m ,Bi i MADRIB« General Piane o je v čer oj ob osni obletnici zmu go i;acl veli-ic govor po radiu, v katere en je napovedal, da bo precJ ožiJ. španski skupščini ^Cortesom” zakonski načrt o prenosu oblasti: Po tem predlogu naj bi po odstopu sedanjega državnega poglavarja (gene sala Franca) prešla oblast na špansko dinastijo. Toda co šele po njegovi smrti ali v slučaju nesposobnosti. Za sedaj pa bi po no\cena 5 rtu bil Francu v pomoč dodeljen kronski 'svet, v /katerem bi b.1.11. predsednik skupščine, Primas katoliške Cerkve v Španiji in drug j Novi zakon bi dobil obvezno mo5, ko bi bil sprejet v skupščini z dvotretjinsko ve cino,- MADRIDv Agencija Reuter javlja- iz Madrida, da prevladuje splošni vtis,^da bo tudi v bodoč? ostala vsa oblast v rokah gene« rala Franca«, Španija je bila monarhija vse do leta 19 31., ko je bila proglašena republika« Let a 19,38. > j.) po zmagi v državljanski vojni prevzel oblast general i' lanco«. LISBOUAo Pretendent na španski prestol princ Don Juan se je včeraj zvečer sestal s pretiš lavnimi španskih monarhistov, V razgovoru so pretresali novonastali položaj po Francovem govoru« PARIZ= V krogih španskih iupublikanc'ev v P.rizu smatrajo včerajšnji Francov govor m v< ii.lto senzacijo,; Ti krogi menijo, da je novi Francov nc črt dokaz sj. abostivnj egove ga režima* Španski re= publikanci vztrajalo slojkoprej odločno na odklonilnim stališču proti vsakršni uveibi republik nekoga ro žima* WASHINGTON» V ameriških političnih krogih vlada splošno mnenje, da ne jnove,';ši Francov načrt ne d ije prav nobene ga razloga , Za spremembo ameriškega odklonilnega stališča do sedanjega politi« čnega ustroja v Sp; niji. MOSKVA. Na včerajšnji seji Sveta zunanjih ministrov,ki mu je predsedoval gen.,ral Marshall, so razpravljali o gospodarski e= notnosti Nemčije^ reparacijah in centialni nemški vladi-K tem točkam so še enkrat povedali svo= ja stališča vsi štirje zunanji ministri.Bevin je predložil za rešitev tah vprašanj pismeni na« črt, ki predvideva gospodarsko enotnost Nemčije do le julija 194-71 reparacije naj se ne jemljejo iz tekoče proizvodnje| kar se tiče politično ureditve,pred« laga Bevin centralno vlado? preu= sednika, dve zbornici in Vrhov 10 sodišče. Marshall je ostro nasto« pil proti sovjetskim zahtevam po reparacijah iz tekoče proizvodnje. Dejal je, da pomenijo take zahteve pravi ultimat,na katerega Združene države nikoli ne bodo pristale e Molotov je ponovno za= hteval reparacije za tiZ v vredno« sti 2 milijardi 500 milijonov funtov šterlingov.. LONDON c V v angl - č .:i spodnji zbor niči^se je včeraj začela razprava o načrtu zakona o obvezni vojni sva^biaO zakonskem načrtu je go« voril minister za delo Isacs,Oko« li 70 laburističnih poslancev je vložilo resolucijo proti načrtu. Proti načrtu se je izjavil tudi predstavnik liberalne stranka,- V imenu konservativne opozicije je govoril Churchill* Dejal je, da -njegova stranka ne bo samovpod= prla vladnega zakonskega načrta ampak da celo čestita, da se je pogumno uprla subverzivnim e le« montom iz laburističnih klopi, WAS>? TN G1'ON»Pr e a s c Truna n je i= : eno val za novega a.m e r <, v e le po s 1 a« ika pri jugosl»vladi Cavedish Canona. , V S 3 ■1 T A B 0 R I '5 C N I K O J TJ G O 5 L O V A F S K E NARODNOSTI 1 S tem objavljamo, da j c Glavni Stan UNRRA-e za britansko cono Avstrije v Klagenfurtu, ki se repatriirajo p^ed velikim. petkom dne 4.'aprila-1947 prejmejo po tri (3) zavoje RDEČEGA KRIŽA z jestvinami. Vsem Jugoslovanom, ki se želijo okoristiti s to ponudbo, priporočamo, da se ne'udo.na vpigejo za repatriacijo v Repatriacij-skl pisarni taborišč'- v rabari 0 soba 17 a,- R.L. NOVARlNE,Director« GLASOVI 0 MOSKOVSKI KONFERENCI TEŽAVEN TEDEN 3E JE FBICEL. -Angleški list "Manchester Guardian” (po J/eltpresse) poroča iz Moskve '29o sugea Snočnja konferenca zunanjih ministrov je bila taka, da jo težko 1 onujemo zadovoljivo. Spočetka je Se bilo nekaj upanja* da bodo regelia nekatera bistvena avstrijska vprašanja .Zdaj pa je to up: in j o splavalo po vodi, odkar Molotov trdovratno vstraja na svoji zahtevi, da morajo v vprašanju "nemške lastnine v Avstriji” veljati za podlago pogajanjem zgolj sovjetske zahteve, Če pa to ne bi obveljalo, naj se avstrijsko vprašanje obravnava Se le takrat, ko bo prišlo na dnevni red. Drugi teden, ki bo veliki tuden, se bo še le pokazalo, kakšne sadove bo moskovska konferenca r.:dila, ali bo dosežen vsaj knk, delni uspeh ali pa bo popoln polom«, V Moskvi je med delegati vse splošno tega mnenja; »Vse kaže, da bo drugi teden za vse nas zelo težak I Iz Pariza pa poroda agencija SN? Madame Tabouis, znana francoska Časnikarica je za list "France libre" "napisala Članek,kj'er pravi, da so moskovska pogajanja nekako ohromelau prav tako črnogledno piše ftudi drugo francosko časopisje pretekli petek. Zlasti zastoj/ v vprašanju "nemške lastnine" v Avstriji je vse zelo poparilo List "L'Or— dre" piše, da v tem nujnem vprašanju ne smemo pričakovati nobene nujne re-Šitve. List sploh dvomi, ali bo mogoče avstrijsko pogodbo sploh opraviti pod streho. De.j.stvo, • da general.. Mar oholi ves čas svojega bivanja v Moskvi še ni bil povabljen k Stalinu, listi razlagajo kot znamenje velikega nezaupanja Sovjetske zveze do Združenih'držav, ki ju postalo po Trumanovem govoru« SODNA OBRAVNAVA ZOPER M A C E .0 0 N S K E ~s "e p /Tr a T I s t e Agencija United Press poroča iz B.elgradaj Fred tukajšnjim sodiščem je sodna obravnava zoper obtožence, ki so obtoženi, da so kovali zaroto zoper Jugoslavijo o Obtoženih je 10 članov macedonskega gibanja, .Obtoženi so priznali, da so od anglosaških/krogov pričakovali podpore in pomoči za dosego svojih namenov* Njihov namen je bil ustanoviti neodvisno macudonsko republiko. Dalje so priznali, da so bili v zvezi z bolgarskimi in grškimi reakcijonarji® BEOGRAD* Včeraj ju pred narodno skupščino govoril maršal Tito o jugo s 1 o vanski zunan j j. po 111 iki 01 s j a -vil j e, da hodi Jugoslavija po isti poti kot Sovjetska Rusija.Jugoslavija je s svoje strani vse storila za najboljše odnose z Združenimi državami.Sedaj priča:jv.je Jugosla -vija isto od one strani.Z Grčijo pa so se diplomatski odnosi poslab-6a*li, odkar - tako je dobesedno dejal maršal Tito - je grgki narod izgubil svobodo. 00 mm mm mm mm *-& UZRL je dne l.III, letos kon-zistorijalni svetnik in Rupnik pri sv. Gregorju na Dolenjskem Fr v Krumpestar, ki je do svoje cjmrti in od 1,, 1898 pasel duše v tej lepi in dobri slov.fari.Dosegel je starost 80 let»Tej fari,ki • je bila roj stja fara rajnega dr. Janeza Ev. Kreka.je rajni Rupnik bil vsem piavi ooCuSvojo faro je duhovno in gospodarsko tale o povzdignil s svojim delom9da spada med najbolj zavedne in napredne v Sloveniji. - Nr,-j počiva v ".ag? « VATIKAN ODGOVARJA SOVJETOM Iz Rima poroča agencija IPK: "Vatikansko glasilo ”Osserva- tni e Romano'1 odgovai ja napadom scvjetskih listov, ki napadajo papeža in ga v isti sapi s Churchillom imenujejo "glavnega reakcij^nar-ca", zlasti pa obsojajo papeža, Češ da je z nemškimi vojnimi ujetniki preveč prijazen. Vatikansko glasilo na te napade tako le .odgovarja; "papež je eden izmed tistih "borcev,■ki s© se od vsega začetka ustavljali vojski in vse storili, da bi jc preprečili. papež da- za vojsko v takem objektiv- ne s zastopa mnenje, da je treba ločiti med tistimi, ki so odgovorni', in med onimi, ki niso nič krivi. Komunizem sme naziranju videti reakcijo, toda demokratom bo to stališče no in pravične." IZ POSVETOV AMERIŠKIH PARLAMENTARCE V .Agencija SN pereča iz v/ashingt^na; Zdaj se nič manj kakor trije odseki ameriškega kongresa posvetujejo, kakšna naj bo ameriška politika do Sovjetsko zveze. V odboru za pomoč Grčiji in Turčiji kakor tudi v odboru za vojaške kredite je cela vrsta senatorjev in poslancev ter več vladnih zastopnikov dolžilo Rusijo, češ da v vzhodni Evropi in v Aziji uganja ekspanzivno politiko. Pretekli petek je državni podtajnik v vojnem ministrstvu Petersen zagovarjal kredite 300 milijonov dolarjev, ki naj se porabijo za nujne potrebe prebivalstva v ameriških zasedbenih conah, in sicer v Nemčiji 67 milijonov, v Avstriji 18 milijonov, v Italiji 74 tv o- v, V n V | -A- JUJhIV V ^ V J * j V JU U- 1 milijonov, na japonskem 144 milijonov in na Koreji 68 milijonov. V utemeljevanju je Petersen obdolžil Rusijo, češ da ima na Koreji "z železnim zastorom"' moono oboroženo armado 500.500 mož. a em odseku kongresa obravnavajo vprašanje glede elementov v Združenih državah" ter ukrepe zoper nje, prejšnji poslanik Združenih drgav George H. Earle V tretj "protiameriških V tera odboru je tako le povedal: "Ko bi ke armade vojske je. V Evropi bi v— — - ,, w želah, in sicer na švedskem, v O vici in na Španskem." Združene drgave ne imele atomske bombe, bi bile rus-že davno preplavile vso Evropo in naj več ji del Azi-bilo mogoče ustvariti odporna gnezda samc v treh de- RADI TEHNIČNIH OVIR smo včeraj 1.aprila izdali list le na 2 straneh, zato pa izide danes na 4. "KNJIGA 0 KOROŠKI". Na razpolago je večje delo o KoroSki. Opisani so vsi več’ji kraji,cerkve^gra -dovi, samostani itd.Opisani so vsi slovenski kraji Korošice«, Celotno delo obsega 9 knjig. Nahajajo se v posebni mapi z nožnico. Delo je izšle v treh izvodih, od katerih je 1 izvod na razpolago. V vsaki knjigi je uvezan karton za slike in praznd pole papirja za naknadne vpise. Primerno ' za šolo , kako knji-gnjico ali pa kot darilo.- Knjiga je na ogled v nagi upravi. Cena po dogovoru. "&IVANK3 ZA STROJ dobite v baraki 2£/2 po najnižji ceni. FANTJE I - vam je namenjena premišljevalna knjiga; "TEBI BEGUNEC"; jutri opoldne jo boste lahko dobili v svoji sobi. VSEM,KI SE ZELE FOTOGRAFIRATI. Na velikenoono nedeljo bom v slučaju lepega vremena dopoldne in popoldne fotografiral na cesti med Ediingcm in taboriščem. Na to o-pozarjam starg e,ki gele dati fotografirati svoje otroke.-Izvržene slike in ponaročila morete dvigniti vsak dan od 1.- 2,ure pop. in od 6.-7. zvečer v bar.‘3/59.K.M. PRODAM moške čevlje §t. 42. Baraka 8/14. NAŠEL sem poročni prstan.Bar,44• PRODAM svileno-volneno‘orno naglavno ruto.Baraka 10/28. (Lepo darilo za Veliko noč). ZA IN PROTI Dasi -je. od Trumanovega govora poteklo ge sk®~ rc mesec dni,je vendarle ge zanimivo trati,kako sodijo o njem listi ene ali druge struge,kar nam more dati več vpogleda v sedanje dogajanje v Moskvi. Naj sledi nekaj stavkov iz listov raznih struj: • Ameriški list "The Memphis Conmercial Appeal" od 13. su£ca pisu ned drugim;. "Docela se. zavedamo,da jo Truman imel pravico je dejal, da je nevarna smer,v katero je s svojim govorom krenil. Sodimo pa, da je 'imel tudi prav,ko je rekel,da bi bilo še bolj nevarno,kr bi tega ne storil _ "Los Angeles Times” od 13.III. pi§e »Tistih 400 mili j ondv dolarjev ni nikaka. kupnina, marved le prvi obrok za zavarovanje, ki bo stopilo v veljavo, ko se bo na .vseh postojankah začela blokada ruske ekspanzive." Konservativni angleški list "Continental Daily Mail" 13.in. pravi; "Sovjetslca zveza bo v Trumanovem govoru brez dvoma videla vmel Savanje, ki pa je na Balkanu različno od vmešavanja v drugih žariščih nemira. Ameriška politika pa ni taka, da bi si hotela pridobiti le sovjetsko pritrdilo. Ce Rusom tako vmešavanje ne ugaja,, imajo sredstva zoper to v svojih rokah. Saj je tudi za Združene.države.neprijetno,JLa" se morajo vmešavati v kako celino, tedn dogodki jim ne dopuščajo dru~ ge izbire, zahodne sile ne morejo dopuščati, da se njihovi interesi na srednjem vzhodu zanemarjajo. Rusija sama bi narod, ki bi kaj takega dopustil, l.e zaničevala, vsekakor so kocke'padle in vse kaze, da se je zgodovina po Trumanovi akciji preokrenila”.' Francoski list "Figaro", ki je zmerno desničarski, razlaga* ♦‘Prepričani smo, da se Američani, ker imajo atomsko bombo ,• čuti jo doline, človeštvo osvoboditi te more. Saj so mladika nase potrte Evrope zatn hočejo zdaj tudi plačati primerno ceno za obnovo starih svobsl-* nih degel, iz katerih so prišli njihovi očetje. Rili pa bi lahkomi -selni, ko bi v tem govoru videli le vesele strani. Lahko kdo reče kar hoče, Trumanov govor lahko pomeni tudi bojno napoved." ■ * Francoski gospodarski list "I/ Economie" tako le pige; "Kar Anglijo zadeva, je jasno,- da je zadnje čase začela voditi tako■politiko, katera najbolj občutljive njene točke ohranja in krepi po czki povezanosti z Združenimi državami. Ugotavljamo, da se britanski' impe-' rij pričenja spreminjati v anglo-ameriško aovladje in. da se nikakor So ne misli raziti, kakor nekateri mislijo.’1 " . Radikalni francoski list "I/Ordre" piše"; "Vedno smo bili teh nisli, 'da imajo Amerikanci in Rusi skupen interes, 'da se sporazumejo in da se tudi bodo, ker so obojni realisti. Tak* Še. vedno mislijo vkljub Trumanovemu govoru, ki je bil morebiti nalašč pretiran.Grmenje včasih oznanja, mir.-”' - Katoliški belgijski list "La jftibre Belgique" ed 15.IH. pa pravic "Brez dvoma bo Sovjetska zveza razumela pomen in sagnost tega ameriškega ukrepa, kateri ji zastavlja pot do južnih morij, kar je bil cilj vse ruske politike prav tako ob času Katarine., Aleksandra I. in Nikolaja kakor tudi zdaj ob Stalinove#-času, Ta politika, sen mnogoštevilnih ruskih rodov, ki pomeni -zaključek stoletja dolgega delovanja, je zdaj v nevarnosti. Rusija v svoji zgodovini na svoji poti južnemu morju ge nikoli ni naletela na nasprotnika take sile kakor so Združene države. Kaj bo storila? Kak.o -bo ameriško stališče vplivalo na evropsko politiko Sovjetske, zvezo, zlasti pa na niezjo 00- 11 tilcc v Nemčiji?'1 ■ Socialistični francoski "Re populaire" sd 19. III,‘.-pa sodi; >B.adl bi videli,ko bi v Ameriki že opustili nevarno navado,da Hitlerjev in sovjetski režim enako nazivi jemi).Sicer pa je Trumanov-.govor v isti' smeri,ka>or vsa ameriška politika»Hkrati,ko hocc s Sovjetsko zvezo doseči -dogovor,kar je za mir neobhodno potrebne, je pa prepričana,‘da 'bo to "ogla doseči Le,.5