ř List 25. np v • lecaj LY i lzhajajo vsak petek ter stanejo v tiskarni prejemane za celo leto 3 gld. 50 kr., za pol leta 1 gld. 76 kr. in za četrt leta 90 kr., po pošti prejemane pa za celo leto 4 gld., za pol leta 2 gld. in za četrt leta 1 gld. — Za prinašanje na dom v Ljubljani se plača na leto 40 kr. Naročnino prejema upravništvo v Blasnikovi tiskarni. Oglase (inserate) vzprejemlje upravništvo, in se plača za vsako vrsto za enkrat 8 kr., za dvakrat 12 kr., za trikrat 15 kr. Dopisi naj se pošiljajo uredništvu „Novic". Izubijani 18. juntfa 1897. & &&& it it it it it ífc it it it it it it it ífc it it it dfeáte it it it itit § nikov v Nemčiji. Pomisliti je vsekako treba, da nemško Politiški oddelek. začasno in se utegnejo 09 WWV^WW^ Nemci v pravi luči. prijateljstvo z našo državo razmere premeniti. Take razmere so plod tistega vladanja, ki je na Če-škem odrivalo češki narod in povsod podpíralo Nemce. Nemški žolč zaradi jezikovnih naredeb se še ni po- Pruscfilsko gibanje na Severnem Češkem je že precej staro i tolažil Avstriji se pa prav ne upajo nastopiti, ker se a vlade niso imele časa > da na nje obraćale svojo po s pravo pogumnostjo ne odlikujejo. Zato so pa porabili zornost. Treba je bilo gledati, da se kje ne pojavi pan- priložnost, ko društvo » Alldeutscher Verband" imelo slavizem tem ko so gospodje stikali za namišljeno zbor v Lipsiji, da so si dali duška svojim pristno nem- nevarnostjo, se je ugnezdila prava resna nevarnost. Kakor škim težnjam. Na tem shodu se ni govorilo o avstrijskih na Primorskem tako se tudi na Češkem ni nikdo změnil > Nemcih kot o podanikih tuje države, temveč kot o nem- kaj da iredentovci delajo. Lepo mirno so lahko delali » ških ^naselnikih. Tu so se preočitno pokazale velikonemške nikdo jih ni motil. želje, naj se poruši meja, ki še leči Avstrijo od Nemčije Nadejamo se, da bodo sedaj gospodje na Dunaju Wolf, Funke in Schiicker, znani kričači v dunaj- spoznali, da nemška in italijanska iredenta niste dve skem državnem zboru, so obžalovali, da ni nemški dr- izmišljeni strašili, temveč se dejanski nahajati in naši žavni zbor ugovarjal jezikovnim naredbam in da nemški državi že nevarni postajati. Največji uspeh nemške ire- državni kancelar knez Hohenlohe ni napěl vseh sil, da prisili Avstrijo do preklica jezikovnih naredeb. Seveda dente redeb. bil î tem da doseže za sedaj preklic jezikovnih nase polagoma znebili čeških uradnikov v Wolfu na ljubo vsa nemška diplomacija ne bode porab- nemških krajih, kateri seveda nočejo zatisniti očeša ljala vsega svojega vpliva, a znamenito je, da- možje, ki vsemu nemškemu počenjanju. so avstrijski državni poslanci, si upajo tako klicati tujo Sedaj pa nastaje vprašanje, če morejo nemški libe državo, naj se umeěa v avstrijske notranje stvari. ralci še nadalje hoditi s Schonererjanci. S tem naravnost Sedaj se je jasno pokazalo, kako je Rieger prav pokažejo vso plitvost svojega avstrijskega patrijotizma, s imel, ko je svaril pred razdelitvijo Češke po narodnostih. katerim so se še nedavno ponašali. Posebno se bi jim Če se napravi poseben nemški del dežele s posebno morala odrekati vsa vladna zmožnost, ako se zavezujejo upravo, bode v tem delu se gojila v največji meri nemška s takimi ljudmi. Mi ne damo dosti na patrijotizem nem iredenta. Že sedaj je po vsem Severnem Češkem silno ških liberalcev, a da so upali vedno hoditi z Schonererjem » razširjen iredentovski duh, kajti drugače bi možje Schone- pa vendar dvomimo Če pa hočejo, tem bolje, si vsaj za rerjevega zaupanja ondu ne bili voljeni v državni zbor. zmiraj zapro pot do kacega vpliva na državne posle. Besede, katere so se govorile v pa tako brez vsacega pomena. njih so se izraž niso misli Pri tacih razmerah je pa vsekako potreba, da se zjedinijo dežele češke krone. Le v taki veliki skupini z velicega delà avstrijskega nemštva in baš v tem tiči vsa mnogoštevilnim češkim življem bi mogli brzdati nakane nevarnost. Se li more država v resnih časih zanašati na nemških iredentovcev. Iz Prage bi ne dobili potuhe, kot ljudi, ki najrajši videli, da avstrijske meje ne bilo so dosedaj od raznih stranij. Pred vsem se bode pa več, da bi berolinski državni zbor odločeval tudi o av- jim moralo vcêpiti v'glavo, da niso nič več nego drugi strijskih stvareh in nemški državni koncelar zapovedoval narodi velikemu delu Avstrije. Stvar tem bolje pomisleka Splošno bode treba na Severnem Češkem še dosti « vredna, ker imajo naši nemški iredentovci več somišlje- prememb. Uzroki sedanjemu razmerju so jako globoki i a i I « , 242 se nan jo ni obraćalo nobene pozornosti. Prav z gotovostjo lahko rečemo, da je mnogo zagrešila že šola, kajti našli so se učitelji, ki so vcepljali nežni mladini prusofilstvo v srce. Minister Gautsch je bil dal odpraviti iz šolskih knjižnic več knjig, pisanih v velikonemškem duhu, a kaj je vse to pomagalo, če so se pa nauki dotičnih knjig z živo besedo v šoli razlagali. Pa tudi nemškim društvom se je vedno gledalo skozi prste. Mi nismo za omejenje društevene svobodě, a toliko pravice pa ima vendar država, da ne pusti, da bi se po društvih gojil naravnost jej nasprotne težnje, in se de-lovalo za sosedne države. Če je zadnji jezikovni boj, le to dosegel, da je av-strijske Nemce pokazal v boljši luči, smemo biti Slo-vani zadovoljni. Politični pregled. Cesar in jezikovne naredbe. Konservativni „Linzer Volksblatt" poroča, da je pri vsprejemu načelnikov posameznih klubov desnice dejal cesar nasproti baronu Dipauli-ju : „Ko bi bil jaz tega mnenja, da morejo jezikovne naredbe le količkaj škodovati nemškemu narodu, bi jih ne bil nikoli izdal. Toda jaz vem, da so le pretveza za druge namene. Zato me veseli, da so se vsaj zastopniki katoliških, popolno nemških alpskih dežela pridružili večini". Odločno je cesar obsodil s tem po-čenjanje Nemcev v zbornici. Poročilo navedenega lista se od nobene strani ne prereka in „Neue Freie Presse" je polna jeze, kaže veliko nevoljo nad uspehom desnice tudi na Naj-višjem mestu. Hrvatska. — Sedanja vladajoča mažaronska stranka na Hrvatskem se jeze peni, da je opozicijonalna stranka dosegla pri zadnjih volitvah take uspehe. Vladni listi pred vsem povdarjajo, da so k uspehu opozicije največ pripomogli duhovni, ki so na nečuven način rovali proti vladini stranki, tudi gredo na rovaš teh vsi izgredi. Hrvatski ban je šel tako daleč, da je izposloval pri cesarju, da je ta poklical zagreb-škega nadškofa Posiloviča na odgovor. Pa Mažaroni niso dosegli zaželjenega uspeha. Nadškof je bil pač pri cesarju, a od tega ni vsprejel kake graje, temveč obrazložil mu je le vse hrvatske razmere. Nadškof je přišel zadovoljen domov in ko je imel ob neki priliki več odličnih duhovno v okrog sebe, je dejal da, če tudi so morda v prostrani nadškofiji nekateri, ki v vsem ne zadoščajo zahtevam popolnosti, vendar moram reči, da smo na pravém tiru in dokler ostanemo na tem potu, se nam ni potreba ničesar bati. — Takoj po volitvah so vladni listi predstavljali uspeh opozicije za neznaten in brezpomemben. Drugače so pa sodili o zmagah opozicije vladni krogi v Pešti. Da bi nevoljo Madjarov v Pešti nekoliko omilili Mažaroni v Zagrebu, so se vrgli z veliko silo na opozicijo. Pred vsem so strastno pali po duhovnikih, kateri edini so krivi vseh iz-gredov pri volitvah in tudi vseh uspehov opozicije. Zlasti na-padajo mažaronski listi biskupa Strosmayerja. Veliko županstvo zagrebško je izdalo na vse okrajne glavarje in županstva okrož-nico, v kateri se naroča, naj zbirajo materijal zoper duhovne in naj natančno poročajo o posameznih slučaj ih kako so ti pri volitvah agitovali. Udani okrajni glavarji in župani bodo seveda poročevaje o dogodkih se veliko zlagali. Na podlagi tega neresničnega materijala skušala bo potem mažaronska vlada razveljaviti nekaj opozicijonalnih mandatov. Belgija. — V Belgiji ni splošne vojaške dolžnosti. Kdor ima denar, se lahko odkupi od vojaštva, oziioma si preskrbi namestnika. Umevno, da so nižji sloji jako nezadovoljni z vojaško postavo, ker le oni morajo služiti vojake. Pojavlja se sploh čim bolj mnenje, da naj se uvede splošna vojaška dolžnost. Katoliška vlada, ki je prijateljica kapitalistov je proti temu. Vojaški krogi se pa potegujejo za splošno vojaško dolžnost, ker bi se s tem vojaška moč Belgije znatno pomnožila. Minolo nedeljo so napravili v Bruselju privrženci splošne vojaške dolžnosti demonstrativen ubhod, katerega se je udeležilo 60.000 osob. Javno mnenje zahteva pravične vojaške postave in zakonodajstvo se bo moralo prej ali slej temu ukloniti. Rusija in Avstrija. — Stari lisjak Bismark je v nekem neruškem listu dal duška nevolji nad vspehom sestanka avstrijskega cesarja z ruskim carjem v Petrogradu, pri katerem sta se obe državi dogovorili za skupno operacijo. Dotični članek pravi, da ima Nemčija pravico zahtevati, naj se pojasni, kako se je premenilo razmerje mej Avstrijo in Rusijo. Upati je sicer, da se to ni zgodilo na stroške Nemčije, vendar se politične avtontete v skrbeh, da se je tako zgodilo in imajo tehtnih vzrokov, zahtevati pojasnil. Seveda Bismark misli, da mora Avstrija Nemčijo za vsak korak vprašati ; po-zabil je pa na tajno spletkarjenje, katero je on sam svojedobno vodil z Rusijo napram Avstriji, k sreči vsled previd-nosti in razsodnosti Rusije zastonj. Stari lisjak naj le ne bo v prevelikih skrbeh. Francija. — Francoska zbornica ima drugače oster pravilnik nego naša avstrijska. Ko je pred kratkim minister za javna delà Turrel odgovarjal v zbornici, na neko interpelacijo so socijalistični poslanci dělali velik hrup. Socijalist Gerault Richard je mej razpravo imenoval poslance policijske ovaduhe. Zbornica je zaradi tega sklenila izključiti tega poslanca za mesec dnij. Predsednik je pozval izključenega poslanca, naj se pokori sklepu zbornice in naj zapusti dvorano. Ker se je Gerault branil, je predsednik prekini! sejo. Mej tem pa je přišel v zbornico oddelek osem vojakov, katerih vodja je položil roko na ramo poslanca Geraulta ter ga v ime postave pozval zapustiti zbornico. Poslanec je izjavil, da se umakne sili ter je zapustil v spremstvu vojakov zbor-nico, kričeč: Zivela socijalna revolucija. Rusija in Francija. — Mnogo se je že pisalo o po-tovanji francoskega republikanskega predsedsednika Faure-ja v Petrograd. Kakor se zdaj poroča, je konečno določeno, da odide Faure iz Pariza dne 25. julija v Petrograd, kjer bo na Petrovem dvorcu gost ruskega carja. Pot v Petrograd bo šla po morju, kjer se bo v Cherbourgu predsednik ukrcal na ladijo, Ta sestanek dveh vladarjev ne bo brez političnega pomena in verjetno je, da Bismark oziroma Nemčija tudi z uspehi tega sestanka ne bo zadovoljna. Kreta. — Ob ednem z mirovnimi pogajanji v Carigradu bi velevlasti tudi rade rešile kretsko vprašanje. Za guvernerja na Kreti naj bi se imenoval Evropejec, toda državljan kake velesile, ki ni interesovana pri celem vprašanju. Uredila naj bi se domaća vojska na otoku, ki bi skrbela za red, da bi mogli vojaki velesil zapustiti otok. Za uredbo te vojske bi se naj najelo posojilo, za katero bi jamčile velesile. Umevno je, da to ni všeč Grški, ki še vedno misli na Kreto, še manj Turški, ki se boji izgubiti na Kreti svojo oblast. Bil bi pa pač že skrajni čas, da se naredi mir na Kretu, kajti v sredini otoka vlada največji nered. Turška in Grška. — Mirovna pogajanja se vrše naj-počasneje. Nesrečna nejedinost mej velevlastmi je kriva vseh neuspehov. Turčija si ve izkoriščati to nejedinost in spletkari najvspešneje v svojo korist. Grška je že opetovano prosila velesile, da že skoro doženejo mir, ker turške čete kakor ko-bilice pustošijo najbogatejšo in najbolj rodovitno grško pokrajino, okupirano Tesalijo, doma v Grški pa uporniki delajo pre-glavico vladi. Glede velevlastij se poroča, da Angleška najbolj oštro nastopa proti Turčiji in je odločno proti temu, da bi Grška odstopila Turčiji kako ozemlje. Rusija je bolj prijenljiva T 243 za Turčijo in je pri volji, da se meja v Tesaliji določi tako. da S plačo upravitelja, kontrolorja, uradnega in sekcij- Tyrn avos dobe Turki v svojo last. Tudi Nemčiia je na strani Ru- gkega sluge spojene aktivitetne doklade v skupnem znesku sije. To storita pa Rusija in Nemčija le v namen, da klubujeta Angleški, ki tako oštro na&topa. Kakor se poroca, so zdaj velesile predlagale turški vladi za mir z Grško: Vojnih stro-škov plača Grška 1,600 000 turških funtov, vrh tega pa prepusti Turčiji vso letošnjo žetev v Tesaliji. Turška vojska 546 gld. vstavljene so bile dotičnikom s 1. novembrom 1896. leta. vsemi naturalnimi stanovanji združena je ostane do žetve v Tesaliji, potem takoj zapusti. Sultan prosta kurjava, električna razsvetljava in užitek vrta. Mnogo časa porabilo se je za napravo vrtov, potov y baje neče ničesar slišati o tem, da dal Tesalijo zopet z nasadov » drevoredov itd. To delo izvrševali so edino rok. Zato ovira sklenitev miru in skuša s tem podaljšati okupacijo Tesalije. Grška se tudi že pripravlja na vse eventuval-nosti teško prisiljenci, dočim je dobavo dreves, grmovja itd. razun nekaterih ročno nakupljenih reči oddal deželni odbor Vojni minister Tsamados je odpotoval v termopilsko so- proti zaračunenju po enotnih cenah vrtnarju F. Herzman inspicirat vojsko, ministerski predsednik Ralli pa je javno povedal, da se mora Grška brez odlašanja pripraviti na nadalje>anje vojne. ^ flfedfcífcdftA ti» & ^^ € Obrtnija. & skemu v Ljubljani, kateri je za nasajanje in nadzorovanje preskrbel tudi izvežbanega vrtnarskega pomočnika. Končna ograja bolniškega posestva pa se je žal mogla do sedaj izvršiti le ob cesti od Št. Peterske mit-nice do administracijskega poslopja, ker vsled velike za-mude kamnoseškega konsorcija potrebni podnožní kamen mvii^^ » še do danes ni popolnem oddan. Nova deželna bolnica. Deželni odbor je v minulem zasedanju předložil deželnemu zboru naslednje obširno poročilo o zgradbi nove deželne bolnice, o novi pogodbi glede priskrbe režijskih potrebščin in hrane bolnikom ter o stavbinskih stroških do konca 1897. Stavbinsko delovanje pri zgradbi bolnice, odkar so se vanjo preselili bolniki pa do konca minulega leta ob- segalo je najpred dovršitev manjših del v paviljonih , katere naprave so se, ker niso bile bistvene, morale svoje- časno opustiti, da je bilo mogoče jeseni 1895. t j ekaj se preseliti. To delo obsegalo razun raznovrstnega slikarskega, pleskarskega in mizarskega delà sosebno napravo gospodarske oprave v kuhinji, perilnici in v shram-bah, napravo gospodarske oprave v vseh paviljonih in pa ono za bolniške. sobe III. razreda, potem napravo po- hištva v sobah za I. in il. razred, v delavnih sobah pri- marijev, v stanovanjih sekundarijev ter končno napravo jalouzij iz deščic v vseh poslopjih. Stroški za te naprave pokrili so se deloma s kreditom 4800 gld., ki ga je za opravo dovolil visoki de- želni zbor s sklepom dne februvarija 1895, deloma m pa z dodatnim kreditom v znesku 15.090 gld., dovoljeuim za dopolnilna delà leta 1896. s sklepom z dne 6. februvarija 1896. leta. pravému stavbinskemu delu prištevati je dovršitev administracijskega poslopja, katero je do spomladi 1896. leta še nedodelano rabil deželni odbor za svoje pi- sarne, dočim so bili ravnateljstvo in upravništvo ter sprejemna pisarna do dovršitve administracijskega poslopja začasno nastanjeni v razpoložljivih prostorih ginekologi-škega paviljona. Istotako se je tudi dovršila hiša za uradniška in služabniška stanovanja. Te dve poslopji ste bili dogotovljeni meseca avgusta, nastanjeni pa tekom po-letja. Stanovanja v uradniški hiši so bila odkazana upravitelju in kontrolorju. V hiši za služabnike stanujejo ma- šinist î kurjača in uradni sluga, dočim se je za sekcij Zaradi potrebe ločitve gotovih bolnikov, kakor za- hiralnici nastanjenih blaznih, infekcijoznih in časno v kožobolnih, kakor tudi zaradi bolnikov na opazovalnem oddelku, treba je bilo na bolnišničnem posestvu napraviti zase cgrajene, poleg dotičnih poslopij, oziroma od-delkov ležeče vrte. Istotako sta bila upravitelju in kon- trolorju odkazana v porabo vrta i ostalemu prosta stano- vanja imajočemu osebju pa skupaj en, poseben ograjen i ■ - vrt. Planiranje in naprava vrtov izvršeno je bilo sicer v glavnih rečeh preteklega leta, vendar pa ne do dobrega. Uzrok temu so, kakor uže omenjeno glede ograje in na-saditve žive meje, deloma zelo zamudne oddaje od strani podjetnikov, deloma pa tudi za delo na prostém jako popol neugodne vremenske razmere preteklega leta. Leta 1896. se je med drugim morala tudi niti razsvetljava s tem, da se je omislilo več novih sve-tilnic, katerih potreba se je pokazala po dosedanji skuš-nji. Za te inštalacije kupil se je le potreben materijal pri tvrdki Siemens & Halske, dočim je montiranje pre- skrbel nastavljeni mašinist sam. Končno se mora omeniti še odprava ki so se v prvem letu pokazali pri kurilni napravi in nedostatkov ki jih je tvrdka Bruckner & Comp. odstranila večinoma ob svojih stroških. Glavno delo prouzročilo pa je to, da se je blizo 350 parnih peči moralo narazen vzeti in zopet sestaviti, ker se je v prvi zimi pokazalo, da na večih krajih puščajo. Kar se tiče finančnega uspeha bolnišnične zgradbe, dovolil je visoki deželni zbor v raznih minolih zasedanjih na račun stavbinskega zaklada z vštetim gori omenjenim zneskom 4800 gld. vred, ki se je za opravo dovolil bol- nišničnemu upraviteljstvu, vsega vkup kredit v znesku 697.370 gld., čegar zadnji obrok v znesku 15.000 gld. . Od tega kredita izplačal se je do zapade koncem sedaj vpoštevaje vse na račun stavbě zaračunjene stroške vkupni znesek 638.690 gld. 561 kr. Natančne končne podatke o vkupnih stroških bol skega slugo pripravilo podstrešno stanovanje v hlevskem nišnične zgradbe pa bo zamogel deželni odbor šele v pri poslopji. hodnjem rednem zasedanju predložiti visokemu deželnemu 244 zboru î ker se bo končni sklep obširnega in zamudnega Kakor pripoveduje skušen čebelo- in sadjerejec v obračuna vršil šele v prihodnjih tednih ter se mora isti kmetijskem listu írancoskem, so tudi čebele hude navrh tega pregledati še potom kolavdacije. Toliko pa je sprotnice tega, našemu sadnemu drevju tako škodljivega gotovo, da bo razpoložljivi kredit z malimi diferencami mrčesa, čebelam je ta mrčes oziroma njih zalega v cvetji bržkone zadoščal za do sedaj izvršena delà in pa za ona na poti pri obiranju medu iz cvetja in vsled tega ga ki se še izvršijo ter, da se še na 1897. leto odpadajoči zasledujejo. ostanek kredita v znesku 53.879 gld. 43y2 kr. ne bo popolnem porabil, ker tvrdka Brtickner in pa akcijska družba za svoja delà pri kurilnih napravah z zneskom približnih 13.000 gld. z varščino vred jamčite še čez zimo 1897/98 (Dalje sledi ) 4W M -■< 9' * I s' S ■ ' ' >• Pažljiv opazovalec opazi precej potem, ko je samica cvetoderjeva svoja jajca v cvetje založila, na drevji namesto cvetja male rjave polkrogljice enake glavicam na-gelnove žbice, cvetje izgleda, kakor da bi ga slana osmo-dila, to pa ni slana zakřivila, ampak ta grda in cvetju toli nevarna mala mrčes cvetoder ki v cvetje Obrtnijske raznoterosti. Izvoz v Spanijo. C. kr. trgovinsko ministerstvo je naznanilo trgovskim in obrtniškim zbornicam.'da morajo avstro-ogerski poljski in industrijski izdelki, katere se naloži na ladijo na kaki nemški, belgijski, holandski itd. luki in so na-menjeni v Spanijo, biti opremljeni s spričevalom o izviru in transit-certifikatom. Take certifikate izdajati so upravičeni založila svoja jajca; le ogledite si tako osmojeno cvetje bolj natanko in našli boste v vsakem cvetu malo jajčice ali pa že malega črvička 7 se od cvetnega meda živi in s tem cvetje vniči, da se ne more iz njega razviti sad. Zakaj da čebela sovraži to mrčes je lahko umljivo » cvetni med leži na dnu cvetja in čebela išče med in če najde v cvetji črva, ki liže ta med, ga odstrani, ga vniči avstro-ogerski carinski urad, kjer blago prestopi mejo ali ob- in ob jednem opraši čebela tudi s cvetnim prahom, ki se drži njenega trupla, cvetje, ko je oprášeno, ne oddaja lastnije onega kraja, iz katerega se je blago naravnost v Spanijo poslalo (fakturiralo) in konečno vse one oblastnije in korporacije, imajo pravico izdajati certifikate o izviru. Ime- več medu, ker porabi vse soke za razvijanje sadu. Po novane transit-certifikate mora vidirati dotični španjski konzul oprašenju odpade belo cvetno listje in mrčes, ki ne najde v Avstro-Ogerski, ni pa potrebno v tem slučaju dati vidirati več hrane, nima tudi bivališča, črvu, ki se je iz jaje mrče certifikata španjskemu konzulu v luki, kjer se je blago naložilo, sovih razvil, ako ga čebela sama že ni vničila, nedostaje Tovorni vozovi iz jekla. 0 porabi jekla piše „Amer. Slovenec u Poraba jekla v najraznovistnejše namene se vedno hrane in potemtakem pogine glađu. Cvetje, ki je okuženo od tega mrčesa se ne odpre bolj utrjuje in izkorišča. Najnovejše je to, da dobe železnice jeklene tovorne vozove. Stroški tacega voza so bili pre i 15. ostane zaprto, da daje malemu mrčesu toplo hišico leti pet do šestkrát večji kakr za voz iz lesa ; dandanes je tedaj tudi ne more samo po vetru oprašiti in daje se po temu nasproti mogoče jeklen tovorni voz z isto vsebino ton takém, ker cvet dokler ni oprášen in s tem oplojen, iz in za isto ceno izdelati Kakor lesenega. Koliko prednosti in zlasti prihranitve je poraba jeklenih tovornih voz, nam razlaga „Railroad Gazette" s temi crpa delj časa med, mrčesu dovolj hrane, da se lahko številkami : Vzemite slučaj, da teža jeklenega voza le za 5000 funtov laglja od lesenega tedaj pomeni to pri tisoč vozeh znižanje teže za 5 milijonov funtov ali čisto 2 500 ton. Izračunili so, da stane vožnja za jeden ton te vrste, ali kakor se v trgovini imenuje „mrtva" teža na leto 10 dolarjev za povprečno daljavo milj, torej dovolj izrase, le čebela zamore od tega mrčesa okuženo cvetje še ohraniti in oploditi in s tem ta mrčes vničiti. Ob jednem potrdi ta franeoski kmetijski list vnovič dobrodejni vpliv čebel pri oprašenji sadnega cvetja s sle-dečo prigodbico : neki občini na Francoskem skozi prihranili na leto 25.000 dolarjev. Ce pa se po tem ra- dvajset let sadno drevje vzlic vsej skrbi in dobrému obde- čunu primerjajo ostali v rabi se nahajaječi železni tovorni lovanju, akoravno lepo in bujno rastlo, ni rodilo nič vozovi, katerih je skupno v Zjed. državah 1,250.000, tedaj se prihrani z jeklenimi vozovi svoto 31,250.000 dolarjev. sadja ; ko pa se je eden izmed kmetovalcev te občine « Kmetijstvo. » i* » začel slučajno s čebelorejo pečati ter si v bližini sadnega drevja postavil par panjev čebel, se je to, kakor po co-prniji naenkrat spremenilo, sadno drevje začelo je obilo sadja nositi in leto za letom so imeli dovolj sadja. Občeznano pa je itak, da se je sadjarstvo v Avstra V Čebela 9 sovražnik jabolčnega cvetodora. liji še razvilo, ko so tamošnji kolonisti čebele tamkaj Kakor znano provzroči cvetoder na cvetju sadnega drevja škodo s tem, da uniči cvetje in provzroči, da vzlic vsem drugim ugodnostim in vzlic še tako skrbnemu ob-delovanju in oskrbovanju sadnih dreves ne obrodi nič sadja in kjer se je ta nadlega enkrat zaplodila jo je težko zatreti. udomaćili, poprej imeli so sicer že sadno drevje ali ro- 0 h dilo ni, ko pa so čebele v Avstralijo zapeljali in tamkaj udomaćili, še le tedaj, ko so čebele začele sadno drevje obletavati, dalo je drevje tudi obilo sadja, tako, da iz Avstralije celo sadje izvažajo v Evropo. Zvěděni sadjarji in čebelarji trdijo po takem. vso Le tiči žužkojedci so njegovi zalezovalci, ker jim gredo v slast; varujte tedaj tice in glejte, da jih přivábíte v vaš sadovnjak s tem, da jim po zimi v sadovnjaku natrosite krme. pravico, da v krajih, kjer propada čebeloreja tudi sadjereja, veliko čebel, veliko sadja. i propada Ne pa dragi sadjarji, da bi iz tega sklepali i da je treba par panjev čebel v bližini sadovnjaka imeti in 245 da nam ni treba nič delati in bi drevje rasti pustili kakor raste in vse delo čebelam in ljubemu Bogu prepustiti, ne tega pa ne. Drevje, ki naj daje veliko sadja in s tem veliko haška, se mora tudi prav pridno oskr-foovati in obdelovati, gnojiti itd., da bode veliko cvetja pognalo in čebele bodo potem cvetje že varovale. Sadjarji poprimite se tedaj tudi čebeloreje v večji meri kakor dosedaj, s tem ne boste ne samo - pospešili sadjereje, ampak tudi čebele nanesejo vam veliko medu, imeli boste dvojni hasek, obilo sadja in veliko medu in po takem dvojni dobiček. Slednjič ne pozabite na male tičke, ki skačejo na vašem drevju od vejice do vejice pobirajoč škodljivo mrčes, v zimi v stiski, ko jih glad žuli, natrosite jim hrano v sadovnjaku, s tem přivábili jih boste tja in po letu povrnili vam bodo to malo gostoljubnost ne samo z Ijubeznjivim petjem, ampak očistili vam bodo vaše drevje vsega mrčesa in mrčesne zalege in s tem vam pomagali povekšati vaše blagostanje. „Domov." Kmetijske raznoterosti. — Dobava žita, sena, slame itd. C. in kr. 3. vojna intendanca je poslala tukajšni trgovski in obrtniški zbornici izkaz o přibližuji potrebščini oskrbovalnih predmetov (pšenice, rži, ovsa, kruha, sena, razne slame,"trdih in mehkih drva, premoga), katere je zagotoviti za dobo 1897/98 za čete c. in kr. stalne vojske in c. kr. deželne brambe v postajah Gradec, Ptuj, Maribor, Celje, Celovec, Beljak, Trbiž, Ljubljana, Toplice, Trst, Koper, Gorica, Gradiška, Pulj i. dr. Ta izkaz se lahko pogleda v pisarni trgovske in obrtniške zbornice ustna pojasnila se pa lahko poizvedo pri oskrbovalnih maga-cinih v Ljubljani, Celovcu, Gorici, Trstu, Pulju, Gradci in Mariboru. — Izlet »Glasbene Matice« v Postojino se je vršil minolo nedeljo ob najlepšem vremenu in najobilneji udeležbi. Nad 600 izletnikov je dospělo v metropolo Notranjsko. Vrli Postojinčani so najlepše pozdravili izletnike. Na kolodvoru so jih sprejeli tržki župan in narodna društva. Vsa Postoiina je bila v zastavah in rodoljubkinje so sipale cvetlice na došlece. Ob zvokih godbe in pokanji topičev je lep sprevod šel v trg. Po sv. maši v župni cerkvi je bil ogled jame, na to obed in po obedu koncert. Pevska zbora, ki sta nastopila v jami in pri koncertu sta žela obilno pohvalo. Prosta zabava, ki je sledila koncertu je nudila najraznovrstneja razvedrila, katera je prirejevalni odbor preskrbel. Lep izlet ostane vsem udele-žencem v najboljšem spominu, „Glasbeni Matici" pa mora biti v ponos. — Razširjenje kolodvora južne železnice v Ljubljani in odprava prometnih ovir na Dunajski cesti. C. kr. glavna inspekcija avstrijskih železnic je predložila c. kr. železniškemu ministerstvu poročilo v obravnavi zastopnikov južne železnice in mestnega magistrata ljubljanskega o nedo-statkih južne železnice kolodvora in o odpravi prometnih ovir na Dunajski cesti v Ljubljani, kjer jo križa južna železnica. V teh stvareh vložili so prošnje na ministerstvo in na glavno ravnateljstvo c. kr. priv. južne železnice deželni odbor kranjski, mestni magistrat ljubljanski in pa trgovska in obrtniška zbornica. Zdaj je na podlagi omenjenih preiskav, pri katerih se je priznalo, da je treba prometne ovire na Dunajski cesti odstraniti, visoko c. kr. železniško ministerstvo povabilo upravni svet c. kr. priv. južne železnice, naj brž ko mogoče napravi in predloži generalni načrt o tej stvari. Kar se tiče poslopja južno-železniške postaje v Ljubljani se priporoča, da bi se gradilo novo poslopje nasproti Reseljevi cesti. Ko bode generalni nacrt sestavljen, snidila se bode konferenca. h kateri bodo povabljeoi tudi c kr ravnateljstvo državnih železnic v Beljaku, magistrat ljubljanski, trgovska in obrtniška zbornica in drugi faktorji, katerim je varovati javne interese. — Ker je tudi uprava južne železnice preverjena, da je treba ome-njene nedostatke odpraviti, d* se bode ložje vršil promet na južni železnici v Ljubljani, se sme tudi upati, da lode konferenca se zjedinila, kako bi se upraviČenim željam prebivalstva ustreglo in^ da se bodo sklepi tudi izvršili in promet olajšal. — Železnica Brezo vica-Vrhnika. Pri visokemu c kr. železniškemu ministerstvu vršile so se 12. marca t 1. obrav-nave o financiranji in zgradbi lokalne železnice Ljubljana (Brezovica) Vrhnika Koncesijonarje zastopali so dež. poslanec Ivan Hribar, župan ljubljanski, dež poslanec Gabrijel Jelovšek, župan vrhniški in Ivan Gruden, c kr. davkar v p. na Vrhniki in ker se je vse vredilo, je pričakovati vsaki dan raz-glasa dopustilnice za omenjeno železnico v državnem zakoniku. Giavinskih dělnic se bode izdalo za 50 000 gld., od katerih jih dobi dežela Kranjska za 20 000 gld., kranjska hranilnica v Ljubljani in nekateri zasebni interesentje pa za 30.000 gld. Priroritetno posojilo, katero bode razdeljeno v delne zadolžnice, bo pa znašalo 400.000 gld., in to garantuje država Ker bo železnica le 12 kilometrov dolga in so, kakor se poroča, vsi načrti pripravljeni, sodimo, da se bode zgradba kmalu oddala in da bode tudi kmalu zgrajena, ker posebnih težkoč pri delu mislimo, da ne bo. — Narodna šola v Velikovcu. Da učenci „Narodne sole" v Velikovcu ob slovesnih prilikah morejo dostojno na-stopiti tudi na zunaj, omislila se jim je nova šolska zastava. Izdelale so jo Č šolske sestre v Mariboru. Zastava ima na jedni strani podobo Matere Božje z Jezušckom v narocji, na drugi podobo sv. Cirila in Metoda. Častite mariborske sestre dodajo dva traka. Na jednem je napis: „Naša ljuba Gospa, prosi za nas Boga!", na drugem pa: „Sv. Ciril in Metod, prošita za naš rod". ' — Da se pokrijejo stroški za zastavo, gre do vseh slovenskih rodoljubkinj in rodoljubov prošnja za radodarne doneske, kateri naj se blagovolijo čim preje dopo-slati upravništvu .,Mir-a" v Celovcu — Novo žensko podružnico Cirila in Metoda so ustanovile rodoljubkinje v Rojanu pri Trstu — Ustanovitev društva za povzdigo prometa tujcev. Na poziv gospoda župana Ivana Hribarja vršilo se je dne 2. junija pod njegovim predsedništvoin v mestni dvorani zborovanje in posvetovanje o ustanovitvi društva za povzdigo prometa tujcev. Od povabljenih gospodov udeležilo se je tega posvetovanja precejšnje število in se je vsestransko povdarjalo, da bi zdaj, ko je Ljubljana vsled potresne katastrofe postala širom sveta znana, bilo umestno in zanjo koristno, da se v njej povzdigne v zadnjem času občutno pogrešani promet tujcev, ter da se store v tem oziru kaki koraki. Po daljši debati sklenilo se je, da je, predno se spušča v meritorično razpravo zadeve, Vv liti komite 10 članov, ki bi storil pripravljalne korake v tem oziru V ta komité bili so pri tem zborovanju voljeni sledeči gospodje : Prof. Vinko Borštner, hišni posestnik, Fran Doberlet sen., kanonik dr. Sebastian Elbert, c. kr. vladni svetnik Ludovik marquis Gozani, redakter Julij pl. Ohm Janu-schowsky, profesor Ivan Maher, notar Ivan Plantan, odvetnik dr. Makso Pire, prof. Fran Orožen in fin. komisar dr. Rudolf Roshnik. Komité konstituviral se je takoj, ter volil predsednikom gospoda kanonika dr. Elberta. «4© — Maksimalna vozna tarifa za prevoznike v Ljubljani. Magistrat ljubljanski naznanja, da velja od 1. julija 1897. naprej v Ljubljani sledeča prevozniška tarifa: I. Za vožnjo po mestu in predmestjih plača se : za prvo četrt ure z jednim konjem 25 kr , z dvema konjema 40 kr. : za vsako daljno četrt ure z jednim konjem 25 kr., z dvema konjema 30 kr. II. Za vožnjo s kolodvorov od vlakov v mesto in pred-mestja brez ozira na dobo vožnje se plača: a) po dnevi: z jednim konjem 40 kr, z dvema konjema 60 kr. ; b) po noči: z jednim konjem 50 kr., z dvema konjema 80 kr. Za prtljago, katere voženec noče ali ne more imeti v vozu, katera se torej vozi na kozlu, plaćati je 15 kr. Ta vozna od-redbina velja jednako za vse dni, tudi za nedelje in praznike, za vsako vřeme in ne glede na ,to, se li vozi več ali manj oseb. Vsaka začeta četrt ure se šteje za celo, če še tudi ni pretekla. Pri naročenib vožnjah velja vožnja za pričeto s tištim časom, za kateri je voznik naročen, in tudi pride na odme-njeni kraj. Ako pride pozneje kakor je naročeno, računati je voznino od časa prihoda. Če je pri kaki vožnji plačati mit-nino, plačati jo mora voznik, toda na račun vožencev. K dnevu se štejejo v mesecih maju, juniju, juliju, avgustu in septembru ure od 6. zjutraj do 9. zvečer, v drugih mesecih pa od 7. zjutraj do 6. zvečer. — Slavnost v Ljubljani, katero priredi dne 27, junija t. 1. pevsko društvo „Ljubljana", bode zares prava narodna slavnost Ta dan združili se bodo v Ljubljani vsi slojevi našega naroda v proslavo slovanské pesmi in narodne stvari. Po društvih bodo zastopani slovenski kniiževniki, umet-niki, učitelji, obrtniki, delavci, narod, kakor tudi oni možje, ki zastopajo kulturna slovenska podjetja. Zastopan bode torej celokupen narod slovenski. Do zdaj so prijavila naslednja društva svojo udeležbo: Slovansko pevsko društvo v Trstu, delavsko podporno društvo v Trstu z zastavo, pevsko društvo „Hajdrih" na Proseku, slovensko pevsko društvo v Ptuju, pevsko društvo „Lira" v Kamniku z zastavo, pevsko društvo „Glas" v Sodražici, Celjski Sokol v Celju, Zagorski Sokol v Zagorju z zastavo, akad. društvo „Slovenija" na Dunaju, akad. društvo „Triglav" v Giadcuz zastavo, čitalnica v Spodnji Siški z zastavo, čitalnica v Skofji Loki z zastavo, čitalnica v Kamniku z zastavo, Čitalnica v Bizoviku z zastavo, slovensko bralno društvo v Tržiču, družba sv. Cirila in Metoda v Ljubljani, „Glasbena Matica" v Ljubljani, slovensko pisateljsko društvo v Ljubljani, slovensko učitelljsko društvo, „Ljubljanski Sokol" z zastavo, Narodna čitalnica v Ljubljani z zastavo, klub slovenskih biciklistov „Ljubljana, I splošno ljubljansko kolesarsko društvo, slov. planin, društvo, slov. kat. del. pevsko društvo „Zvon" v Ljubljani, slov. del. pevsko društvo „Slavec" z zastavo, veteran kor v Ljubljani, tamb. klub „Zvezda" v Ljubljani, „Jadranska Vila" na Sušaku z zastavo. — Do zdaj so obljubili udeležiti se slavnosti naslednji slovenski skladatelji gg. : dr. Benjamin Ipavec, Fr. S Vilhar iz Zagreba. Danilo Fajgelj in Karol Hoffmeister. Gospod dr. Benjamin Ipavec posvětil je pevskemu društvu „Ljubljana" krasno skladbo: „Da sem jaz ptičica, kam bi zletela", katero bode pel mešan zbor na koncertu dne 27 t. m. Radi potrebnih priprav želi in prosi društvo „Ljubljana", da se ostala društva čim prej od-zovejo in prijavijo svojo udeležbo. Na bratsko svidenje torej v matuški Ljubljani. — Slavnostna otvoritev »Narodnega doma« in blagoslovljenje zastave »Celjskega Sokola« vršilo se bode dne 7. in 8. avgusta t. 1. — Birmanih je bilo letos v ljubljanski stolnici bin- * 0 koštno nedeljo 1455, na binkoštni ponedeljek 290. — Kmetijske družbe letošnji občni zbor se bode vršil dne 8. julija. — Vojaško. Gojenci tržaške kadetne šole vadili se bodo letos na Gorenjskem v mapiranju. Jeden oddelek (1 častnik in 60 gojencev) pride v Lesce in ostane tam od 18. do 23 julija, drugi oddelek 4 častniki in 45 gojencev), pride v Radovljico, tretji (1 častnik in 15 gojencev) pa na Bled, kjer ostaneta od 18. julija do 10. avgusta. — Legalizovanje podpisov. Vsa sodišča so dobila od pravosodnega ministra posebno okrožnico, s katero se opo-zarjajejo, da ne smejo strank, katere hočejo, naj jim sodišče kaj legalizuje, siliti k notarjem, nego morajo brez ugovora iz-polniti svojo dolžnost — V mestno hranilnico v Novemmestu je uložilo meseca maja 89 strank 16 309 gld. 69 kr. vzdignilo pa 72 strak 7599 gld. 36 kr. Posojil se je izplačalo 11 stránkám 6550 gld. — Izpred porotnega sodišča. Dne 8. junija sta bila obsojena Anton Bistan posestnik iz Lošic v litijskem okraju na pet mesecev in njegova dekla Marija Knez na dva meseca težke ječe. Bistan je po krivem prisegel da ni oče nezakonskega otroka Rozalije Dolinar in dekla Knez je tudi v korist svojemu gospodarju s prisego po krivem pričala — Drugo porotno zasedanje se je s to obravnavo končalo — Povodenj. Nalivi dne 10. junija so provzročili, da je okrog Borovnice mocno narasla voda poplavila senožeti in polje. Škoda je velika. Nesreča. Dne 6 t m. po noči je 20Ietni Janez Kovačič iz Obločič pri Staremtrgu pal s kozolca, kamor je hotel iti spat, ulomil si tilnik ter čez dva dni umrl. — Treščilo je binkoštni ponedeljek v konjsko čred o nad vasjo Grahovo ter ubilo 100 gld. vredno kobilo Flor. Srebotnika iz Grahovega. Eno žrebo je omainilo. — V Ljubljanico je skočil dne 13. junija nepoznán člověk. Beračil je v neki gostilni. Ker je bil sila nadležen so mu gostje zapretili s stražnikom. Nad tem se je berač raz-jaril rekoč: „Današnjega dne nečem več preživeti" in je letel naravnost v Ljubljanico in v njo skočil ter se kmalu skril pod njo. i — Toča je pobila po Vjpavskem in močno prizadela vinograde. Uradno se ceni škoda na 16 000 gld. — Z voza je pal dne 4 t m v Medvodah Franc Strgar iz Vikrč, ko je odkladal vr^če. Pobil se je tako ne-varno, da je vsled dobljenili poŠkodb drugi dan potem umrl. — Vojak utonil. Dne 2 junija peljala sta se v Mariboru korporal Bierbauer 47 pešpolka, plavalni mojster vo-jaške plavalnice in korporal Robot v čolnu po Dravi k plaval-nici. Čoln je zadel ob mostnico in se razbil. Bierbauer je utonil Robot se je s plavanjem řešil. — Velik pretep mej laškimi in slovenskim delavci. V Škednju pri Trstu gradi . kranjska industrijalna družba plavže. Dotična delà izvršujejo poleg slovenskih delavcev tudi laški Uprav satanska hudobnost laških delavcev je v soboto prouzročila velik pretep. Ko so opoldne delavci počivali, šli so neki .'laški delavci in razstrelili prav v bližini Slovencev neko skalo, ne da bi bili slovenske delavce obvestili. Storili so to z očitnim namenom, da pobijejo nekaj Slovencev. Eksplozija je obsula slovenske delavce s kamni in mnogo iz njih je bilo zadetih. Pravi čudež je, da ni bil nihče ubit. Po-sledica tega je bil pretep, katerega se je udeležilo kacih 600 oseb. Dva Laha in jeden Slovenec so bili težko rajeni. Poli-licija je aretovala tri osebe. — V nedeljo o polnoči je neki Fusconi napadel nekega Slovenca klicoč: Pojdi sem, slovenski prasec, da te razsekam na kose. Policija je Fusconija aretovala; našla je pri njem veliko bodalo Nekateri iz Italije došli delavci so sprevideli, da jim ni obstanka, ker se je vsled vla-dajoče razburjenosti bati, da se primerijo novi izgredi, in so se zategadelj odpeljali na Laško. — Regulacijska akcija v Ljubljani. V občinskemu svetu ljubljanskemu se je v zadnji seji poročalo o dosedanjih uspehih regulacijske akcije. Dosedaj pečal se je občinski svet v 70 slučajih z odkupi in je dosedaj vzprejel ponudb, oziroma 247 stavil protiponudbe s skupnimi odkupninami v znesku 468.146 šilci izkopali 16 ponesrečencev ; izmej teh sta dva bila mrtva gld. 15 kr. Sklenila je mestna občina dosedaj 31 odkupnih 14 pa nevarno ranjenih. Ostali so najbrž ubiti. pogodb s skupno odkupnino 244.642 gld. 59 kr. in faktično Velika eksplozija. V Stefanskirchenu na Bavar v gotovini izplačala 218.100 gld. 71 kr. Mej dosedanje od- skem je treščilo v smodnišnico, v kafceri je bilo spravljenega kupe vzprejela se je tudi odkupna zadeva hiše Elize Sedlar na 500 gld. smodnika. Smodnik se je in eksplodira! s tako Marije Terezije cesti v namen otvoritve dovozné ceste na dr- silo da je razrušil ednajst drugih pavilij in izruval vec žavni kolodvor za odkupnino 9600 gld. Posestnika Ivan Vilhar dreves. Celo v mestu oddalj 2 km od smodnišnice in Rajko Arce na Sv. Petra cesti ništa vzprejela protiponudb je bilo vsled eksplozije pobitih več oken in polomljenih nekaj mestne občine, katera je prveinu ponudila 30.000 gld., dru- vrat. gemu pa 18 000 gld., tudi g. Josipina Pikl v Frančiškanskih — Morje preplavilo je mesto Voiron na Francoskem. ulicah noče nič vedeti o odkupu svojega slavbišča in vrta. za Nastala je morska troba in morje je preplavilo mesto broieče kar jej je mestna občina obljubila 30.000 gld. Ako te zneska 11 000 stanovnikov. Voda je podrla vse tovarne in razrušila odbijemo od dosedanje skupne odkupnine, znašajo ostale od- več hiš Škoda se ceni na 10 milijonov frankov. Več oseb je kupnine 380 546 gld. 15 kr., katere je mestna občina do- utonilo. Voda je stala v mestu 6 metrov visoko sedaj vzprejela in na katere je ista vezana. Kot premoženje Svetloba in daljava solnca. Zvezdoslovec Boud je regulacijskega zaklada smatrati je 1.) brezobrestno posojilo izracunil, da solnce sije 470 tisoČkrat, Zollner celo da 619 države pr. 100.000 gld. ; 2.) darilo kranjske hranilnice pr. tisočkrat jasneje, kot polna luna. Zvezdoslavec Eksner primerja 50.000 gl. ; 3 ) 3% posojilo vojvodine Kranjske pr. 450.000 gl.; solnčno svetlobo k svetlobi navadne sveče in sklepa, da svet- 4) odkupnine za prodani svet pr. 40 000 gld ; 5.) eventualni loba solnca je ravno tako velika, kakor da bi člověk zažgal dobiček efektne loterije na korist regulacijskemu zakladu pr. 1000 kvadriljonov navadnih sveč In veste, kaj to pomeni? 30.000 gld dosedanji izdatki skupaj tedaj 670 000 gld. Ako se odbijejo 1000 kvadriljonov se piše tako-le: ostane v pokritje nadaljnjih odkupov. še 289.453 gld. 85 kr. Dalje se je poročalo o onih odkupih, Ako 1.000.000.000 000 000 000 000.000.000 tedaj kdo hotel napraviti „špas" in „narediti si solnce" kateri naj se v pivi vrsti kakor hitro mogoče izvrše. Kot take naj vzame toliko švec, jih zažge in ima solnce na zemlji. doloČil je regulacijski odsek : i) Hišo g. Rajka Arceta na Cetudi ima solnce za nas ljudi veliko važnost ter je naš sv. Petra cesti, kateri zahteva za odkup 26.000 gld ; 2 ) hišo največji dobrotnik, tako, da ga še dosti oceniti ne moremo, gosp. Ivana Vilharja v Frančiškanskih ulicah in na sv. Petra se, zanj vendar manj brigamo, kakor za bledo luno To je cesti, kateri zahteva 40.000 gld. ; 3 ) hišo pred Škofijo, kateri zahteva 53 000 gld. ; 4.) hišo g Frana dovoljuje, da bi mu Petra Strela sicer čudno, a vendar povsem umevno Solnce nam namreč ne mogli lahko gledati ,,v obraz". No, in Štruklja v Dolgih ulicah, kateri zahteva 50 000 gld. ; 5.) hišo mi ljudje imamo že to navado, da imamo najrajši tistega, Iv. Jermana ravno ondi, kateri utegne zahtevati 14.000 gl.; kdor je odkritosrčen in kateremu moremu pogledati v obraz. 6.) hišo g. Josipa Mayerja na Marijinem trgu, kateri zahteva Vrh tega pa jo solnce od nas vendar le predalec. Predaleč? 25.000 gld.; 7.) prodajalnico g. Viktorja Schiffrerja na Mari- Da! Torej solnce je od nas dalje kot luna ? Ah, precej, precej jinem trgu, kateri utegne zahtevati 15 000 gld. ; 8 ) svet pri dalje ! Ako bi se bila Adam in Eva, katerea sta poleg sv. uršulinském samostanu, zahteva najmanj 10 000 gld 9.) Pisma živela 4000 let pred Kristusom, takoj, ko sta bila iz hišo g. Filipa Supančiča na Rimski cesti, ki zahteva 7000 gl. ; raja pregnana, napotila proti solncu, in šla na dan 10 ur, 10.) hišo gosp. Matije Jagra na Radeckega cesti, zahteva 12.000 gld.; 11) hišo Jerneja Černeta v Ribjih ulicah, za kar jih bila bi zdaj še le na polovici pota. In ako bi se vsi ljudje, je že bilo od Adama do danes, postavili jeden dru- katero utegnejo njegovi dediči zahtevati 7000 gld. ; 12.) svet gemu na glavo, zadnji in naj višji solnca vendar ne do- pri Cernetovi hiši na sv. Petra cesti 3000 gld. ; 13.) župnišče sel. Železnični vlak. kakor je dokazal profesor Jung, bi vozil sv. Jakoba cerkve v morebitnem znesku 10 000 gld. ; 14) hišo od nas do solnca 263 let Krogla iz topa bi letela na solnce Palusa-jevih dedičev, ki zahtevajo 10.000 gld. ; 15.) svet g. devet let. Kakor je neki American izračunil, bi veljala želez- Jurija Auerja v Wolfovih ulicah 1000 gld. in 16.) svet hi- nična karta od nas na solnce 930 tisoč dol. ali 2,325 000 gld. ralnice na Radeckega cesti 3000 gld. torej v skupnem Sploh se računi, da je solnce od nas oddaljeno 148 mili- znesku 286.000 gld. Ker so pa zahteve večinoma pretirane, jonov kilometrov. utegnejo znašati končne odkupnine za te nujne nakupe le okolo Kronane glave 220.000 gld. ter imajo zadosti pokritja v regulacijskem za- naša kratek seznamek resničnih doktor ji. „Pester Lloyd" pri- doktorjev. ne častnih kladu. Kot važni smatrajo se tudi odkupi Cešnovarjeve hiše na Mej temi so : Oskar II, kralj Švedov in Norvežanov, je že Starem trgu, Hanseljeve hiše v Kolodvorskih ulicah, poslopij 30 let doktor modroslovja. Brat naše cesarice, vojvoda ba- Zeschkovih dedičev in svet, oziroma hiša g. Karolíně Treo na varski, Karol Božidar, je prakticen zdravnik. Tudi princ Lu- sv. Petra cesti v skupnem znesku pr. 24.000 gld. Občinski dovik bavarski je zdravnik. Knez Viljem, veliki vojvoda Meklen- svet odobril to poročilo ter izrekel, da se gori omenieni burg-Streliški, je doktor. Njegova bratranca sta takisto doktorja odkupi v prvi vrsti nujni, mestnemu magistratu pa naročil, modroslovja. Vladajoči veliki vojvoda Sachsen-Weimar-Eisen- da stopi glede odkupa v dogovor z dotičnimi posestniki. nachški, Aleksander doktor prava in rektor vseučilišca v Jeni. njegov brat, princ Viljem, je tudi jurist in istega Tisočletja star kruh. V egiptskem oddelku kra- stričnik takisto. Dr. princ Maks Viljem, stričnik Saksonskega kralja, postal lani duhoven. Znano je pa, da je tudi kra- ljevskih muzejev v Berolinu se nahaja nekaj komadov kruha, ljica portugalska napravila izpit iz medicine, da more zdra- ki izvirajo iz groba Mentuholepa in so bili pečeni okrog leta viti svojega moža, se sicer ne zaupa nobenemu zdravniku. 2500 pred Kristusom. Ko so našli te kruhe imeli so deloma v ze Časopis za berače je najnovejša pridobitev sedanje kulture. V Parizu se ustanovi dnevnik za „hišne, cerkvene plošČnato okroglo deloma kegljasto podobo, dane3 so skoro sam prah. Nedavno je profesor Witmack preiskal te kruhe. in popotne berače." Dnevnik obsega le jeden list, t. je dve pomočjo drobnogleda je mogel dognati, da so kruhi pečeni strani. Vsebina obsega točne podatke, kje in kdaj se vrši iz ječmenove na debelo smlete moke. Ta uspeh preiskave po- kaka slovesnost, kaka poroka, kak krst, pokop itd. Dalje se trjuje zopet domnevanje, da je ječmen stařeji nego pšenica. objavljajo ulice in hišne številke imovitih in znano radodarnih V predoru ponesrečili. V predoru pri Montonu ljudij. Sporočajo se tudi sprejemne ure in najboljši način na južnem Francoskem je t. m. 40 delavcev izvrševalo beračenja Dnevnik je torej tudi nekaka metodika za mlade be neke poprave, kar se predor udre in jih zasuje. Doslej so re- rače. Zares, svet napreduje ! 248 poročajo, Strašen napad z dinamitom. Iz Havane na Kubi Prebivalstvo v Svici. Sredi 1896 leta stela da so blizu Havane ustaši razdjali z dinamitom Švica 3,039,855 milijonov prebivalcev. Mej kantoni ima Bern osobni vlak. Ubitih je bilo več kakor 100 osob, največ vojakov. 542.000 duš ; najmanj prebivalcev šteje kanton Innerhoden ki Sest zamorcev obešenih. „Amer. Slov." prinaša nastopno notico: Zaradi umora priletnega moža in njegove družine in nasilstva dveh mladih deklet in požiganja hiše je . maja iz Taxasa, policija v Sunny- šteje 13.000 duš zaprla kakor se poroča side, Walter county šest mladih zamorcev. Lansko jesen bil nek Nemec iz Brenhama oropan za 65 dolarjev. Slutnja je so priznali tatvino in po- Loterijske srečke. V Brnu dne 16. junija t Na Dunaji dne 12. junija t V Gradci dne 12. junija t 9 letela na štiri Thomasové dečke, vedali, da so dali 30 dolarjev Henry Danielsu. Daniels potratil ienar in Thomasovi dečki so sklenili iztirjati denar ali pa ubiti Danielsa V nedeljo zvečer so izvršili konec svojega nacrta. Henry Daniels, star zamorec živel je s svojo unukinjo Mary in 71etnim otrokom. V nedeljo zvečer ulomili so v hišo, grozno mesarili in naposled tudi Danielsa, ki je branil unukinjo in hčer, ubili. Vrgli so na to njega in unu- ajda gld. 7 20 kr., proso gld 78, 81, 52, 86, 10, 83, 85. 46, 3, 22, 39, 23. Tržne cene V Ljubljani dne 12. junija 1897. Pšenica gld. 8 50 kr kr., oves gld. 6*50 kr rž gld. 6 50 kr., ječmen gld. 5 kr., turšica gld. 4*75 kr., kinjo v vodnjak, hišo pa zažgali, ker so mislili, da bodo na ta način prikrili hudodelstvo. Ljudem v okolici se koj drugi dan čudno zdelo, ogenj bi jih še ne izdal, da ne vidijo teh ljudij več Sli so na kraj in se poučili o vsem dějstvu. Policija in meščani so takoj začeli zasledovati morilee katere se jim je posrečilo najti pa kratkem trudu V noč podali so se v stanovanje Thomasovih dečkov in so jih jemali posa-mezno. Najstarejši je imel 21 let. najmlajši 13 let; štirje bili so bratje. Ko. so jih přijeli, našli so na njih krvavo obleko. Na to odvedli so jih v ječo. Okolu polunoČi bila je jetniška straža od druhali premagana in jetnike so odpeljali na Bazzos, severno od tu. Kmalo na to slišali se je 40 do 50 strelov in nastalo je zopet vse mirno. Nekega jutra našli so na močni veji velicega drevesa mrtva trupla šesterih zamorcev. Na stotine ljudij iz raznih krajev je prišlo gledati ta prizor. Kolikor se more vedeti, druhal bila je sestavljena iz bclib in črnih mož. leča gld. 11 (Vse cene v kr., grah gld. 12 ajo za 100 kgr.) kr., fižol gld. kr. Naj več ja zaloga semena na pr. večne nemške detelje (lucerne), štajarske detelje, in karnatke, turške in travniške detelje, raznih vrst velikanske pese, ki je splošno znana kot najboljša krma; potem travna se" mena za suha, mokra, peščena ali ilovnata tla. Velika zaloga raznih semen cikorije, dobra krma za prasiče, salate, kumar, peter* silja, zelene, sladkega graha, fižola in drugih zelenjadnih vrst. Mnogobrojnega poseta prosi (18) (35 PETER LASSNIK Poročena poročajo z dnem v jeci maja t. Wimingtona v državi, následuji dogodek „Amer Ohio Slo in vencu" : Pred nekaj dnevi přijela je policija Irvin Schaw-a Gertie Fischer zaradi tatvine konj. Mladenič je golobrad. De- j mm ' |HMÍ|Mb| ■■■■oba da klica je lepe vnanjosti, stara 16 let, ter nizke postave, sta se združila in sta skupno kradla konje iz namena prideta na to način do denarj da se poročila in napra vila pohištvo. Prvi poskus jima je izpodletel in pokazal, da tudi zadnji. Konje sta znala krasti, ali prodati ne. Ko sta jih gnala na trg že so ju přijeli in račun na medeni teden izpremenil v toiiko, da sta morala v ječo Bila sta zelo osupnjena. Mladost obeh jetnikov je seveda zelo prizadeta z se ozirom na lahko razsodbo, namreč jedno leto v kaznilnico Jedno leto pomeni dolgo časa za zaljublj posebno če se pomisli, da je to leto leto ločenja. Šestnajsletna Gertie je rekla, da je to „shame" in da čas ne bo nikoli potekel. V okrajni ječi se je zaljubljencema dovolilo da se smeta vsaki dan videti, govoriti med seboj. Konec teh pomenkov je bil ta da sta sklenila poročiti se, predno ju odvedejo v kaznilnico ter ju razločijo. Jedna sama stvar delala jima preglavico ter ovirala izvršiti njun namen. Gertie ni še dosegla starosti kakoršne je potreba v državi Ohio, ako se hoče dekle omožiti brez vprašanja svojih starišev. Gertiena mati živi v mestu Dayton, zato se jej je poslalo pismn in v njem pojašnjen položaj njene hčere. ženice-matere in ob enem se je poroka. Nevesto in ženina so odvedli iz ječe v čuvajevc zvezal. povratno pošto došel je odgovor priletne dovoljenje Kmalu na to vršila pisarno, kamor je došel metodistovski pridigar, ki ju Videti je bilo tišti hip, da je mlada zakonska dvoj ravno tako srečna in zadovolj kakor tedaj, ko se je skrivala po gorah na plenu po konjih premoženju in sreči. v Ljubljani. i e priporoča Blaznik-ova tiskarna v Ljubljani sukneno Jeden odrezek 310 m dolg zado-stuje za jedno j obleko za gospoda | in velja le gld. 3*10 iz dobre 4-10 4-80 6 -7-74 9* 10-50 pristne najboljše \ " ovčje fine finejše najfinejše i i volne 1 odrezek za crno salonsko obleko gld. 10 Blago za vrhne sûknje, lodeđ, peruvien, dosking. državne in železniške uradnike, grebenčasto in ševejot razpošilja po tovarniških cenah kot reelno in solidno dobro znana sukno-tovarniška zaloga Kiesel-Amhof v Vzorce pošlje zastonj in poštnine prosto. Pošiljatve po vzorcih Pozor! P. n. občinstvo se opozori, da se blago veliko Brnu kupcih. Tvrdka Kiesel-Amhof v Brnu razpošilja vsako ako se naravnost od naroči, kakor tovarniških cenah brez krojaškega prebitka zasebne naročnike zelo oškoduje. Odgovorni urednik: Avgnst ťucihar Tisk in zaiožba Blasnikovi následník