TIM revija za tehnično in znanstveno dejavnost mladine kazalo Koristna priprava za ogle¬ dovanje diafilmov in film¬ skih negativov. Spodaj je slika, ki jo še enkrat ponavljamo v član¬ ku o jadrnicah v Izoli. Sku¬ pina mladih ljudi ob jadr¬ nici Kekec. SPRETNE ROKE Aparat za risanje. Priprava za ogledovanje filmskih negativov in diafilmov Daljnogled. MODELARJI Amfibijsko vozilo. Raketno vozilo. BIOLOGI Vzreja papigic skobčevk. NAPRAVIMO Sl RADIO Izboljšani detektorski sprejemnik (III.). FOTOGRAFI Nekaj praktičnih nasvetov.. IZ ZNANOSTI IN TEHNIKE Sopvvith Camel F-1 Dvoživka P. 136 L . . NEKAJ NASVETOV TIMOVI MALI OGLASI TIMOVA PANORAMA Tomos Kolibri D-5 Jadrnice v Izoli . . . 65 67 70 72 76 83 86 89 91 92 94 94 95 95 SLIKA NA NASLOVNI STRANI: Model motorne jadrnice Galeb, s katerim opozarjamo na zanimivo knjigo o brodarskem modelarstvu, ki je izšla pri založbi Življenje in tehnika spretne roke aparat za risanje Naj kar takoj povemo, da vas s to pripravo nikakor ne name¬ ravamo učiti risanja in slikanja. Priprava, ki vam jo bomo danes opisali, je le preprost optični pri¬ pomoček, s pomočjo katerega lahko hitro in dokaj točno nari¬ šete to, kar imate pred seboj, na primer neko skico, shemo, diagram, načrt, kos zemljevida, ali pa nek predmet. Ta aparat je enostavna tehnična priprava, ki reflektira sliko, ki je pred va¬ mi, na papir in sicer na podlagi zakonitosti odboja svetlobe. Na papirju vam je treba obrise le še izvleči s svinčnikom. Takšno risanje seveda nima nobene zve¬ ze z vašim prostim likovnim izra¬ žanjem, oziroma ustvarjanjem. Ta aparat boste uporabljali le za prerisovanje tehničnih risb in predmetov, prosto pa rišite in sli¬ kajte še naprej tako kot vas učijo v šoli pri likovnem pouku. Pa preidimo k stvari. Kot smo rekli, izkorišča priprava zakoni¬ tost odboja svetlobe od zrcala oziroma od stekla. Svetlobne žar¬ ke namreč ne odbija samo zrca¬ lo, ampak tudi steklo, čeprav ne tako jasno. Najpreprostejša pri¬ prava za prerisovanje, kakršno si lahko sami izdelate, je navpično postavljena steklena plošča. Kot vidite na sliki A, drži stekleno ploščo, oziroma šipo v navpični legi lesena stena, ki ima v sre¬ dini prilepljen navpično postav¬ ljen žleb, obstoječ iz dveh letvic. Letvici morata biti pritrjeni na steno iz vezane plošče ali leso¬ nita v taki razdalji, da bo šipa trdno tičala med njima. Ako po¬ ložite na levo stran na mizo sliko, ki jo nameravate prerisati, na desno stran šipe pa list papirja in ako gledate od leve strani skozi steklo, boste zagledali na listu papirja enako sliko, ki jo boste lahko po obrisih izrisali. Slaba stran te priprave je v tem, da je reflektirana slika obrnjena (zrcalna), zato bomo izdelali ra¬ je mnogo boljšo pripravo, ki nam bo pokazala na papirju mnogo jasnejšo in tudi pravilno obrnje¬ no sliko. Tako pripravo (slika B) je mo¬ goče izdelati z majhnim trudom in skoro brez stroškov. Takole bo¬ mo naredili: Najprej si izdelajte škatlico, skozi katero boste gledali, in si¬ cer iz vezane plošče 3 mm ali 5 mm ali pa iz druge tanke in Stojalo, ki hkrati nosi škatlico iz- lepo zglajene deščice (slika C). Škatlica naj ima obliko kvadra, ki ima obe stranski steni, gornjo in zadnjo steno, manjka ta pa sprednja in spodnja stena. Na¬ vedene mere veljajo za vezano ploščo 3 mm, ako pa uporabite debelejše deščice, je treba mere ustrezno izpremeniti. Izžagajte dve stranski ploskvi 60 X 63 mm in jima lepo z rašpo zaokrožite po en vogal. Zadnja stena je kvadrat s stranico 60 mm, gornja ploskev pa mora biti tako velika, da pokrije vse tri robove, v na¬ šem primeru 66 X 63 mm. V gor¬ nji deščici izvrtajte točno v sre¬ dišču luknjo s premerom 10 mm. Prosti rob gornje in prosti rob zadnje deščice obrusite v kotu 45°, na ta dva robova boste nam¬ reč položiti stekleno ploščico. Nato škatlico zlepite, kot vidite to na sliki. Urežite si (ali pa vam ureže steklar) stekleno šipo pra¬ vokotne oblike 60 X 85 mm in zrcalo 60 X 58 mm. Ko se škat¬ lica dobro posuši, prilepite zrcalo na notranjo stran zadnje stene, šipo pa položite na oba prosta robova gornje in zadnje stene in jo zalepite na robova z lepilnim trakom, selotejpom ali pa s tan¬ kim platnenim trakom. Opazo¬ valna škatlica je sedaj gotova. Paziti morate, da bo steklena ploščica proti gornji in proti zadnji steni zanesljivo v kotu 45°. režite iz petmilimeterske vezane plošče. Visoko naj bo 20 do 23 cm, vodoravni krak okoli 13 cm. Podstavek naj bo debeljša buko¬ va deščica na primer 70X80 mm. V podstavek vžgajte zarezo, v ka¬ tero boste vlepili stojalo. Zaradi ravnotežja zareza ni v sredini, ampak na robu podstavka. Ako bi se hotela priprava vendarle prevrniti, obtežite podstavek s svincem ali z utežjo, ali pa ga pričvrstite na mizni rob s spono kakršno imate pri mizici za rez¬ ljanje. Na prosti konec stojala 65 prilepite škatlico tako, da bo nje¬ na gornja ploskev vzporedna z mizo, na kateri rišete. Ako postavite sliko, ki jo name¬ ravate prerisati, navpično v pri¬ merni oddaljenosti in višini pred¬ se in ako gledate skozi luknjico aparata, boste sliko razločno vi¬ deli na papirju in jo boste lahko prerisali. Kolikor bolj bo slika, ki jo prerisujete osvetljena in koli¬ kor bolj bo list papirja zasenčen, toliko jasneje boste videli sliko na papirju. Za zasenčenje papir¬ ja dobro služi primerno upog¬ njen kos lepenke (glej sliko B). Opazovalno škatlico prav lah¬ ko naredite tudi iz tanke ploče¬ vine, ki jo urežete in upognete kot kaže slika E, seveda morate oba gornja robova zalotati. Sto¬ jalo naj bo v tem primeru iz de¬ bele žice, ki jo upognete v pra¬ vem kotu in vsadite v podstavek. Prosti konec žice je treba na škatlico prilotati. Opazovalno škatlico pa lahko zlepite celo iz čvrste lepenke, bo pravtako do¬ bro funkcionirala. Tudi stojalo lahko izdelate po svojem okusu, na primer iz primernih letvic. Škatlica je lahko tudi nekoliko večja. Kako to, da vidimo odsev slike ali predmeta na papirju, nam pojasni slika C. Predmet, ki ga rišete, se zrcali v zrcalcu škatli¬ ce, to se pravi, da padajo svet¬ lobni žarki od predmeta na zr¬ calce. Žarki se od zrcalca odbi¬ jajo v istem, tj. pravem kotu na¬ zaj. Odbiti žarki gredo skozi šipo, delno pa se od nje odbijajo na¬ vzgor skozi luknjico v oko opa¬ zovalca. To odbito sliko vidimo na piprju. Sporočite nam, kako se vam je delo posrečilo in kako vam apa¬ rat služi pri risanju. 66 priprava za ogledovanje diafilmov in filmskih negativov Diafilmov ne moremo vsak čas projicirati "na platno, prav lah¬ ko pa jih kadarkoli ogledujemo v posebni majhni pripravi, ki jo je mogoče kupiti v trgovini in niti ni predraga. Taka priprava, izdelek naše tovarne TOS se ime¬ nuje diavizor (gl. sliko IA). Apa¬ rat ima spodaj prosojno ploščico iz plastične snovi v obliki kvadra¬ ta, zgoraj pa majhno bikonvenks- no (povečevalno) lečo. Tik nad prosojno ploščico je reža, v ka¬ tero vtaknemo okvirček z diapo¬ zitivom. Ako pogledamo skozi le¬ čo proti luči ali proti nebu, vidi¬ mo lepo povečano in ostro sliko. Diavizor je sicer prirejen samo za slike, ki so v okvirčkih, prav lahko pa ga uporabimo tudi za ogledovanje diapozitivnih trakov, ali pa filmov, ki smo jih sami po¬ sneli, tj. negativov. Reža na dia- vizorju je za filmski trak preve¬ lika, zato pa si sami brez težave in čisto brez stroškov izdelamo vložek iz čvrste lepenke (pre- špan), ki mora biti toliko velik in debel, da bo tesno tičal v reži diavizorja in da bomo lahko sko¬ zenj brez trenja vlekli filmski trak (gl. sl. II). Vložek izdelate tako, da izrežete iz 1 mm debele pre¬ span lepenke dva kvadrata s stranico 5 cm. V sredini obeh kvadratov izsekate pravokotno odprtino v velikosti filmske sli¬ čice, tj. 36 X 24 mm (gl. sliko). Med obe ploščici vložite tik ob zunanjem robu vzdolž daljše stra¬ nice okenca dva traka iz neko¬ liko tanjše lepenke, široka po 7 mm, vse skupaj čvrsto zlepite in vložek je gotov. Še mnogo udobneje boste ogledovali diafilme, oziroma oce¬ njevali svoje posnetke na nega¬ tivu, ako si izdelate zelo enostav¬ no leseno škatlo v obliki kvadra, v kateri bo montirana majhna žarnica 15 W — 220 V. Vaš dia¬ vizor boste enostavno postavili na vrh škatle med dve vodili iz pločevine in gledali slike, ki bo¬ do lepo od spodaj osvetljene. Pripravo (slika I) izdelate ta¬ kole: Najprej izrežite iz 1 cm debele gladke smrekove deske dve de¬ ščice 100 X 120 mm. V eno izmed njih izvrtajte točno v središču, tj. v presečišču diagonal okroglo odprtino s premerom 23 mm. Luk¬ nja mora biti tako velika, da bo žarnično grlo prav tesno tičalo v njej. Izrežite iz 3 mm debele vezane plošče še dve enako veliki de¬ ščici 100 X 120 mm in še gornjo ploskev v velikosti 100 X 106 mm. V gornjo deščic izrežite kvadrat¬ no odprtino, kot je to razvidno iz slike. Dna naš zabojček ne po¬ trebuje, zaradi zračenja je celo bolje, če ga ni. Petnajstvatna žarnica sicer ne greje dosti, ven¬ dar ne bo odveč, če izvrtate v obe stranski steni iz vezane plo¬ šče približno 2 cm pod gornjim robom nekaj luknjic s premerom 4 do 5 mm zaradi hlajenja. Predno zlepite pripravo, pričvr¬ stite na gornjo deščico točno na mesta označena v načrtu še obe pločevinasti vodili (sl. I D), ki imata namen trdno držati diavi¬ zor nad odprtino v gornji deščici. 5 škarjami za pločevino izrežite iz 0,3 mm debele aluminijaste, medeninaste ali druge primerne pločevine dva enaka kosa 80 X X 35 mm. V pločevino izvrtajte 67 luknjice za žebljičke in upognite kosa po označeni črti v pravem kotu. Ko pribijete pločevinasti vodili na deščico, zakovičite žeb¬ ljičke na drugi strani tako, da bodo trdno držali. Nato zlepite pripravo z mizarskim klejem. Ko se posuši, potisnite žarnično grlo v odprtino, še prej pa priviite v grlo priključno vrvico. Grlo po¬ tisnite v odprtino tako daleč, da bo žarnica točno v sredini pro¬ stora. Ko je vse to gotovo, pritrdite še lesene ali gumijaste nožiče in nazadnje obarvajte vse lesene dele s temno lužno barvo, lahko tudi s črnim tušem. Sestavni deli 2 smrekovi deščici 120 X 100 mm, deb. 10 mm 2 deščici iz vezane plošče 120 X X 100 mm, deb. 3 mm 1 deščica iz vezane plošče 100 X X 106 mm, deb. 3 mm 2 kosa pločevine 80 X 35 mm, deb. 0,3 mm malo grlo za žarnico mala žarnica 15 W, 220 V dvojna električna priključna vrvi¬ ca, 1 mm vtič 4 lesene ali gumijaste nožiče, visoke 1,5 do 2 cm prešpan lepenka za vložek. Še navodila za tiste, ki nimajo diavizorja Morda bo kdo od vas rekel: »Vse lepo, ampak jaz nimam dia¬ vizorja, v trgovini pa je treba od¬ šteti zanj 900 din.« Nič hudega. Z majhnim trudom in skoro brez stroškov si ga lahko izdelate sa¬ mi, če le imate, ali če lahko kje dobite majhno povečevalno le¬ čo. Vaš diavizor ne bo tako lep kot je TOS-ov, funkcionalno pa bo prav tako dober in prav tako ga boste lahko pritrdili na gor¬ njo ploskev prej opisane škatle z žarnico. Naš diavizor (glej sliko lil) je lesena škatlica v obliki kvadra, katerega osnovna ploskev je kva¬ drat s stranico 62 mm, kolikor znaša tudi razdalja med pločevi¬ nastima vodiloma. Iz lepo ugla¬ jene smrekove deske izžagajte dve pravokotni deščici 56X45 mm (sl. Ill-A). Iz 3 mm debele veza¬ ne plošče pa dve pravokotni de¬ ščici 62 X 45 mm (sl. Ill-B). De¬ ščici iz vezane plošče prilepite ali pribijte na robova smrekovih deščic in dobite tako štiri po¬ končne stene, visoke 45 mm. Te stene so obod škatlice, ki ima za osnovno ploskev kvadrat s stranico 62 mm. Na ta obod pri¬ lepite zgoraj 1 cm debelo smre¬ kovo deščico v obliki kvadrata s stranico 62 mm (sl. Ill-C). Še prej izvrtajte v to deščico točno v sre¬ dišču okroglo odprtino, ki naj bo tako velika, da se bo v njej lah¬ ko tesno premikala cev z lečo (sl. Ill-D). Nato izrežite iz moč¬ nejše prešpan lepenke (1 mm) dva kvadrata s stranico 62 mm (sl. 111 - E). V sredini obeh kvadra¬ tov izrežite pravokotni odprtini (okenca) v velikosti filmske sliči¬ ce, tj. 24 X 36 mm (raje za ma¬ lenkost manj kot več). Med oba kvadrata vložite ob zunanjem robu vzdolž daljše stranice oken¬ ca dva traka iz tanke lepenke (lll-F), ki bosta omogočila pre¬ mikanje filma. Film mora teči jkozi aparat z lahkoto in brez trenja. Kvadrata z vmesnima tra- koma pričvrstite z lepilom ali z žebljički na spodnji rob oboda. Cev za lečo (tubus) najlažje izdelate tako, da poiščete va¬ ljast predmet (struženo palico, cev, stekleničko od zdravil), ki ima isti premer kot vaša leča. Okoli valja navijte v več plasteh močnejši papir ali tanek karton, ki ga med navijanjem sproti ma¬ žete z redkim mizarskim klejem. Ko se bo cev posušila, bo trdna, kot bi bila iz lesa. Lečo vstavite v cev s pomočjo prožnih žičnih obročkov'ali pa tako, da potis¬ nete v cev z vsake strani po en valj iz tanke lepenke. Oba valja, ki se morata dobro prilegati ce¬ vi, bosta zanesljivo držala lečo na določenem mestu. Leča naj ima premer 20 do 26 mm in ža¬ riščno razdaljo okoli 5 do 8 cm. Ko bo vse gotovo, obarvajte škat¬ lico s temno barvo, lahko pa jo tudi lakirate. Tako izdelan »diavizor« lahko uporabljate samostojno, tj. tako da gledate slike proti luči ali proti oknu, lahko pa ga tudi po¬ stavite na prej opisano škatlo z žarnico. Ker naš »diavizor« nima prosojne ploščice, vam svetuje¬ mo, da prekrijte oziroma prele¬ pite odprtino na gornji ploskvi škatle z žarnico s prosojnim pa¬ pirjem ali s kosom prosojne pla¬ stične snovi (prosojne polivinilske mape). Tako boste dosegli, da vas ne bo motila žarilna nitka žarnice, ampak bo padla na sli¬ ko lepo razpršena svetloba. Želimo vam mnogo uspeha pri delu in mnogo zadovoljstva pri gledanju slik. daljnogled Oddaljene predmete opazuje¬ mo z daljnogledi, ki nam njiho¬ ve slike tako povečajo, da jih vidimo navidez bliže. Prve daljno¬ glede so iznašli zvezdogledi v težnji čimbolj si približati podo¬ bo nebesnega prostranstva. Še prej so bile znane optične leče obeh vrst: zbiralne in razpršilne 2 njimi so bile s poskušanjem najdene najboljše kombinacije optičnih leč za navidezno pribli¬ žanje predmetov. Prvi za zvezdoslovje ustrezni daljnogled je uporabljal astro¬ nom Kepler, Njegov daljnogled je imel v cevi vdelani dve zbi¬ ralni leči. Ker sta velikost in ostrina skozi leče gledane slike odvisni od tega, ali nastane sli¬ ka gledanega predmeta pred go- riščnico leče v daljnogledu, ozi¬ roma za njo, je bila cev daljno¬ gleda kmalu razdvojena, da se je mogla razdalja med goriščni- cama obeh uporabljenih leč uravnavati. Tedaj sta bila tudi najdena naziva okular za lečo pri očesu in objektiv za ono na nasprotni strani. Keplerjev daljnogled je bil za astronome uporaben, ker za opa¬ zovanje nebesnih teles ni važno, če so gledane slike obrnjene. Ko pa se je opazovanje skozi dalj¬ nogled obračalo tudi k stvarem na zemeljski površini, je obrnje¬ na podoba skozi tak daljnogled postala nedostatek, ki ga je bilo treba odpraviti. To je bilo od¬ pravljeno z zamenjavo zbiralne 70 leče v okularju z razpršilno lečo. Ker so to našli na Nizozemskem, še dandanes tako zgrajeno pri¬ pravo imenujemo nizozemski dalj¬ nogled. So še drugačni načini odpra¬ ve navedenega nedostatka Kep¬ lerjevega daljnogleda. Najeno¬ stavnejši način je vstavitev tretje zbiralne leče pred okularno lečo. Tudi mi si bomo na ta način izdelali uporaben daljnogled, ki nam bo približal slike predmetov v pokončni legi. Oglejmo si gra¬ diva, ki jih bomo za to uporabili in kako bomo daljnogled zgradili. Potrebujemo 3 zbiralne leče: eno s 40 cm dolgo goriščno razdaljo, za objektiv, ter po eno z goriščno razdaljo 3 cm in 4 cm, za okular. Goriščno razdaljo 40 cm imajo stekla iz očal starejših ljudi, ki so dalekovidni in potrebujejo očala s + 2,5 dioptrijami, leče s3 oziroma 4 cm goriščne razda¬ lje pa so precej bolj izbočene. Uporabljene leče morajo biti gladko izbrušene, samo vlite leče sliko preveč spačijo. Za naš dalj¬ nogled si bomo optične leče z določenimi goriščnimi razdaljami oskrbeli pri optiku ali v tovarni optike. Ker bo imala cev v premeru približno 4 cm, mora¬ mo za vsako lečo izdelati dvo¬ jen kolobarjast okvir, v kate¬ rega z gostejšim mizarskim kle¬ jem utrdimo uporabljene leče. Za te kolobarjaste okvirje izrežemo iz tanke vezane plošče, lepenke ali drugačnega materiala po dva kolobarja s premerom R = 4 cm, r = 2,5 cm ki jima v osrednji od¬ prtini s strgačo posnamemo rob. Cevi za daljnogled si bomo iz¬ delali iz lepljenih papirnih pla¬ sti. Za osnovo uporabimo okro¬ gel, stružen količek, za cevi ovojni papir, za lepilo mizar¬ ski klej. Na količek, ki naj bo približno 50 cm dolg, najprej na¬ vijemo dve plasti nelepljenega papirja, nanji pa 4 ali 5 leplje¬ nih plasti. Ko se nalep posuši in strdi, kar nanj zopet navijemo 2 nelepljeni plasti in nanji 4 ali 5 lepljenih plasti. Tako bosta na istem količku izdelani obe cevi. Ker prvih plasti na količku ni¬ smo lepili, obeh cevi na kraju dela ne bo težko sneti. Najprej bomo s količka spulili nazadnje nalepljeno cev in jo uporabili za objektiv, nato še tisto, ki smo jo najprej navili na količek in jo uporabili za okular. Obe cevi se lahko medsebojno vdevata ena v drugo, saj sta bili zgrajeni ena na drugi. Obe bomo prirezali: prvo, širšo, za objektiv, približno 38 cm dolgo, drugo, ožjo, za oku¬ lar, nekaj cm krajšo. V cev ob¬ jektiva bomo na koncu vlepili okvirček z lečo z dolgo goriščno razdaljo, v cev okularja na kon¬ cu okvir z lečo z goriščno raz¬ daljo 4 cm, približno 10 cm pred njo pa okvir s preo talo lečo. Okvir z lečo, ki sem c a navedel nazadnje, ne zalepir 6 v cev trdno, ker bomo poter / s posku¬ šanjem določili, v kateri razdalji pred okularno lečo je najučinko¬ vitejše nameščen. Da ne bo notranja plast cevi daljnogleda presvetla, počrnimo notranjost obeh cevi s črnim tu¬ šem. Ko tako izdelane in oprem¬ ljene cevi objektiva in okularja medsebojno vdenemo, je naš daljnogled izdelan. Navedene postopke pojasnijo risbe. 71 modelarji amfibijsko vozilo Zadnje od goseničnih vozil, ki ga mislimo izdelati, je amfibij¬ sko vozilo. Te vrste vozila so iz¬ polnila davni sen človeka, da bi se lahko vozil v istem vozilu po suhem in vodi. Seveda je imela tudi tu glavno besedo vojska in je, posebno v zadnji vojni, izde¬ lala za svoje potrebe več vozil tega tipa. Zlasti so jih uporab¬ ljali Američani v bojih z Japonci, pri napadih na tihomorske otoke. Za izdelavo našega vozila ra¬ bimo isti material in orodje, kot smo ga rabili do sedaj, zato ga ne bomo ponovno opisovali. Za povečanje uporabljamo mero stranic kvadratov, ki imajo v me¬ rilu 1:1 velikost 10 mm. Deli z oznako »a« (npr. d, a) so samo malo spremenjeni deli brez ozna¬ ke »a«. Kosovni seznam je na koncu teksta. Treba nam je dokupiti samo mali elektromotor, izdelek tovar¬ ne »Mehanotehnika« z eliso, osjo in sklopko, še eno stikalo, nekaj izolirane žice ter pušo in banano. Najprej izdelamo novo dno vo¬ zila d, a in novo zadnjo stranico d5a. Izžagamo še dno d6a ter izvrtamo luknje s 3 mm svedrom. Izdelamo tudi nosilec elise d7, kateremu odpilimo robove pošev¬ no, kot je vidno na načrtu. Iyvr- tamo luknjo, ki naj bo tako ve¬ lika, da lahko vstavimo ležaj osi z eliso. Krmilo d 9 izdelamo iz kosa medeninaste pločevine in varilne žice v katero smo z rez- Ijačo zažagali utor. V utor vsta¬ vimo krmilo in zaspajkamo. Le¬ žaj krmila d 10 izdelamo iz pri¬ merne cevke, ali pa zvijemo plo¬ čevino v cevko in šiv zaspajkamo. Izdelamo še nosilec krmila d8 In vanj izvrtamo luknjo za ležaj kr¬ mila. Z belim lepilom zlepimo vse dele, vlepimo tudi ležaj kr¬ mila in ležaj osi elise. Vstavimo krmilo in na gornjem koncu osi, i ki gleda iz. ležaja, prispajkamo j pritrdilo d11 tako, da se krmilo zelo težko giblje. Vstavimo os z eliso v ležaj, povežemo os z mo¬ torjem preko prožne sklopke ter pritrdimo motor na dno vozila z gumico s pomočjo dveh žebljič¬ kov, ki jih zabijemo v dno, V / zadnjo steno izvrtamo luknjo za pušo. Glej skico! Na ročko s stikali prilepimo še eno stikalo in po shemi zvežemo baterije z stikali in preko žic z motorjem. Upoštevati moramo, da je ničelni — vod skupen za po¬ gonske motorje in za motor, ki poganja eliso. 72 ZP HP Dobro še pogledamo, da ni na dnu vozila kaka špranja in oblepimo vse osi nosilnih koles z lepilom. Izdelamo še kabino. Najprej izdelamo vse dele in jih nato očistimo ter zlepimo. Zlepljeno kabino še enkrat očistimo z ra- skavcem ter prebarvamo. Z no¬ tranje strani prilepimo še celu¬ loid za stekla. Prilepimo še štiri ploščice z notranje strani kabi¬ ne, v vsak kot po eno, da se kobina ne bo na vozilu premi¬ kala. Vozilo je pripravljeno za vož- j njo po suhem in vodi. Veliko za¬ bave pri vožnji! raketno vozilo V prejšnji številki je pri polar¬ nem vozilu izostal del teksta, v katerem je opisana izdelava na¬ penjanja osi napenjalnega kole¬ sa: v opori d6 zabijemo dva žeb¬ ljička (glej skico). Z močno gu¬ mico povežemo žebljiček s krivino na osi in tako kolo napnemo. raketa z raketnim motorjem tajfun Raketa, ki jo mislimo sedaj iz¬ delati, vam bo lahko služila za , vaše vozilo z raketo, lahko pa jo boste izstrelili tudi samo. Za upo¬ rabo na vozilu bo treba izdelati novo raketno rampo, za starta- nje brez vozila pa izstrelišče. Sa¬ ma raketa je opremljena s pada¬ lom, s katerim varno pristane in jo lahko takoj ponovno upora¬ bimo. Za izdelavo rabimo naslednje orodje: pribor za risanje škarje rezljačo raskavec od materiala pa: 76 trd risalni papir A4 format košček letvice 2X5 mm kos tanjšega blaga, najboljša je svila, 300 X 300 mm nekaj nylon sukanca lepilo lak motor Tajfun s polniki motor dobimo v trgovini »Mla¬ di tehnik«. Pa pričnimo z izdelavo. Naj¬ prej prerišemo vse dele na ri¬ salni papir. Pomagamo si z mre¬ žo kvadratkov. Vsaka stranica meri 10 mm. Ko smo tako pre¬ risali vse dele, pričnemo z izre¬ zovanjem in lepljenjem. Najprej zlepimo trup rakete yl. Nato še trup konice y2 in konico y3. Ko se je lepilo posušilo, zlepimo ko¬ nico s trupom y2 tako, da na¬ našamo lepilo na jezičke trupa konice in prilepimo konico. Se¬ daj poizkusimo, če se konica le¬ po prilega trupu rakete. Na trup rakete prilepimo krmila y4 tako, da gledamo od zgoraj, tvorijo na raketi nekak križ. Paziti pa mo¬ ramo, da bodo krmila res ravna, saj bi vsako zvitje povzročilo spremembe smeri leta. Izrežemo štiri šobe y5 ter jih prilepimo na trup konice, na mesta, ki so označena s črticami. Izrežemo startne zatiče y6, ki nam bodo pomagali pri štartu, saj bodo ra¬ keto pravilno usmerili. Prilepimo jih na trup rakete na mestu, kjer je označeno. Sedaj zlepimo nosilec raketne¬ ga motorja. Iz lestvice 2X5 mm izrežemo štiri nosilce y7 in dva varnostna zatika y9 ter oporo nosilca y8. Vse to zlepimo z be¬ lim lepilom, ki dovolj močno ve¬ že vse dele, tako da se rake¬ ta tudi po večkratni uporabi ne bo polomila. Ko se je le¬ pilo posušilo, poizkusimo, če se motor lepo vsede v nosilec. Na¬ to nosilec vlepimo v spodnji del rakete. Glej skico!. Iz tanke svile izrežemo padalo v obliki kvadrata s stranicami 300 mm in na vsako oglišče pri¬ vežemo po eno vrv. Vse štiri vr¬ vice, ki so dolge 400 mm zveže¬ mo na nasprotnem koncu in pri¬ lepimo na trup rakete z notra¬ nje strani. Tu prilepimo tudi vez trupa s konico, ki je dolga 200 mm. Drugi konec pa z notra¬ nje strani prilepimo na konico. Sedaj lahko s fiksirko obarvamo raketo olivno zeleno. Priprave za start. Motor od¬ pnemo, vložimo polnilo, ki smo mu z zunanje strani odstranili za¬ ščitni lak s finim raskavcem, zvi¬ jemo del vžigalne vrvice v špiralo ter jo prislonimo k polnilu. Pre¬ ko vrvice vstavimo v motor mre¬ žico tako, da se tesno prilega na polnilo ir. vrvico, preostali ko¬ nec vrvice pa sega skozi zarezo na mrežici iz motorja. Sedaj vtak¬ nemo vrvico skozi šobo na po¬ krovu motorja. Če je vrvica pre¬ debela, jo narahlo obrusimo s finim raskavcem. Nato motor za¬ premo. Pri vrvici moramo paziti, da ni kje pretrgana, ker bi sicer raketa ne vžgala. Motor vstavi¬ mo v nosilec na raketi. Raketna rampa. Predno bomo štartali moramo izdelati še ra¬ ketno rampo. Za izdelavo potre¬ bujemo isti material in orodje, kot smo ga potrebovali za pr- 77 80 votno rampo v prejšnji številki »TIM-a«. Poleg tega materiala rabimo še: kos varilne žice 0 2 mm svečko za »glow plug« mode¬ larske motorje nekaj izolirane žice stikalo dve puši in dve banani »Glow plug« motorji so eks¬ plozivni motorji z žarilno svečko za vžig. In prav ta svečka je kot nalašč za naš namen. Za vžig pa rabimo električno napetost in sicer samo 1,0 V! Vsaka večja na¬ petost bi svečko uničila. Zato vežemo 2—3 »amerikanke« vzpo¬ redno. Pri izdelavi rampe naj¬ prej izdelamo vse dele iz vezane plošče in jih nato na ravni pod¬ lagi zlepimo z belim lepilom. V stojalo za svečko x2 in v oporo nosilca x3 izvrtamo vse luknje za svečko, nosilec rakete in za žice. Ko se je lepilo posušilo izvrtamo še dve 2 mm luknji v stranici x1, ki služijo za pritrditev na opore na vozilu. Rampo sedaj obarva¬ mo olivno zeleno, vstavimo nosi¬ lec x8, pritrdimo svečko. Na telo svečke in na glavico svečke pri - spajkamo dva kosa izolirane ži¬ ce, ki jo potegnemo preko luk¬ njic v nosilcu svečke in opori. Na ploščadi vozila izvrtamo v sredi med oporami dve luknjici in skoz¬ nje potisnemo žici v notranjost vozila. Rampo sedaj pritrdimo na oporo. Po shemi vezave sedaj zvežemo svečko z izvorom nape¬ tosti. Na strehi kabine izvrtamo luknje za stikalo in obe puši. Vstavimo stikalo in obe puši. Z žico povežemo stikalo in puši s svečko. Vzporedno zvezane bate¬ rije povežemo z žico in na kon¬ ca žice pritrdimo banani. Bana¬ ni vtaknemo v puši. Na rampo vstavimo raketo. Vžigalno vrvico, ki gleda iz rakete vtaknemo v svečko. Rampo postavimo pod strmim kotom ali celo pravim ko¬ tom navzgor. Pritisnemo na sti¬ kalo in takoj, ko se vžge, ga tu¬ di izklopimo. Po preteku nekaj sekund bo raketa štartala. Lahko pa štartamo tudi brez svečke in vse napeljave in enostavno pri¬ žgemo vrvico z vžigalico. Stojalo za vzlet: Če hoče¬ mo startati raketo brez vozila, si pa izdelamo stojalo r. Odžagamo kos deske v obliki kvadrata s stranicami 250 mm in debelino 25 mm. V sredini izvrtamo luknjo s 2 mm svedrom za nosilec ra¬ kete. Iz aluminijastega traku iz¬ delamo podporo rakete r2 in ga krivimo tako, kot se vidi na skici ter ga pritrdimo na stojalo rl. Ravno varilno žico 0 2 mm pa porabimo za nosilec rakete r3. Raketo nataknemo preko start¬ nih zatičev na nosilec. Prižgemo startno vrvico in raketa poleti! 81 model šivalnega stroja Ta model šivalnega stroja bo lahko prav dobro ponazorilo pri fiziki ali pa zanimiva igračka, posebno če mu dodamo še elek- tromotorček, bodisi od Mehano- tehnike, ali pa lastnega izdelka. Rabili bomo malo materiala: — deščico iz trdega lesa 25 cm X 10 cm X 1,5 cm, — vezano ploščo 21 X 11 cm, — malo navadne pocinkane pločevine 0,65, — malo cina, — 8 kovinskih vijakov M3 X X 10 in 10 matic, — pol varilne žice debeline 3 mm. Varilno žico rabimo zato, ker je lepo okrogla in dovolj trdna. Dobimo jo v trgovini z železnino. Najprej izdelamo sestavne de¬ le: izrežemo pločevinaste dele 2, 4, 5, 6, 7, 9, 11, jih lepo spilimo in izvrtamo vanje potrebne vrtine. Potem pricinimo 1 prenosni čep na ročico ekscentra, 2. pa na de¬ lovno os. Pricinimo tudi pogonsko gred na ekscenter. Zadostuje 80 W električni spajkalnik. Spoj¬ na mesta je treba dovolj segreti, nakar se bo cin lepo razlil in spojil oba dela. Zaradi uporabe gašene solne kisline moramo te dele posebno skrbno oprati, po¬ sušiti in malo namazati s strojno mastjo. Sicer bo kaj kmalu veli¬ ko razočaranje: vsi deli bodo zarjaveli in model ne bo delo¬ val. Vse vrtine v vodilih, izsred- niku (ekscenter), ročici izsredni- ka, glavi šivalnega stroja in v jermenici imajo premer 3 mm. Pri sestavljanju je dobro, ako položaje vodil za pogonsko gred in delovno os 2, 6, 7, 9 na glavi šivalnega stroja določimo s po¬ skusom. Da ne bi ročica izsrednika iz¬ padla, nataknemo na konc pre¬ nosnega čepa košček primerne polivinilne cevke. Razmak med izsrednikom in vodilom delovne gredi 7 napravimo s primerno cevko. Jermenico lahko kupimo pri Mladem tehniku, ali pa naredi¬ mo sami iz dveh vezanih plošč, spilimo vanjo žleb in jo pritrdi¬ mo na pogonsko gred z dvema maticama. Zato pa moramo na tistem delu gredi z navojno če¬ ljustjo vrezati navoje M3. Če po tega orodja nimamo, si poma¬ gamo tako, da na odgovarjajoče mesto pricinimo okroglo pločevi¬ nasto ploščico in k njej pritrdi¬ mo jermenico. Pri izdelavi tega modela ni nujno, da se držiš navedenih mer in navodila. Lahko izdelaš ta model tudi po svoje, mogoče mu boš še kaj dodal ali kaj spre¬ menil. Piši o tem na uredništvo naše¬ ga časopisa. E. M. KOSOVNI SEZNAM 1. igla — jeklena žica 0,5 mm, 2. vodilo za delovno os — pocinkana pločevina 0,65, 3. delovna os s prenosnim čepom — varilna žica 3 mm, 4. ročica izsrednika s prenosnim čepom — pocinkana pločevina 0,65, in varilna žica 3 mm, 5. izsrednik s pogonsko gredjo — pločevina (pocinkana) 0,65 in va¬ rilna žica 3 mm, 6. isto kot pod štev 2, 7. vodilo za pogonsko gred — pocinkana pločevina 0,65, 8. glava šivalnega stroja — vezana plošča 4 do 5 mm debeline, 9. isto kot pod štev. 7, 10. jermenico — kupljena ali iz vezane plošče, 11. kotna opora — pločevina 1 mm, 12. deščica — trd les 25 cm X 10 cm X 1,5 cm 82 biologi Vsem, ki sprašujete, kje bi mogli dobiti zlatega hrčka, sporočamo, da bomo na to vprašanje odgovorili kar v reviji, takoj ko bomo dobili zanesljive podatke! Uredništvo TIMA vzreja papigic skobčevk O pravilni negi, krmljenju in skrbi za papigico skobčevko smo že govorili v preteklem letu. Tokrat pa se bomo pogovorili o nekaterih važnejših vprašanjih, ki so povezana z uspešno vzre¬ jo papigic skobčevk. V marsika¬ teri hiši imajo parček papigic skobčevk, ki na žalost njihovih lastnikov nočejo in nočejo valiti in na marsikateri šoli se sprele¬ tavajo v prostornih kletkah pa¬ pigice skobčevke — naraščaja pa ni od nikoder. Preden govorimo o pogojih za uspešno vzrejo papigic skobčevk si oglejmo kako te lepe in ži¬ vahne ptice gnezde in vzrejajo svoje mladiče v naravi, v njihovi domovini Avstraliji. Papigice skobčevke žive v ja¬ tah in se selijo za vodo in hra¬ no. Glavna hrana so jim travna semena. Tam kjer je dovolj vode in trave se jate skobčevk usta¬ vijo in ko se trava pod žarkim tropskim soncem posuši odlete naprej, iskat hrane zase in svoj zarod. V jesenskih mesecih si po¬ iščejo gnezda v duplih dreves, mladiče pa izpitajo s travnim se¬ menjem. Ker papigica skobčevka rada ži¬ vi v jatah, tudi gnezdi v skupinah. Na posameznem drevesu gnezdi 83 včasih tudi po dvajset in več pa¬ rov. Prav to, da gnezde v sku¬ pinah, kjer se posamezni parčki med gnezdenjem vidijo in slišijo, v ujetništvu včasih povzroča te¬ žave rejcem, ki tega ne upošte¬ vajo. Večkrat se namreč zgodi, da parček odraslih, sicer ži¬ vahnih papigic ne kaže zanima¬ nja za gnezdenje, dokler je v stanovanju sam in ne sliši dru¬ gih papigic. Če v sobo, kjer stoji kletka s takšnim parčkom, po¬ stavimo še eno kletko s parč¬ kom, bomo kmalu lahko opa¬ zili, da sta oba parčka, ki se medsebojno vidita in slišita, po¬ stala živahnejša in kaj kmalu bo¬ sta oba para pričela gnezditi. Na prvi pogled kaj preprost ukrep, ki pa je že mnogokrat dal odlične rezultate. Bližina druge¬ ga para, ki ga parček, ki se ni¬ kakor ne pripravi k gnezditvi vidi in sliši, ustvari pogoje kakršni so v naravi, kjer gnezdi po več pa¬ rov v neposredni bližini. Marsikako težavo lahko torej rešimo, če skušamo prilagoditi okolje in pogoje naših papigic čimbolj pogojem njihovega živ¬ ljenja v naravi. Tudi prostorna kletka in pra¬ vilno izdelani zabojčki za gnez¬ denje imajo odločilen vpliv na uspešno gnezdenje in vzrejo za¬ roda. Kletka v kateri imamo en par¬ ček papigic skobčevk naj ne bo krajša kot 80 centimetrov, širo¬ ka in visoka pa po 40 centimetrov. V takšni kletki popolnoma za¬ dostujeta dve paličici, ki naj bo¬ sta postavljeni tako, da bo od paličic do stropa vsaj petnajst centimetrov prostora. Na steno takšne, prostorne kletke pritrdimo solidno izdelano gnezdo, ki ga naj izdela stro¬ kovnjak po merah ki so ozna¬ čene na skici štev. 1. Ta tip gne¬ zda se je v praksi prav dobro pokazal pri številnih gojiteljih in ga vsakemu začetniku resnično priporočamo. Gnezdo naj bo iz¬ delano iz centimeter debelih desk s čimmanj špranjami in čimbolj- šimi stiki, kar nam bo olajšalo čiščenje. Za vsak parček že takoj v začetku izdelajmo dve popol¬ noma enaki gnezdi, ki ju bomo lahko medsebojno zamenjevali pri tedenskem čiščenju. Da, tudi izdelavo vložkov za¬ upajmo strokovnjqku — lesostru- garju. Posebej moramo paziti, da bo vdolbina imela obliko plitve¬ ga krožnika, in da bo povsod, ob robovih, ki so blago zaobljeni, in na sredi enako globoka. Na¬ tančno en centimeter in nič več! Vložek naj bo par milimetrov krajši in ožji od notranjih mer gnezda. Špranjo bo zapolnilo su¬ ho in čisto žaganje, ki ga damo v skrbno očiščeno gnezdo vsako¬ krat za dobro pest. V tako pripravljenem gnezdu, izdelanem po priloženih skicah so najugodnejši pogoji za valje¬ nje in vzrejo mladičev. Ker je vložek v vdolbino tako obme, da je vdolbina v oddaljenejšem, temnejšem kotu gnezda, bo sami¬ ca, ki bo v vdolbino znesla jaj¬ čeca, imela tam največ miru. Tu¬ di pozneje, ko bosta starša pi¬ tala mladiče, bosta imela dovolj prostora in ne bosta skočila na¬ ravnost z odprtine gnezda na mladiče, pač pa na ravno plo¬ skev vložka. Naj omenimo še, da kletko s parčkom ki se pripravlja k gne¬ zditvi, postavimo nekoliko višje od tal, zlasti če imamo kletko v sobi, kjer se ves dan zadržuje¬ mo. Približajmo se kletki le ob krmljenju in čiščenju, sicer pa dajmo papigicama čimveč miru in ju opazujmo le oddaleč. Toliko torej o kletki in gnezdu za papigice skobčevke. Toda, zgodi se tudi, da vkljub najugodnejšim pogojem papigice ne začno valiti. Včasih je treba vzrok temu poiskati tudi drugje. Ali smo dobili res zdrave, krep¬ ke in živahne živali? Nakup res dobrih plemenskih živali je namreč kaj težka reč, saj rejci ponavadi ne prodajajo dobrih plemenskih živali, pač pa le mladiče ali pa, kvečjemu, od¬ rasle samce in samice, ki se pri vzreji zaroda niso dobro obnesli in jih zato izločijo iz reje. S takšnim, precej problematič¬ nim, rejskim kapitalom mnogo¬ krat začno z gojenjem papigic mladi gojitelji -—■ začetniki in ni čudnega ni, če uspehi niso najboljši. Najzanesljivejši način, da pri¬ demo do dobrih in krepkih živali je, da kupimo res dobro razvite mladiče in jih sami gojimo v pro¬ stornih kletkah dokler ne odra¬ stejo. Papigice skobčevke so do¬ rasle za parjenje ko dosežejo starost osmih mesecev. Vsako prezgodnje parjenje se maščuje, saj premlade živali ne vzrede krepkega zaroda. Kadar kupujemo papigice, ne storimo tega nikoli brez pomoči strokovnjaka, ki se na ptice spozna. Vsak mladič, ki ga kupimo, naj bo krepak in živahen. Noge mo¬ ra imeti krepke in ravne. Pose¬ bej moramo paziti, da bo dobro operjen. Perje mu ne sme nikjer manjkati in se mora dobro pri¬ legati telesu. Posamezna štrleča peresa v perutih in repu so znak degeneracije. Pri gojiteljih, ki ne skrbe za osvežitev krvi in ki pri krmljenju »štedijo« vidimo v klet¬ kah tudi mladiče, ki sploh ne morejo leteti zaradi šibkih in sla¬ bo operjenih kril. Taki mladiči so poznani pod imenom »skakači«. V večji kletki takšne mladiče ta¬ koj opazimo. Medtem ko krepkej¬ ši mladiči sede na paličicah in se spreletavajo »skakači« čepe na tleh po kotih kletke ali pa poskakujejo, da bi dosegli pali¬ čice. Od prodajalca zahtevajmo 84 torej le mladiče, ki imajo dobro razvita krila in rep — brez manj¬ kajočih in štrlečih peres — in ki so tudi sicer dobro operjeni, krepki in živahni. Glede spola se moramo za¬ nesti na besedo gojitelja. Spol mladih papigic se namreč lah¬ ko z gotovostjo ugotovi le takrat, ko so mladiči še v gnezdu, to je, ko so 3 do 4 tedne stari. Takrat imajo namreč samčki rožnato nosno kožico, samičke pa imajo bolj svetlomodro nosno kožico in okrog nosnic bel kolobarček. Ko mladiči zapuste gnezdo se bar¬ va nosne kožice spreminja v raz¬ nih odtenkih modre, sive in rjavkaste barve in je vsako do¬ ločanje spola zelo nezanesljivo vse do starosti 3—4 mesecev, ko dobe samci vijoličasto-modro, samice pa sivo ali rjavkastoze- lenkasto nosno kožico. Vsak go¬ jitelj mora torej ugotoviti spol mladičev že v gnezdu in le v tem primeru lahko proda kupcu res samca ali samičko, kar pač le-ta želi. Torej, pozor pri nakupu mladih papigic iz katerih bomo vzredili dobre plemenske živali. Prihodnjič pa se bomo pogo¬ vorili o pravilnem krmljenju in negi parov, ki jih pripravljamo za pleme in o pripravah za valjenje. SKICA 1. Gnezdo za papigico skobčevko. Pokrov se mora tesno zapirati, vendar tako, da se pri čiščenju lahko sname SKICA 2. Vložek za gnezdo, izde¬ lan iz bukovega lesa. Prečnik vdolbine naj ne bo večji od 9,5 cm. vdolbina pa naj bo glo¬ boka največ 1 cm. Robovi vdol¬ bine ne smejo biti ostri, ampak lepo zaobljeni SKICA 3. Položaj vložka v gnez¬ du. Vdolbina vložka je na na¬ sprotni strani vhoda v gnezdo 85 napravimo si radio izboljšani detektorski sprejemnik (m.) Nismo sicer še »pravi« radio¬ amaterji, vendar smo si ob obeh detektorskih sprejemnikih že na¬ brali nekaj izkušenj in se tudi nekaj malega naučili. Zato si že lahko upamo korak dalje: svoj izboljšani detektorski sprejemnik bomo opremili s transistorskim ojačevalnikom. Ta ojačevalnik bo sicer kar se da preprost in po¬ ceni, vendar bo izborno oprav¬ ljal svoje delo. Nič več ne bo treba napenjati ušes pa tudi antena bo lahko nekoliko kraj¬ ša. Zato: veselo na delo! Kristalne diode in transistorji Pri obeh detektorskih sprejem¬ nikih sploh nismo pazili, kako smo priključili kristalno diodo, ker to ni vplivalo na delovanje detektorskega sprejemnika. Od¬ slej pa bomo morali paziti, da bomo kristalno diodo priključili natanko tako, kot zahteva načrt, kajti narobe priključena dioda bi lahko povzročila, da bi sprejem¬ nik deloval slabo, ali pa, da sploh ne bi deloval. Kristalna dioda prevaja elek¬ trični tok samo eni smeri, ki jo imenujemo prepustna smer. V nasprotni smeri tok ne more teči skozi diodo, zato imenujemo to smer zaporna smer. Prepustna smer je na diodi posebej ozna¬ čena in sicer tako, kot vidimo na sliki 10. V zgornjem delu slike 10 je narisan znak, ki v načrtu — c aa 130 1 y - ( 0A81 »y Slika 10 predstavlja kristalno diodo. Pu¬ ščica kaže prepustno smer, to je smer, v kateri lahko teče tok sko¬ zi diodo. Pod znakom so narisa¬ ne tri v isto smer obrnjene diode, ki so označene vsaka na drug način. Nekatere tovarne (na pri¬ mer SAF) označijo prepustno smer kar z znakom za diodo: puščica kaže proti tistemu pri¬ ključku diode, pri katerem tok izstopa. Druge — med njimi tudi naša ISKRA — označujejo ta priključek z belim obročkom. Na¬ mesto z belim obročkom je pri¬ ključek, pri katerem tok izstopa, lahko označen tudi z rdečo piko (PHILIPS). Transistor je sestavni del, ki omogoča ojačenje moči. Ima tri elektrode, ki se imenuje emiter, baza in kolektor; njih priključke označujemo s črkami e, b, in c. Za svoje delo potrebuje še vir enosmerne napetosti (baterijo). V levi polovici slike 11 vidimo znak, ki v načrtih predstavlja transistor. V zgornjem delu desne polovice slike 11 vidimo tranzi¬ stor evropskega tipa od strani in od spodaj, v spodnjem delu pa tranzistor ameriškega tipa prav tako od strani i,n od spodaj. Pri¬ ključek baze je vedno v sredini, tik ob njem je priključek emiter- ja, priključek kolektorja pa je nekoliko bolj odmaknjen. Pri ev¬ ropskih transistorjev je priključek kolektorja označen še z rdečo piko, da je pomota nemogoča. Pri spajkanju transistorjev je potrebna še večja previdnost kot pri spajkanju diod. Skrbno je treba upoštevati vse, kar je bilo povedano v prvem članku o spaj¬ kanju kristalnih diod. Ker je za transistor lahko usodna že na¬ petost 10 do 20 V, ga bomo spaj- kali vedno z odklopljenim spaj¬ kalnikom. Detektorski sprejemnik s tran¬ sistorskim ojačevalnikom Iz načrta na sliki 12 vidimo, da moramo k tistemu, kar že ima¬ mo, dodati samo še transistor AC 250 in navadno ploščato ba¬ terijo z napetostjo 4,5 V in vse skupaj povezati tako kot zahteva načrt. Dela torej ne bo veliko, vendar ga moramo skrbno opra¬ viti. Ker na podstavku, na katere¬ ga smo montirali sestavne dele detektorskega sprejemnika, naj¬ brž ne bo primernega prostora za tranzistor in baterijo, je naj¬ bolje, če si naredimo nov večji podstavek iz enakega ali podob¬ nega izolacijskega materiala. Na sliki 13 vidimo razpored sestav¬ nih delov in glavne mere. Za pri¬ trditev transistorja napravimo za vsak njegov priključek po eno oporno točko iz 0,5 mm do 0,8 mm debele neizolirane bakrene žice, ki jo pretaknemo skozi dve 5 mm vsaksebi zvrtani luknjici in oba njena konca med seboj zavijemo. Na podstavek najprej pritrdi¬ mo vtikalne puše in spremenljivi kondenzator, nato pa še obe tuljavi. Ko je to gotovo, napravi¬ mo vse povezave, ki jih zahteva načrt. Diodo in transistor prispaj- kamo nazadnje. Diodo obrnemo 86 tako, da njen z belim obročkom označeni priključek prispajkamo na odcep pri 30. ovoju tuljave nihajnega kroga, njen neoznače¬ ni priključek pa na oporno toč¬ ko baze transistorja. Ko je tudi transistor pravilno prispajkan, pritrdimo baterijo na ploščo in jo vežemo na sprejemnik z žica¬ ma, ki smo ju že prej v ta na¬ men pripravili. Pozitivni pol ba¬ terije, to je, njen krajši priklju¬ ček, zvežemo (ali zaspajkamo) s tisto žico, ki je povezana z emi- terjem transistorja in z ohiš¬ jem spremenljivega kondenzator¬ ja. Negativni pol baterije (njen daljši priključek) zvežemo s tisto žico, ki je vezana na prosto pušo slušalk. Priključkov baterije v no¬ benem primeru ne smemo med seboj zamenjati, ker bi na ta način lahko uničili transistor. S tem je naše delo končano. Preden priključimo slušalke, še enkrat preverimo, ali so vsi se¬ stavni deli med seboj pravilno povezani in odpravimo morebit¬ ne pomanjkljivosti. Potem pri¬ ključimo anteno (na odcep pri 30. ovoju antenske tuljave), zem¬ ljo in slušalke. Ko priključimo slušalke, slišimo v njih rahel pok in tiho šumenje. Če so vsi se¬ stavni deli pravilno povezani, se sprejemnik brez truda uglasi z vrtenjem spremenljivega konden¬ zatorja. S spreminjanjem položa¬ ja antenske tuljave in s poprav¬ ljanjem nastavitve spremenljive¬ ga kondenzatorja se sprejem še nekoliko izboljša. Najprimernejši odcep antenske tuljave je treba ugotoviti s poskusom, kar pa ni težko, saj so vsi odcepi vezani na puše in nam ni treba drugega, kot pretikati bananski vtikač an¬ tene. Tudi za ta sprejemnik velja glede diode isto, kar je bilo po¬ vedano že v prvem članku. Na¬ mesto transistorja AC250 lahko uporabimo tudi AC 251 (ISKRA), OC 70, OC 71 (PHILIPS) itd. Prav tako lahko tudi pri tem sprejem¬ niku uporabimo zaporni krog, da izločimo kak posebno trdovraten oddajnik, ki moti. Posebnega sti¬ kala za izklop naš sprejemnik nima, ker porabi tako malo elek¬ trike, da z eno baterijo igra več mesecev. Kdor pa kljub temu želi izklopiti baterijo, to lahko stori na ta način, da izklopi slu¬ šalke. 87 Slika 13 88 fotografi nekaj praktičnih nasvetov Dobra slika mora biti ostra in jasna pa tudi vsebinsko lepa in prijetna za oko. Lepota slike je odvisna od tega, kako znate po¬ iskati lep motiv in kako znate motiv tudi ujeti v iskalo vaše ka¬ mere in s tem tudi na film. Ostri¬ na slike pa je odvisna od pra¬ vilne nastavitve razdalje na ob¬ jektivu pa tudi od zaslonke, saj vam je znano, da dobimo pri manjši zaslonki večjo globinsko ostrino. Kako je treba držati kamero Maloslikovno kamero, kakršne so danes največ v rabi, držimo z obema rokama pred obrazom. Pri tem držimo kazalec desne roke na sprožilcu in gledamo skozi iskalo. Ko motiv kar najlepše uja¬ memo v okence iskala, pritisne¬ mo. Kamero je treba čvrsto pri¬ tisniti na lice, da bi bila v tre¬ nutku sprožitve kar najbolj mir¬ na. Ako se kamera ob sprožitvi, premakne ,je to vzrok, da slika ne bo ostra. To je še posebno važno, ako smo snemali z dalj¬ šim momentom, npr. 1/50 ali 1/25 sekunde. Ako smo kamero drža¬ li morda nekoliko postrani, bomo to napako z lahkoto popravili pri povečanju, neostro sliko pa na noben način ni mogoče po¬ praviti. Med sprožitvijo je treba zadržati dihanje, dobro pa je tu¬ di, če se kam naslonimo, še bo¬ lje, če opremo komolce na neko oporo. Skozi iskalo glejmo z le¬ vim očesom, ker nam v tem pri¬ meru kamera pokrije desno oko in nam ni treba na eno oko mi¬ žati. Tako bomo mnogo bolje vi¬ deli. Refleksno ali zrcalno kamero držimo v višini pasu, ker gleda¬ mo v iskalo od zgoraj. Kot rečeno, je treba paziti na mirno držo kamere zlasti pri daljših momentih. Ako snemamo z 1/250 sek., bo slika za gotovo ostra, četudi se je kamera pre¬ maknila. Slika posneta z l/l00 bo ostra, ako smo kamero mirno držali. Pri osvetlitvi z 1/50 bo sli¬ ka ostra, ako se bomo kam na¬ slonili. Z 1/25 pa nikar ne sli¬ kajte iz roke prosto stoje, ker je malo verjetno, da boste dobili res ostre slike. Ako fotografirate z 1/25 iz roke, je nujno potreb¬ no, da kamero oprete na neko trdno podlago npr. na mizo, klop, zid, ograjo, drevo in pod. Za vse daljše osvetlitve je nujno potrebno stojalo (trinožec), na katerega privijete kamero. Pri slikanju na stojalu morate spro¬ žiti z žičnim prožilom, pritisk prsta na sprožilec skoraj gotovo nekoliko zamaje kamero. Kako nastavimo razdaljo Pri cenejših škatlastih kamerah (boskovke) tega problema ni, ker imajo stalno žarišče (fiks-fokus). Leča pri teh kamerah je nastav¬ ljena na ostrino 4 m, zaslonka pa je majhna (navadno F 11), zato imate na sliki ostro vse od 2 m dalje. Ob lepem sončnem vremenu na prostem boste tudi s tako kamero lahko naredili do¬ sti dobro sliko. Boljše kamere imajo lestvico, na kateri so ozna¬ čene razdalje v metrih in sicer pri maloslikovnih kamerah z ža- riščnico objektiva 5 cm od pri¬ bližno 1 m do neskončno. Pred¬ metov, ki so bližje kot 1 m, s tako kamero ne moremo slikati, razen s posebno predlečo. Ka¬ mere z žariščnico F 7,5 cm imajo na lestvici razdaljo od 1,5 m do neskončno. Znak za neskončno je zvrnjena osmica. Razdaljo moramo natančno nastaviti, kadar slikamo predme¬ te, ki so blizu (od 1 m do 10 ali 15 m) in kadar slikamo z veliko zaslonko. Oddaljenost od motiva TABELA GLOBINSKE OSTRINE 89 izmerimo z merilom ali pa s ko¬ raki, pri čemer računamo, da meri korak odraslega človeka 75 cm. Merjenje razdalje odpade pri zrcalno-refleksnih kamerah, kjer opazujemo sliko na motnem steklu in jo s premikanjem ob¬ jektiva izostrimo, hkrati pa mo¬ tiv tudi lepo ujamemo V okvir. Nekatere kamere imajo vgrajen daljinomer in izostrimo sliko v iskalu. Seveda so to drage ka¬ mere, vendar pa je mogoče tudi za razmeroma majhno ceno ku¬ piti prav uporabno kamero, na primer maloslikovno kamero »Smena«, ki ima dovolj časov in zaslonk ter vgrajen samosproži- lec ali pa refleksno kamero »Lju¬ bitelj«. Ena kot druga stane le okoli 8000 din. Globinska ostrina Globinska ostrina je obseg, v katerem objektiv ostro riše. Ostri¬ na v globino je odvisna od na¬ stavitve oddaljenosti, od velikosti zaslonke in od žariščne razdalje objektiva. Ako na primer nasta¬ vimo objektiv na neskončno, bo daljava ostra, predmeti v bližini pa ne. Čim manjša je zaslonka, tj. luknjica v objektivu, tem več¬ ja bo ostrina v globino. Objek¬ tivi s kratko žariščnico (malosli¬ kovno kamere) imajo večjo glo¬ binsko ostrino kot objektivi z daljšo žariščnico. Pri maloslikov- nih kamerah imamo pri slikanju na prostem najugodnejšo globin¬ sko ostrino pri zaslonki 5,6 ali 8. Take kamere imajo navadno na obodu vgravirano lestvico, iz ka¬ tere lahko razberete od kod do kod je pri določeni zaslonki vse ostro. Na primer: pri razdalji 5 m in pri zaslonki 5,6 bo ostro vse od 3,7 m do 7,8 m. Priložena tabela, ki velja za objektive 5 cm in 7,5 cm vam pokaže globinske ostrine pri raznih razdaljah in zaslonkah. Seveda bomo pri fo¬ tografiranju pazili, da bo oster motiv, ki ga slikamo. Ako slika¬ mo človeka (portret) ali skupino, mora biti ta motiv oster, ni pa važno, ali je tudi ozadje za njim ostro. Zaslonka Pri fotografiranju na prostem bomo v večini primerov najbolje opravili z zaslonko 5,6 in 8. Več¬ jo zaslonko bomo uporabili ka¬ dar je slaba svetloba (oblačnost, gozd, temne ulice), a moramo snemati iz roke, tj. z momentom. V tem primeru bo manjša glo¬ binska ostrina, zato pa moramo razdaljo tem natančneje nasta¬ viti. Malo zaslonko 16 ali 22 ra¬ bimo le za snemanje zelo od blizu, na primer cvetje, žuželke, reprodukcije slik in podobno. Ne pozabite tudi, da je treba predmete, ki se gibljejo posneti s krajšim momentom. Čim hitre¬ je se giblje predmet, tem krajša mora biti osvetlitev, sicer pred¬ met ne bo oster. Seveda pa mo¬ ramo ustrezno povečati zaslonko, sicer bo motiv premalo osvetljen. Človeka v mirnem hodu lahko snemate že z 1/50, za posnetke iz športa ali za hitra vozila pa je potrebna že 1/250 ali celo 1/500 sekunde. 90 sopvvith camel F-1 Kot naslednika Sopvvith Pup je tovarna Sopvvith Aviation Com- pany izdelala izredno ognjevit in temperamenten mali enosedežni dvokrilni lovec, razvpiti Sopvvith F-1 »Camel«. Bil je poleg SE 5a najboljši lovec Anglije v I. sve¬ tovni vojni. Prototip F-1 je imel motor Clerget s 110 KM, pryo serijsko letalo pa Clerget s 130 KM. Mno¬ ga letala te vrste so imela mo¬ tor Le Rhone s 110 KM, B. R. 1 s 150 KM ali Gnome Honosoupa- pe s 100 KM. S platnom prekri¬ ta krila so bila lesena. Gornje krilo je bilo ravno in je imelo v sredini odprtino, da je pilot bo¬ lje videl. Spodnje krilo pa je bi¬ lo lomljeno navzgor. Letalo je imelo krilca na obeh krilih. Rep je bi! izdelan iz kovinskih cevi in prekrit s platnom. Trup je bil le¬ sen z aluminijastim okrovom mo¬ torja. Okoli kabine je bil prekrit z lesom, vse ostalo pa s platnom. Camel je bilo prvo letalo, ki je nosilo dve Vickers strojnici, ki sta imeli zadnji del zaprt v »grbi«, po kateri je letalo tudi dobilo ime »Camel« — kamela. V rokah izkušenega pilota je bil Camel izredno akrobatsko le¬ talo in se mu je lahko primerjal v okretnosti le »Fokker Dr — I Triplane. Od julija 1917 pa do konca vojne je imel »na vesti« nič manj kot 1294 sovražnih le¬ tal. V rokah začetnika pa je rad pokazal vse svoje slabe strani in navade. Posebno je motil vrtilni moment njegovega rotirajočega motorja. Pri levih obratih je po¬ vesil nos, pri desnih pa se je ho¬ tel postaviti na glavo. V ostrih obratih, ki niso bili korigirani, je hotel pasti v uničujoče vrtičenje. Pa tudi pri poletanju je rad nagajal in med Camelovimi učenci je bilo število poškodb izredno visoko. Za nočnega lovca so Camel nekoliko spremenili. Odstranili so obe Vickers strojnici in ju na¬ domestili z dvema Levvis strojni¬ cama na vrhu zgornjega krila, iz znanosti in tehnike 91 pilotov sedež pa so pomaknili nazaj. V verziji z oznako 2F-1 pa je služil kot mornariško letalo za polete z ladij. Imel je krajša kri¬ la, eno Vickers strojnico med okrovom motorja ter Levvis stroj¬ nico na vrhu zgornjega krila. 2 F-1 je uspešno poletal s prvih letalonosilk, kakor tudi z rušilcev. Piloti, ki so leteli na Carnelu so imeli to letalo zelo radi. Izdelanih je bilo 5490 letal tega tipa. 8,512 m 5,622 m 2,582 m 663 kg 195 km/h Tehnični podatki: razpetina dolžina višina Teža Hitrost dvoživka P. 136 L Dvoživka imenujemo tisto le- j talo, ki lahko pristane bodisi na zemlji, bodisi na vodi. Takšna le¬ tala so kajpak še posebej pri¬ merna za turistični promet, saj lahko pripeljejo potnike iz no¬ tranjosti dežele prav do morja, ali pa od. obale do krajev, ki le¬ žijo dal^č na kopnini. Poleg te¬ ga pa seveda letalo dvoživka lahko vzleta in pristaja v vseh obalnih krajih, tako da nam slu¬ ži kot nekakšen obmorski zrač¬ ni taksi. Morje je namreč veliko »letališče«, kjer letalo prav hi¬ tro najde dovolj prostora za hiter vzlet in varen pristanek. Dvoživka »P. 136 L« je izdelek italijanske letalske tovarne Piag- gio. Ker imajo v Italiji močno razvit turistični promet, je razu¬ mljivo, da so se italijanski letal¬ ski konstruktorji lotili tudi grad¬ nje takšnih letal in da so na tem področju tudi dosegli leep uspe- 92 93 he. Za »P. 136 L« pravijo, da so¬ di med najmodernejša ietaia svoje kategorije. Poleg pilota lahko pelje še pet potnikov, ki imajo iz moderno opremljene, zasteklene kabine zares dober razgled na vse strani. Krilo leta¬ la je nameščeno za kabino, kar seveda spet prispeva k dobre¬ mu razgledu, nad krilom pa sta pritrjena dva motorja vrste »Lei- comig«. V vodi pristaja letalo neposredno na trupu, pri prista¬ janju na kopnem pa spusti iz svojega trupa podvozje s kolesi. S pomočjo treh osnovnih risb, ki kažejo letalo s strani, od spre¬ daj in od zgoraj, si lahko izdela¬ te maketo dvoživke »P. 136 L«. Na naši skici so podane tudi osnovne mere, ki jih morate se¬ veda ustrezno zmanjšati. Za ma- ketarje bo izdelava letala dvo¬ živke morda nekaj posebnega in zato smo tudi objavili načrte. Le¬ po izdelana maketa pa bo ned¬ vomno lep okras na vaši knjižni polici, v delavnici, razredu ali kjerkoli že. nekaj nasvetov 1. Prav gotovo se starši jeze, če čistite doma v sobi ali kuhinji les z raskavcem in leti žaganje na vse strani. To lahko prepre¬ čite, če vzamete veliko polivinil- sko vrečko in čistite v njeni no¬ tranjosti. Zaradi prozorne stene predmet vidite, žaganje pa lepo ostane v vrečki! 2. Modelarji in radioamaterji imajo vedno težave z drobnimi deli, kot so bucike, mala rezila za modelarski nož, upori, kon¬ denzatorji, tranzistorji itd. Pred uporabo jih položimo na mizo, ko pa jih potrebujemo so prav lahko na tleh, ker smo jih bili z mize. Te nevšečnosti nas reši kos stiropora, v katerega lahko zabodemo vse te drobne pred¬ mete. 3. V zadnjem času vse bolj uporabljajo tiskano vezje. Tudi radioamaterji imajo že dostop do tega materiala. Vendar je precej nerodno na običajni mizi spaj- kati dele na tiskano vezje, zato si sami izdelamo montažno mi¬ zico. Vzamemo desko z merami 20 X 200 X 300 mm in na enem od robov izvrtamo 4 luknje. V te luknje zapičimo varilno žico, da trdno sedi v lesu. Z dvema če- ma), ki smo jih umlhvv umlvvh ljustnima sponkama (krokodilo¬ ma), ki smo jih prispajkali na dve primerno zakrivljeni, varilni žici, izdelamo držalo za tiskano vezje. Preostali dve žici pa zakri¬ vimo tako, da dobimo ležišče za spajkalo. Glej skico! ZANIMIVOSTI IZ MODELARSTVA Za radijsko upravljanje letal¬ skih modelov se uporabljajo več- kanalski radijski sprejemniki in oddajniki. V zadnjih letih so se pojavile tudi proporcialne napra¬ ve pri katerih je odklon ročke na oddajniku proporcialnem od¬ klonu krmila na modelu. Naj¬ boljša naprava te vrste, ki jo iz¬ deluje znani ameriški modelar Bonner s skupino sodelavcev, je popolnoma simultana naprava. To pomeni, da lahko vse osem servomotorjev deluje naenkrat, kar omogoča izvajanje še tako zahtevnih akrobacij. Celotna na¬ prava: oddajnik, sprejemnik in 4 servomotorji, (dodamo lahko še 41), ima vgrajenih 145 transistor- jev in 133 diod. Moč modelarskih motorjev z notranjim izgorevanjem je v zad¬ njem času tako narasla, da so, po zadnjih podatkih, dosegli z 2,5 ccm motorjem moč 0,5 KM. Tako bi moral naš ubogi »tičko« razviti kar 150 KM! timovi mali oglasi Kupim prvo številko 1. letnika TIM. Prosim za na¬ svet, kako urediti zbirko značk. Zbiram vsakovrstne značke. Pripravljen sem značke zamenjavati. Na voljo imam nekaj čeških značk. Mity Obreza — Cigale¬ tova 10, Ljubljana Prodam naslednje nove knjige po 2000 din za ko¬ mad : Richter — Das grosse Fernsteuer-Buch Richter — Radiobasteln tur Jungen Richter — Elektrotechnik turJungen Prodam ali zamenjam steklenice za kemikalije rjave barve s patentnimi zamaški: 100 gr, 200 gr, 500 gr, po 20 kom. za bal¬ za furnir. Imam na voljo več na¬ črtov svetovnoznanih mo¬ delov penjačev, hidrogli- serjev, A-2, gumenjakov ter nekoliko načrtov za iz¬ delavo enostavnih letal, akrobatov in ladijskih mo¬ delov. Načrti so tiskani. Prodam jih po 500 din ko¬ mad ali zamenjam za bal¬ za furnir. Ponudbe poslati na na¬ slov: Šalamon Arpad, Ve¬ lenje Žaleška 14/d. Zbiram slike avtomobi¬ lov. Vse, ki bi mi lahko pomagali pri zbiranju ta¬ kih slik prosim, da pišejo na naslov: Kampi Ljubo, Zg. Hajdina št. 44, p. Haj¬ dina pri Ptuju. 94 Tomos kolibri D-5 Odkar je bila pri nas prvič uvedena v tekmovalno disciplino 50 kubična kategorija, igra ime »TOMOS« važno vlogo na tek¬ movalnih progah po vsej Evropi. Skoraj neverjetno je, da lah¬ ko iz komaj nastale tovarne ob slovenskem Jadranu prihajajo stroji s tako močjo in zmožni do¬ segati take hitrosti. Vse prizna¬ nje zaslužil kolektiv, ki ima tako močno voljo. Kolektiv ki komaj sproti zmaguje naročila, kolek¬ tiv ki komaj sproti prazni svoje tekoče trakove kjer mopedi eden za drugim zapuščajo tovarno, ta kolektiv je uspel poleg svojega rednega dela ustvariti tekmoval¬ ni stroj ki je hitrejši in boljši od vsakega drugega stroja iste ka¬ tegorije in ki je ponesel ime »TOMOS« v svet. D-5 je oznaka tomosovega dir¬ kalnega stroja v kategoriji 50 ccm. To je mali stroj petdesetih kubi- kov s komaj nekaj okoli 6 KM. Motor ima 5 stopenjski menjalnik ki je prirejen tako, da ni potreb¬ no uporabljali sklopko razen se¬ veda pri startu. Na ta način so pri stroju zmanjšali izgubo moči pri menjavi prestav na minimum. Ocenjena maksimalna hitrost To¬ mosovega dirkalnega stroja na tekmah v Angliji je bila med 120 in 128 km/uro. Mar si lahko predstavljate ZASTAVO avto 1300 ki ga prehiti mala tomosova mu¬ šica? Toda tekmovalni stroji so izrecno prirejeni za velike hitro¬ sti, ki so možne le na pose¬ bej za to prirejenih tekmovalnih stezah. D-5 je ime ki je tesno pove¬ zano z imenom: Janez Imperl, to je konstruktor vseh Tomosovih tekmovalnih strojev. Pod nje¬ govim vodstvom je bil prede¬ lan serijski moped s tristopenj¬ skim menjalnikom. Na novo ro¬ jeni stroj z ojačenim okvirjem, z vgrajenim petstopenjskim menjal¬ nikom, z ventilatorjem brez ven¬ tilatorskega hlajenja, z baterij¬ skim vžigom in z manjšimi izbolj¬ šavami, je dosegel že pri poiz¬ kusih 90 km/h. V maju 1960 je ta stroj odločno premagal vso konkurenco na tekmah v Porto¬ rožu. Sledila so tekmovanja in zma¬ ge doma in leta 1961 v Hocken- heimu v Zvezni republiki Nem¬ čiji, kjer je zmagal naš tekmo¬ valec Mirko Zelnik. Tomosovemu dirkalnemu stroju je bila odprta pot v svet. Stroji z oznako »TOMOS D-5« vozijo na tekmovalnih stezah Francije, Belgije, Nizozemske, Španije, Nemčije in Anglije. Zmage se vr¬ stijo po celi Evropi. Pred temi iz¬ vrstnimi stroji je klonila celo tako hitra »HONDA«. Največji uspeh na Tomosovem dirkalnem stroju pa je dosegel trikratni državni prvak Janko Šte¬ te. Pričel je tekmovati, ko je bil star 16 let. V Opatiji za »Veliko nagrado Jadrana« je prepričljivo zmagal pred nemškim vozačem na japonski HONDI. V tovarni TOMOS še naprej te¬ čejo tekoči trakovi na katerih se¬ stavljajo mopede za široko po¬ trošnjo, razvojna ekipa pa vzpo¬ redno s proizvodnjo ustvarja tek¬ movalne stroje sposobne dose¬ či nove in nove lovorjeve vence. jadrnice v izoii Niti leto dni ni od takrat ko so člani Ljudske tehnike v tovarni igrač MEHANOTEHNIKA v Izoli ustanovili svoje samostojno dru¬ štvo. Kot vedno na začetku želje posameznikov niso na¬ letele na odobravanje in vzpod¬ budo k še večji dejavnosti. Toda to je za neumorne člane tega mladega društva že skoraj po¬ zabljena zgodovina. 95 Najpožrtvovalnejši okoli svoje prve jadrnice »KEKEC« Društvo je zaživelo in se ne¬ nehno razvija. V njem deluje že od nekdaj močna modelarska sekcija, brodarska sekcija in foto sekcija, razvijati pa se je pričela tudi orodjarska sekcija. Člani modelarske sekcije so že več ali manj znani po vsej Sloveniji in tudi Jugoslaviji, saj so redni udeleženci vseh večjih modelar¬ skih prireditev. Ogromen razvoj je dosegla ravno brodarska sekcija. Zaživela je brez enega samega plovnega objekta. Bilo je mnogo ovir, toda v trdni volji posameznih članov so vzklili uspehi, uspehi ki danes plujejo po zalivu mesteca Izola. Ob pomoči tovarniškega kolek¬ tiva so se člani sekcije, ki so sko¬ raj vsi odrasli v modelarskih vr¬ stah, pričeli z gradnjo dveh jadr¬ nic tipa Sloka. V mesecih, ko so se ostali kopali in uživali na son¬ cu, so se mladi in neizkušeni graditelji potili pri trdem delu Njihov uspeh sta dve jadrnici, obe grajeni po tekmovalnih pra¬ vilih. Kot prva je zdrknila v vo¬ do jadrnica z imenom »KE¬ KEC«, kmalu za njo pa še »IKRA«. Obe jadrnici sta danes ponos vsakogar, ki je v gradnjo vložil tudi najmanjši del svojega prostega časa. Med letošnjo zi¬ me pa ima sekcija namen z vse¬ mi svojimi izkušnjami in z novi¬ mi člani izdelati še osem jadr¬ nic istega tekmovalnega razreda »SLOKA«. Želimo, da bi sekcija naj- požrtvovalnejših kot so: Golja Ugo, Skok Janez, ing. Pipan Du¬ šan in Udovič Pavle pod vod¬ stvom svojega požrtvovalnega predsednika ing. Čermelja Marja¬ na dosegala vse večje in večje uspehe in bila predvsem vzor vsem društvom v vseh krajih Slo¬ venije. - pi p- Tudi modelarji v Piranu so zelo uspešni. Na sliki: Premru Iztok z jadrnico KEA 96 Vsem naročnikom TIM-a! Te dni je izšla iz tiska prva knjiga iz serije TIMOVA KNJIŽNICA — zbirka praktičnih knjig z navodili in načrti v razmerju 1 :1 — knjige za modelarje-začetnike — primerne za tehnične krožke na šolah — obravnavale bodo vsa področja amaterskih dejavnosti doma in v šoli TIMOVA KNJIŽNICA — 1 Tone Pavlovčič: BRODARSKO MODELARSTVO — 4 načrti za gradnjo brodarskih modelov v razmerju 1:1 — podrobna navodila o risanju načrtov in gradnji, lepljenju, barvanju, lakiranju itd. — besedilo bodo spremljale številne ilustracije Ves material in kompleti za gradnjo modelov so na razpolago v naši trgovini »Mladi tehnik«, Ljubljana, Stari trg 5. Knjigo lahko naročite pri vašem poverjeniku za revijo TIM za ceno 950 din, kupite jo lahko v knjigarni ali pa naročite pri Založniškem zavodu Življenje in tehnika, Ljub¬ ljana, Lepi pot 6. RADIOAMATERJI POZORI ZBIRAJTE ODPADNI BAKER IN GA OD¬ DAJTE PODJETJU dinos KI ZBIRA ODPADNE SUROVINE NA POTRDILO, KI GA BOSTE PREJELI NAPIŠITE: »ZA MLADI TEHNIK« IN GA POŠLJITE NA NASLOV MLADI TEHNIK LJUBLJANA — STARI TRG 5, KI VAM BO ZATO LAHKO PRESKRBEL VSE VR¬ STE BAKRENE LAKIRANE ŽICE