonalnim presekom

Ir-  5 cm

Kroglina plast h
krogelni odsek

a - Sem

a -Sem
b -10 cm

Kvadratna prisekana piramide

Trislranična piramida
-oklaeder

TIM 8 • 82/83 287

Slika 1. Prikaz montirane naprave za rezanje stiropora
na delovni mizi

Slika 2. Nadaljnji potek obdelave stiropora (geometrij¬
ska telesa) s steklenim papirjem številka 1 in številka 0.
Prikazuje pa delo študentk razrednega pouka pri vajah
iz metodike tehnične vzgoje na PA Maribor

Slika 3. Stiropor lahko tudi barvamo s polikolor barvami
ali tempera barvami ter dele lepimo z jubinol lepilom

Slika 5. Različna geometrijska telesa (kvadri, piramide,
stožci, kocke, valj) lahko uporabljate za maketo stano¬
vanjskih površin (npr. maketa  mesta)

Slika 6. Študentka postavlja maketo mesta za nastop v
osnovni šoli v 3. razredu osnovne šole

Slika 7. Takole pa izgloda maketa objektov, ki so po¬
stavljeni z označenimi ulicami

Slika 4. Zbirka nekaterih geometrijskih teles rabi kot
učilo za pouk matematike

Slika 8. Značilni objekti določenega okoliša so izdelani,
pobarvani in postavljeni po situacijskem načrtu. Posa¬
mezni deli pa tvorijo konstrukcijsko zbirko za delo pri
pouku, podaljšanem bivanju in pri interesnih dejavno¬
stih

288  TIM 8 • 82/83

daljinsko vodenje

Jan I. Lokovšek

Hrbtni

let

Uvod

Nedvomno je hrbtni let figura, ki jo večina letalskih
modelarjev obvlada brez raznih »čudežnih« do¬
datkov ali naprav. Kljub temu najdemo na mnogih
»boljših« oddajnikih tudi stikalo »INVERT«, ki rabi
za ta namen.

Najbrž je pri letalskem modelu to res razvada, pri
helikopterju pa so stvari malo drugačne.

Hrbtni let z modelom helikopterja? Čista norost,
toda modelarji smo nagnjeni k takim podvigom. V
modelarskih revijah dostikrat vidite fotografije
modelov v hrbtnem letu nekaj centimetrov nad
travo, čeprav to ni predpisana figura tekmoval¬
nega programa. To je mogoče izvesti le z mode¬
lom, ki ima možnost spreminjanja kolektivnega
koraka glavnega rotorja, pa še tu moramo narediti
majhno spremembo v krmiljenju le-tega.

Opis delovanja

Kaj se spremeni v načinu vodenja modela v
hrbtnem letu? To moramo vedeti vnaprej. Spre¬
meni se smer hoda povelja za višino in smer. Po¬
velje levo postane povelje desno, če je model na
hrbtu. Torej je potrebno le zamenjati smer hoda
za smer in višino, kar je moč enostavno narediti z
dvojnim preklopnim stikalom. Vezava je narisana
na sliki 27.

Vidimo, da s stikalom zamenjamo polariteto na¬
pajanja potenciometrov za dajanje povelj višine in
smeri. Smer nagiba se pri hrbtnem letu ne spre¬
meni, prav tako nimamo težav s poveljem za plin.
Na težave naletimo v primeru, ko imamo že vgra¬
jen mešalnik (osnovno povelje za plin in glede
nanj popravljamo smer, nagib in višino). V takem

Potenciometra za
dajanje povelj

Slika 27. Vezava stikala »HRBTNI LET« za letalski
model

primeru rešitev s stikalom ni več mogoča, če že¬
limo, da mešalnik opravlja svojo nalogo tudi v
hrbtnem letu. Zato moramo že poseči po opera¬
cijskih ojačevalnikih, s pomočjo katerih naredimo
tako imenovane invertorje. Vezavo ilustrira slika
28.

vhoda izhoda

Slika 28. Vezava »HRBTNI LET « s pomočjo operacij¬
skih ojačevalnikov

Tako vezavo lahko uporabljamo seveda tudi v
primeru, če nimamo mešalnika; je pa to nedvo¬
mno dražja rešitev od predhodne. Vezje vežemo

TIM 8 • 82/83 289

med mešalnik in koder. Oba operacijska ojače¬
valnika »obračata« signal in s pomočjo stikala S
izberemo »normalno« ali »invertirano« povelje za
smer, kakor tudi za višino.

Podobno velja tudi pri modelu helikopterja, kjer
moramo spremeniti smer hoda povelja za nagib
naprej—nazaj, repni rotor in kolektivni korak
glavnega rotorja.

Pri kolektivnem koraku ni važno samo spremeniti
smer hoda, spremeniti moramo tudi področje. Če
izkoriščamo pri normalnem letu področje od nič
do +10° (plus!), potem moramo v hrbtnem letu to
spremeniti od nič do -10° (minus). Načrt takega
vezja prikazuje slika 29.

2,5V (nevtralno) točka, okoli katere invertiramo.
V vezju imamo tudi prevezavo PV, s pomočjo ka¬
tere imamo možnost izbire, ali predstavlja nape¬
tost nič, plus ali minus 10°.

Tako vezje je mogoče uporabiti tudi v drugih
oddajnikih, ki imajo v koderju integrirano vezje NE
5044. Moramo pa ga malo prilagoditi, saj je npr. v
oddajniku SIMPROP-SAM hod napetosti (pove¬
lja) od 2 do 4 V.

Izbira materiala

Uporabili bomo integrirano vezje LM 324 (CA 324
ipd.), ki vsebuje štiri operacijske ojačevalnike.
Poleg tega je zahteven sestavni del še dvojno (za

helikopter trojno) preklopno klecno stikalo. Za
vgradnjo v tovarniški oddajnik potrebujete še ori¬
ginalne priključke (za potenciometre za dajanje
povelj), če jih ne naredite sami npr. iz podnožij za
integrirana vezja.

Upori so Iskrini, moči 1/4 ali 1/8 W. Vsi, razen R9
in R10, imajo vrednost lOOkOhm. Le-ta ni kritič¬
na, saj je lahko od 68 pa do 180 kOhm, vendar pa
morajo biti upori vsaj paroma enaki (R1 =R2,
R3 = R4, R5 = R6, R7 = R8 in R9 = R10). Ploš¬
čico naredimo iz enostransko kaširanega vitro-
plasta.

Gradnja

Vezje gradimo v tehniki tiskanega vezja, in sicer
kar vezavo za helikopter, kot je narisana na sliki
29, zato, ker že imamo na voljo štiri operacijske
ojačevalnike v integriranem vezju LM 324.

Slika 29. Vezje dodatka »HRBTNI LET« za model heli¬
kopterja TIM XXXVI

Za kolektivni korak tako uporabljamo le eno polo¬
vico hoda servomehanizma. Ker želimo, da
ostane hod krmilne ročice v oddajniku nespreme¬
njen, moramo poskrbeti, da bo povelje imelo le
polovico hoda normalnega povelja. To dosežemo
z uporoma R5 in R6. Tako ustreza povelju +10°
napetost nič, povelju 0°pa napetost 2,5V. Inverti¬
rano povelje je sledeče: korak 0° predstavlja na¬
petost 2,5V, korak -10° pa napetost 5V.

Pri tem seveda vemo, da je hod napetosti od nič
do 5V, pri čemer predstavlja povelje »nevtralno«
napetost 2,5V.

Povejmo še, kaj pomeni »invertirati« povelje. Če
je normalno povelje npr. 1,5V, potem je inverti¬
rano 2,5V + (2,5 — 1,5) V = 3,5V. Pravimo, daje

290  TIM 8 «82/83

V primeru, da gradimo za letalski model, pač
enega dela vezja ne uporabimo; en del je namreč
enak za obe vrsti letečih modelov. Ploščica tiska¬
nega vezja ima mere 40x69 mm, dajo lahko na¬
mestimo npr. tudi v Simpropov oddajnik. V merilu
1:1 jo prikazuje slika 30.

Slika 30. Slika ploščice tiskanega vezja v merilu 1:1

Priključne sponke posameznih sestavnih delov
sem oštevilčil na povečani risbi, tj. sliki 31.
Ploščica je konstruirana na tak način, da jo je mo¬
goče uporabiti tudi v oddajniku »SIMPROP
SAM«, kar je bila sicer tudi ena od zahtev. Zato je
v zgornjem prostoru predviden prostor za tri pet-
polne priključke, ki se v tem oddajniku uporabljajo
za prenos povelj. Vezavo sestavnih delov na
ploščico podaja tabela.

Ko je ploščica izdelana, najprej montiramo pri¬
ključke, če ste se zanje odločili oziroma če gradite
za tovarniški oddajnik. Vrstni red gradnje sicer ni
posebno važen, ker imamo na ploščici dovolj pro¬
stora. Vsi upori so montirani v vodoravni legi.

Slika 31. Povečana slika ploščice z oštevilčenimi spon¬
kami

TABELA

TIM 8 «82/83 291

Integrirano vezje LM 324

0

0

+

A

B

Vhod kk
Vhod rr
Vhod nn
Izhod kk
Izhod rr
Izhod nn

Stikalo S

45 masa, minus pol napajanja

46 plus pol napajanja, za TIM +5 V ali več, za ostale 6,5 do 15 V

47 na +5 V za TIM, na +4VzaSIMPR0P

48 na maso za TIM, na +2 V za SIMPROP

49 vhodna sponka povelja za »kolektivni korak« glavnega rotorja

50 vhodna sponka za povelje »repni rotor«

51 vhodna sponka za povelje »nagib naprej — nazaj«

52 izhodna sponka za povelje »kolektivni korak«

53 izhodna sponka za povelje »repni rotor«

54 izhodna sponka za povelje »nagib naprej — nazaj«

Priključevanje

Vezje vežemo med mešalnikom (če je vgrajen) in
koderjem tako, da gredo izhodi vezja TIM XXXVI
na vhode koderja.

Pri vgradnji v SIMPROP oddajnik moramo se¬
veda izvesti napajanje in priključevanje v stilu
dodatkov, kakor jih navadno uporablja in smo
ga opisali v prejšnji številki TIM pri mešalniku
za vodenje modela helikopterja TIM XXXV.

Tehnični podatki

Napetost napajanja
Največji razpon vhodnih
napetosti

Največji razpon izhodnih
napetosti

Poraba

Vhodna upornost
Izhodna upornost

Prihodnjič  »V« mešalnik

od 5 do 15 V

od 0 do +5 V

od 0 do 3,5 V pri 5 V

napajanju

od 0 do 5 V

pri napajanju

večjem od 6,5 V

ca. 5 mA

pri napajanju 9,6 V
večja od 100 kOhm
manjša od 1 kOhm

Matjaž Komše

Podpornik za knjige

Podpornik je izdelan iz smrekovega lesa, le kav¬
boj je izrezljan iz vezane plošče 5 mm. Podpornik
lahko ostane iste velikosti ali pa ga povečamo.

292  TIM 8 • 82/83

modelarstvo

Jože Čuden

Raketo¬

plan

Safir

Raketoplani predstavljajo posebno zvrst modelov
v raketnem modelarstvu. Značilno zanje je, da
vzletajo s startne rampe vertikalno, tako kot rake¬
te. V principu so torej podobni vesoljskemu rake¬
toplanu, kakršen je ameriški Space Shuttle, se¬
veda pa so le modeli, ki jih poganja modelarski ra¬
ketni motorček. Običajno ima raketoplanski motor
nekoliko manjšo potisno silo, zato pa daljši čas
delovanja. Poleg tega izbiramo za raketoplane
klasične konstrukcije motorja s krajšim traserjem
kot za rakete s padalom ali strimerjem. Ko v mo¬
torju dogori gorivo in traser ter odbojno polnjenje
izvrže prazen motor, preide raketoplan iz navpič¬
nega motornega poleta v jadranje, praviloma v
blagih zavojih. Prazen motorček mora nujno pri¬
stajati s trimerjem dimenzij 25x300mm.

Po športnem pravilniku FAI (mednarodne aero¬
navtične zveze) je kategorija raketoplanov S-4
razdeljena glede na moč motorjev na pet podka-
tegorij:

vodil predvsem trenutni težak položaj, v katerem
so se znašli naši modelarji, predvsem mlajši, saj
vemo, kako težko je dandanes nabaviti že naj¬
osnovnejši modelarski material, kot je balsa, le¬
pila, nitro lak itd. Raketni modelarji so pri nas še
do nedavnega izdelovali predvsem raketoplane
klasične konstrukcije, in sicer v glavnem iz balse,
katero pa je bilo potrebno uvažati. Nekateri vr¬
hunski modelarji so se sicer preusmerili na mode¬
le z mehkim krilom (tipa rogalo), kjer težave z ma¬
terialom niso biletolikšne. Prišlo pa je do zastoja v
razvoju te sicer zelo atraktivne tekmovalne disci¬
pline. Kljub temu lahko izdelate dober raketoplan
tudi brez balse. V to se lahko prepričate sami, če
se boste lotili izdelave tega raketoplana. Z malo
novatorske žilice in zavzetosti se da premostiti
tudi take težave. Raketoplan, ki ga predstavlja¬
mo, je namreč v celoti izdelan iz domačih materia¬
lov, oziroma iz takih, ki jih lahko brez težav dobite
pri nas. Osnovno gradivo je kombinacija sambe

Raketoplan safir je tipičen model kategorije (lahek afriški les) in stiropora. Rezultat pa je pre-
S-4-B, lahko pa z njim tekmujete tudi v nižji ali pa senetljiv. Model je le za malenkost težji odenako-
višji kategoriji. H konstruiranju tega modela me je vrednega modela iz balse (masa modela brez

TIM 8 • 82/83 293

motorja je okoli 25g). Odpadno sambo lahko do¬
bite v nekaterih lesno predelovalnih obratih ali pri
mizarju, nadomestite pa jo lahko tudi z lahko
smrekovino ali lipovino. Način gradnje modela je
podoben kot pri tistih iz balse, le tehnologija izde¬
lave krila je nekoliko zahtevnejša, zato se bomo
malo dlje zadržali prav pri tej delovni operaciji.

12

Kosovnica

Ostali material za Izdelavo modela:

— aluminijska folija (40x80) debeline 0,1 mm

— aviošper (20x30x1,5)

— mylar (metalizirana folija — sirius, 160x400)

— japonski papir (210x120)

— svinec (šibre)

— bucike

— lepila: belo polivinilacetatno lepilo za les

(plastikol, mekol, drvofix), celulozno—

acetonsko lepilo (model), dvokompo-
nentno epoksidno lepilo (donipox),
kontaktno neoprensko lepilo (neostik,
syntelan), kontaktno lepilo za stiropor
(donipor), selotejp

— nitro lak, brezbarvni

— nitro razredčilo

— karton

— brusni papir: 80, 150, vodobrusni 360

294  TIM 8 • 82/83

Orodje In pripomočki:

— risalni pribor (svinčnik, ravnilo, trikotnik, kri-
vuljnik)

— nož za papir (olfa)

— kovinsko ravnilo
—: rezljača za stiropor

— transformator ali ploščate baterije i

— bucike s plastičnimi glavami

— rezljača

— kladivo

— brusilnik

— deska za pritrjanje delov modela

— lesni vijak 04 mm

— lesna stružnica (Klip-klap)

— stružna dleta

— pomično merilo

— aluminijska cev
018mm

— oblič (david)

— koničaste klešče

— lopatica za lepilo

— čopič

— posoda za lak

— kladice debeline
5 in 45mm

Izdelava krila

Za osnovo krila služi stiropor, ki je ojačan z letvi¬
cami iz sambe. Pri izbiri stiropora bodimo pozorni
na zrnatost gradiva. Najprimernejši stiropor je
drobno zrnat, kakršen se uporablja za embalažo
pri nekaterih občutljivih aparatih (npr. televizorji,
radijski sprejemniki ipd.). Najdete ga lahko kot
odpadni material. Za naše potrebe zadostujeta že
dva kosa debeline vsaj 10mm, širine 75mm ter
dolga eden za centroplan 220mm, drugi za uški
pa 180mm, katerega razpolovimo, saj delamo
vsako uško posebej. Kose stiropora omenjenih
velikosti izrežemo iz odpadnega stiropora z elek¬
trično rezljačo (stiro nož), ki si jo v ta namen lahko
hitro in enostavno napravite sami. Za izdelavo
rezljače, kakršna je na sliki 1, potrebujete štiri
močnejše letvice, nekaj vrvice, vsaj 250 mm upo¬
rovne žice (cekas 0,2 do 0,5mm), meter izolirane
bakrene žice za priključek ter nekaj bucik. Cekas
žico lahko vzamete iz starega pokvarjenega likal¬
nika, pečice ali spajkalnika. Več o izdelavi rez¬
ljače bomo napisali v naslednji številki.

Konca uporovne žice priključimo na vir električne
napetosti preko transformatorja, ker potrebujemo
nizko napetost, odvisno od vrste, preseka in dol¬
žine uporovne žice. Če nimate transformatorja, si
lahko pomagate tudi s ploščatimi baterijami

TIM 8 • 82/83 295

(4,5V). Ko steče tok skozi žico, se ta segreje ter
lahko z njo toplotno obdelujemo (režemo) stiro¬
por. S spreminjanjem napetosti uravnavamo hi¬
trost rezanja. Poskus napravite najprej na odpad¬
nem kosu stiropora. Hitrost ne sme biti ne preve¬
lika niti premajhna, da dobimo gladko odrezano
površino. Ko pripravimo bloke stiropora za cen-
troplan in uški, prerišemo profile krila na trši kar¬
ton. Za izdelavo centroplana potrebujemo dva
večja profila, za uški pa po en večji in en manjši
profil. Šablone za profile izrežemo z nožem za
papir (olfa) ter jih obrusimo na enako velikost s
finim brusnim papirjem.

Centroplan izrežemo v enem kosu. Na vsako
stran stiropornega bloka prilepimo ali pritrdimo z
bucikami šabloni, točno eno proti drugi. Lepimo
jih lahko edino z belim lepilom za les (plastikol,
mekol, drvofiks) ali z lepilom za stiropor (donipor).
Najbolje je, da prilepite šabloni na spodnji rob ter
se s tem izognete rezanju spodnega dela krila.
Seveda mora biti v tem primeru spodnja ploskev
bloka že gladko odrezana. Stiropor obtežite s tež¬
jim predmetom, da se pri rezanju ne upogiba, pri¬
ključite uporovo žico na ustrezno napetost ter
začnite rezati na nosu profila. To delovno opera¬
cijo opravimo v dvojicah (slika 1). Pri tem pazimo,
da oba premikata rezljačo hkrati in enakomerno,
brez prehitevanja, tako da je uporovna žica tesno
prislonjena na rob šablone. V pomoč lahko na ša¬
blone narišemo nekaj enako velikih razdelkov
(npr. na četrtine), ki služijo za kontrolo hitrosti re¬
zanja.

Slika 1. Rezanje centroplana iz stiropornega bloka

Na enak način izrežemo tudi uški. Bodimo po¬
zorni na to, da se leva in deska uška razlikujeta
med seboj. Kaj lahko izrežemo obe desni ali obe
levi. Utor na centroplanu, kamor bomo prilepili
ramenjačo, izrežemo naknadno, prej pa moramo

296  TIM 8 • 82/83

še zarezati šabloni na mestu, kjer je predvidena
ramenjača. Odrežemo tudi prednji in zadnji del
krila in ušk, kjer bodo prilepljena ojačanja iz
sambe.

Vse stiroporne dele sestavimo na ravni deski,
nato prilepimo nanje z belim lepilom letvice.
Spredaj zalepimo letvico 3x5mm, zadaj
1,5x5mm ter ramenjačo 3x5mm. Konec ušk
ojačimo s sambo debeline 1 mm. Pred lepljenjem
zaščitimo desko s tankim polivinilom, da se krilo
ne bi zalepilo nanjo. Dokler se lepilo suši, morajo
ostati vsi deli pritrjeni z bucikami na desko (slika
2). Ko je lepilo suho, obrusimo prednjo in zadnjo

Slika 2. Sestavljanje elementov krila na deski

letvico, da dobimo zahtevani profil krila. Lahko si
pomagamo z obličem na britvice (david). Sambo
brusimo zelo previdno, da obenem ne poškodu¬
jemo stiropora, ker s tem pokvarimo profil. Spoj
dveh gradiv, ki se zelo razlikujeta po trdoti, dela
težave pri brušenju tudi izkušenejših modelar¬
jem, zato menim, da moje dodatno opozorilo na
tem mestu ne bo odveč.

Po končanem brušenju pričnemo prekrivati krila.
V ta namen lahko uporabimo metalizirano folijo
mylar, debeline 0,02 mm (prodajajo jo po imenom
sirius pri Elektrotehni), lepimo pa jo z dvokompo-
nentnim epoksidnim lepilom (donipox). Dele krila
prekrijemo najprej s spodnje, nato pa še z zgornje
strani, tako da odrežemo natančno odmerjen kos
folije in jo prilepimo na krilo, ki smo ga na tanko
premazali z epoksidnim lepilom. Lepilo se popol¬
noma strdi šele po 10 do 12 urah, zato mora biti
folija ta čas zategnjena preko krila s selotejpom,
da se ne bi nagubala (slika 3). Pomagamo si
lahko tudi tako, da premažemo lesene dele s tan¬
kim slojem neostika, vendar moramo biti zelo
previdni, da ne pride v stik s stiroporom, ki se v
trenutku stopi. S pomočjo neostika, ki je kon¬
taktno lepilo, laže zatezamo folijo, dokler se

Slika 3. Prekrivanje centroplana z metalizirano folijo

epoksidno lepilo vsled kemijske reakcije ne strdi.
Postopek je resda malce zamuden, toda krilo, ki
ga izdelamo na ta način, je zelo lahko, dovolj
trdno in zaščiteno pred vlago. V najslabšem pri¬
meru lahko krilo prekrijemo s tankim svilenim pa¬
pirjem, ki ga nalepimo z vodo razredčenim belim
lepilom. Tako prekrito krilo pa bo sicer nekoliko
težje.

Krilo sestavimo tako, da posamezne dele obru¬
simo na spojih, odrežemo odvečno folijo in zale¬
pimo centroplan ter uški pod določenimi koti, kot
kaže načrt. Konce centroplana in ušk med suše¬
njem podstavimo s koščki lesa, debeline 5 ozi¬
roma 45mm. Spoj sredi krila nujno ojačamo s
ploščicama aviošpera debeline 1,5 mm, ki ju za¬
lepimo z obeh strani ramenjače z belim lepilom.
Vse spoje lahko še dodatno okrepimo z epoksid¬
nim lepilom.

Izdelava trupa

Kot je razvidno iz načrta, je trup škatlaste kon¬
strukcije, to pa zaradi večje trdnosti. Izdelamo ga
iz sambovih letvic, debeline 1,5mm, ki jih med
seboj zlepimo s celuloznim lepilom (model) ali pa
tudi z belim lepilom. Sprednji del trupa (baldahin)
z rezljačo izžagamo iz sambe, debeline 6 mm ter
ga prilepimo spredaj na škatlasti trup. Sestavljen
trup še obrusimo z brusnim papirjem ter 3- do
5-krat prelakiramo z razredčenim brezbarvnim
nitro lakom. Posamezne sloje laka brusimo z vo-
dobrusnim papirjem (320 do 400). Na mestu, kjer
bomo kasneje prilepili krilo, trupa ne lakiramo.

Izdelava glave

Glava za raketoplan je nekoliko krajša, kot je na¬
vadno pri raketah s padalom oz. strimerjem. Izde¬
lamo pa jo prav tako kot glave za rakete. Najeno¬
stavneje jo izstružimo na klip-klap lesni stružnici,
pri čemer niti ne potrebujemo konjička. Večjemu

TIM 8 • 82/83 297

lesnemu vijaku odžagamo glavo. Tako prirejen
vijak privijemo natanko v sredino kosa sambe ali
lipe naslednjih dimenzij: 22x22x40mm. Obdelo-
vanec pripravimo za struženje tako, da mu obre¬
žemo vzdolžne robove. Vijak z obdelovancem
vpnemo v glavo vrtalnika ter s stružnim dletom
oblikujemo glavo. Če imamo električni vrtalnik z
možnostjo uravnavanja hitrosti, nastavimo pri¬
bližno srednje število vrtljajev. Glavo dokončno
obdelamo z grobim, nato pa še s finim brusnim
papirjem. Med struženjem večkrat kontroliramo
premer s pomičnim merilom. Po končanem stru¬
ženju odvijemo vijak ter glavo nekajkrat prelaki-
ramo z razredčenim nitro lakom.

Izdelava nosilca motorja

Na raketoplanih klasične konstrukcije uporab¬
ljamo dve vrsti baldahinov: fiksne, pri katerih sta
baldahin in nosilec motorja nalepljena na trup, ter
t.i. »baldahine na odmetavanje«, kot je primer pri
mojem starejšem modelu minimaksu (načrt je bil
objavljen v letošnji 1. številki TIM). Modeli z bal¬
dahini na odmetavanje imajo vsekakor boljše
aerodinamične lastnosti, vendar je izvedba fiks¬
nega baldahina bistveno bolj enostavna, hkrati
pa omogoča zanesljivejše izmetavanje motorja.
Ravno zaradi te dobre lastnosti prevladujejo na
tekmovanjih modeli s fiksnimi baldahini. Medtem
ste že opazili, da ima naš model prav tako fiksni
baldahin. Zanj izdelamo nosilec motorja tako kot
trup za raketo na kalupu 018 mm iz 4 do 5 slojev
rjavega lepilnega traku z vodotopnim lepilom.
Trak navijemo spiralno tako, da je prvi sloj obrnjen
z lepilom navzgor. Posamezne sloje med suše¬
njem brusimo z vodobrusnim papirjem (360).
Zadnji sloj nekajkrat prelakiramo z razredčenim
nitro lakom. Nosilec nato odrežemo na določeno
dolžino, snamemo s kalupa in z belim lepilom vle-
pimo glavo. Spoj po potrebi zakitamo z modelar¬
skim kitom (nitro lak + smukec).

Na tekmovanju mora odvržen motor pristajati s
strimerjem, sicer je start neveljaven, zato mora
imeti tekmovalni model nekoliko širši nosilec (no¬
tranji premer 0 18,5 do 19,5mm), če ovijamo
strimer okoli motorja. Druga možnost pa je ta, da
na zunanji strani prilepite manjši nosilec oziroma
žep za strimer. V tem primeru lahko ostane na
modelu prejšnji nosilec motorja.

mernejši način je v našem primeru, ko nimamo
balse, modelarjem dobro poznani način gradnje z
reberci. Konstrukcijo vertikalnega in horizontal¬
nega stabilizatorja torej sestavimo z rebri iz
sambe debeline 1 mm, ki jih pri lepljenju medse¬
bojno križamo. S tako imenovano »geodetsko
zgradbo« dobimo še posebno močno konstrukci¬
jo. Rebra in obrobne letvice lepimo med seboj s
celuloznim lepilom (model), lahko pa tudi z belim
lepilom. Stabilizatorja pred prekrivanjem obru¬
simo v simetrični profil. Prekrivamo ju z japonskim
papirjem. Najprej rebrasto konstrukcijo enkrat
prelakiramo z razredčenim nitro lakom, nato pa z
nekoliko gostejšim zalepimo japonski papir na
rebra. Stabilizatorja zatem z bucikami pritrdimo
na desko in rahlo poškropimo z vodo. Pri sušenju
se japonski papir skrči ter napne med rebri. Su¬
hega nekajkrat prelakiramo z razredčenim nitro
lakom z obeh strani. Stabilizator mora biti ves čas
pritrjen na podlago, da se ne zvije. Krmilce izre¬
žemo iz 1-milimetrske sambe in ga zalepimo
(rahlo v levo za 1 mm) na vertikalni stabilizator.

Sestavljanje modela

Izdelali smo vse glavne dele: trup z baldahinom,
krilo, nosilec motorja z glavo ter horizontalni in
vertikalni stabilizator. Preostane nam še, da pod
določenimi koti natančno zalepimo na trup vse
sestavne dele, kakor kaže načrt. Nosilec lepimo
na baldahin s celuloznim lepilom, prav tako tudi
stabilizatorje na trup, kajti belo lepilo slabo prime
na lakirane površine. Krilo moramo zalepiti na
trup pod vpadnim kotom +0,5° (spredaj dvig¬
njeno glede na horizontalni stabilizator in nosi¬
lec). Na spodnji strani krila, kjer je centralni spoj,
je treba odstraniti folijo ter rahlo obrusiti sloj epok-
sidnega lepila, nato zalepimo krilo z belim lepi¬
lom. Če pa lepimo z epoksidnim lepilom, spoja
seveda ni potrebno brusiti.

Nazadnje lahko vse spoje še ojačimo z epoksid¬
nim lepilom. Sprednji del krila v širini 40 mm z
zgornje strani zaščitimo s tanko aluminijsko folijo
(debeline 0,1 mm) pred vročimi iztekajočimi plini.
Folijo lepimo z neostikom.

Vzletanje z rampe omogočajo raketoplanu vodila,
ki jih zvijemo iz bucik na kovinski paličici (npr.
svedru 06 ali 08mm). Vodili zalepimo na predvi¬
deni mesti z epoksidnim ali celuloznim lepilom.
Težišče modela približno določimo z dodajanjem
svinca v trup pod baldahinom.

S tem je naše delo v delavnici končano. Sledi re-
glaža (preizkus) modela »iz roke« na bližnjem
travniku, najbolje na blagi strmini.

Izdelava stabilizatorjev

Ena od zahtev pri izdelavi stabilizatorjev je ta, da
so čim lažji. Model je potrebno zato na sprednjem
delu trupa temu ustrezno manj obtežiti. Najpri¬

298  TIM 8 • 82/83

Preizkus letalnih lastnosti modela

Vsak model je potrebno pred izstrelitvijo še preiz¬
kusiti oz. preveriti njegovo stabilnost s t: i. reglaž-
nimi leti. Raketoplan preizkusimo tako, da ga
spustimo iz roke v smeri proti vetru, rahlo proti
tlom. Če se model hitro spušča proti tlom, pomeni,
da je preobtežen, in mu je treba spredaj odvzeti
košček balasta. Če pa se naglo dvigne in strmo
spusti proti tlom, pravimo da »pumpa«, torej je
premalo obtežen in mu je treba dodati na spred¬
njem delu trupa nekaj svinca. Težišče lahko na¬
tančno določamo tudi z dodajanjem oz. odvze¬
manjem bucik. Ko dosežemo, da model leti brez
napake, s premikanjem krmilca naravnamo smer
zavijanja. Model naj kroži v blagih levih zavojih s
premerom kakih 30m. Raketoplan je pripravljen
za motorni let, če smo v redu opravili vse naštete
preizkuse.

Dolžina rampe premera 6 do 8 mm naj bo naj¬
manj 150 cm. Raketoplan preizkusite z doma¬
čim raketoplanskim motorjem krušik 5-5-3, ki je
primeren prav tako tudi za tekmovanja v kategoriji
S-4-B. Motor lahko vžigate na reglažah z vžigalno
vrvico dolžine vsaj 50 mm ali pa z električnim vži¬
galnikom na razdalji najmanj 5 m, kar je nekoliko
dražje. Priporočam vam, da opravite na začetku
vsaj nekaj reglažnih poletov z motorjem, preden
se udeležite tekmovanja. Tako boste natančno
zreglirali svoj model in spoznali njegove letalne
sposobnosti. Na tekmovanju ne pozabite, da je
obvezen električni vžig in uporaba strimerja za
pristajanje praznega motorja.

Slika 4. Preizkus raketoplanov, ki so jih izdelali na se¬
minarju, so uspešno opravili tudi ljubljanski učitelji teh¬
ničnega pouka

V ugodnih vremenskih pogojih model zlahka do¬
seže »maksimum« poleta in ne samo toliko. Prav
lahko se zgodi, da nam ga veter odnese precej
daleč. Da ne bi po nepotrebnem izgubljali mode¬
le, jih opremimo z »determo« oz. mehanizmom za
skrajševanje časa poleta. O tem pa kaj več v eni
od naslednjih številk naše revije.

Robert Resman

Kavaniši NIK
šiden

Šiden je letalo iz druge svetovne vojne. Uporab¬
ljali so ga na letalonosilkah. Piloti so ga tudi po¬
znali po imenu George.

Beseda šiden pomeni vijoličast blisk.

Model je vezana polmaketa. Za pogon uporablja
1,5ccm letalski motorček. Vse mere so v mm: VP
vezana plošča, S — smreka, B — balsa. Sedaj pa
k izdelavi.

Krilo

Najprej naredite šablonski rebri 7 in 8 iz vezane
plošče 4 mm. Nato narišite na večji list krilo v na¬
ravni velikosti. Iz smreke naredite letvici 5 in 3 in ju
z bucikami pritrdite na list. Izrezani rebri nato pri¬
lepite na letvice. Ko se lepilo posuši, prilepite še
rebri 7 in 8, ki sta iz vezane plošče 2 mm. Prilepite
še del 2, ki je iz balse. Iz žice 0  1 mm naredite del
6 in ga prilepite na predzadnje rebro. Iz žice 0
2 mm napravite brzostrelke in jih prilepite v dose-
daj zvrtane luknje. Med 4 in 5 rebrom prilepimo še
kolesa, ki so pritrjena na delu T4. Tako dobljeno
krilo še fino obrusite in ga še enkrat prelakirajte z
brezbarvnim nitro lakom.

TIM 8 • 82/83 299

mm

300  TIM 8 • 82/83

ŠIVANO

TIM 8 • 82/83 301

302  TIM 8 • 82/83

REZERVOAR \ , 7\SIVO

TIM 8 • 82/83 303

KOSOVNICA

Višinski stabilizator

Iz smrekovih letvic najprej naredite ogrodje ne¬
premičnega dela. Zaokroženi konec krila je iz
balse. Na zadnjo letvico naredite majhne luknje z
vrtalnim strojem. Prav tako jih naredite na pre¬
mičnem delu iz balse. Nazadnje oba dela še za-
šijte in z 1 mm žico spojite oba premična dela. Vse
je lepo razvidno iz načrta. Tako dobljeno krilo še
enkrat prelakirajte z brezbarvnim razredčenim
nitro lakom.

Trup

Celoten trup najprej narišite na list v naravni veli¬
kosti. Nato izrežite rebra 1, 2, 3, 4, 5, 6, 7 iz ve¬
zane plošče 4 mm. Rebri 2 in 3 sta enaki. Dobljeni
rebri potem še spojimo s smrekovimi letvicami 2 x
9 mm. Na zadnjem delu prilepite še del 13 iz
smreke. Med 5. in 6. rebrom prilepite še del 8 iz
smreke, nanj pa potem prilepite kabino iz celuloi¬
da, ki je v naravni velikosti. Takoj za kabino prile¬
pite še del 1, s katerim bomo nazadnje spojili rep s

304  TIM 8 • 82/83

OZNAKA NA LEVEM KRILU
ZGORAJ IN NA DESNEM
SPODAJ

črno nitjo. Prilepimo še rep 14 iz balse. Rep je v
merilu 1:2. Naredite še zadnje kolo, ki je iz vodo¬
vodnega tesnila. Naredimo še vagico in nosilec, ki
ju pritrdimo na zunanjo stran trupa. Tako dobljeno
ogrodje še enkrat prelakiramo z brezbarvnim raz¬
redčenim nitro lakom. Na koncu trup in krila oble¬
čemo z japonskim papirjem. Narisal sem tudi
nekaj oznak na letalu. Dva znaka — zvezda v
modrem obroču s prekrižano puščico. Znak brez
puščice pomeni zagotovoljeno zmago v boju,
znak s puščico pa verjetno zmago. Te oznake
boste narisali malo desno za kabino. Število zna¬
kov si izmislite sami.

Tako je letalo narejeno. Pri delu vam želim obilo
uspehov in zabave.

KOT KRIL 9® OZ. 2x4'5“
M 1:1

Robert Resman

Mercu re

S tem izdelkom boste lahko dopolnili polico v sobi,
ali pa ga boste uporabili za darilo prijatelju ali
znancu. Preidimo k izdelavi. Del 1 je iz smreko¬
vega lesa. Najprej oblikujete trup v okroglo palico
in šele nato izžagate začetek in konec. Sprednja
krila so iz vezane plošče 4 mm, prav tako tudi
zadnja krila in rep. Iz smreke izdelamo 2 motorja,
ki ju nato prilepimo na krilo z nosilcem iz vezane
plošče. Če smo se odločili, da model ne bi stal na
nosilcu 5 in 6, potem moramo izdelati še kolesa.
Kako jih naredimo, je razvidno na načrtu 8. Naj¬
boljša so kolesa od starih, pokvarjenih avtomo¬
bilčkov. Tako je model v glavnem že narejen. Po¬
barvajte ga in ga še enkrat prelakirajte z brez¬
barvnim nitro lakom.

Pri delu vam želim veliko veselja in tudi uspeha.

TIM 8 • 82/83 305


306  TIM 8 • 82/83

Milan Topolovec

Ojačevalnik
z elektron¬
kami

Dandanes lahko z gotovostjo trdim, da smo v dobi
polvodnikov. Od stare elektronske cevi, ki smo ji
po domače rekli kar elektronka, je ostalo bore
malo. Elektronke danes uporabljajo le še pri moč¬
nih oddajniških stopnjah, kjer za ogromne moči še
niso izdelali dovolj hitrih polvodniških elementov,
in seveda pri TV sprejemnikih, kjer je slikovna ali
katodna cev navadna pentoda s povečano
anodo, na kateri vidimo sliko.

Elektronka ima celo vrsto slabih lastnosti, in sicer:
potrebuje posebno napetost za ogrevanje žaril-
nega vlakna, potrebuje sorazmerno visoko nape¬
tost napajanja, je velika in skupaj s podnožjem
precej težka, se precej greje in porabi precej
časa, preden se segreje in omogoči rabo. Ima pa
elektronka tudi nekaj dobrih lastnosti: ni občutljiva
na preobremenitve, vhodnega signala ne popači,
kakor je pogost pojav pri cenenih transistorjih,
elektronka pa tudi nima pragovne napetosti in
ojačuje lahko od 0V — pri transistorju to ni
možno, saj ima silicijev transistor pragovno nape¬
tost med 0,6 do 1,1 V.

Sicer obstajajo polvodniki, ki imajo enake ali celo
boljše lastnosti kot elektronke, vendar so precej
dragi. To so tako imenovani MOS FET transistorji.
Cena močnostnega MOS FET transistorja znaša
okoli 2000 din.

Če imate elektronke iz starega televizorja in ne
veste, kaj bi z njimi, potem lahko naredite nasled¬
nji ojačevalnik s shemo.

Samogradnja ojačevalnika

Glavna elementa sta dve elektronki, in sicer PCL
82 in PL84 ali pa ECL82 in EL84. Razlika med
prvima in drugima elektronkama je v napetosti
ogrevanja: PCL82 in PL84 imata napetost ogre¬
vanja 12V in tok večji od 300mA, drugi dve pa
imata napetost 6,3 V in tok ni podan. To nape¬
tost ogrevanja dosežemo s transformatorjem

220 V/12 V-1A ali 220 V/8 V-0,5A. Na shemi je
pod številko 1 označen napajalnik, ki nam da vse
potrebne napetosti za napajanje elektronske
cevi.

Napajalnik sestavljajo: zaščitni upor 15 ohm/10 W
in dve diodi By236 ali podobni (te elemente dobite
v trgovini Iskre na Titovi cesti), potem upor
3k3/1/2W ter dva gladilna elektrolitska konden¬
zatorja 100(i in 50(i 300 V. Ta kondenzatorja
dobimo v vsakem RTV sprejemniku za glajenje
anodnih napetosti. V enem ohišju sta oba kon¬
denzatorja.

Pri elektronkah so označene elektrode s števil¬
kami, ki se nanašjo na noval podnožje elektronk.
Prve elektronke vsebujejo dva sistema elektron¬
ke, in sicer predojačevalnik VT1 triodo in krmil¬
no pentodo (driver) za močnostno pentodo VT2.
Zvočnik, ki ga uporabljamo za ta ojačevalnik, ima
sorazmerno visoko impedanco (600 ohm), ven¬
dar lahko damo med zvočnik in elektronko prila¬
goditveni transformator, katerega primar ima im¬
pedanco 600ohm in ga priključimo med sponki A
in B, sekundar pa ima impedanco zvočnika,
sponko sekundarja pa kratko vežemo z maso.
Na shemi ni označena varovalka, ki jo damo v en
vod omrežnega napajanja. Varovalka mora biti
hitro se taleča 100 mA/250 V. Pri gradnji moramo
vhodno stopnjo (2) čimbolj oddaljiti od vodov
omrežne napetosti.

Sam sem celotno vezje naredil na kovinski šasiji,
vendar ga lahko naredite tudi na ploščici tiska¬
nega vezja.

Izhodna moč ojačevalnika je približno 5W.
Sedaj pa še opozorilo:

POZOR!

OJAČEVALEC JE NAPAJAN DIREKTNO IZ
OMREŽJA, ZATO NAJ SE IZDELAVE OJAČE¬
VALNIKA LOTI LE TISTI, KI SE ZAVEDA VSEH
NEVARNOSTI ELEKTRIČNE NAPETOSTI!.
OJAČEVALNIKA NE POPRAVLJAJTE PRI
VKLJUČENI NAPETOSTI!! KO PA GA IZKLJU¬
ČITE, DAJTE SPONKI C IN D V NAPAJALNIKU
Z ŽICO V KRATEK STIK, DA IZPRAZNITE
KONDENZATOR!

Če boste ojačevalnik naredili po navodilih, bo
takoj deloval.

Signal za ojačevalnik lahko pripeljete iz gramo¬
fona s kristalno glavo, iz radia, magnetofona itd.

Najvažnejši podatki:

Poraba.12 VA

Koristna Izhodna moč. 5 W

Frekvenčni razpon .od 30 Hz do 18 kHz

Popačenje pri 3/4 nazivne moči .0,1 %

TIM 8 • 82/83 307

>

308  TIM 8 • 82/83

Marko Dulmin

slika 2.1

Digitalna
elektronika II.

Vsaka vrata izvajajo določeno opravilo, ki ima
svoje strokovno ime in matematični zapis. Vrata
NE izvajajo zanikanje — negacijo, ki se zapiše
takole:

F = A

(beri: ef je a prečna). Črtica nad spremenljivko
pomeni obrnjeno stanje. Isto pomeni krogec na
simbolu vrat, kar bo očitno kasneje. V svetu
digitalne elektronike se pogosto uporabljajo
angleški izrazi, ki bodo pisani v oklepaju: vrata
NE (INVERTER).

2.1. Osnovna logična vezja

Logična vezja, imenovana tudi logična vrata, so
vezja, ki imajo enega ali več vhodov in enega ali
(redkeje) dva izhoda. Na vhod priklopimo na¬
petost (stanje 1), ali pa vhod zvežemo z maso
(stanje 0). Tako vezje vsekakor napajamo z na¬
petostjo, vendar priključkov ne rišemo. Logično
vezje, na osnovi svoje zgradbe (namena), da,
v odvisnosti od vhodov, na izhod napetost (sta¬
nje 1) ali pa napetost 0 V (stanje 0). Kakšne so
napetosti napajanja, potrebne napetosti za stanje
0 oziroma 1 in kakšne so vhodne in izhodne upor¬
nosti, bo opisano v poglavju o praktičnih izvedbah
logičnih vrat. Poznamo 5 najosnovnejših logičnih
vrat.

2.2. Vrata NE

To so enostavna vrata, ki imajo en vhod in en
izhod. Vhod lahko označimo kot neodvisno spre¬
menljivko A, izhod pa je funkcija vhoda F. Vhodne
možnosti so 0 in 1. Tabela kaže, kako se izhod
odziva na vhodna stanja:

Vidimo, da vrata vhodno stanje obrnejo — inver-
tirajo, zato ta vrata imenujemo tudi INVERTER,
po slovensko pa NE-vrata, ker vse »zanikajo«.
Simbol, s katerim narišemo ta vrata, je na sliki 2.1.

2.3. Vrata IN (AND gate)

Vrata IN imajo dva ali več vhodov in en izhod.
Na sliki 2.2 je simbol vrat in tabela možnih
vhodnih stanj z ustreznimi izhodnimi stanji. Taki
tabeli rečemo pravilnostna tabela.

A

B

= A. B

slika 2.2

Iz tabele je razvidno, da je izhod 1 samo takrat,
ko sta A in B (in C ...  itd., če je več vhodov) v
stanju 1. Že sam stavek pove, zakaj ta vrata
imenujemo IN. To funkcijo imenujemo konjunkcija
in jo zapišemo takole:

F = A. B

Zmnožite vhode, pa bo takoj jasno, zakaj je
enačba operacije taka (0.0 = 0; 0.1=0;
1 . 0 = 0; 1 .1  = 1). Ta vrata uporabljamo pred¬
vsem'kot zaporni element. Če je B = 1, potem bo
na izhodu stanje, ki ustreza vhodu A; če je B = 0,
je izhod zaprt in vhod A nima dostopa do izhoda.
Tako kontroliramo tudi več vhodov, če jih vrata
imajo.

2.4. Vrata ALI (OR gate)

Vrata ALI imajo dva ali več vhodov in en izhod.
Na sliki 2.3 je simbol vrat in pravilnostna tabela.

TIM 8 • 82/83 3  09

Iz tabele se vidi, daje na izhodu 1 takrat, ko je A ali
B (ali  Ca//...)  ali  so vsi v stanju 1. To funkcijo
imenujemo disjunkcija, ki jo zapišemo takole:

F = A+B

Naredimo podoben račun kot prej: 0 + 0 = 0;
0+1 = 1; 1 + 0 = 1; in malo čudno 1 + 1=1.

2.5. Vrata NEIN (NAND gate)

Vrata NEIN imajo dva ali več vhodov in en izhod.
Na sliki 2.4 je simbol in pravilnostna tabela.

Iz tega tudi sledi:

A . B = A + B

Zelo važno je ločiti, kdaj je črtica nad A in B skupaj
in kdaj nad A in B posebej (beri A krat B prečna je
A prečna plus B prečna; ali: A in B prečna je A
prečna ali B prečna). O spreminjanju funkcij
s tem, da določene spremenljivke prečimo
(obrnemo, invertiramo), bomo kasneje še govorili.
Funkciji NEIN lahko rečemo še Sheferova funk¬
cija ali negacija konjunkcije. Mi bomo ostali pri
NEIN.

V oči zbode podobnost z IN vrati, samo da je izhod
obrnjen. Od tod tudi ime vrat — NEIN (ali NIN).
To funkcijo lahko napišemo:

T=A.B

oziroma

F = A7B

Prvi primer je jasen, ker pravilnostna tabela
ustreza »obrnjenim« IN vratom. Podobno velja
za drugi zapis:

2.6. Vrata NEALI (NOR gate)

Vrata NEALI imajo, tako kot vsa druga, dva ali
več vhodov in en izhod. Simbol in pravilnostna
tabela sta na sliki 2.5.

Podobno kot pri NEIN vidimo, da je F NEALI
vrat obrnjeni F ALI vrat. Torej za NEALI velja:

T=A+  B

oziroma

F = A + B

ali tudi

A. B = A . B rezultate invertiramo
0.0 = 0 rezultate invertiramo

0.1=0  rezultate invertiramo

1.0 = 0 rezultate invertiramo

1.1 = 1 rezultate invertiramo

A . B = F
1  =1
1  = 1
1  = 1
0  = 0

F = A . B

Sami preverite enačbe, podobno kot pri NEIN
vratih. Funkcijo NEALI imenujemo negacija dis-
junkcije ali Pirsova funkcija.

Tretji zapis pa ne vsebuje znaka za množenje,
ki naj bi predstavljal IN funkcijo, ampak znak
seštevanja, ki predstavlja funkcijo ALI. Vhodne
spremenljivke so pri tem invertirane:

2.7. Simboli

Tu smo uporabljali simbole vrat, kot so predpisani
po ameriških standardih. Tabela 2.6 daje vzpo¬
redni pregled simbolov različnih standardov.

310  TIM 8 «82/83

TABELA 2.6

Ljubo Zanoškar

A. M. omrežni
interfon

Vsi vemo, čemu lahko služi interfon in kako ko¬
ristna je ta naprava.

Ker so komercialni izdelki zelo dragi, si jih ama¬
terji izdelujemo raje sami.

V TIM in drugih strokovnih revijah je bilo objavlje¬

nih že veliko načrtov bolj ali manj kvalitetnih inter-
fonov, za katerih medsebojno povezavo potrebu¬
jemo dva prosta posebna vodnika, ki odredita
mesta, s katerih lahko potem komuniciramo. Veli¬
kokrat se začno problemi prav pri instalaciji teh
posebnih vodnikov za povezavo, pa tudi žica ni
poceni. Pred vami je rešitev, kjer uporabljamo
omrežje (220 V) istočasno za napajanje naprave
in povezavo med dvema ali več napravami.

In še nekaj zelo pomembnega: takšen interfon je
tudi prenosen in ga lahko priključimo na vsako
vtičnico za 220 V.

Opis naprave

Vsak interfon sestavljata oddajnik in sprejemnik.
Če bi vhod ali izhod navadnega interfona priklju¬
čili na omrežje, bi se dogajale prav nič prijetne
stvari (omrežna napetost in tok imata strašansko
moč — oglejte si mesto kratkega stika, ki je nastal
pod napetostjo 220 V) — takšne deformacije, kot
so tam, nastopajo pri izredno visokih temperatu¬
rah (2000°C in več), tudi obločno varjenje deluje

TIM 8 • 82/83 311

S

Slika 2. Oddajnik

na osnovi kratkega stika, vendar NE omrežne na¬
petosti!!), v najboljšem primeru pa bi slišali le
močno brnenje in nič drugega.

Končni rezultat je AM VF signal, ki ga pošljemo
preko ločilne stopnje v omrežje.

D1, D2, D3, D4 ščitijo izhodno stopnjo proti nape¬
tostnemu sunku ob vključevanju.

Da se izognemo nevšečnostim, napravo induk¬
tivno in kapacitivno ločimo od omrežja (Tr, C9,
C10), govor pa posredujemo s pomočjo ampli-
tudno modularnega visokofrekvenčnega sig¬
nala (AM VF). V sprejemniku VF signal »očisti¬
mo« in nato usmerjenega (detektiranega) posre¬
dujemo ojačevalniku in zvočniku, ki električne im¬
pulze pretvarja v mehansko nihanje in nihanje
zračnih mas, kar lahko zaznamo.

VF oscilator je preprost multivibrator, zgrajen
okoli T3 in T4. Izhod oscilatorja je povezan preko
T5 z močnostnim ojačevalnikom »C« razreda, T6.
Kolektorska napetost te ojačevalne stopnje je
krmiljena (modulirana) z ojačevalnikom T2, T7.
Ta ojačevalna stopnja pa je krmiljena z mikrofon¬
skim predojačevalnikom, ki mu izhodni nivo sig¬
nala lahko nastavimo s P1.

Slika 3. Sprejemnik

Sprejemnik je zelo preprost.

Oddani signal poberemo v točki A in peljemo na
vhod sprejemnika ter ga ojačimo z vezjem okoli
T8 in T9.

Potem signal usmerimo z D7, D8 in C15.

Za avtomatsko določanje in omejevanje nivoja
sianala skrbi vezje R18, D5 in D6, ki deluje le pri

^ B - B40C400

Slika 4. Usmernik

312  TIM 8 «82/83

zelo močnih signalih in varuje poslušalca pred
omrežno interferenco (brnenjem). NF ojačevalnik
je preprost, z enim operacijskim ojačevalnikom in
dvema transistorjema, z izhodno močjo 250 mW,
katerega glasnost uravnavamo s P3.
Priporočam, da P2 nastavite na najmanjšo vred¬
nost, da bi bilo omejevanje omrežne interference
kar najboljše.

Tu ni potrebno izgubljati besed.

Izhodna napetost je 12 V, transformator je lahko
navaden, za hišni zvonec.

Za napajanje lahko uporabite tudi kakršenkoli
drugačen usmernik ali baterije.

Mikrofon

Za tiste, ki vam dinamični mikrofoni niso dostopni,
sem narisal še nadomestek, ki uporablja kar
zvočnik.

Izbira materiala in gradnja

Material ni zahteven in ga bo lahko nabaviti.
Tranzistorje lahko zamenjamo s katerimikoli dru¬
gimi s podobnimi karakteristikami.

Transformator navijemo na tuljavniku 18-milime-
trskega feritnega lončka (Iskra), ki je tudi jedro
transformatorja.

Celotno vezje je zelo enostavno in ga lahko zgra¬
dimo brez večjih težav in zapletov.

Priporočam gradnjo na tiskanem vezju, ki pa ga
boste izdelali seveda šele, ko boste imeli ves ma¬
terial.

Izhodna moč oddajnika je okoli 1 W in lahko priča¬
kujemo dobre rezultate le v območju enodružin¬
ske hiše ali stanovanja, kdaj drugič pa morda
pride na vrsto tudi načrt FM omrežnega interfona,
ki bo imel tudi boljše karakteristike in doseg.

Breda Žerjal

Izdelajmo za pouk kemije in tehničnega pouka

Pripravi
resorcinol-
formaldehidno
umetno maso

Še bomo izdelovali umetne mase. Danes lahko
pripravite zelo zanimivo umetno maso glede na
zunanji izgled. Pravimo ji resorcionol-formalde-
hidna umetna masa. Ta ima zanimive lastnosti,
priprava je enostavna, zato se čimprej lotite dela.

1. Delovna naloga

Pripravi resorcionol-formaldehidno umetno maso
in proučuj njene lastnosti in uporabo.

Delovna naloga vsebuje:

— izbiro materiala

— navedbo delovnega postopka

— fotografski zapis

2. Material

— posoda, kalup (različne velikosti in oblike)

— 4g resorcinola

— 15ml formalina (35% razstopina formaldehi¬
da)

— nekaj ml klorovodikove kisline v razmerju 1:1

Opomba: Navedene kemikalije lahko nabaviš  v trgovi¬
nah, ki so navedene v reviji TIM 5, leto 1983

3. Delovni postopek

a) Priprava kalupa

b) Priprava reagentov (kemikalij)

c) Mešanje komponent — reagentov

d) Proučevanje lastnosti

e) Dopolnitve, praktična uporaba

Izberi primeren kalup, pri izbiri imaš prednost, ker
reakcijske zmesi ne bomo segrevali
V kalup daj 4 g resorcinola. Dodaj 15 ml formalina
in počasi dodajaj po kapljicah klorovodikovo ki¬
slino v razmerju 1:1, razredčeno z vodo. Kislino
kapljamo počasi, ker je reakcija močno eksoter-
mna (se pravi, da temperatura reakcijske zmesi
močno naraste).

Umetna masa izpade v trenutku iz reakcijske
zmesi.

Ko si proizvedel umetno maso, jo večkrat operi z
vodo, ker ima močan vonj po formalinu. Nato jo
izlušči iz kalupa in proučuj njene lastnosti in jih
vpiši v tabelo št. 1, TIM, januar 1983.

Proučuj naslednje lastnosti:

— barvo

— krhkost

— odpornost proti temperaturi (direktno segrevaj
v ognju)

Ne pozabi na rubriko dopolnitve in uporabnost.

TIM 8 • 82/83 3  1  3

Slika 1. Priprava reagentov

Slika 2. Dobljena umetna masa

Slika 3. Proučevanje lastnosti dobljene umetne mase

elektronika za
mlade

Vukadin Ivkovič

Avtomat z diodo

Kadar se zaradi megle poslabšajo pogoji vožnje,
prižgemo luči avtomobila pogosteje kot sicer.
Hiter tempo življenja in vremenski pogoji na poti
pogosto prisilijo vaše starše, da pri zapuščanju
vozila razmišljajo le o topli sobi, otrokih jn službi.
Če jih tedaj dobronamerni mimoidoči pešec ne
opozori na luči, ki so jih pozabili ugasniti, bodo
zelo verjetno prihodnje jutro zamudili v službo.
Prižgane luči bodo preko noči popolnoma izpraz¬
nile akumulator.

Tem nevšečnostim pa se lahko izognejo, če jim
priskočite na pomoč s svojim znanjem. Naredite
jim avtomat, kijih bo pri zapuščanju vozila z zvoč¬
nim signalom opozoril, da niso izključili luči. Av¬
tomat je zelo enostaven, pojasnite njegovo delo¬
vanje staršem, pa ga skupno vgradite v avto. Na
obstoječi električni napeljavi v avtomobilu ni po¬
trebna nobena sprememba. Avtomat z diodo pri¬
ključite na napeljavo le z dvema izoliranima žička¬
ma.

Načelna vezava obstoječe napeljave z včrtanim
avtomatom za opozarjanje je na sliki 49. Narisani
položaj stikal na sliki ustreza stanju, v katerem so
pred odpiranjem vrat, luči pa so prižgane. V tem
trenutku opozorilni avtomat ne deluje, ker skozi
zvočnik ne more teči električni tok (točki A in B sta
na enaki napetosti — potencialu).

♦ 12V

314  TIM 8 «82/83

Pri odpiranju vrat vozila se vklopi stikalo Pi in
skozi diodo ter zvočnik steče tok. Oster zvok opo¬
zori voznika, da ni izključil luči. Ko pa s stikalom P 2
izključimo luči na vozilu, izključimo tudi zvočni
signal. Dioda D služi za to, da onemogoči prehod
električnega toka skozi obe žarnici (Ž 1  in Ž 2 ) ter
skozi zvočnik, kadar luči na vozilu niso prižgane.
Pred vgradnjo dobro preglejte z mamo ali očetom
vezavo električne napeljave v vašem avtomobilu.
Vezava je natisnjena v knjižici o vzdrževanju vozi¬
la, ki ste jo dobili pri vozilu ob nakupu. Na podlagi
slike 50 in te slike napeljave vašega vozila ni
težko najti točk A in B, ki ju moramo povezati z
diodo in zvočnikom. Ker je najbolj pogost avto pri
nas Zastava 101, poglejmo, kako vgradimo naš
avtomat v ta avto.

Pri »stoenki« avtomat najlaže vgradimo tako, da
anodo diode (točka B) povežemo z varovalko G,
zvočnik pa z dvopolnim konektorjem, ki povezuje
stikala na stebru vrat z lučmi za osvetljevanje ka¬
bine. Ta konektor ima dva pola, zvočnik spojimo s
tistim polom, na katerega sta priključena dva
črno-vijolična vodnika tipke stikala P 1 ,

Še enkrat na kratko povejmo, kako vgradimo
opozorilni avtomat v vozilo. Med točki A in B (na
sliki debelejše označeno) avtomobilske elek¬
trične napeljave povežemo zaporedno diodo in
zvočnik ali električni zvonec, ki deluje na eno¬
smerni tok. Tako smo naredili avtomat, ki bo opo¬
zoril voznika, ki zapušča avto, da je pustil luči
prižgane.

Avtomat s tranzistorjem

Za tiste, ki s tem niso zadovoljni ali pa v trgovini
niso našli električnega zvonca ali zvočnika na
enosmerno napetost, priporočam opozorilni av¬
tomat s tranzistorjem. Ta avtomat je bolj »elek¬
tronski« kot prejšnji, a tudi pri njem bomo uporabili
naše znanje o tranzistorjih. Tudi ta avtomat pove¬
žemo z električno napeljavo avtomobila enako
kot prejšnjega med točki A in B, kot nam kaže
vezje na sliki 51.

Iz zvočnika oscilatorja bomo pri izstopanju iz vozi¬

la, če so luči še prižgane, slišali ton določene viši¬
ne. Višino tona lahko določamo v širokih frek¬
venčnih mejah s pomočjo premikanja drsnika tri-
mer potenciometra R. Za tiste, ki se jim zdi na¬
stavljanje višine tona s trimer potenciometrom
razkošje, povejmo, da ga lahko nadomestijo s ka¬
terimkoli uporom med 470 ohmi in 2,2 kiloohma.
Za tranzistor uporabimo katerikoli tranzistor tipa
NPN (na primer BC 107, BC 108, BC 109 itd).

Kolesar v prometu

Kdo izmed vas, mladi bralci, bo pomislil, da sem
na vas, ki seveda še nimate svojih avtomobilov,
pozabil. Tudi vi ste, kot vaši starši, udeleženci v
prometu, zato tudi vam za vaše vozilo, kolo, pred¬
lagam naslednjo dopolnitev zaradi večje varnosti
v nočnem prometu ali v megli. To dopolnilo lahko
uporabijo seveda tudi vaši starši, ki se zaradi po¬
manjkanja bencina vse pogosteje vozijo s kole¬
som.

Dopolnili bomo luči pri kolesu. Namesto običaj¬
nega prednjega žarometa in zadnjega odbojnega
stekla naredimo prednjo, »dolgo« in »kratko« luč
in zadnjo »stop« luč.

In kako to naredimo? Način je zelo enostaven. Na
dinamo (1) povežemo z eno žico prednjo luč (2), z

TIM 8 « 82/83 31  5

drugo pa zadnjo luč (4). Drugo žico, s katero je
povezana zadnja luč, povežemo preko stikala, ki
ga pritrdimo na krmilo, tako da ga lahko dose¬
žemo s palcem. S stikalom to luč vključimo ali iz¬
ključimo. Kadar gorita prednja in zadnja luč (skica
A), je napetost na posamezni luči manjša in pred¬
nja luč deluje kot »kratka« luč. Ko pa zadnjo luč
izključimo (skica B), gori sprednja luč močneje in
dobimo »dolgo« luč.

Povejmo še, da moramo na vseh kolesih po za¬
konu imeti obe luči, prednjo in zadnjo. Taka ve¬
zava pa nam rabi za opozarjanje voznikov, ki nam
peljejo nasproti in imajo prižgane dolge luči, peš¬
cev in tudi voznikov za nami. S pritiskanjem na
stikalo dosežemo, da prednja in zadnja luč utripa¬
ta, kar je bolj opazno, kot pa luč, ki sveti enako¬
merno.

inovator

V današnjem prispevku smo opisali nekaj napra¬
vic za varnost v prometu. Naloga pa se glasi tako¬
le: na osnovi predloženih napravic izdelajte po¬
dobno napravico, ki bi bila uporabna v avtomobi¬
lu, traktorju ali pri kolesu.

Tisti, ki bodo najbolje rešili to nalogo, bodo za na¬
grado lahko obiskali laboratorij za jedrsko fiziko
na institutu Jožefa Štefana.

Veseli nas, da so bili prvi odzivi na našo rubriko
Inovator dovolj dobri. Da je temu tako, boste sami
ugotovili pri branju v nadaljevanju sestavka. Naj¬
prej pa povejmo, da sta prva dva nagrajenca že
obiskala institut. Oba sta bila z obiskom nadvse
zadovoljna, saj sta na koncu izjavila, da jima obisk
pomeni več kot kakršnakoli materialna nagrada,
O tem, kako sta potešila svojo radovednost, zgo¬
vorno priča posnetek, ki smo ga napravili v
oddelku za razvoj industrijskih robotov. Verja¬
memo, da bo to vzpodbudilo vašo inovatorsko
vnemo i n bo takih obiskov v prihodnje še več. Zdaj
pa si poglejmo dvoje rešitev, ki sta nam jih poslala
naša inovatorja.

Rešitev prve naloge iz četrte številke Tima nam je
poslal Žiga Kušar, učenec 7. razreda, z Dolenjske
ceste v Ljubljani, Žiga je za svoji dve napravici
uporabil samo eno diodo. Napravici sta enostavni
in funkcionalno dobro zamišljeni, material pa je
lahko dobiti. Zato smo se odločili, da njegov pri¬
spevek objavimo v celoti.

Prva napravica je namenjena za ugotavljanje po-
laritete baterij, ki imajo zbrisano oznako (+—).
Za napravico potrebujemo žarnico (tlivko) in
diodo. Dioda in žarnica sta zvezani tako, kot vi¬
dimo na shemi. Ko vse povežemo, že lahko ugo¬
tavljamo polariteto. Napravico namestimo v pri¬
merno ohišje. Ko priključimo žici na nezaznamo¬
vana pola baterije, bo žarnica svetila, če bomo na
diodo priklopili +, če pa—, bo žarnica ugasnjena.
Želim, da vam bo napravica dobro rabila.

316  TIM 8 «82/83

Drugo vezje je namenjeno tudi za ugotavljanje
polaritete, vendar z njim lahko merimo tudi isto-
smerno napetost. V shemi ima vezje dva merilna
obsega, vendar jih lahko po želji še dodajamo. Za
gradnjo potrebujemo indikator (1 mA), preklopno
stikalo, diodo, upora, koščka žice in dobro voljo.
Dioda rabi istemu namenu kot v prvi napravici.
Preklopno stikalo vključuje v tokokrog različne
uporabe, s tem različne merilne obsege.
Indikator povežemo s plusom na diodo in upore,
ko je vse povezano, lahko začnemo meriti. Želim
vam veliko uspešnih meritev.

V šesti številki Tima smo opisali svetlečo diodo in
na podlagi te zastavili nalogo. Rešitev nam je po¬
slal (na žalost) neznan avtor. Kljub temu smo se
odločili, da njegov načrt objavimo, saj je zanimiv
in enostaven. Avtorja prosimo, da nam na vsak
način pošlje svoj naslov. Poglejmo si njegov
načrt.

Naprava za odkrivanje
električnih vodov

Velikokrat se nam zgodi, da moramo na steno
obesiti kakšno sliko ali pa hočemo potegniti an¬
tenski kabel, toda nismo gotovi, da pri tem ne
bomo zadeli v kakšen kabel električnega toka. Kaj
se pri tem lahko zgodi, pa že vemo. Zato veliko¬
krat obesimo sliko na mesto, kjer nima preveli¬
kega efekta. O kablih, ki jih zaradi tega porabimo
več, kot je potrebno, pa bolje, da ne govorimo. Da
pa bi se tem nevšečnostim izognili, nam garantira
tale napravica. Srce naprave je »sonda«, ki ima
nekaj sto ovojev žice navitih na feritnem jedru
dolžine od 6 do 10cm. Pri uporabi pa mora biti
zelo blizu stene. Občutljivost vezja nastavljamo s
pomočjo potenciometra P.

. S>10E ‘P....  5K

Si. <ooc rt ....brni,

d . tOfjf ti.... bc or

ci . iO/>f u  .... VZTT V

LE P - d,'odo

Vezje ima malo sestavnih delov, ki niso tako kri¬
tični. Morda le transistorja T1 ne dobimo vedno,
zato lahko z nekaj poskusi izberemo drugega.
Najbolje je, da poiščemo kakšnega visokofrek¬
venčnega (BF). Namesto LED diode pa lahko ve¬
žemo izhodni transformator in zvočnik, tako do¬
bimo namesto svetlobnega zvočni znak.

Matjaž Zupan

Energija
— vroča tema
današnjega in
jutrišnjega dne

Varčevanje v prometu

Po velikosti je promet tretji porabnik energije v
svetu — za gospodinjstvom in industrijo. K pro¬
metu prištevamo ves zračni, kopenski in vodni
promet (letala, vlake, avtomobile, ladje in tako
dalje). Poglejmo si nekaj številk, ki veljajo za po¬
rabo v Nemčiji za leto 1978. Tudi v drugih indu¬
strijsko razvitih deželah in pri nas veljajo podobna
razmerja. Od skupno proizvedene energije je
promet porabi 20,8 %. Izgube so dokaj velike, saj
se kar 78,4% te energije nekoristno porabi. (Pri
osebnih avtomobilih, na primer, znaša izkoristek
le okoli 8 %!) Viri, ki zagotavljajo to energijo, pa so
razporejeni tako:

97,4% nafta in njeni derivati
2,2% elektrika
0,25% premog
0,13% plin

Nafta in njeni derivati se uporabljajo v letalstvu
(kerozin), cestnem prometu (bencin in plinsko
olje), železnici (gorivo za motorne lokomotive) in
ladijskem prevozu.

Elektrika se v glavnem porabi za pogon električ¬
nih lokomotiv, malo pa tudi za električne avtomo¬
bile (viličarji, razni poštni kombiji za prevoz pošte
v mestu).

Premog so uporabljale parne lokomotive, plin pa
avtomobili.

Po porabi energije je najslabši letalski prevoz, za
njim cestni, potem železniški, najbolj ugoden pa
je ladijski. Zato moramo, predvsem velja to za to¬
vorni promet, kjer čas ni tako zelo pomemben, ta
vrstni red upoštevati. Promet z letali je primeren le
za hitro pokvarljivo blago, ki mora prepotovati ve¬
like razdalje, cestni tovorni promet pa naj rabi le
za prevoz na krajše razdalje. Za dolge razdalje,
po morjih ali rekah, pa so ladje daleč najbolj eko¬
nomično prevozno sredstvo. Poleg energije, ki jo
porabi posamezno prometno sredstvo, moramo

TIM 8 • 82/83 31  7

upoštevati tudi energijo, ki je potrebna, da se za to
sredstvo zgradi prometne objekte (letališča,
proge, ceste in pristanišča) in za njihovo vzdrže¬
vanje. Tu pa cestni promet potegne najkrajši
konec.

Tudi poraba energije znotraj posameznega
»razreda« se od enega do drugega primerka raz¬
likuje. Kadar naredijo kak nov reakcijski avion,
ponavadi piše zraven, za koliko ton goriva je nje¬
gova poraba manjša. Najbolj pa to velja za
osebne avtomobile. Eden glavnih podatkov je po¬
raba goriva v litrih na 100 kilometrov. Po posebnih
normah mora proizvajalec navesti porabo pri
enakomerni hitrosti 90kmti, pri 120krrvh in pri
mestni vožnji. Ti podatki veljajo seveda za po¬
letno vožnjo in za ogret motor, pa tudi za zmerno
vožnjo, zato so v resnici raje nekoliko večji. So pa
eden glavnih podatkov pri odločanju za nakup
tega ali onega avtomobila (razen pri nas, kjer ve¬
činoma kupimo tisto, kar je na voljo).

Drugi podatek, ki se uveljavlja v zadnjem času, je
količnik zračnega upora (cw), ki nam pove, ko¬
likšna sila je potrebna za premagovanje zračnega
upora. Ta sila je seveda odvisna še od čelnega
preseka avtomobila in od hitrosti. Narašča s kva¬
dratom hitrosti, kar pomeni, da se poveča za štiri¬
krat, če hitrost povečamo za dvakrat. Rekorder
med serijskimi osebnimi avtomobili je novi Audi
100, ki ima količnik zračnega upora le 0,30. Drugi
imajo večinoma okoli 0,35, starejši pa med 0,40 in
0,50. Zračni upor predstavlja dovolj veliko silo
šele pri večjih hitrostih (preko 60 krrvh), pri manj¬
ših pa se večina goriva potroši za premagovanje
sile trenja. Tu vpliva tretji podatek, ki ga v zadnjem
času tudi obešajo na veliki zvon, to je teža avto¬
mobila. Proizvajalci se radi pohvalijo, kako so z
zmanjšanjem teže in izboljšanjem aerodinamič¬
nih lastnosti zmanjšali porabo goriva. Najbolj
varčni avtomobil danes porabijo pri enakomerni
hitrosti 90km/h le okoli 4,5 do 5 litrov na 100 kilo¬
metrov, velika večina evropskih avtomobilov pa je
porabo znižala pod 10 litrov. Celo Američani se
trudijo zmanjšati »žejo« svojih cestnih križark.
Nekatere porabijo tudi po 251/100 km! Predstav¬
ljajte si, koliko kilometrov bi s takim avtom lahko
prevozili z našimi 40 litri na mesec.

In kako lahko varčujemo z gorivom? Sedaj smo
vsi prisiljeni (vsaj ko tole pišem) porabiti le 40 li¬
trov na mesec in se zato trudimo porabiti čimmanj
goriva. Največ prihranimo, če se sploh ne vozimo,
a žal to največkrat ne gre. Zato moramo upošte¬
vati naslednje nasvete:

— kadar se lahko peljemo z javnim prometnim

sredstvom (avtobus, vlak), to storimo. Pose¬
bej za otroke, ki se redko peljejo z vlakom, je
taka vožnja svojevrstno doživetje,

— pazimo, da na strehi nimamo prtljažnika, saj
že prazen poveča porabo tudi do 10%, poln
pa še toliko več. Kadar ga že imamo na strehi,
vozimo nekoliko počasneje kot sicer,

— vse nepotrebne predmete puščajmo doma,
saj velja, da okoli 80 kg dodatnega tovora po¬
veča porabo tudi za 1 liter na 100 km. Videl
sem že voznike, ki so poleti vozili s seboj
snežne verige in še drugo nepotrebno opre¬
mo,

— na avto ne navešajmo nepotrebnih okraskov
in obilice zunanjih ogledal,

— hitrosti omejimo v skladu s predpisi na 80 do
100krrvh, saj je poraba pri polni hitrosti bi¬
stveno večja,

— vozimo pri nizkem številu obratov motorja,
torej prestavimo v višjo prestavo, takoj ko je to
mogoče. Večina avtomobilov ima prestavna
razmerja taka, da menjamo v 2. prestavo pri
20 krrvh, tretjo pri 40 do 50 km/h in četrto pri 60
do 80krrvh. Prvo prestavo nasploh uporab¬
ljamo le za speljavanje, nato pa čimprej pre¬
stavimo v drugo. Vendar pa tudi vožnja pri
prenizkem številu obratov poveča porabo. Ko
začne motor pokašljevati, moramo prestaviti
navzdol. Posebej to velja za vzpone,

— pozimi ne ogrevajmo avtomobila pred vožnjo,
ampak takoj odpeljimo, vendar motorja ne
obremenjujmo preveč, dokler se ne ogreje. Za
prvih nekaj 100 metrov vožnje s hladnim mo¬
torjem pozimi velja, da porabi preko
301/100 km! Tudi čoka ne pozabimo zapreti
takoj, ko se motor ogreje,

— paziti moramo, da je pritisk v gumah tak, kot
ga priporoča proizvajalec. Če pa avto bolj na¬
ložimo, pa je lahko nekoliko večji (za 10 kPa
— torej za 10 kilopaskalov ali po starem za 0,1
atmosfere),

— skrbeti moramo za pravilno nastavitev vpli-
njača, ventilov in vžiga in sploh za skrbno
vzdrževan motor,

— večkrat očistimo in zamenjajmo zračni filter,

— pravilno podmazujmo vse ležaje, saj s tem
zmanjšamo trenje,

— menda zmanjšujejo porabo tudi razni dodatki
k motornemu olju.

Navodil je še precej, v glavnem pa velja, da mora

biti noga, ki pritiska na plin, čimbolj nežna, avto pa

lepo vzdrževan.

318  TIM 8 • 82/83

timov a zgodbica

Larry Niven

Napaka

Prevedel Mitja Zupančič

Natovorni ladji, nekje med Zemljo in Ganimedom,
je kapitan Elroy Barnes ležal na zaščitnem le¬
žišču, z bedastim nasmehom na obrazu. Prista¬
jalni ščit na premcu je bil dvignjen, tako da je od¬
krival veliko zakrivljeno okno kabine. Barnes je
opazoval negibne zvezde. Nekaj časa je trajalo,
preden se je zavedel, da od zunaj vanj strmi tujec.
Ogledal si ga je. Visok dva metra in pol, podoben
kuščarju, kupolasta glava, pokrita z luskami, in
usta, opremljena z nekaj ducati bleščečih, kot bri¬
tev ostrih zob. Na rokah je imel po štiri prste s
kremplji in v eni je držal zajetno, pištoli podobno
orožje.

Barnes je dvignil ohlapno roko in pomahal.
Tujec je bil zbegan. Človekove misli so bile neja¬
sne, skoraj nečitljive. Preveril je, če lahko zazna
misli še koga drugega, a razen Barnesa je bila
ladja prazna.

Tujec je stopil skozi šipo v kabino.

Šele zdaj je Barnes pokazal presenečenje. »Hej,
to je bilo pa dobro! Daj še enkrat.«

»S teboj je nekaj narobe,« mu je s pomočjo mi¬
selne projekcije rekel tujec.

Barnes se je zarežal. »Če hoče pilot ohraniti
zdravo pamet, mora prevzeti določene mere, s
katerimi premaguje dolgčas v vesolju.« Dvignil je
zeleno plastično steklenico s tabletami. »NST-24.
Kar dobro zadane. Do takrat, ko bom moral zve¬
rino krmariti v Jupitrov sistem, nimam nobenega
dela. Torej, zakaj pa ne?«

»Zakaj pa ne, kaj?«

»Zakaj ne bi šel še na kratek izlet, medtem ko sem
že na dolgem.«

Tujec je končno razumel. »Nekaj si storil svojemu
razumu. Kemikalije? Na Marsu uporabljamo ne¬
posredno električno stimulacijo.«

»Mars? Ali si res?«

»Barnes, postaviti ti moram nekaj vprašanj.«
Barnes je širokogrudno zamahnil. »Kar daj.«
»Kako je Zemlja pripravljena na napad iz veso¬
lja?«

»To je tajnost. Poleg tega pa o tem nimam niti
pojma.«

»Gotovo kaj veš. Katero je najmočnejše orožje, ki
si zanj slišal?«

Barnes je prekrižal roke na prsih. »Ne povem.« V

mislih se mu je izoblikovala slika bleščeče bele
svetlobe, kar pa mogoče ni bilo v nobeni zvezi z
vprašanjen.

Tujec je spet poskusil. »Ali je Zemlja kolonializi-
rala kakšne druge planete?«

»Seveda. Trantor, Mesklin, Barsoon, Perelan-
dra...«

Iz Barnesovih misli je bilo mogoče razbrati le to,
da laže, in tujec je izgubil potrpljenje. »Odgovoril
boš,« je rekel in ga s svojimi, kot igle ostrimi
kremplji, prijel za vrat.

Barnes je izbuljil oči. »Oh, oh, kakšna mora! Daj
mi steklenico ,konca'! Hitro!«

Tujec ga je spustil. »Povej mi o zemeljski obram¬
bi.«

»Vzeti moram ,konec'. Velika modra steklenica,
morala bi biti v omarici z zdravili.« Barnes je segel
vstran. Stensko omarico je odprl, še preden ga je
tujec ujel za zapestje.

»Ta .konec' — kaj bo napravil?«

»Streznil me bo, spravil k sebi.«

»Ti bo razbristril možgane?«

»Tako je.«

Tujec ga je spet spustil. Gledal je, kako je Barnes
na suho pogoltnil ovalno tableto.

»To je za primer, da se mi na poti znajde asteroid,

in moram na hitro izračunati nov kurz,« je razložil
Barnes.

Tujec je opazoval, kako so se Barnesove misli
začele bistriti.

Še malo, pa Barnes ne bo mogel več skrivati svo¬
jih misli. Tedaj bo vseeno, ali bo odgovarjal ali ne.
Treba bo samo prebrati misli, ki jih bodo sprožila
njegova vprašanja.

Barnesove misli so se še bolj zbistrile... in tujec
je ugotovil, da se sam razblinja v nič. Zadnje, kar
je mislil, je bilo to, daje stbril popolnoma naravno
napako.

TIM 8 » 82/83 3  1  9

timov/

oglasi

PRODAM motorni model JODEL
ROBIN DR — 400 za motor 10 —
15ccm, jadralno letalo MINI
NIMBUS razpon 3300mm, ja¬
dralno letalo PILATUS B — 4
razpon 3000 mm ter letalski
motor ROSSI 60 RC (ABC)
10ccm.

Jože Remec

Kranjska 15 A

64240 Radovljica

tel. (064) 75-282 od 20. do 21. ure

KUPIM načrt motornega letala
MUSTANG In svečko za bencin¬
ski motor SUPER TIGRE G—20.
Aleksander Poljšak
Ivana Rozmana 5
66210 Sežana

KUPIM elektromotorček 4,SV za
ladijski model, po možnosti z
osjo in ellso.

Roman Kljun
Ravne 32

61385 Nova vas pri Rakeku
tel. (061) 798-140 od 17. do 20.
ure

PRODAM Hm letnik 18 In 19.
Miran Povratnik
Skorno pri Šoštanju 54
63325 Šoštanj

VVOLKMAN — mini dlsco-stereo
AM — FM, prodam.

Pavel Zakrajšek
Trg svobode 30
61420 Trbovlje
tel. (061) 823-629

PRODAM doma narejen ojače¬
valnik za kitaro moči 50 W z
dvema vhodoma. Vsak vhod Ima
regulacijo jakosti, barve tona In
fuzz efekt. Prodam še motorček
Cox 0,8 ccm.

Ivan Golob
Šmlhelska c. 17
68000 Novo mesto

UGODNO prodam železnico po
N sistemu: lokomotive, upogib¬
ljive tire dolžine 1 m, krive tire,
kretnice, vagone, hiše In posta¬
jo. Vse po nizki ceni.

Rado Stevanovič
Videm 13

61262 Dol pri Ljubljani

KUPIM: 3 leve, 3 desne ročne
kretnice, travo, drevesa, 4 od¬
bojne tire, figure, 3 potniške va¬
gone. Vse za N sistem.

Prodam pa otroški telefon In mo¬
torček kasetofona.

Grega Kristan
Zg. Pirniče 91 N
61215 Medvode
tel. (061) 612-461

PRODAM 1 leto staro rolko.
Dušan Resnik
Blrčna vas 54
68000 Novo mesto

PRODAM elektro pionir, 501 ak¬
varij z ribami, rastlinjem In na¬
pravami. Priložim tudi gojitveno
omarico, hrano, zdravila In drugi
pribor. Prodam tudi tire za avto¬
cesto HO od Mehanotehnlke.
Davorin Horvat
Legenska cesta 14
62380 Slovenj Gradec

PRODAM eksplozijski motorček
WECO HB 3,5ccm z dvema ža-
rllnlma svečkama, nekaj goriva
In propelerjem.

Dušan Jankovič
Jadranska 7
61000 Ljubljana
tel. (061) 266-080

PRODAM dlgitron OLYMPIA
LCD 380 še pod garancijo In me¬
rilni Instrument za merjenje V, A,
O in dB. Merilno območje pri V In
A v min., ali pa zamenjam za wal-
kle-talkle z dometom do 15 km
(par). Cena po dogovoru.

Darko Vldemšek
Aljaževa 32
61000 Ljubljana
tel. (061) 28-38

KUPIM VVALKIE TALKIE z do¬
metom od 10—15 km po ugodni
ceni. Prosim, navedite točen
opis In ceno.

Matjaž Razpet
Dol. Novaki 40
65282 Cerkno

PRODAM železnico po HO si¬
stemu (8 tovornih, 3 potniške
vagone, 2 lokomotivi, 35 krivnih
tirov, 9 ravnih, 2 odbojna ele¬
menta, kretnico, križišče ter 8
drevesc).

Kupim pa načrt za VVALKIE-
TALKIE dometa 3—4 km.

Borut Klanjšek
Dol 24 E/a
61430 Hrastnik

PRODAM nov eksplozijski mo¬
torček prostornine 3,5 ccm SU¬
PER TIGRE z ellso in 1 litrom go¬
riva. Prodam tudi motorček pro¬
stornine 1,5 ccm ali zamenjam za
dlesel motorček.

Robert Petruša
Hrvatini 103
66280 Ankaran

KUPIM material za maketo male
železnice po HO sistemu (dreve¬
sa, hišice In tovarne, stikalo,
travo). Predvsem pa potrebujem
ljudi za maketo (figure).

Andrej Zupanc
Depala vas 67
61230 Domžale

KUPIM Tim št. 3 letnik 7273 pod
pogojem, da je številka kom¬
pletna, ker potrebujem načrt
podnožja za LAMBORGHINI
COVNTACH LP — 500. Plačam
po povzetju.

Andrej Grbec
Pot v Dele 3
61381 Rakek

PRODAM naslednje KIT komple¬
te: predojačevalnik z regulacijo
toka, 4 ali več kanalni llght show,
ojačevalnik 2x7W, LED test,
generator melodije, kombinacijo
llght showa In bežeče luči (3—10
kanalov), UKW oddajnik. Nave¬
dene komplete po naročilu tudi
Izdelujem. Prodam še revijo ŽIT
1981, 1982, Iskrin usmernik
0—20V In večjo količino elek-
tromateriala.

Bojan Šuštar
Ljubljanska 71
61240 Kamnik
tel. (061) 832-262

PRODAM model dirkalnega
čolna SILAK z motorjem OPS
10 ccm In resonančno cevjo.
Cena po dogovoru.

Peter Škofič
Gorica 1 a
64240 Radovljica

KUPIM delujoč dleselskl motor¬
ček od 0,3 do 2 ccm z navodilom.
Cena naj ne presega 500 din.
Janko Vesel
Sodražica n. h.

61317 Sodražica

KUPIM 2 dobro ohranjena 1,5 V
elektromotorčka za jadrnico.
Marko Mencin
Drama 7
68310 Šentjernej

320  TIM 8 • 82/83

KUPIM vvalkle-talkle, po možno¬
sti z večjim dometom, UKV ali
KV sprejemnik, lahko v KIT-u, IL
723 ali zamenjam za RCA 923 in
radijski stereo sprejemnik
(lahko kvalitetnejši avto radio).
Prodam pa CB postajo PALO-
MAR SSB 500, staro eno leto In
dobro ohranjeno, stabilizirani
usmernik 13,8 V 4 A In usmernik
z regulacijo od 7—15V 15A, fleš
PENTAX, zvočne omarice
2x10 W.

Aleksander Karlatec
Debro 53
63270 Laško

KUPIM načrta za motorno letalo
PIPER-PA 18 In pa načrt jadral¬
nega letala »Jadran«.

Tilen Vogelnik
Kranjska 16
64240 Radovljica
tel. (064) 75-328

PRODAM Mercedes 280 GE na
daljinsko vodenje — nov.
Roman Mlakar
Kardeljeva ploščad 28
61000 Ljubljana

KUPIM načrt za GO-KART. Zra¬
ven načrta naj bodo tudi naslovi
trgovin z rezervnimi deli. Cena
načrta naj ne presega 150 din.
Robert Lobada
Študljanska 33
61230 Domžale

NUJNO kupim VVALK-MAN ozi¬
roma kasetofon na slušalke.
Jure Nahtigal
Potoče 15

64205 Preddvor pri Kranju

KUPIM: balso debeline 8mm —
50x10cm, 4mm — 30x8cm,
3mm — 32x10cm. Upore: 1/4W
do 1/8 W: 50 kQ (4 kose), 1kQ,
47kQ, 15kQ, 10kQ, 100k£i (2
kosa). Kondenzatorje: 150|*F (2
kosa), 22 nF (3 kose), 47 uF (2
kosa), 120pF (2 kosa), 100pF,
1 (iF, 160pF, 150pF, 27pF, 47pF.
3 servomehanizme (SIMPROP,
VVEBRA, ROBBE). MF transfor-
matorčke (tloris 7x7 mm):

rumen, bel, črn. Integrirano
vezje S 042 P ali pa ga zamenjam
z RCA CA 3059 404. 3 podnožja
za Integrirana vezja (za 16
nožič), potenciometer 4,7 kQ
(LIN). Diodo 10366 ali podobno.
Franci Turk
Šujica 12

61356 Dobrava pri Ljubljani
tel. (051) 641-100

PRODAM letalski motorček
SUPER TIGRE G — 20 2,48ccm,
letalski motorček OS. Max 10
FSR, čoln Iz poliestra, motorno
letalo za motorje od 2,5 —
6,5 ccm. Prodam tudi trup ja¬
dralnega letala (balsa) in nekaj
osi ter propeler za brodarski
model.

Kupim pa štarter PRYFIT 2V ali
kaj podobnega. Kupim tudi go¬
rivo in svečke za eksplozijski
motor KB-marine 3,5ccm.

Samo Laharnar
Celovška 189
61000 Ljubljana

PRODAM avto na žično vodenje
BMV turbo (skoraj nov), želez¬
nico po HO sistemu (2 lokomoti¬
vi, 2 kretnici, 67 tirov, regulator
hitrosti, 8 vagonov), konstrukcl-
jo-sestavljanje z vijakom, kitaro
LARK potrebna manjšega po¬
pravila, vse to pa tudi zamenjam
z doplačilom za 12-kanalno na¬
pravo za DV (oddajnik, spreje¬
mnik, 5 servomotorjev, 2 bateriji,
polnilec, akumulator).

Kupim pa letalski motorček
5 ccm z rezervoarjem In nekaj
goriva.

Franc Nunčlč

Sotensko 15

63240 Šmarje pri Jelšah

PRODAM LEEM-ovo CB mobll
anteno z original podstavkom,
3m 50-ohmskega kabla In ko¬
rektorje PL 259, 10m 50-ohm¬
skega kabla z dvema konektor-
jema PL 2,59, slušalke 2x1600
ohm, mikrofonsko žirafo z ohiš¬
jem, 4 korektorje PL 259, kvarc
kristala 26610 MHz ter
27065 MHz ter več uporov, tran-
slstorjev In kondenzatorjev po
ugodni ceni. Sprejemam samo
pismene ponudbe.

Brane Korošec
Bezenškova 12
61000 Ljubljana

PRODAM odličen repni AM —

FM sprejemnik INNO-HIT z LED

indikacijo postaj In slušalko.

Mere 13x7x2cm, 3V napajanje.

Sandi Kastelic

Prečna 68

68000 Novo mesto

NAJBOLJŠEMU ponudniku pro¬
dam štirlkanalen light show, v
lepem ohišju In popolnoma nov.
Gregor Drofenik
Ulica heroja Bračiča 4
63000 Celje

KUPIM IC NE 555 in SN 76477 In
ojačevalnik 2x5W  (lahko brez
ohišja).

Prodam pa IC SN 7490.

Erik Alič
Reboljeva 6
61000 Ljubljana

KUPIM vse vrste servomehani-
zmov — tudi pokvarjenih.

Ljubo Zanoškar
Prešernova 15
61000 Ljubljana

KUPIM integrirano vezje AY-3-
-8500.

Tomo Kordež
Kropa 91
64245 Kropa

tel. (064) 79-540 od 18. do 19. ure

PRODAM KIT komplete (oja¬
čevalniki, voki-toklji, efekti...),
elektromaterlal, light-shovv 4x
x1500W, sirena ameriške po¬
licije 12 V/60 W, ojačevalnik 2x
x30W, CB antene 5D In 1/2, av¬
tomobil na DV z napravo in CB
postajo znamko superscope s
carinsko deklaracijo in dovolje¬
njem.

Ervin Bizjak
Sp. Idrija 150
65281 Sp. Idrija

PRODAM LIGHT-SHOVV. Število
kanalov ni določeno (so brez
ohišja) — po želji ga naredim.
Jože Pegane
Vrtna ul. 3
68340 Črnomelj

tel. (068) 51-526, od 19. do 20.
ure

KUPIM žarllno svečko za motor
SUPER TIGRE 6-20.

Aleksander Poljšak
Ivana Rozmana 5
66210 Sežana

PRODAM kalupe trupov jadral¬
nih in motornih letal. Sprejemnik
in modul SSM CONTEST 2 kosa
servo (contest) z dodatki.
Branko Dežman
Naklo 156
64202 Naklo

NEDOKONČANO maketo želez¬
nice, HO sistem, velikost 3 m 2 , 3
proge, 4 lokomotive in vagone
ugodno prodam.

Marko Fllll
Srebrnlčeva 5
66000 Koper

tel. (066) 23-851 — proti večeru

slikovna križanka

Pavle Gregorc

trgovina z amaterskim in tehničnim materialom
VAM NfclOI VSVOJIH POSLOVALNICAH NA

VSE KAR POTREBUJETE ZA DELO PRI TEHNIČNEM POUKU
VSE KAR POTREBUJETE ZA DELO V KLUBIH IN KROŽKI
MODELARSKI KOMPLETI,

MATERIALNA IZDELA

RADIOAMATERSKI IN

TEHNIČNE IGRAČE —

ELEKTRIČNE ŽELEZNICE, ELEKTRIČNI AVTOMOBILI,
MODELI. KONSTRUKCIJSKI KOMPLETI.

MOBILSKI

A V

RO

ORODJA

lODELAf

NAKUP LAHKČfOPRAVITE

(\ _  /

LJUBLJANA, STARI TRG 5

h ni k

TR