GLASOVA anorama KRANJ, 4. AVGUSTA 1962 — LETO II — ŠT. 30 Kolesa tečejo O Ovinki na cesti proti Vr-« šiču, ki jih sedaj tlakuje-^ jo, so bili brez delavcev, f) Takrat sem se spomnil, da 0 je pred leti neki beograj-% ski trgovec zaprl trgovino f> sredi belega dne, da si je 4 lahko ogledal nogometno £ tekmo. Na vrata je prlle-0 pil listek strankam v po-4) Jasnilo: »Pridem takoj!« I) Na ovinkih proti Vršiču ni 0 bilo nobenega pojasnila 0 razen znaka: »Delo na cc-0 stl«. Vedel sem, da so de-f> lavci že na vrhu. Kako 0 podobni so si včasih ljud-• J*. Za največjo kolesarsko dirko v naši državi se nismo začeli zanimati na Vršiču, čeprav se je na Vršiču odločalo o zmagovavcu tega napornega maratona na kolesih. To gorsko sedlo je že nekaj let domena slovenskih kolesarjev, ki na tej gorski stezi njmajo tekmeca. Tudi letos tradicija ni bila i/.:ie-verjena. »Gorska lokomotiva« — zmagovavec tc naporne proge od Skopija do Ljubljane — FRANC ŠKURU je privozil na Vršič drugi in s tem odločil končni vi V. ni red. VRSIC V VETRU Vzpon kolesarjev na Vršič je bil podoben bikoborbi. Kolesarji so padali od utrujenosti. Množica avtomobilov, ki se je zbrala na vrhu, in številni gledavci so vedeli, da se bije odločilna bitka. Kolesarji so prihajali na cilj kot muhe, ki jih je zalotil prvi mraz. Bili so brez moči in utrujeni do onemoglosti. Toda utrujenost ni trajala dolgo. Se preden se je po MODNA REVIJA JE V SEJEMSKIH DNEH PRIVLEKLA VEČER ZA VEČEROM ŠTEVILNO OBČINSTVO NA OGLED NOVIH OBLEK IN KROJEV. NEKATERI SO PRIŠLI GLEDAT OBLEKE, DRUGI PA DEKLETA. NA SLIKI SKUPINA MANEKENK PRI PRIPRAVAH ZA NASTOP. POROČILO O MODNI REVIJI BERITE NA OSMI STRANI ovinkih v dolino proti Kranjski pori začela spuščati dolga kača avtomobilov, so kolesarji prišli k sebi. Madžari so napravili vtis, kot da so prvič v planinah. Neprestano so slikali bližnje gorske vrhove. Italijanom je nagajalo vo/ilo. v katerega so se kot sardine zložili in se odpeljali s kolesi na strehi. VERJEMI SVOJIM OCEM S kolesar"ii so letos pivič odšle na pot tudi bledolične beograjske manekenke s slamnatimi klobuki na glavi. Slama je bila njihov zunanji razpoznavni znak. Družbi razkazovavk oblek so se pridružili tudi pevci, med katerimi je izstopal zlasti Djor-dje Marjanov ič, ker je po- vsod, kjer sem ga videl, jedel piščance. Ta zabavna skupina ni šla na pot s kolesi, ampak s sodobno opremljenim avtobusom, ki je imel tudi nekaj napisov, da so ljudje vedeli, da sodi med kolesarje. Manekenke so bile »dobre duše« in so mahale iz avtobr^a. če niso dremale v naslon jačih. Gorski zrak pa jih je bolj zdelal kot kolesarje vzpon na Vršič. NESREČEN FANT Zgodba slovenskega kolesarja UKMARJA je VBOtd znana. Zaradi okvare na kolesu je moral odstopiti. Ker ni bilo kolesa in ker se je usoda s kolesarsko srečo tako čudno poigrala z njim (svoje rezervno kolo je nam- Kiiitn>;im!»umi«M'- v reč odstopil že v Zagrebu nekemu mladincu, da je lahko nadaljeval vožnjo) je na Vršič privozil že z Vespo. V hotelu Ra/.or v Kranjski gori je samo še gostil znanec s pivom. Pripovedoval je, da jo takrat, ko je dobil okvaro v nenamernem trčenju z bel-gij.sk.m kolesarjem in trimi-nutno prednostjo preJ k'.jv-no skupino potočil solze od razočaranja. Med letošnjimi fanti, ki so prevozili težko pot od Skopja do Ljubljane, sta tudi Kranjčana Ji KM I KAI \N in FRANC HVASTJA, k i mlada in neizkušena uspešno prestala ta ognjeni krst. Hvaatjf je bil med vsi-mi najmlajši kolesar na dirki. Z^RAVKO TOMA/EJ VZDOLŽ CESTIŠČA, PO KATEREM SO VOZILI KOLESARJI, JE BILO MNOGO GLEDAVCEV, KI SO Z VELIKIM ZANIMANJEM SPREMLJALI DOGODKE NA CESTI. PO VASEH SO KMETJE PREKINILI DELO, V MESTIH PA SE JE NA PLOČNIKIH ZBRALO VELIKO ŠTEVILO IJUBITE-LJEV KOLESARSKEGA SPORTA Vsem ljudem je več ali manj znano, po kakšnem ključu izbirajo dekleta za modno revijo. Kranj v tem ni bil izjema. Zbrali so dekleta, ki znajo hoditi. Med njimi je bila tudi Inge Obed, ki je letos prvič stopila na deske v vlogi manekenke. 0 Kaj vam pomeni obleka in kakšen odnos imate do nje? Obleko zelo cenim. Pazim nanjo, da jo imam člmdljc In da je čimdlje lepa. Obleka obredi Človeka 0 Ali po vašem mnenju drži pregovor: »Obleka naredi človeka?« Pregovor drži. % Ali veste, kakšno obleko so nosili stari Slovani in katere tkanine so največ uporabljali? Vem približno, kakšna je bila njihova obleka, uporabljali pa so največ platno. f) Kdo ima pri nas več okusa za oblačenje: moški ali ženske? Ženske, ker imajo več možnosti, da se lepo oblečejo. Več načinov oblačenja pa je vzrok mnogih napak, Id jih pri oblačenju ženske delajo. O Znano vam je najbrž, da imajo Kitajci enake kroje. Je to dobro ali slabo? Taksen način oblačenja ima dobre In slabe strani. Več Je*verjetno nezadovoljnežev, ki ne morejo zakriti svojih napak. O Kdo je po vašem mnenju najlepše oblečen narod? Pri ženskah Francozinje. Za moške pa ne bl vedela povedati. Tudi Jugoslovanke ne zaostajamo za povprečjem. 0 Kakšne napake dela naša industrija oblek? Krojijo preveč dolge In preširoke obleke. Drugač« so pa naše tkanine dokaj kvalitetne. ZDRAV KO TOMAŽEJ ■ !lllllililllUiiilllUilUliill[|l|]|llltlilll!llilltllU':;!l ^99995 Med štirimi očmi žena ameriškega novinarja Plrsona, ki se je pred kratkim pogovarjal s Hruščevom, je zabeležila s tega srečanja nekaj zanimivih vtisov, ki jih v skrajšani obliki objavljamo. Reportaža je nastala v črnomorskem letovišču Soči ju, kjer se je takrat Hruščev mudil. Rrazlog za naše potovanje v Sovjetsko zvezo je bil razgovor s sovjetskim premierom. Deževalo je, ko smo pristali na moskovskem letališču. Carinik nas je bez.no pogledal. Vprašal je, če imamo tujo valuto. To je bilo vse. Vsi voditelji so bili zunaj Moskve. Mož je prišel v stik z Jurijem 2ukovom, predsednikom komiteja za kulturne zveze s tujino. Zdelo se mu je, da ni veliko dosegel, čez dva dni so nas poklicali na kosilo, kjer so bili najbolj znani ruski novinarji. RAZGOVOR V SOČIJU Hruščev jc bil tisti čas na oddihu v Sočiju. Zvedeli smo, da bomo morali odpotovati k črnemu morju. Potovali smo z nekim starim letalom. Promet proti črnemu morju je podoben prometu čez Atlantik in 2u- GLOBUS 0 NACRT ZA OTROKE Noben Kitajec ne more postati pred 26 leti oče in nobena Kitajka pred 23 leti mali, Ta sklep je sprejela kitajska vlada, da bi zaustavila hitro naraščanje prebivavstva. Do sedaj so namro« na Kitajskem vztrajno odbijali, da bi omejili število porodov. Kitajci so v svoji številčnosti videli premoč nad ostalim svetom. Omejitev porodov je v zvezi s prehrambeno krizo in štirimi slabimi žetvami zapovrstjo, s k.itorimi ne morejo več prehraniti celotnega prebivavstva. C PRED SODIŠČEM ZARADI SUŽENJSTVA Prvič v tem stoletju se je pfcd ameriškim sodiščem zagovarjal neki farmar, ki je prekršil zakon o suženjstvu. Obtoženi je bil postavljen pred sodišče, ker je imel sedemčlansko mehiško družino stalno pod ključem. Mehičan. ki mu je Američan obljubil izplačilo zaslužka šele po dveh letih, ni smel niti v ccijiev niti v kino. % KAZEN ZA SLABO KOSILO Z veliko denarno kaznijo ali z dvomesečnim zaporom bodo kaznovali vsakega gospodarja, ki bo svoji služkinji postavil na mizo slabo kosilo, ki ga sam ne bo maral jesti. To določa novi avstrijski zakon za zaščito gospodinjskih pomočnic. Po novem zakonu cLLNA DRŽA V ŠTEVILNIH bi morale imeli gospodinjske GOVORIH pomočnice isto hrano v želod-eu kot gospodarji. Boj za izenačevanje želodcev se je začel pri služkinjah. (p SLUŽBA ZA MAJHNA DEKLETA Ker ima večina nizko ra-Sčenih deklet v Južni Ameriki odpor proti visokorašče-nim dekletom s severa, je ameriško zunanje ministrstvo sklenilo, da bo v svoja veleposlaništva pošiljalo 6amo tajnice nizke rasti. # ODŠKODNINA ZA IGRA V KO Silv ana P am pa ni m je dobila od rimskega aristokrata D orma Lmberta Vise—H di Mod rone odškodnino, ker jo Je njegov pes ugriznil v no- NIKITA HRUŠČEV, ZNA- kov. vrhunski voditelj, se je mučil v stiski kot vsi drugi. Nihče ga ni poznal. V Sočiin nas je počakal Viktor Suho-drev, mlajši človek, ki je spremljal Hruščeva na sestanku z Eisenhovverjem v Cape Davidu in na sestanek s Kennedvjera na Dunaju. Napotili smo se v letovišče. Široki ruski avtomobil se je kmalu zaustavil pred visokim zidom. Vrata nam je odprl človek, ki je bil podoben našim stražarjem. Nismo se peljali še sto metrov in že smo zagledali Hruščeva na sprehodu po borovem gozdu. Izstopili smo in se pozdravili. Hruščev je imeJ na glavi slamnati klobuk, ukrajinsko srajco iz belego platna z vezeninami in bele hlače. Videti jc bilo, da njegove male modre oči prodirajo skozi človeka, vendar se je smejal toplo in prijateljsko. Hruščev nas je vodil do plavalnega bazena in kopališča, rekoč, da jc to najprimernejše mesto za razgovor, zakaj če.bo razgovor postal preveč vroč lahko vsak skoči v vodo in se razhladi. Po skoraj petih urah je bi) razgovor končan. Že smo vstali, da bi sc poslovili, ko j'j Hruščev predlagal, naj ostanemo še en dan, da bi se kopali. Pristavila sem, da pogrešam stvari in da bi stopila ponje. »Kaj še,« je dejal Hruščev, »vam bodo že prinesli.« šli smo proti kopališču ob morju. Med potjo nam je Nikita pripovedoval, kako je v mladosti zamudil priložnost, da bi se naučil plavati, ker je moral delati v rudniku. Toda odkar je zvedel, da tudi mister Mac-loy, pomočnik predsednika Kennedvja za razorožitev, ne plava, nima več, takšnega strahu. KOPANJE V MORJU il jc skoraj mrak. Morje jc bilo toplo. Plavali smo počasi. Hruščev nam je sledil z gumijastim pasom. Neko letalo je preletelo nad nami. »Ne verjamem, da je U-2,« je dejal Hruščev. Med našim bivanjem je bil ja»aod popoln mir. Nikjer nismo slišali telefona, nobe-.vih strank ni sprejemal in nihče ni otlš^I. Med kosilom smo nenadoma zaslišali neko grmenje. Hruščev je dejal, da to najbrž prihaja iz ameriškega oporišča v Turčiji, ki leži na drugi strani morja. »Zdaj imajo najbrž vaje.« »Niste zaradi tega zaskrbljeni?« — sem vprašala. >;Ne, nisem Vojne ne bo.« Ne spominjam se več, kolikokrat je ponovil, da vo'jne nc bo. Videti je bilo, da res tako misli. Povedal mi jc, raka j je sezul čevelj v palači OZN. V nekem trenutku je med svojim govorom udaril s pestjo po govorniškem odru irr pri tem razoil uro. To ga je rnzjc/ilo. In ve jet-no je zaradi tega sezul Čevelj. Plešasti španski veleposlanik, ki je sedel pred njim, je pripovedoval Hruščev, se je prestrašil, da ga ne bi zadel v glavo. Povedali smo mu, da smo bili presenečeni v neki ruski šoli in da v Ameriki vsi mislijo, da je rusko šolstvo boljše od ameriškega. »Ne mislim, da je naše šolstvo tako dobro, ker še vedno poskušamo veliko spremeniti. Največja sprememba v našem šolstvu bo, ko bodo otroci od osemletke do fakultete morali vzporedno z učenjem tudi delati. Tako se bodo vsi privadili dela.« Drugi dan smo se poslovili z besedami, ki se jih bom vedno spominjala. Hruščev je dejal: »Ko bi ameriški in ruski narod postala drug HRUŠČEV SI V SPREMSTVU SL SLOVA IN PRIRODOSLOVCA LISENKA OGLEDUJE POLJE NA NEKEM SOVJETSKEM KOLHOZU. ZNANO JE, IX* & UAl&čhV KONJIČEK KMETIJSTVO drugemu prijatelj, če bi sku-paj podpisali mirovno pogodbo in ostali prijatelji, nikoli ne bi bilo več vojne. Takrat nihče nc bi upal začeti z vojno.« Rekli so »Trditve, da 50 atomski poskusi boljši od Atomske vojne, so lahko tolažba samo za ljudi, ki ne vidijo dalje od svojega nosu. Berlrand Rus.seJl, britanski filozof »Graditi zaklonišča proti atomskim bombam — pomeni toliko kot graditi drage množične grobnice. V atomski vojni ima malo kdo upanje, da jo preživi v atomskih zakloniščih in zunaj njih.< Maršal Malinovski, sovjetski obrambni minister »Diplomati, k: se ukvarja''o Z razgovori o razorožitvi in prenehanju jedrskih poskusov, imajo najteiie delo, odkar vemo za diplomacijo. NjrAoy neuspeh v pogajanjih bi lahko pomenil konuc vseh upov v boljše življenje ljudi na našem planetu. VVaJter Lippman, ameriški novinar 'Alžir bo dužtlvza primer V mirt* in delu.* Ben Jusef Benheda, predsednik začasne alžirske vlade »Ko si prisil na svet. si jokal in vsi okrog tebe so se veselili. Ko bos odhajal s tega sveta, stori tako, da bodo vsi 'okali, ti pa se boš smejal." Lev Tolstoj, ruski pisaielj »hi občna o,-taJui • Ho-hm la/a ♦ Kepo, (a/a • Kopo, ta/a ♦ m.; >oita/a M več pravih sejmov Morda se ne strinjate s mamice ali pa močnejše po- »Plačal se nisem!« Tisto o tem in boste rekli: Kako stave, ustaviš se na stro.isču sitnosti se je spremenilo v da ne, sejem je prav v Gregorčičevi ulici — slišiS spokorno ponižnost, o kaki tak kot je bil lani. Toda tudi popevke iz zvočnikov in iz sili ni da bi govoril, ostal je to ne more biti sejmu v po- radia, ki je na strelišču, zve- samo še simpatičen človek, hvalo, sicer pa ne namera- čer na zabavišču popevke, Odšla sta. vam pisati o sejmu, ampak sredi nedeljskega popoldneva Ljudje imajo lahko srce o malenkostih, ki ga obkro- ti po glavnem zvočniku kar Aleksandra Velikega ali psi- žajo, in o ljudeh, ki ga obi- na lepem posredujejo inter- čka Fidelka, pravi Dostojev- skujejo. vju z otrokom, ki hodi v ski. Ta je imel srce psička Ni več pravega vremena, tretji razred osnovne šole in Fidelka. ni več pravih poštenjakov, — ta zapoje dve popevki (eno ni več pravih politikov, ni več pravih žemelj, ni več pravih poletij, ni več pravih .. . v angleščini); hodiš po cesti srečavaš ljudi, ki se vračajo s sejma in brundajo popevke, na sejmu si lahko kupiš tudi ploščo s priljubljeno popevko... NOCOJ VELIKI FINALE ... k »ČLOVEK MORA S SILO« - ALI SRCE PSIČKA FIDELKA ranj sicer še nima svojega festivala zabavnih melodij, vendar bi tovrstna prireditev prav gotovo naAla usodna tla med mladino industrijske gorenjsko metropole (pa tudi med starejšimi). To so nedvomno Ce bi mi rekli, naj ga dokazali trije veveri zabav-ocenim na oko, bi de- nih melodij, ki 6mo jim bili jal, da je odločen in do.slej priča na zabaviščnem simpatičen človek. Sedel je prostoru Goronjskosa 6ejma. pri mizi in natakarica mu je Ideja je vsekakor -izvirna in pravkar prinesla vehko pivo. -animiva«. Najbolj . nadarje--Manjka ga tri prste!« je ni pevci z raznih televizij-zinil. Tisto o odločnosti se je sk;h in radijskih oddaj (pr.-spremenilo v sitnost. ljubljenih), nastopajo v treh »Nisem ga sama točila!« skupinah, nocoj pa bodo na- Hli nekaj podobnega je za- v *kmovanjl\ 23 .pr~ odnesla ;n ga ™Jboljsi .z vsake sku- godrnjala. ga seveda dol^o ni prinesla. pine. Ali bo to Jure Koc ali Jože Žagar ali kdo drsi CE DOBITE NA KR02NIK NAMESTO SEDEM CEVAP-CICEV SAMO SEST, ALI PA PET, SI TEGA NE ŽENITE PREVEČ K SRCU. BOG JE NAJPREJ SEBI BRADO USTVARIL. TO VEDO TUDI GOSTINCI. T0LA2I NAJ VAS TALE PREGOVOR: »NI VEDNO SLABO, CE VAS BOLI GLAVA«, TO JE NAJBOLJŠI DOKAZ. DA IMATE GLAVO. SEVEDA. CE VAS GLAVA NE BOLI OD SLABEGA VINA Tako nekako govorijo ljudje, pa tudi zapisal je nekdo že nekaj takega ali podobnega, mi pa bi lahko tu zapisali: ni več pravih sejmov. Da ne bi bili krivični, se omejimo v tej oceni samo na zabavno življenje, ki se odvija v večerih na odprtem razstaviščnem prostoru. Od zabavnega programa, ki je bil letos objavljen celo z lepaki, je moč slišati samo popevke (sicer pa je res, da 60 bile samo te obljubljene), če pa nas to lahko zabava, je pa veliko vprašanje. Sploh mineva letošnji sejem v znamenju popevk. Ko si ogleduješ razstavljene predmete, poslušaš popvke po glavnih zvočnikih, ko prideš na razstavni prostor Iskre, slišiš poslušaš popevke po glavnih zvočnikov in iz njihovega lastnega vira; greš na modno revijo, slišiš- popevko, ki ti -Mislijo, če sem kmet. da _ tQ j je s silo!- — nadaljuje, Nenadoma je zrasla pred nama močna ženska. Bilo je takoj jasno, da pripada možu, s katerim sem govoril, ali še bolje, da on pripada njej. Nekaj oblastnega je imela v obrazu, kot vse ženske, ki pridejo po moža v gostimo. Sem ter tja je morda opaziti tudi te/.ko nalogo, saj so biu po- , . _ \ ? . . . , . j kak kisel obraz ob v sem tem, slušavci navajeni lam »do— TO LETO BRFZ MISTIKOV . .. bo minil Letošnji sojem brez standardnih spre^n-ljevavcev te prireditve. Začuda 6e v Kranju ni ustavil noben hipnotizer 6 svojo . katalepsijo, sugestijo itd.. ■I Priznati moramo mladina na HnilMrjstl sejem, ^lovek ^ gum^ niti kakšen mistik, pa tudi vendar tako redko, da ni bro znanega in priznanega« om0mbe vredno. Torej'nocoj pevca, ki se že dalj časa ju ljubitelji zabavne glasbe, mudi v Sloveniji, — Nina lepih melodij in predvsem Robi ca tudi, da so jo rešili večini v kjer se bo v velikem final- zadovolj6tvo, saj ploskanja nem tekmovanju odločalo o jzzivavca smrti na motori- kar ni in ni konec in pevci najboljšem. CE BI IMELI »KRANJSKI MOŽJE« POSLOVNO 2ILICO, BI 2E ZDAVNAJ MORALI ORGANIZIRATI TUDI SEJEM PIJANCEV. DOBRIH VZORCEV, DA BI TAKSEN SE-'o zapoje manekenka Rina, JEM TUDI V KOMERCIALNEM POGLEDU USPEL, JE NIC KOLIKO. SAMO »SEJEM ch-irch-l" kot ea jc "natikal oblečena v model za bodoče PUANCEV« BI MORAL BITI V BLIŽINI ŽIVALSKEGA VRTA ?n3'.eški slikar, stični stezi smrtonosnih ovin« ' kov ni bilo. Da pa bi na ostali povsem brez tega. ;• med obema deloma sejma v dneh zadnjih priprav le pristal cirkuški voz, kjer zdaj lahko za nekaj deseUkov j vržete tri cunjaste žoge v j kup konserv in dobite I ve-da če jih spravite na * -konzerve namreč) vrč za vodo ali »odstrelite« roEa tU pa celo obesek za okr~ t ratu. Vse to za nekaj d< kov, in to danes, ko je tako draso! Kaj hočete, za ljubi kruhek . .. LETOS TUDI ANGLEŽI a letošnjem sejmu razstavljajo v posehnjl) oddelkih tudi Angleži, Vsekakor je zanimivo pripomniti s tem v zvezi š.^ :o, da se je prevajavcu angleških pripisov k razstm predmetom posrečilo I i i t tole: pod hronastim OdTj >m j Chitrchillove glave piše:) U NEULOVLJIVE PODMORNICE Najmodernejše podmornice so s svojimi sposobnostmi SS? SfTT /oJES prekosile sredstva za njihovo odkrivanje in uničevanje vidnejši uspehi. Daljina, na katero Je mogoče odkriti podmornico, se je od zadnje vojne povečala za desetkrat. Po mnenju strokovnjakov Konstruktorji podmornic in konstruktorji na- izpopolnjevanje sredstev za učinkovite podvodne prlslu- prav za njihovo odkrivanje in uničevanje od nek- nJ,h°vo uničevanje vlagajo škovalne naprave. V zadnjih \*~t i~i__~* - i. j tj t j i in i velike napore. Izpopolnjuje- nekaj letih pa raziskujejo tu- v ZDA Je v sodobnih pogojih daj tekmujejo med seboj. Zdaj prednjačijo eni - jo se sr^dstva £ njihoJvo di uJinek aPparatov, kalerih pom0rSke borbe najbolj zdaj spet drugi; trenutno je premoč podmornic iskanje, ustrezno orožje, pro- delovanje je zasnovano na učinkovito sredstvo za iska očitna. na uro. Včasih je podmornico lahko preganjala kakršnakoli ladja, danes to zmore edinolc ladja na atomski po- ra/položi H vih podatkov, takih ladij za protlpodmorni-ško uporabo sploh še ne gra- Včasih je bila glavna in edina značilnost podmornic ta, da so se lahko za nekaj časa potopile in se tako skrile pred zasledovavci ali jih gon. Kot pa je razvidno iz brezuspešna presenetile. Sodobne podmornice pa so prave podmorske ladje. Majhna kapaciteta akumulatorjev v starih pod- dijo. mornicah ni dovoljevala dol- Skoraj trikrat se je pove-gega zadrževanja pod vodo, čala tudi globina, do katere uporaba atomske pogonske se lahko podmornice potopl-sile dovoljuje neomejeno jo. Zato mnoge naprave, ki dolgo potovanje. Dolžino se- so bile predvidene za borbo daj določa predvsem sposob- z navadnimi podmornicami, nost posadke, da vzdrži dol- postajajo neuporabne. Boj go plovbo in dopolnjevanje otežuje tudi uspešno dušenje zaloge municije. Ameriške šumov, ki jih povzročajo podmornice so lahko pod w- podmornice in ki so sicer do od 60 do 80 dni. če je osnova za njihovo iskanje, njihovo oskrbovanje dobro Včasih so se morale pod-urejeno, podmornice lahko mornice popolnoma približa-neomejeno dolgo delujejo ti objektu, ki so ga želele na-neodvisno od svojih baz. pasti, sedaj pa s pomočjo ra-Velikc te/.ne v boju s ket napadajo sovražnika na podmornicami povzroča tudi velike razdalje. Zahvaljujoč njihova hitrost. Današnje novim vrstam orožja z atom-podmornice so trikrat hitrej- skim polnjenjem, ni potreb-še, kot so bile podmornice, no niti točno merjenje na ki so jih uporabljali v drugi cilj. svetovni vojni. Potujejo lah- \o, kljub temu podmorni-ko s hitrostjo 50 kilometrov cc le niso neuničljive. Tudi v tipodmomiške ladje in letala. Posebna pozornost je posvečena iznajdbam naprav za odkrivanje podmornic na čimveejo razdaljo, ker je brez njih borba proti uporabi inlra-rdečih žarkov, nje in uničevanje podmornic na bioloških spremembah, ki jih podmornica povzroča v svoji okolici, na radioaktivnih lastnostih, na spremem-iijiin bah v kemijski sestavi vode, ki ostaja za podmornico, na Od teh sredstev so najbolj spremembi hidrodinamičnega FORD ■ COUNIkV univerzalna podmornica. V ZDA izdelujejo ustrezne atomske podmornice, ki so najhitrejše, dosežejo največjo globino in imajo poseben aparat za odkrivanje sovražnika na velike razdalje. LIHCOt-M CONTIREHTA lil BSSBSS lili«" fratmi ZANIMIVOSTI 0 ŽELEZNICE KOT BLISK Zahodnonemške železnice nameravajo povečati hitrost električnih vlakov na glavnih progah. Konec leta bi nemške železnice rade povečale hitrost na 200 km na uro. Prve poskuse so napravili že v juniju mesecu, ko je »Rhcin-gold Express« začel voziti s hitrostjo 160 km na uro, kar pomeni 20 km več kot prej. Povprečna hitrost vlaka na progi Amslerdam-Koln-Ba-ael znaša zdaj okoli 110 km na uro na vsej progi. 0 REZERVOAR VODE V Uzbekistanu so odkrili ogromni rezervoar vode pod zemljo. V tem podzemeljskem rezervoarju je okoli 3 milijarde kub. metrov vode, kar je petkrat več, kot je vode v vseh umetnih rezervoarjih v tej sušni pokrajini, kjer gojijo največ bombaž. Po načrlu strokovnjakov so kolhozniki že začeli graditi daljnovode za svoje plantaže bombaža, južnega sadja in vinograde. Posebne »kupine •o začele z vrtan;rm in po-stavlja^em črpalnih cevi. 0 TELEFONI V LETALIH Ena največjih svetovnih letalskih družb - ameriško podjetje »Trans VVorld Airlines-« je uvedla telefonsko zvezo v vseh svojih letalih, ki letijo nad ameriškim ozemljem. — Potniki bodo lahko govorili s svojimi sorodniki in prijatelji na zemlji. Sprva bodo potniki lahko govorili z vzhodnim delom dežele, pozneje pa bodo zvezo razširili tudi na zahod. Telefonsko zvezo z letal nameravajo pozneje vzpostaviti tudi z Evropo. t najvišja Železniška POSTAJA na svetu Zelo/niš ko progo na Jung-frau bodo km al a podaljšali prav do vrha te švicarske planine. Novi del proge (s 6-od-stoinim vzponom) bo omogočil promet z malimi vagoni. Po progi se bo lahko prišlo na vrh Mathilde, ki je visok #040 metrov. Končna železniška postaja bo zgrajena v skali, 118 metrov nižje od vrha. Nekoč je vzpon na Jung-frau bil podvig, ki so ga zmogli samo dobri alpinisti, danes pa postaja običajen i /.let — vre zaradi napredka tehnike. nas rojak janko rogelj. ki se je pred kratkim mudil v domovini. 21vi pa stalno na drugi strani atlantika, je povedal, da pri nas ni pogrešal avtomobila, ampak telefon. za američana je skoraj nemogoče, da bi živel brez telefona in avtomobila. to vedo tudi ameriške tovarne avtomobilov, ki spretno izkoriščajo slabe strani ameriškega značaja. na sliki novi model cestne krizarke lincoln continental nt" XE ŽELEZNICE IMAJO V NACRTU NOVI PODVIG. V NEKAJ LETIH nameraVAJO HITROST NA ŽELEZNICI TAKO POVEČATI, DA BODO POTNIKI POTOVALI S HITROSTJO 200 km NA URO. PRVI NAPAD SO ZE NAPRAVILI NA PROGI KOLN— BASEL. NA SLIKI MOTORNI VLAK ZAHODNONEMŠKE ŽELEZNICE Beg v Hitlerjevem darilu Portugalski pesnik Miguel Francisco je po 21 letih zapora pobegnil iz temnice v oklopni limuzini, ki jo je diktatorju Salazarju podaril Hitler Eden -naJvrejUi portugai.sk.ih pesnikov Francisco jc v SaJazarjcvih temnicah preživel 21 let, deset let pa jc živel v ilegali. I'o dramatičnem begu iz trdnjave Kuscias jo pri bežal v Moskvo. BEG IZ MUČILNICE M2 '. ;uel Francisco je sedaj I star 53 let. Izučil me je ea čevljarjn in ae je zelo rano vključil v revolucionarno pihanje Prvikrat so ga ujelj 1938. leta. Po letu dni zapora mu je uspelo pobegniti, vendar ga je policija našla in ga poslala, v kontra-cijsko taborišče Tarafal r Afriki. Tu ^e preživel sedem let, v neznosnem malaričncm podnebju, ob pomijah, z verigami na rokah, vsak dan tepen V tem taborišču so zaradi težkih razmer in nečloveških naporov pri raznih suženjskih delih umrli mnogi portugalski pisatelji, znanstveniki, umetniki in revolucionarji. Veliki portugalski pesnik je poskusil pobegniti. Samo dve uri je bil svobo-, , den Teden dni so ga tepli in COBSON, UPRAVNIK. MU- nato v.n ]: v ;sto ta5or;,,:, ŽEJA V KOPENHAGENU, Potem so ga izpustili, a po KJER SO RA7ST.U LJENE *«*tih mesecih spet zaprli. ŠTEVILNE NENAVADNE ?.?:5a,j, «a čili 11 dni in noc:. Mučitelji IZNAJDBE JE SAM UMA- so se stalno menjavali I>e SEL NEKAJ PODOBNEGA, malo zapornikov je vzdržalo IZUMIL JE NAPRAVO. KI tako mučenje. OMOGOČA, DA SE PIVO ,2X2* TfJTZESLl ' trdnjavo v bi...in Lisbone LAHKO PIJE BREZ DA BI Obkrožajo jo 15 metrov vi- SE DOTAKNILI KOk-AliCA K<*i zidovi, ki se dvigajo nad 3 S PRSTI NI PA JASNO Atlantskim oceanom. Zidov _ " ' je več, med njimi sc zadr- . ČEMU NAJ BI TA *APRA- Jžujcjo policiis>i Hordoni. v VA SLUŽILA trdnjav; je temnica s tisoč polkovnik jorge ja- celieami. v katerih že leta životari cvet inteligence portugalskega naroda. BEG S STRAŽARJEM Tam se je s posebnimi znaki spoprijateljil z enajstimi rcvolucion nr-ji tn skupaj z njimi skoval načrt za beg. Za pomoč s> pridobili tudi staroga stražarja. Dolge tedne ao proučavali razporeditev straž, njihovo menjavo in drugo pomembne podatke. Z velikimi težavami so si pridobili masko s kloroformom in je nekega dne pri kosilu uspeh natakniti na glavo stražarju v jedilnici. Ko so opravili z njim. 60 se preplazili preko prvoga dvorišča, zakaj straža je imela nalog, da strelja na vsakogar, ki hodi tam brez spremstva. Preko visokega zidu so si pomagali z vrvjo. Beg je trajal okoli 60 minut. Tudi 6tari 6tražar je šel z njimi. Samo dve uri po tem so se po vsej Portugalski razkropili policaji in vojaki in prekrili vsa pota. železniške postaje in pristanišča. Sala-zar je vika zal, naj se begunci za vsako eeno polovi jo. Vse je bilo zaman. Ilegalne organizacij- so dobro poskrbele za svoje tovariše. Le Francisco je po krajšem času spet padel v roke policije. HITIJbfUEVO DARILO Da r.c bi nadaljevali cViom na •>znanem Tt in- su it a zr.prli dru;;r> t!\i:ij-*vo. V čn« .1 d. K>)'.etnosa bivanja v zapo: t-e jo Pran<-:.sco izebi •/.!. \ oliko je bral in ae ^ v.n: 1 z mnogi mi :.".'l>ra ženit se je prei'ii.1 tudi njegov pe«n ški talent in postal je nrrboTJ znano ime pariugal-tJce :a pnaništva. Zadnjikrat je pobegnil z osmimi tovariši. Is to v oMopni limuzini, ki jo je Hitler podaril Salazarju. Ko jo Salazar obiskal to trdnjavo, se je limuzina pokvarila, zato jo je pustil v garaži trrirvavo, ne da bi š& še kaj manil zanjo. V nekaj mesecih jo je mehanik — šofer Ramosc. ki je bil tudi med zaporniki, uspel skrivoma popraviti. Tega pomembnega dne so se jetniki sprehajali z rokami na hrbtu po dvorišču. Čakali so na trenutek, ko se bodo vrata dvorišča odprla in se bodo pripeljali kamioni s policaji. To so krmOu doča- kali Ram os? Je stekel V garažo, vžgal motor in zapeljal na dvorišče. Hitro so vskočili Se- Ootali in zdrveli mimo presenečenih policajev skoti zaprta lesena vrata, ki njih je oklopnik zlahka pre-3Brl. Ogwnj iz avtoma'ske«a Arožja je bil neučinkovit, fesona so prav tako zdrobttL X>ru?a — železna vrata «o bila na srečo odprta, tretja — Ko 60 policaji pohiteli k svojim vozilom, da b; se odpeljali za Ubežniki, so preostali zaporniki začeli uničevati vs_\ kar so mogli, in z golimi rokr.mi napadati policaje. Odvzemali so jim orožje in M s*;.'.a je nepopisna zmeda. Dežurni so poklicali pomoč, da spet napravijo red v trdnjavi in pozabili obvestiti okoliške policijske postaje, da je na poti avto r ubežniki. Tako so ti srečno zbežali v planine. Tudi temu begu je sledil nepopisen teror, ki so mu bili podvrženi mnogi znanstveniki, univerzitetni profesorji in književniki Med njimi je bil tudi lanskoletni kandidat za Nobelovo nagrado — Akvilino Ribeiro. avtor romam -K--]->r 7-vi-n volk«. Petrolejski škandal V Teksasu so odkrili milijarderje -tatove črnega zlata" Teksas je dežela prt roloja že od leta 1901 naprej, ko so zavrtali prvo veliko cev v . bogato vrtino, iz katere so v prvih desetih dneh načrpali 170 milijonov litrov dx»go- . cene teSočinc-. Od tedaj naprej vrtalni stroj; niso več mirovali in niso pustili pri miru niti kvadratnega metra zemlje. Črpalke se dvigajo na dvoriščih hiš in na golf-igri-Sčih. Samo v mestu Kielgor jih je več kot 4 tisoč. A povrnimo se h krajam. Dogajajo se zelo enostavno. Prevaran t je, ki se imajo namen okoristiti na tuj račun, '-ei nabavilo koncesije v tU« lini 6tarega nahajališča petroleja :n namestijo čr % no cev poševno. Ce je potreano, tudi pod kotom 50 stopinj in tako pridejo do sosedovega nahajališča ter iz njega črpajo vsak dan na tone tekočine. Tako krajo je zelo težko dokazati. Menijo, da utrpijo zaradi tega lastniki petrolejskih polj najmanj 10 milijonov dolarjev škode mesečno. Vrtanje pod določenim kotom, kakršnega uporabljajo sodobni lopovi »na veliko«, ni njihov izum. Prvič so postrani nameščene cevi uporabili, da so zatrli orjaški požar petrolejskoga izvor« r mostu Conro. Skoz: cevi so dovajali blato in vodo v središče požara. Veščine današnjih tatov, med katerimi j« tudi nekaj milijarderjev, 6o zelo velike. Zmožni so zadeti cilj in krasti sosedu celo na daljavo 2 kilometrov. Od začetka letošnjega leta, ko so začeU iskati tatove petroleja, pa do sedaj, so našli okoli 50 ilegalnih vrtin. 14 pa so jih njihovi lastniki že sami zasuli, ker so videli, da bodo sicer odkriti. Za prestopnike so predvidene visoke kazni, ki lahko dosežejo tudi vsoto 5 milijonov din. redke so družine. kjer bi sedelo okoli mi/B 25 ljudi. si lahko zamislite stanovanje kjer iR stanovala tako velika družina? čeprav ima hiša orožnika meurichyja 17 sob je pri njih vedno stiska. pa se nekaj je važno pravijo da "A! nizozemskem ni bolj srečne D&UZI&E JfcGT jc TA s 25 družinskimi člani Poročila poslušajte vsak dan ob 5.05 , 6. 7.. 8., 10., 12., 13, 15., 17., 22., 23 , 24. uri ter radijski dnevnik ob 19 30 uri. Ob nedeljah pa ob 6.05., 7 , 9. 12., 13., 15. 17., 22 , 23. in 24. uri ter radijski dnevnik oo 1930 uri. ROBOTA - 11. avgusta i fl4i Pihalni orkaater JLA f. jugoslovanskega /10/5 Od tod in ondod jazz festivala Bled / WJ2 23 05 S plesno flacbo v novi teden l'OM 1)1 ! II K - 13. avgusta 8.05 Poštarček v mladinski glasbeni redakciji 8 35 Med pesmimi Antona Lajovica 8.55 Počitniško popotovanje od strani do strani 9 10 Zabavni kaleidoskop 9.40 Pesmi :n priredbe Emila A«Jamiča 10.10 Od tod in ondod 11.00 Arije iz -Kneza Igorja- 11 30 Zabavna ruleta 12 05 Trio Slavka Avsenika 12.15 Kmetijski nasveti — ing. Tone Zore: P.eblomatika pitanja govedi v organiziranih pitališčih 12 25 Melodije ob 12 25 13.30 Nekaj popularnih melodij z orkestrom Philharmonia 14 00 Glasbeni omnibus 14.35 Naši poslušavci čestitajo in pozdravljajo 15.20 Malo instrumentov — veliko glasbe 15.40 Miniaturni portret Ubalda Vrabca 16 00 Vsak dan za vas 17 05 Gremo v kino 17.50 Vedri napevi 18.00 Aktualnosti doma in v svetu 18 10 Pesmi raznih narodov 18 20 Koncert za klavir in orkester 18.45 Naši popotniki na tujem 19 05 Glasbene razglednice 20 00 Za prijeten konec tedna 22.15 Oddaja za naše izseljence 23.05 Želimo vam prijetno zabavo NEDELJA - 12. avgusta 8.05 Narodne pesmi iz Vojvodine 8.20 Trikrat pet 8.35 Dva ansambelska prizora iz opere Cavalleria 6 00 S sprejemnikom na dopust 6.30 Napotki za turiste 8.00 Mladinska radijska igra 8 40 Dve orkestralni skladbi za mlade poslušavce 8 55 Vedri intermezzo 9.05 Z zabavno glasbo v novi teden 1000 Se pomnite tovariši 10.30 Operna matineja 11.30 Filmski festival v Puli 11.50 Melodije za dober tek 12 05 Naši poslušavci čestitajo in pozdravljajo - I. 13.30 Za našo vas 14.00 Zbor Donskih kozakov 14 15 Naši poslušavci čestitajo in pozdravljajo - II. 15.15 Hitri prsti 15 30 Popoldne pri Chopinu 16.00 Humoreska tega tedna 16.20 Melodije za nedeljsko popoldne 17.05 Športna nedelja 19 05 Glasbene razglednice 20 00 Vaša pesem — vaša melodija 21.00 Trije skladatelji - tri obletnice 8.55 Za mlade radovedneže 9.25 Melodije raznih dežel 9.45 Sivičcve skladbe za violino in klarinet 10.15 Od tod in ondod 11.00 Koncert za violino 11.30 Naš zabavni kaleidoskop 12 05 Božo in Miško pojeta 12.15 Kmetijski nasveti — Ing. Jože Bevec: Umetno sušenje mlade živalske krme za potrebe našega Agrokombinata 12.25 Melodije ob 12.23 13.30 Pianist Leonard Pannario z novimi posnetki 13 52 Igra violinist Edvard Grac 14 05 Glasbeni omnibus 14.30 Prireditve dneva 14.35 Pesmi in plesi jugoslovanskih narodov 15.20 Pojo moderni vokalni ansambli 15.40 Literarni sprehod 16.00 Vsak dan za vas 17 05 Arije skozi stoletja 18.00 Aktualnosti doma in v svetu 18.10 Portreti jugoslovanskih skladateljev zabavne glasbe 18.45 Novo v znanosti 19.00 Glasbene razglednice II.M Ko*ček Švedske 11.15 Lezglnka 11.29 Dve plati postave -3. epizoda 12.05 V narodnem tonu 1215 Kmetijski nasveti -- Ing. Erik Inselt: Ing. Jože Verbič: O silaži in siliranju 13.30 Iz vlog Marije Callas 14 05 Glasbeni omnibus 14 30 Prireditve dneva 14.35 Naši poslušavci čestitajo in pozdravljajo 15 2« Od kola do kola 15.30 V torek nasvidenje 16.00 Vsak dan za vas 17.05 Iz romantične glasbene literature 1800 Aktualnosti doma in svetu 18 10 Dvajset minut ob glasbenem avtomatu 18.30 Poje Mariborski komorni zbor 18.45 S knjižnega trga 1905 Glasbene razglednice 20 00 Jugoslovanski pevci zabavne glasbe 20.30 Radijska igra 21 46 Komorni intermezzo 22.15 Dve simfonični pesnitvi iz jugoslovanske glasbe 22.50 Majhni zabavni ansambli 23.05 Vsem vam, ki nas še poslušate SREDA — 15. avgusta 8 05 Pisana orkestralna matineja 8.55 Pisan svet pravljic in zgodb 9.25 Operetni napevi 20 00 Z letošnjega dubrovniškga festivala 20.45 Kulturni globus 22 15 -Sence« pod , reflektorjem 22.50 Literarni nokturno 23705 Melodija, ple« in jazz TOREK - 14. avgusta 8.00 Iz čeških glasbenih logov 830 Petnajst minut « triom Dorka Skobcrneta 8.45 Nekaj makedonskih narodnih pesmi 8.55 Počitniško popotovanje od strani do strani 9 10 Vesele počitnice 9 25 Znameniti operni zbori 10.15 Od tod in ondod 11.00 Simfonični orkester Jugoslovanske radiotelevizije 8 05 Tri Hatzejeve rapsodije 8 25 Zabavni kaleidoskop 8.5o Počitniško popotovanje od strani do strani 9.10 Z Madžarskega na Balkan 9 45 Melodije Bruna Bjelinskega 10.15 Od tod in ondod 11 00 Igrajo -štirje fantje« 11.15 Človek in zdravje 11.25 Uvertura in nekaj prizorov iz Pikove dame 12.05 Kmečki valčki 12.15 Kmetijski nasveti — Ing Jože Korošec: Trave in detelje lahko sejemo tudi v avgustu 12.25 Melod je ob 12.25 13 30 Dve simfonični suiti 14.05 Glasbeni omnibus 14.30 Prireditve dneva 14.35 Zabavna glasba 15.20 Poie Komorni zbor RTV Ljubljana 15 40 Dvofakove pesmi za instrumente in glasove 16.00 Vsak dan za vas 17 05 Šoferjem na pot 17.50 Narodna iz Bosne 18.00 Aktualnosti doma in v svetu 18410 Favn in njegova flavta 1845 Ljudski parlament 19.05 Glasbene razglednice 20.00 Večer ob zabavni glasbi 22.15 Trio za violino, violončelo 22.50 Literarni nokturno 23.05 Zadnji ples pred polnočjo 1)2.2» M«4o6)j« ob //.( :ki .'->(ov<-n*k< pevci I v Verdijevih operah [1405 Glasbeni omnibui 14.30 Prireditve dneva 14 35 Zabavna glasba 15.20 Napotki za turiste 15.25 Glasbena medlgra 15.30 Pri dveh slovenskih skladateljih 16 00 Vsak dan za vas 17 05 Solist tega tedna 17.40 Orkester Max Greger ln pevec Vladimir Trošin 18.00 Aktualnosti doma in v svetu 18 10 Rossini in brivec iz Seville 18.45 Iz naših kolektivov 19.05 Glasbene razglednice 20 00 Preizkušnja harmonije in invencije 2015 Tedenski zunanje politični pregled 20.30 Drobci iz opusa Jakoba Petelina 21.00 Kvartet Page Cavanaugh 21.15 Oddaja o morju in pomorščakih 2? is Razpoloženjska glasba 2?.^0 Literarni nokturno 23.05 17. sodobne evropske glasbene ustvarjalnosti Drugi program SOBOTA - 11. avgusta_ VKVV.K - VI v«. 120 00 Meti v deieic* samospevov f 20 4!i Portret v miniaturi 21.00 Stare jn nove plesne melodije [21.30 Nenavadne zgodbe iz znanosti in domišljije '21.45 Jazz ob 21.45 Televizija SOBOTA - II. avgusta ION LouUVatva 20 50 TV obacrnlk 21 20 Nagradna uganka ta avtomobil AMI-0 22.30 Glasbena oddaja Vi IKK - 17. avgusta JTV 20.20 TV dnevnik RTV Zagreb 20.20 Dokumentarni film RTV Beograd 20.40 Igrani film RTV 19.30 JTV 20.00 RTV 20.20 20.30 20.50 Italij 21.05 RTV 22.15 i RTV 22.15 11.38 Zabavni pot puri 12.05 Neka] narodnih s harmoniko 12.15 Kmetijski nasveti — Andrej Lasič: Oblike kooperacije v čebelarstvu 12 25 Melodije ob 12 25 13.30 Zvoki iz nekdanjih časov 14.05 Glasbeni omnibus 14 30 Prireditve dneva 14 35 Ns$i poslušavci čestitajo in pozdravljajo 15.20 Glasbena medigra 1525 Trije prizori iz slovenskih oper 16.00 Vsak dan za vas 17.05 Km-ert po željah poslu*avcev 18 00 Aktualnosti doma in v svetu 18 10 Turistična oddaja 19 05 Glasbene razglednice 20.00 Večer četrtkovih pesmi in napevov 20.45 Zabavni orkester in zbor Gordon Jenkins 21 00 Večer umetniške besede 21 40 Srečanje z Bachom 22.15 Posnetki III. jugoslovanskega jazz festivala Bled 1962 23.05 Romantičnim plesavcem 23.35 Odlomki iz opere VVozzeck Albana Berga PETEK - 17. avgusta 20 00 **a konec tedna najlepše operne melodije 21.15 Jazz na koncertnem odru 22.15 Ples ob radijskem sprejemniku NEDELJA - 12. avgusta Ljubljana Veter — serijski film TV dnevnik Beograd Propagandna oddaja S kamero po domovini in svetu Dokumentarni film a Gla.«bena revija Ljubljana Poštna kočija Beoarad Tretji človek - 6erij6ki film \%. »m ft»a\*. — tvan\N*\ Vmn • lnt /i)m TJlA NCJ3KA ob 20 'uri. at SkofJa l/oka -Sor«« 11. avgusta - Italijan, film TEROR BARBAROV ob 18 30 in 20.30 uri 12. avgusta - Italijan, film TEROR BARBAROV matineja ob 9.30 uri, 18.30 in 20.30 uri 14. avgusta - zapadno nemški film TUJA Z ENA ob 20.30 uri 15. avgusta — zapadno nemški Lim-TUJA Z ENA ob 18. in 20.30 uri 16. avgusta - avstrijski film MOJA LEPA MAMA ob 20.30 NEDELJA - 12. avgusta 12.00 Nedeljski koncert ob dvanajstih 13 10 Z velikih opernih odrov 14 00 Priljubljene popevke 14 30 Karneval — drobni prizori 15.15 Kopavcem za prijetno popoldne 20.00 Igra violinist Leonid Kogan 20 20 Majhne parade pihavcev z novim! posnetki 20 40 Od menueta do jazza 21.00 V nedeljo ob devetih zvečer 22 15 Baročni noeturno PONFDELJEK - 13. avgusta Športno popoldne RTV Beograd 20.00 Sedem dni 25.45 Prepovedane igre — franc. igrani film PONEDELJEK - 13. avg. JTV 20.00 TV dnevnik RTV Beograd 20.20 Tedenski šport, pregled 20.35 Ali je živel Ivan Iva-novič - posnetki s gled. TOREK - 14. avgusta 8.05 Dueti iz opere Manon 8.30 Zabavni kaleidoskop 8.55 Pionirski tednik 9.25 Pastoralna simfonietta 9 45 Ruske narodne pesmi 10 15 Od tod in ondod 11.00 Dopoldne pri Mozartu 11.20 Iz skladb Marija Kogoja 11.30 Obe plati postave — 5. epizoda 12.05 V narodnem slogu 12 15 Kmetijski nasveti — Ing. Milica Oblak: Pridelovanje črnega ribeza na Kozjanskem 20.00 Za vsakogar nekaj 21.00 Kotiček za staro glasbo 21.30 Vrtiljak vsega za vsakogar TOREK — 14. avgusta _ Ni sporeda! SREDA - 15. avgusta RTV Beograd 19.45 Loto in športna prognoza JTV 20.00 TV dnevnik RTV Zagreb 20.20 Kratki filmi 20.30 Jutri bo prepozno — italijanski igrani film ČETRTEK - 1«. avgusta 20.00 Jugoslovanski skladatelji v zborih 20.25 Veliki posnetki stoletja 2100 IV. dejanje opere -Filozofska duša« 21.45 Jazz ob 21.45 SREDA — 15. a vii da 20.00 Acis in Galathea 21.40 Igrajo majhni in vejiki zabavni orkrstri ČETRTEK - 16. avgusta_ 20.00 Bard izpod Baskidov 20.45 Petnajst minut s triom Horvvedel 21.00 Ples v mesečini JTV 20.00 TV dnevn k RTV Ljubljana 20.20 Interpol — serijski film RTV Beograd 20.20 Postna kočija Jesenice -RADIO« 11. do 13. avgusta - francoski barvni CS film VOHUN SORGE Jesenice -PLAVŽ« 11. do 12. avgusta — ameriški barvni film TOMA PAL-CIC 13. do 14. avgusta - francoski barvni CS film VOHUN SORGE Žirovnica 11. avgusta — madl. barvni film GABOR IN LEILA 12. avgusta — amer. barvni CS film SMER SEVER - SE-VEROZAPAD 15. avgusta — franc. barvni CS film VOHUN SORGE 18. avgusta — jugoslovanski film SERVISNA POSTAJA Dovje 11. avgusta — ruski barvni CS film DEKLIŠKA POMLAD 12. avgusta — madž. barvni film GABOR IN LEILA 16. avgusta — franc. barvni CS film VOHUN SORGE 18. avgusta — amer. barvni film TOMA PALClC Koroška Bela 11. avgusta — amer. barvni CS film SMER SEVER - SE-VEROZAPAD 12. avgusta — jugoslovanski film SERVISNA POSTAJA 13. avgusta — amer. barvni film TOMA PALĆTC Ljubno 11. avgusta — amer. barvni film NOČNI PREHOD ob 20. uri 12. avgusta — amer. barvni film NOČNI PREHOD ob 16. uri 15. avgusta — amer. barvni film VOZOVI VOZIJO NA ZAHOD ob 16. in 20. uri Kropa 11. avgusta — angleški film ZGODBA O DVEH MESTIH ob 20. uri 12. avgusta — amer. barvni CS film NJEN NASMEH ob 16. in 20. uri Radovljica 11. avgusta — mehiški film SER EN ADA V MEHIKI ob 20. uri IZ avgusta — mehiški film SERENADA V MEHIKI ob 18. uri 12. avgusta — amer. barvni CS film DAN, KO SO DELILI OTROKE ob 16. in 20. uri 14. avgusta — italijan. film DEKLE S KOVČKOM ob 20. uri 15. avgusta — italijan. film DEKLE S KOVČKOM - ob 18. in 20. uri 16. avgusta — zap. nemški barvni film FREDY POD TUJIMI ZVEZDAMI ob 20. uri 17. avgusta — zap. nemški barvni film FREDY POD TUJIMI ZVEZDAMI ob 18. uri 17. avgusta - jugoslovanski film SENCA SLAVE ob 20. uri Duplica 11. avgusta — ital. barvni CS film NOC VELIKEGA NAPADA ob 20. uri 12. avgusta — ital. barvni CS film NOC VELIKEGA NAPADA ob 15., 17. in 19. uri 15. avgusta — češki film VRNJENI V ŽIVLJENJE ob 18. uri 16. avgusta — češki film VRNJENI V ŽIVLJENJE ob 20. uri SOBOTA - 11. avgusta Center - franc. film DANI-ELA ob 18. in 20. uri, premiera angl. filma SMRT PREŽI ob 22. uri Storž..ć — ameriški barvni film TOSKA ob 10., 18. in 20.15 uri; premiera španskega CS filma NAVIHANEC IZ TORMEZA ob 22.15 uri Svoboda — ameriški film V STAREM KOLORADU ob 20. uri Cettilje -Krvavec« — amer. barvni CS film KARNEVAL V NEW ORLEANSU ob 20.30 uri Naklo — ameriški barvni W film TRI URE DO ODLOČITVE ob 20. uri NEDELJA - 12. avgusta Center — amer. barvni CS film ALEKSANDER VELIKI ob 10. in 16. uri; franc. film DANIELA ob 18. in 20. uri Storžič — amer. barvni film TOSKA ob 10. in 14. uri; -amer. barv. CS film MLSTER WIDRl cfc \». \n \\\\ vnV, k},Aimk, m tttm NA V 1)1 A VA/ 1/. Tt/UMKZA 2U uri Svobodm — franc. film DANIELA ob 18. uri; ameriški barvni CS film G IG I ob 10. uri; angL film SMRT PREŽI ob 20. uri Cerklje -Krvavec«' — amer. barvni CS film KARNEVAL V NEW ORLEANSU ob 17. in 19. uri Naklo — amer. barvni W film TRI URE DO ODLOČITVE ob 18. uri PONEDELJEK - 13. avg. Center — španski CS film NAVIHANEC IZ TORMEZA ob 18. in 20. uri Storžič — premiera domačega filma VELIKA TURNEJA ob 10., 18. in 2015 uri Letni kino Partizan — angleški film SMRT PREZl ob 20.30 uri TOREK - 14. avgusta Center - španski CS film NAVIHANEC IZ TORMEZA ob 18. in 20. uri Storžič — domači film VELIKA TURNEJA ob 10., 18. in 20.15 uri Letni kino Partizan — angleški film SMRT PRE2I ob 20.30 uri SREDA — 15. avgusta Center — španski CS film NAVIHANEC IZ TORMEZA ob 18. in 20. uri Storžič — španski CS film NAVIHANEC IZ TORMEZA ob 10. uri; jugoslovanski film VELIKA TURNEJA ob 18. in 20.15 uri Letni kino Partizan — ameriški film KING KONG ob 20.30 uri Svoboda — sovjetski barvni CS film MAŠČEVALEC KER OGLI ob 20. uri t\; % f tf < » ('H Gantar — angL Mm KŽ.I ett 10. in J0. url Storžič - sovjetski barvni CS f,hn MA^ri.VAl.rc K Kit OGLI ob 10, 18. in 20.15 uri Letni kino Partizan — ameriški film KING KONG ob 20.30 uri PETEK — 17. avgusta Centar - angl. film SMRT PREZT ob 18. in 20. uri Storžič — sovjetski barvni CS film MAŠČEVALEC KER OGLI ob 10., 18. in 20.15 uri Letni kino Partizan — ameriški film KING KONG ob 20.30 uri [*•»> maharma* km T 1 m ■ fiMirr 1 *' >" rs*™*™ m pt1J«<«(«*Ms» #rM • l>Rl/!\\ • MOl»\IH)M • DKi;i\V • MOl>\ 1H).M « 1>KIZ1\\ • MODA DOM • DKl/IMA MOD\ REVIJA naših želja Modeli z obešalnikov v derobe. Ce pa ti na reviji ra- konfckcijskih trgovinah — obešalnika, s katerega lahko Za moške poglede in žen- zet! tega še pokažejo pot do ske skomin«' - Kaj bomo snameš izbrano obleko (pla- rea lahko vse to kanili? čaš) in jo odncseš domov, je pa še toliko bolje. >Uh. §e strip teasa bi se v . _ nv. _. .___.. naveličal, če bi toliko časa j^i^ prišlo rai jeSt nv- trajal,« je očitno zdolgočasen in zaspan tožil eden izmed obisku vavcev kranjske »modne revije« po njenem zaključku Poudarjam, da je bil njihovo ceno. ^ ,,0 Jka. to obiskovavvc in ne obisku- ,„„;u___j 72 - .__ sel. spremni listek modelov šc vavka, zakaj ni bilo mogoče opaziti, da bi kateri izmed predstavnic ženskega spola (bile so seveda v veliki veči- zanili modelov se je s tem zares pomembnim podatkom postavljala le i/redno skromna peščica). Tako morda ne bi bilo toliko žalostnih pri- ni) skoraj dvo topol urno h. ^Q . dob . g razkazovanj modelov z^elo ma]o poglcda. kupo. presedat,. Sicer pa kaj take- ^ takQ M b . je „ ga sploh ne M bilo v skladi. nas (ako aIj fakb pr,drago.. .s priznano žensko radoved- Pf> M uv,., jav, knih pravi. »ostjo in željo - ^Po/nati ,jh ckonomike bi namrcč čim več novih modnih do- . . . .-. ____,„ mislic v tkaninah in krojih, ki jih je mogoče slej ko prej porabiti v korist svoje gar- Petdesetkrat zajemite globoko sapo konfekcijska oblačila morala biti cenejša od šivanih po meri. Menim, da je sicer revija zelo dobra. Spet je veliko boljša od pretekle. Pri njrj sodelujejo vsa konfekcijska podjetja, katerih i/dclke srečujemo po trgovinah na Gorenjskem in v Ljubljani, tovarne pletenin in nekateri iz-dekovavci čevljev, torbic in rokavic. Modni kreator j i prikazanih modelov so dokazali, da imajo smisel za preprosto eleganco. Pripravili so Se vam je ie zgodilo, da veliko enostavnih, a izredne ste kar na lepem opazile, da lepih oblek, kostumov, pla-* . . w - - i ščev, kompletov, elegantnega ae vara je povečal trebusvek peri,;a (m»nda J in s postavo niste več zado- njo mo^[h gledavcev iz dre-▼oljni. Ne jezite se, ampak mavice). pa tudi precej mo* poskM, vam 51iin »n otroških oblačil. Sa- bo prav gotovo pomagala: mo ??. . "kaj so spet , pozabili, da malokdaj hodi* postavite ae po bok o zajemite sapo in poteg- gčet r.a sprejeme ali na sj|B ni te trebuh kar se da noter. Čanje v luk^»j^s>^z;:nsko-Stejte v tej drži do deset in »P°: »pustite zopet trebuh v na- jutra dovi ravni položaj. Ce imate čas, lačila za brhke naredite to tolikokrat, koli- so delovne ob korkrat se vam ljubi — in ze ^f'./mi uspeh je zagotovljen. * nrisvniile MANEKENKA PRIKAZUJE PLETEN KOMPLET TEMNO-MODREGA KRHA IN BELE JOPICE Z LEPO IZREZANIM ŽEPOM IN TEMNO OBROBO knj pa prsti na iio«x«-Ii Poka'i'.e mi noge' Bi biti ledno prepričani, da imate noge čute in nohte negovanef Res, skrbno si negujemo obraz, vrat, roke, na noge pa včasih kar preveč pozabimo. Gospodinja doma naredi gotovo več kilometrov, med tem ko pospravlja in kuha. Da bi posvetila več pozmfnosti nogam, pa kar ne nade časa. Z nožna kopcljo ne bi samo povečali krvnega obtoka, ampak bi vse n >znt mišice poži-veli. Kdor ima zeh mrzle noge, na) poskusi r mcniaio-čimi kopelml (mrzlo-toplo) 5—10 minut. V topli vod: naj bodo noge 1 minuto, v mrzli le nekaj sekund. Noge dobro premažite i oljem, če jih masirate, jih masirajte v smeri kolen. Ne hodite vedno samo v visokih petah in privoščite nogam od časa do časa malo počitka v komadnih nizkih čevljih Pri kupovanju novih čevljev bodite previdni, naj vas ne tiščijo. V počitnicah hodite vsaj nekaj minut dnevno bosi. Odstranite si kurja očesa in trdo kozo. Kozico si ne striiite, pač pa samo porinite nazaj. Potenje nog je tudi nadloga mnogih. Koristno je, ie dosti hodite bosi. Čevlji naj bodo zračni. Podplati naj bodo vedno usnjeni — nikdar gumijasti. In še nekaj koristnih telovadnih vaj za prste: dvigujte in spuščajte prste, poberite robček s prsti in ga zopet spustite. Kaj naj obleče žena s kratkimi nogami ■čkrat od kupna oblice še ni-Sicer je Dolge noge so modni ideal. Vse modne skice bi bile le polovico toliko elegantne, če rs. •■ . n Kljub temu ro ski tipi prav tiste že kratkimi nogami. Da taka žena videti ele Zeleno solato, karfijolo in paradižnik narahlo osolite in polijte z omako, ki jo naredite: iz 3 žlic olja, ene ilice limoninega soka, iz dveh ftic smetane, ene žlice paradižnikove mezge ~in sesekljane čV-bule, peteriilja in paprike. ver, vendar nam naKsen pameten nasvet za delovno obleko n? bi bil odveč. <"■- torej drži, da bor-^ vse, kar revija prikazuje, lahto kupovali (ali odo že sedaj lahko kuDujemo) ▼ naših trgovinah, nas morajo navdušiti volneni pleteni kompleti krila, jopice in puloverja, ki so vedno lepo poživi jeni z vzorcem, aplikacijo ali obrobo v ustrezni barvi, naravnost čudoviti kompleti za zimski šport, lepi novi vzorci in kroji za poletne obleke, elegantne !n moderne sloves-nejši? obleke, moški plašči, suknfic! in cele obleke in §e mnogo drugega. METKA SOSIC mora Ijene bodo prista treba. 6 bo la. bo in želite imeti žepe, naj bodo ti čilo za vas Karkoli si bosta majhni in poševno ležeči, novega kupili ali ukrojili, Vedeti morate, da je primer- m s. i te na to. da eku^te cp-neje, da se krilom, ki so tično podaljšati prekratko spodaj ob robu plisirana, odpoveste. Tudi tunike in Vi plašči niso prikladno obla- noge in nikar razvi e*. že tako daljšega z^orn^ega dela teiosa. Mali nasveti daljše i ke se dobi ker so poi e p: Nikoli 6i ne privoščite kostima z dolgo, preko bokov segajočo jopico. Zgornji del bi bil tako videti dosti daljši in vi bi a tem poudarili spodnji kratki deL Tudi velikih ispos v krilu je bolje, da se izognete. Ce CE NE MORETE zvečer zaspati, popijte pred spanjem skodelico melisinega zli bil-drijanovega čaja. Ce se ne bojite, da bi se zredile, lahko popijete čašo piva in boste kar hitro zaspale. MRAVLJE so zelo trdožive ■a jih težko za tremo. Ce gnezdijo na podstrešja, moramo premazati les • tetra-klorogljikom. luknje pa za-mažemo s kisom. Mravljišče t vrtu uničimo tako, da ga posujemo z gase rđom t pra- ha. Okoli mravljišča skopi jemo piilev j.: rt A. ki ga poni«— i z ribjim razsoloin. I.ah-ko jih /atremo tudi tako. da na njihovo pot postavimo krožnik /. navlaženim sladkorjem in r.« t opijen i m kvasom. Mravlje duh privabi, ta hrana v njih zavre in kraalu poginejo. SOI. — Košček pivnika, ki ga položimo v solnico. prepreči, da sol ne postane vlažna in kepasta. GORČICA se dolgo ohrani, če ji primešamo malo soli. — Okus se s tem dodatkom nične ptkT&ri. Izsušeno gorčic* zalijemo z nekaj kapljicami •Lja, nekaj razredčenega kisa ki ščepcem soli. KOLAC iz kvašenega testa je posebno rahel, če zmešamo kvas • posnetim mlekom. mimooMi mirni 15 ameriških filmov posnamejo v tujini Da Hollvvvood nI več svetovno filmsko središče brez tekmeca, Je danes popolnoma jasno. To lahko ugotovimo, ne da bi se spuščali v vprašanje umetniške vrednosti ameriških in drugih velikih filmskih industrij. Za filmsko industrijo kot proizvodno panogo je važnejši njen letni produkt in njen letni dohodek — prav tu pa Hollvvvood brez dvoma ni več prvi. Po letni proizvodnji sta ga prehiteli Italija in Japonska in tudi Indija, ki pa ni tako močan tekmec na svetovnem tržišču kot druga dva. Pa tudi v domači proizvodnji se Hollvvvood srečuje s številnimi problemi. Eden od njih Je ubežništvo — snemanje ameriških filmov v tujini, ob katerem naj se tokrat pomudimo. Spokojni zlati časi začetkov Hollvvvooda, ko so vse zunanje prizore, ne glede na to, kje in kdaj se je zgodba dodajala, posneli v domačem Griffith Parku (drevo je drevo, skala je skala: snemnjmo v Griffith Parku!) so že davno minili. Amc- Film riški snemavci 60 si poiskali novih prizorišč na svojem prostranem kontinentu, nato pa so prestopili tudi njegove meje in si privoščili filmanje v Evropi, Aziji, na Pacifiku. Vendar 60 bili to slej ko prej posamični podvigi in znak finančnega zdravja filmske metropole, ne pd posledica nekega ekonomskega problema. V tej drugi obliki se je pojavilo množično snemanje ameriških filmov izven Amerike prvič pred kakšnimi petnajstimi leti. Obdobje povojne obnove je povsodrodnega denarnega prometa terjalo omejitve odtoka de- postopoma odpadle, narja iz države in tako se je zgodilo, da je bil v 98 državah* prepovedan odtok denarja — pridobljenega z javnim predvajanjem filmov. Jasno je, da je to močno prizadelo S SINDIKATI PROTESTIRAJO eveda je bil v normaliziranih pogojih le majhen del ameriških fil- mladi sovjetski igralec genadij judin najmočnejšo filmsko velesilo, mov posnet v tujini. V zad-saj je na ta način v tujih njem času pa je začelo to državah zastalo 100 milijonov število ponovno naraščati in dolarjev dohodkov holly- je doseglo že 15 odstotkov vvoodskih producentov. Da bi celotne hollywoodske proiz-omilili to 6ituaeijo in v čim vodnje. Ta visoki odstotek je večji meri izrabili v tujini skupaj z dejstvom, da je tre-►•zamrznjena« sredstva, 60 si nutno na ameriškem trgu že hollvvvoodski producenti iz- čez tisoč tujih filmov, močno brali več poti. Denar so vla- vznemiril vse osebje amori-gali celo v petrolejske vrelce, ških filmskih študijev - ker jeklarsko industrijo in ladje- jasno grozi marsikomu z delništvo. Vendar pa je bil brezposelnostjo. Številne sin-na j pomembnejši način sne- dikalne in strokovne organi-manje filmov v drugih dr- zacije ameriških filmskih dc-žavah z lastnimi tam nalo- lavcev so se postavile po ženimi sredstvi. Producenti robu producentom, ki vedno so dosegli svoj namen, ob- več snemajo na drugih kon-ii _ * tinentih, in se s številnimi enem pa so spoznal, možno- „ aSeito sti m tudi prednosti snema- pravic gvojih ^,anov nja v tujini in so s to prakso Da g,.e ^ za pret.ej resen nadaljevali tudi potem, ko so problem, kaže že to. da'se z omenjene omejitve medna- njim ukvarja celo Bela hiša: predsednik Kenncdv je priporočil Kongresu, naj ukine davčne olajšave za ameriške državljane, ki živijo v tujini. KRIVE SO ZVEZDE Povod temu so bili deloma tudi številni ameriški filmski zvezdniki, ki živijo v Evropi. Ti 60 glavni krivec za tako množično snemanje ameriških filmov v Evropi. Zdaj že dober ducat hol I y vvoodskih zvezd prebiva v evropskih državah, ker na ta način prihranijo na davkih upoštevanja vredne vsote. Kjer so zvezde, pa 60 seveda producenti, zakaj slavno igravsko ime v glavi filma je še vedno najboljše, če ne edino zanesljivo poroštvo komercialnega uspeha filma. Zato so številni producenti prišli v Evropo, kamor pa jih deloma privabljajo tudi nekatera evropska imena, ki so postala popularna v Združenih državah. Ce Mohamed noče h gori. mora pač gora k Mohamedu! Kajpada ao razen v tujini živečih zvezdnikov med povzročitelji »ubežništva« se nekateri ekonomski in tehnični faktorji. Tako je npr. važno dejstvo, da dohodek 6 tujih tržišč predstavlja 54 odstotkov vseh dohodkov Holly-wooda. Zato morajo producenti upoštevati želje tuje publike, da bi videla svojo v ios angelesu si je vzela življenje marilvn monroe. hoiavvood je zapisal v svojo crno knjigo novo žrtev deželo in svoje ljudi na filmskem platnu. Iz tega pa takoj sledi naslednji činitelj: nekaterih ambientov ni mogoče postaviti v studiju ali imitirati v ameriški pokrajini, treba je iti na teren čez ocean. Končno je precejšnjega pomena tudi cenenost delovne sile v tujini, 6aj so dobro organizirani ho!ly-vvoodski statisti menda najdražji na svetu. IZHOD JE DRUGJE Zelo dvomljivo je, če bodo sindikati in drugi, ki se borijo proti >»ubež-nim« produkcijam, uspeli občutneje omejiti snemanje ameriških filmov v tujini. Kaže, da se je Hollvvvood trdno odločil ravnati po starem političnem načelu: če nasprotnika ne moreš potolči, 6e mu pridruži. Tako rešitev ekonomskih problemov, ki jih je prineslo s seboj opadanje prevlade Hollywooda v 6 ve tovni filmski proizvodnji in ravnanje nekaterih zvezdnikov, pa moramo s stališča svetovne filmske umetnosti pozdraviti. Pozdraviti je treba vsako sodelovanje med narodi na kateremkoli področju. Tu pa se toliko bolj, ker sodelovanje razen izmenjave tehničnih izkušenj (zelo koristne za filmsko manj razvite dežele) v srečanju umetnikov raznih narodov lahko rodi tudi kal« pomembnejši umetniški dosežek. Kljub temu da so z •• u bežnimi« produkcijami prizadeti člani hollvvvoodskih sindikatov, pojav torej ni v celoti negativen. Ameriški filmski delavci bodo kljub močnim prizadevanjem, da bi omejili »ubežništvo«, verjetno morali najti drug izhod. Ena možnost je ameriška televizija, k~i se še vedno močno krepi in h kateri je že odšla vrsta filmskih delavcev, ki jim Hollywood ni več dajal kruha. DUŠAN OGRIZEK . . . U(W I KI ////<'/// Znani sovjetski režiser Mihail Romm Je v svojem novem filmu »Devet dni enega leta« spregovoril o življenju mladega znanstvenika — atomskega fizika. Glavno vlogo v filmu je zaigral popularni Aleksej Batalov, razen njega pa Inokentlj Smoktunovskij in Tatjana Lavrova. Stanley Kramer je v svojem novem filmu »Ta nori, nori, nori, nori svet« zaupal glavno vlogo spet Spen-cerju Tracyju; razen njega pa bodo igrali med drugim Se Ethel Merman, Jimmv Durante in Mickey Roonev. Novi film Yuia Brvnnerja je »Beg iz Ashiye«, kjer Ima za partnerja Georgea Chakirisa in Rlcharda VVid-marka. Rene Clement prvič po filmu »Gervaisc« spet snema v Franciji. Gre za delo »Jutri je še en dan«, dramo iz odporniškega gibanja. Simone Signoret igra ženo pariškega industrialca, ki pomaga ameriškim padavcem pobegniti v Španijo, njen partner pa je Stuart Whitman. Lawrenee Blotchinan: UBOJ V MOTELU Roka se mu je tako strašno tresla, da Je komaj vtaknil ključ v ključavnico svojih vhodnih vrat. Nato je pazljivo očistil sneg s čevljev in vstopil v stanovanje. Ura Je pravkar odbila tri, ko je stal pred vrati spalnice, far katere je prodiral pramen svetlobe. Samo po sebi to se ni nič pomenilo. Cesto je našel ženo, kako spi z odprto knjigo na pregrinjalu. Toda tokrat Betv ni spa!a. »Zdravo, draga, si Se budna?« — jc veselo vprašal. Mlada žena mu je namenila raziskujoč pogled, ie preden mu je odgovorila. Počasi jc zaprla knjigo in se prijateljsko nasmehnila: > Bala sem se, da ti bom potrebna pri slačenju, a jc videti, da si dokaj trezen. Kako je bilo na večerji?« »Kot vedno.« — Slekel je plašč in upal, da Bety nc bo opazila, da se mu roke spet tresejo. Od vezal je kravato :»TI veš, da sovražim divjačino.« »Ubogi moj mučenik! Skoda je. da Imaš samo ena jetra In Se tn žrtvuješ domovini na teh veteranskih večerjicah.« — Nenadoma se jc privzdignila In preplašeno vprašala: »Fred, kje pa imaš kravatno sponko?« »Kaj?« »Zlata sponka z vgraviranim tvojim podpisom, ki sem ti Jo podarila za rojstni dan.« Fred se Je nekaj časa zmedeno obračal po sobi In brez potrebe gledal v jopico, ki jo vrgel preko stola. Potem se Je zrušil na rob postelje In se prijel za glavo: »Gospod!« — je zajecljal. »Fred, kaj ti je? Ali ti je siabo?c Bil je bled kot .cunja in njerov lepi obraz je bil strašno utrujen: »Bety, v grdi kaši sem. Zlagal sem se. Na nobeni večerji nisem bil.« »Oh!« — Bety je bila naenkrat podobna majhni deklici: »Kdo jc ta žena?« »Ann«. »Da ni morda Ann Engersol?« — to vprašanje Je bilo bolj podobno kriku. Ves nesrečen je molče prikimal. »Oh, Fred, kaj Se vedno?« »Poslušaj, Betv, častna beseda, da sera popolnoma nedolžen. Več kot eno leto — odkar sva poročena — je sploh nisem videl. Včeraj me je nepričakovano poklicala in me prosila, da se sestaneva, ker je v veliki stiski. Pomislil sem, da ji le potreben dober in diskreten zdravnik. Ko sem prišel v kavarnice. kjer me Je čakala, je bila že nekoliko vinjena. Popila sva Se dva. tri viskije in ko sva s tem zaključila in hotela oditi, sem do-uncl, da nI pamefno, da sede za krmilo — posebno zaradi tega, ker Jc še vedno snežilo — pa sem jo odpeljal s svojim avtom do motela, ** katerem stanuje. Vztrajala je da Se kaj po-pljeva.« »In notem si ji odnesel v noste-jo kot majhno deklico?« — ga ie prcklnla ."ena. »Kal Se! Se vedno mi ni bito jasno, zakaj me Je želela videti. Ko sem te žc nalagal za to večerjo, sem ji hotel nekoliko pomae-ad. Toda ona je bila tedaj žc relo pijana. Govorila Je neumnosti in od časa do časa posta lola histerična. Nagovoril r-cm jo. da se v leže in ona Je hitro zaspal?. Zunaj je nehalo snežiti in odločil sem se, da jo pustim kakšno urico, da se spočije In strezni. V sobi je gorela plinska peč in bilo je topio in zatohlo. Slekel sem jopico in zrahljal krav'-o. Prižgal sem televizijski aparat in ker je bil program 'grozno neumen, sem kmalu za- dremal. Prebudil sem se s težkim glavobolom. Bilo je nekaj čez drugo uro. Ann je padla s postelje in krvavela Iz nosa. Ni se prebudila, ko sem jo položil v posteljo. V obraz jc bila vsa rožnata. Spomnil sem se znakov zastrupitve s plinom. Peč je se vedno gorela. Odprl sem vsa okna in vrata. Vendar je dihala in to mi je dajalo upanje, da je le vse v redu. Hitro sem se oblekel in odšel domov. Nisem se hotel Javiti upravniku hotela, razumljivo ti Je, zakaj. Poškilil je skozi svoja vrata, ko sva vstopala, pa nisem hote', da me 'se enkrat vidi. Kakor hitro sem prišel do prvega ulične m telefona, sem sporočil policiji, da naj takoj posije ambulantni avto z aparatom za kisik. Torej to jc vse. Ali ml verjameš, Bety?« Pogledala pn Je na pol sočutno nn pol raziskujoče: »Verjamem ti, neumne?.. Mislim, da te Imam prav zaradi tega rada, ker si tak pored-ncž. Samo — aH ti bodo tudi dniji verjeli ... posebno, če umre?« — Vstala Jc in se o-rnila z domačim ogrinjalom: *Frcd. bolje s* obleci in se takoj vrni tja po svojo zlato sponko.« Prijeli so ga takoj In stvar 's bi-a Se bolj sumljiva, ker so opazil!, kako se potika okoli sobe ponesrečenega SskletS, Čutil je svoj lastni ledeni dih, kako mu prihaja skozi nosnice. Dobro jc poznal ta občutek šc iz vojne. Bil je na smrt prestrašen. Pripeljali so ga do nekega suhljatega, črnikastega človeka z velikimi klapavimi ušesi, človek je imel žalostne oči, ki so ga pazljivo motrile iz temno sen.c gibboko pnti.-njencga fuknenega klobuka. Kot da bi iz njega nekaj govorilo: »Pazi se, policija!« Soba je bila polna policijskih agentov. Iz te mračne množic? se je upadljivo izdvajal upravnik motela, plečat, rdečelas fant s prijetnim obrazom, ob'cčen v moder, razkošen sobni plašč. DajsJ je oscrj-.e podatke. Fred Je z bojaznijo premišljeval, Čc ga bo upravnik prepoznal. Negotovost je trajala zelo kratko. Poročnik je, ne da bi odvrnil svoj pozorni pogled s Freda, vprašal upravnika: »Shaffer, ali ste že kdaj videli tega gospoda?« »Sem, poročnik. Sinoči Je pripeljal gospodično bi mesta. Bilo je nekaj po deseti uri. Malo pozneje sem iz sobe zaslišal velik hrup, kot da sta se prepirala. Potem sta utihnila in domneval sem, da sta legla. Nekaj po drugI uri sem zaslišal avtomobilski motor. Pogledal sem in videl tega človeka, da odhaja. Ker sem obenem opazil, da so vsa okna In vrata pri gospodični Engersol odprta, a luč prižgana, sem se odločil, da preverim, če je vse v redu. Ostalo veste. Našel sem dekle v groznem stanju. Bila je v nezavesti, vsa potolčena in krvavela je.« »Ali ste»jo tepli?« — Je vprašal poročnik Freda. »Bog vam j! Tudi dotaknil se je nisem.« »Domnevam, da niste opazili niti tega, da Je v nezavesti?« »To vsekakor sem. Mislil sem, da je to zaradi plinske peči. Zato sem tudi odprl okna.« »Da, da. Nato ste se odplazili in nato spet prikradli. Ko smo že pri tem, zakaj ste se vrnili? Da ugotovite, če vas bodo prepoznali?« »Se nekaj Je, poročnik!« — je prekinil razgovor Shaifer. »Pozabil sem omeniti opo drugo žensko, ki je bila tudi pri gospodični Engersol.« »Tam nI bilo nobene ženske.« Je nasprotoval Fred. »Poslušajte, poročnik,« — Je nadaljeval upravnik, ne da bi se zmenil za Freda — »ta žena se je pripeljala kmalu za njima, kot da ju je spremljala. Parkirah* je svoj volksvvagcn in obsedela nekaj časa, ne da bi prišla iz avta. Potem se je priplazila k oknu sobe gospodične Engersol in pogledala noter. Tako je ostala celih pet minut. Potem je tiho vstopila v sobo in skoraj takoj nato spet prišla lz nje. Lahko Se pripomnim, da jc nisem uspel videti iz bližine, vendar sem opazil, da je bila temna, visoka in da je imela kratek krznen plašč in rdečo baretko.« »VI ste popolnoma neumni!« — Je zaklical Fred, vendar mu je glas zvenel popolnoma neprepričljivo. Strašno! Opis je do podrobnosti ustrezal Betv. Celo volksvvagcn. Vedel Je, da Je še nekaj žena s temi nemškimi avtomobili, toda... Kaj Je bila toliko ljubosumna, da ga Je spremljala? In mogoče Je res vstopila, medtem ko sta Ann in on spala! »Povejte ml, poročnik«, — Jc tiho vprašal — »če bo <:o«:podična Engersol, mislim... če bo preživela?« »Ne vem. Sli boste sedaj z menoj v mesto, v mojo pisarno.« Max Ritter se je preko pete skodelice kave prijazno smehljal gospe Best. Bil Je zelo vešč v tem, pravi mojster v ustvarjanju »domače atmosfere«, zmožen, da razbije nezaupanje in izzove ljudi, da bi se mu Izpovedovali. Pripadal Je najmlajši gardi šolan'b policajev, a je nekoliko izstopal s prirojenim pomanjkanjem domišljavosti, čemur je tudi sledila sposobnost, da vpija vase vse, kar bi mu utegnilo koristiti — pa čeprav bi to prihajalo Iz »izhlapelih starčkov«. Toda Betv Best je bila zelo trdoglava. Tudi za dlačico Se ni spremenila svoje prvotne izjave. Ne in ne! Ni hodila iz hiše. Drži, res ima volks-vvagen. toda aH je ona edina žena v mestu, ki ima ta avto. Absolutno vse verjame svojemu možu. Pravzaprav pa, ali bi ga pošiljala nazaj v motel, ko jI je sam rekel, da je pvklical policijo — če ne bi bila prepričana, da Je stoodstotno nedolžen? »Upravnik motela pravi, da nas je on poklical,« — je pripomnil Ritter. »Imate morda kaj proti, če nekoliko pogledam po hiši?« »Kar izvolite, poročnik. Nimam česa skrivati.« Ritter je pogledal In — našel. To Je bil vlažen Betvn krznen plašč in par mokrih čevljev. Na njihovih podplatih je poročnik našel pepel. »čudno, čudno,« — Je zamrmral — »opazil sem, da je prostor pred motelom posut s pepelom. Kaj porečete na to?« »Lahko vam naštejem vsaj deset krajev, ki so posuti s pepelom« — Je odgovorila Betv. »Ce se ne motim, po snegu drsi. Rekla sem vam že, da sem pred večerjo nakupovala po mestu.« »Primoran sem, da jih odnesem s seboj, gospa Best. Na žalost, vaš mož bo ostal v priporu, dokler se gospodična Engersol ne zave in ne potrdi njegovo zgodbo — ali dokler ne umre,« — s temi besedami je Max Ritter odšel. (nadaljevanje in konec prihodnjič) i 1o Okaijienel) grajski lovci V davnih davnih dneh je t Starem gradu pod Lubnikom živela graščakinja, ki Je bila eIoIhm ko gadira. Vsi tlačanj, mlada rast ■o se je bali bolj ko k.uc. Kadarkoli so prišli na grajsko tN'co, jih je zlobna graščakinja z bičem priganjala na delo. Naj je bil Uačan mladec ah* starec, za vsakega Je imela odmerjen udarec. — Ce pa so pred njenim bičem bežali, se jim je Fine jala in jdli zasmehovala: »Kdor nima v slavi, mora Imeti v petah!« Nekoč so tlaeani v grajski hosti sekali, da bi oskrbeli grad z drvmi. Med njimi je bil starček, ki je sekal in sekal, a ker hrasta ni mogel podreti, se je od počival. Ko pa jc graščakinja videla, da tlačan počiva, ga je z bičem oplazila po hrbtišču in se zadrta: -Leni ptici je tudi perje odveč! Cič nc da nič!« Pretepeni starec jc vstal in zagcdrnjal: »Posojilo se vračila veseli!« Tdkrai pa je zlobna grašča-kinja udarila siromaka z bičem po obrazu, da mu je izbila oko. Naslednji dan jc .starograjska gospa priredila lov na merjasce. S seboj je vzela vse grajske pse in vso grajsko služimart, valpfu pa je akazala, naj starčka, ki je godrnjal, uvrsti med pse gonjače. Rečeno — storjeno. Grajski lovci so izpustili pse ia nagnali v hajko tudi starca. Ta je taval po gozda, streljaj za ■jim pa mu je sledila grašča-kinja z grajskimi lovci. Iznenada pa je iz goščave planil divji merjasec in podrl ne oboroženega starca na zemljo ter ga obdeloval a če- »Rešitc me! Rešile me!« je zajokal starček. »Merjasce me bo pokončal. Napnitc loke in merjasca a puščicami ugonobi te!« Med smehom je graščaki-nja 7.1 \ pil.'.: II1L1, kar pogini, tlačan! Nisi vreden, da živiš, ker uporno gelčiš!« In privoščljivo jc opazovala, kako jc merjasec klal ubogega tlačana. Vsi grajski lovci pa so križem rok stali ob graščd'unji in se smejali. Takrat pa jih je umirajoči starec prckJei: »Kamnita so vaša srca. Se telesa naj vam okamenc!« Komaj je izrekel kletev, je zlobna graščakhaja o kamen e-la, z njo vred pa se je v kamen .spremenila vsa njena služinead. A grad, ki je ostal prazen, se jc sesul v razvaline. Se dandanašnji so ob poti, ki vodi k razvalinam Starega gradu, okamcncli grajski lovci, med njimi tudi graj l\a gospa, ki je bila trdega srca in zfobna ko g adi ca. Kdor ne verjame, naj gre pogledat! LOJZE ZUPANC e NAJVEČJI IZUMI V zgodovini človeštva poznamo tri največje izume: ogenj, parni stroj in atomsko energijo. 2e 260 let pred našim štetjem Je Iznašel Arhlmed sestavljeni škripec. Okoli leta 120» so Iznmili kompas, ki jc pripomogel, da so bila odkrita številna nova področja. Začetek 14. stoletja je letnica smodnika. Leta 1590 so Iznašli prvi drobnogled. Leta 1642 je iznašel izum i t« I j TorrlcaHi barometer. 1825 jc zgradil Stephenson prvo lokomotivo. 1860. leta SKUPINA MLADIH GASIVCEV, KI ZAČENJAJO SVOJO ZAPRISEGO Z »HA POMOČ!« Šakal in nosorog MLADIVEDEZ Je Iznašel Philipp Rels prvi ttlelon. In končno sta odkrila leta 1898 Pierc in Marie Curie radij. # JEZ Jež je zelo koristna žival. Hrani se z mrčesom in mišmi. Tudi strup kač mu nc Škoduje, zato jih uničuje na vsakem koraku. Iglasta ježeva koža ga ščiti pred sovražniki. Jež pride že na svet z iglami, ki pa sčasoma postanejo vedno bolj trde. Iiluclnc žitne jež prespi. « KAMELE Kamele so tovorna grla skozi puščave in neprehodne gorske prehode. Odlično premagujejo vročino in so prav tako neobčutljive za mraz. Nekoč je šakal zelo prevarit nosoroga in ga osmešil do kosti. Nosorog se je razjezil. Zaklel se je sam pri sebi, da se mu bo maščeval. Šakal je za to vedel ra se ga začel izogibati. Zgodilo pa se je tako, da sta se nekoč srečala v ozki soteski. SakaJ se je naslonil na steno in začel vpiti na pomoč. — Na pomoč! — Kaj ti je? Zakaj vpije*? — ga vpraša nosorog. — Kaj ne vidiš, da se bo porušila stena in nas zasula? — mu je odgovoril šakal, ki se je venomer bolj stiskal k stem. Poglej ti si močnejši. Ukradite ribje olje Mali Branko je ostal sam doma. Prišel je. neki človek, ki je iskal njegovega očeta. Branko, ki mu je presedalo ribje olje, je dejal: »Dedek, če si prišel, da bi kaj ukradel, ukrsdi najprej ribje olje,« AMERIČANI V POČITNICAH VELIKO LETUJEJO. POSEBNOST AMERIŠKEGA NAČINA LETOVANJA JE V TEM, DA STARŠI LAHKO IZBIRAJO KAM BODO POSLALI OTROKE IN KAJ BODO NJIHOVI OTROCI MED LETOVANJEM DELALI. ŠTEVILNA LETOVANJA SO TAKO ZAMIŠLJENA, DA SE LETOVISCARJI IZPOPOLNJUJEJO V UMETNOSTI GLASBI, JEZIKIH IN DELU. NA SLIKI SKUPINA LETOVISCARJEV KOSI SENO KO JE SENO SUHO, GA TUDI POSPRAVLJAJO ac/uvjcv ku;>i ohno. ko podpri steno, sam pa bom stekel po pomoč. Nosorog je podprl steno, Sakd pa je od bežal zadovoljen zaradi zvitosti, U m« js uspela. Zopet je bil nosorog os mesen. (AfriSka basen) . tj Važno je kaj govoriš VAŽNO JU KAJ GOVORIŠ Mladi Či — cin je vprašal starega učitelja: Narava je dala človeka moč govora. Je to dobro ali nef Učitelj mu je odgovoril: Če človek govori brez mere od tega ne bo imel nobenih koristi. Žaba kvaka po ves dan, toliko kvaka, da se ji posuši grlo, a kljub temu ;e nihče ne upošteva. Petelinu ie dosti, da 3-krat zakikirika in vsak ve, da je svitanje blizu* Ko Človek govori je važno, kaj govori. (Kitajska zgodba) Letovanj? na otoku Stenjaku 186" pionirjev kranjskega okraja letuje na otoku Stenjaku pri Puli. Počutimo se zelo dobro in smo hvaležni vsem, ki so nam omogočili prijetno bivanje ob morju. Naš otok je majhen, a zelo lep. Spada k Brionskemu otočju. Na otoku so samo tri stavbe, v katerih bivamo mi pionirji in naše vodstvo. Drugih prebivavcev otok nima. Zato nas nihče ne moti in lahko mirno uživamo morje in Eooce ter si tako krepimo telo, da s« bomo zdravi in vedeli vrmli t svoja domače kraje. , 1f AVNA STRAN - ZABAVNA STRAN - ZABAVNA Pregovori \\ Oviri siu V TtlllSlUMU Ml Sit lil V priročniku za lepo vedenje piše, da je nekulturno naslanjati se na mizo v kavarni. Nikjer ne pl.še. če to velja tudi za tiste, ki so jim komolci edina opora. Lepo je molčati, toda nI lepo poslušati tuji molk. Ko nekdo pripoveduje, kar ga ne rmirna, utruja sebe in druge. Ko pripoveduje tisto, kar j; » zanima, utruja samo druge. Ca* teče tudi takrat, ko vam ura stoji. Vse ima začetek in konec. Samo zičel^k nima konca. Človek včasih zgubi ure in ure, da razmišlja in se čudi ljudem, ki zrublja'o ure In ure, da razmišljajo o drugih. SPOR PRED KINOM — Moja žena ne želi zgubiti niti sekunde na letnem dopustu. NA mohjl '* $ — Očka, tvoja malica mi je padla Js, Mm v pesek — Oprostite, hotel je popolnoma zaseden PO PILI — Ne bom sla več s teboj v ki no, ker ves čas gledaš samo lilm. V DOBI IZLETOV PR1PRU \ — To je ta blagajna, Iz katere Je blagajnik /ika ukradel tri milijone. — Tudi ti se, kot je videti, pravljas na letni dopust. — Limonada, sveža limonada! r v. — Prosim vaše karte... je zahteval sprevodnik. Ko je pregledal naše karte, M s prevodnik nagovoril potnika, ki je sedel ob oknu in se delal, kot da ni slišal teh besed: — Vi imate verjetno mesečna karto? Prosim vas ... — Ne dam, — je mehko spregovoril potnik. — Kako? — se je začudil sprevodnik. — Potniki morajo pokarati svoje potne dokumente ... — Torej, vi mi ne verjamete, tovariš sprevodnik? — je potnik nekoliko povzdignil svoj glas. — 7akti vam ne bi verjel? Saj va< niti ne poznam...' Potnik se ie obrnil proti nam: — D) iapl a-ii, prosim vas, ali st' s':'-a!..' On m: niti ne pozna, pa tučeno ne ver,ame. Sprevodnik je zardel, toda potnik se ni več menil zanj. — Če človeka pokaže", da mu zaupaš — je govoril z glasom velikega govornika — te tudi sam spor počutil kol/šega, plemenitejšega. Toda, če nimaš zaupanja vanj, in mu to tudi poveš, ti bo ta še okna razbijal. Recite mi, prosim vas, kako nastajajo huligani? Samo zaradi nezaupanja.'Že od mladih nog poslušamo: »Pokaži roke*, »Ali si se umil?*, — govori mati. »Tu naj se podpišejo tvoji starši*, — govori učitelj. »Aha, pihni mi v usta.'* — napada žena. — Prav to! Pihni, pihnit — se je x globokim vzdihom strinjal sprevodnik. — In tako je to povsod, — j* nadaljeval potnik. — »Dajte podatke*, »Naj tu udarijo lig*, »Grem, da preverim*. To je nezaupanje ... — In vi tovariš... — sedaj se je potnik spet posvetil sprevodniku, — ste prav taki. še poznate me ne, pa takoj začnete: »Pokaiite vašo mesečno karto!* — No, pa... — je preplašeno zamrmral sprevodnik. In odšel... Potem sem rekla potniku: — Vaša razprava s sprevodnikom je pustila na meni zelo močan vtis. Toda, moram vam priznati, jaz se ne bi toliko trudila. Pokazala bi mu karto. — Ha, — je rekel potnik. — če hi jo imel! Johana Vilinska tali Križanka št. 49 r s i 4 1 1 r 1 n 10 H i u 0 '14 • 9 ti Vodoravno: 1. prodajalna važnega živila, 8. izdelek, proizvod, 9. ka-zalni zaimek, 10. klice, 11. iglasto drevo, 12. odpadni delec, 14. konec polotoka, ostanek spojine v kemiji, 18. očnica. Navpično: 1. zmaga pri šahu, 2. razdobje, 3. avtomobilska oznaka Splita, 4. strup v cigaretah, 5. baje-j slovni grški letavec, 6. ves, 7. veznik. II. zelo slabo življenje, veliko pomanjkanje, 12. poljedelsko orodje, 13. slovenski zgodovinar, 14. vodna žival, 15. pod, 17. oziralnf zaimek. ) Križanka št. 50 1 | • i i - 10 n ■ tu H 1$ vi 1 tr ] _[ .J Križanka Je magična, zato velja prva številka za opis vodoravno, druga pa za navpično: 1., 1. izolacija. 6., 2. mesni izdelek, 8., 3. kemijski simbol za aluminij, 9., 12. domače žensko ime, 11., 4. bikoborec, 13., 5. kemijska spojina, 14., 16. avtomobilska oznaka Nove Gradiške, 15., 7. objava, .oglas, 17., 10. glavno mesto švicarskega kantona Aagrau. Rešitev križanke št. 47 Vodoravno: L stroka, 9. mik, 10. Rab, 11. E(dvard) K(ardelj), 12. Buje, 13. kanal, 14. skala, 16. tema, 17. or, 19. ime, 20. era, 21. Hnolej, 23. kabala. Rešitev križanke št. 48 Vodoravno: 1. jablana, 7. april, 8. Jbrat, 9. ZE. 10. literat, 12. al, 13. Reni, 14. zanos, 15. ametist.