KRANJ - Na letošnjem občinskem jesenskem krosu, ki je bil hkrati izbira občinske reprezentance za kros Dela, 22. oktobra v Ajdovščini, je nastopilo rekordno število tekmovalcev. Organizatorju — komisiji za atletiko pri TKS Kranj - se je namreč prijavilo kar 850 tekačev. Nastopili so v vseh kategorijah. Od mlajših pionirjev pa do veteranov, (-h) — Foto: F. Perdan Leto XXXI. Številka 78 Ustanovitelji: občinske konference SZDL Je*emke, Kranj, Radovljica, Skofja Loka in Trli« - Izdaja Časopisno podjetje GLm Kranj — Glavni urednik Igor Slavec - Odgovorni urednik Andrej Žalar GLASILO SOCIA Kranj, torek, 10. 10. 1978 Cena: 4 din List izhaja od oktobra 1947 kot tednik, od januarja 1958 kot poltednik, od januarja 1940 trikrat tedensko, od januarja 1964 kot poltednik ob sredah in sobotah, od julija 1974 pa ob torkih in petkih. ZA GORENJSKO Odkritje spominske plošče Partizana Toma je njegova revolucionarna pot zanesla med naše partizane. Junaško se je boril kot borec Prešernove brigade in padel ob jurišu na bunker pri Praprotniškem Tiostu. Moja dežela je ponosna, da so se rned NOV v partizanskih vrstah bojevali tudi Poljaki, je poudaril odpravnik poslov poljskega veleposlaništva v SFRJ Cezarv Ikanovič. ko ie skupaj s predsednikom ob- Dežele v razvoju na sejmu Kranj - V petek, 13. oktobra, bodo v Kranju odprli mednarodni sf jem opreme, na katerem bo sodelovalo nad 100 domačih in fu/ih razstavljavcev, ki bodo na-poini/i okrog 5000 kvadratnih me-tflfc razstavnih površin. Še posebno zanimiva bo razstava dežel v razvoju, na kateri sodelujejo Jndija, Sri Lanka, Kolumbija in Jordan. Sicer pa bo pozornost sej-wa veljala opremi človekovega bivalnega prostora, cvetju in likovni plati opreme okolja. O tem pripravlja sejem posebna predavanja, enako velja tudi za gobarje ki bodo razstavili nad 500 primerkov gob in poskrbeli za gobarsko restavracijo, -jk činskega odbora ZZB NOV Skofja Loka Ferdom Tolarjem slovesno odkril spominsko ploščo! V poljski delegaciji so bile še: vojni ataše Edmund Bulla, generalni konzul NR Poljske v Zagrebu Kazimir Haladus in konzul generalnega konzulata NR Poljske v Zagrebu -lana Kucid. Poleg številnih krajanov so se slovesnosti udeležili tudi predstavniki družbenopolitičnega življenja Škofje Loke. V bogatem kulturnem programu so sodelovali: pihalni orkester Skofja Loka, učenci podružnične osnovne šole Bukovica. KUD Bukovica, vokalni nonet Mladi zadružniki iz Škofje Loke ter dekliški sekstet in mešani pevski zbor iz Bukovice. Po slovesnosti so predstavnik občinskega odbora ZZB NOV Skofja Loka Srečko Tušar, predstavnik KO ZZB NOV Bukovica Florijan Rant in učenec podružnične osnovne šole Bukovica MihaPintar odnesli venec na Tomov grob pod Hrastnikom. Na junakov grob je venec položila tudi poljska delegacija. Partizan TOMO bo za vedno ostal zapisan v naši zgodovini. Tesno je z njegovim junaštvom povezana krajevna skupnost Bukovica — Bu-kovščica. Po njem se imenuje osnovna šola v Bukovici, spominska plošča na šoli pa bo zlasti učence spominjala na herojske dni naše preteklosti in na nesebična dejanja poljskega partizana. M. Volčja k Slovenski izgnanci na pot v Srbijo Jutri krene vlak bratstva in enotnosti KRANJ - Vlak bratstva in enotnosti je ena največjih vseju-šrolovanskih manifestacij. Leta 1961 je v Srbijo prvič odpeljal slovenske izgnance, v naslednjih letih pa se je manifestacija si-nla in razraščala. Letošnji vlak je že šestnajsti. Njegov namen **i le obisk krajev v Srbiji, kamor so bili med vojno izgnani Slovenci, temveč je pomen vlaka obsežnejši. Na račun vlaka brat-?*y« in enotnosti, simbola medvojnega trpljenja Slovencev v Sr-in nesebične pomoči srbskega ljudstva našim ljudem, se je :*j*l«j *e pobratilo 28 slovenskih in 30 srbskih občin in razvilo wktno medsebojno sodelovanje. Prav to nadaljevanje tradicije, **ovtne med skupnim bojem, je najvrednejše! Letošnji vlak bratstva in enotnosti bo krenil v Srbijo jutri 2j**«r. Prva kompozicija bo odpeljala z jeseniške železniške po-£t*Jeob 22,20 in se ustavljala na vsaki železniški postaji, druga ^"opozicija pa bo krenila iz Maribora. V Zidanem mostu se bo-kompoziciji združili in skupno nadaljevali vožnjo proti Srbiji Vlaku se bodo pridružili še gostje iz Hrvatske in Bosne in v"*Cegovine, kamor so bili tudi izseljeni nekateri Slovenci. k5*^u pripravljajo na poti številne sprejeme. Prvi bo v Sremski 2^*pvici, osrednji pa na Topčideru. Tu bo odpeljal del vlaka f**0** Kraljevu, del pa proti Valjevu. Na obeh smereh pripravlja-»prejeme, kakršne znajo pripraviti le resnični prijatelji in go-' žitelji. Cezary Ikanovič in Ferdo Tolar sta s spominske plošče partizana Toma odkrila zastavi — Foto: F. Perdan 7. mednarodni festival športnega in turistična filma od 11. do 17. oktobra Jutri zvečer v kinu Center ali Kitajska pa se prav tako predstavljajo s samo po enim filmom. Najboljše filme o športu in turizmu bo izbrala uradna žirija, ki ji tokrat predseduje jugoslovanski režiser Bogdan Žižič. Žirija Cidalc-Pierre de Coubertin pa bo najboljšemu športnemu filmu prisodila nagrado, ki jo podeluje francoski minister za mladino, šport in rekracijo. Od vrste pomembnejših prireditev ob festivalu bo vsekakor prvi večer najzanimivejša okrogla miza znanih alpinistov, ki jo organizira ljubljanska TV. O alpinizmu v svetu bodo govorili svetovno znani alpinisti, kot so Ricardo Cassin. Casi-miro Ferrari, Marcel Ichac. Adriana Valdo, Francois Valla in Vladimir Ondruš, od naših alpinistov pa Kunaver. Skarja, Riedel in Kkar. Na tiskovni konferenci, ki je bila včeraj v Ljubljani, je bilo še posebej poudarjeno, da je velika škoda, ker se v tako velik prikaz turističnih filmov z vsega sveta ne vključuje tudi v večji meri Turistična zveza Slovenije in Jugoslavije; dvotirnost. ki se sedaj kaže v neusklajenem organiziranju tujih turističnih filmov, bi vsekakor v odpraviti, seveda ob bila pripravljenost doslej velika. Kranj — Jutri, v sredo, zvečer bo v kinu Center svečana otvoritev 7. mednarodnega festivala športnih in turističnih filmov, prireditve, ki jo Kranj pripravlja že od leta 1966. Prvi večer, ki ga bo v celoti prenašala tudi ljubljanska televizija, je posvečen letošnji 2(K)-letnici osvojitve Triglava, zato so na sporedu le alpinistični filmi in sicer izven uradne konkurence. V naslednjih dneh tja do 17. oktobra pa bo v popoldanskih in večernih predstavah na ogled vsega skupaj 62 kratkih filmov športne in turistične zvrsti. Za festivalske nagrade se bo potegovala vrsta kvalitetnih filmov, ki so jih poslale na festival filmske produkcije iz 29 dežel. Slovenski delež je res zelo skromen, le en športni film, vseh jugoslovanskih pa je skupaj dvanajst. Najbolj so zastopane produkcije iz Kanade, Cehoslo-vaške, Zah. Nemčije, Velike Britanije, ZDA. SZ. nekatere kot so Kuba bodoče kazalo dejstvu, da je festivala že L. M. Kranjski planinci pri Edvardu Kardelju x. ir KONGRES ZSMS 12/14 oktober 1978 Nova Gorica Le še dobra dva dneva nas ločita od prvega plenarnega zasedanja delegatov na 10. kongresu Zveze socialistične rriladine Slovenije, ki se bo začel v četrtek, 12. oktobra, ob 16. uri in ga bo vključno z govorom predsednika slovenske mladine Ljuba Jasniča prenašala tudi televizija. Kongres se bo v osnovni šoli Milojke Štrukelj v Novi Gorici nadaljeval naslednji dan z delom v petih kongresnih komisijah, in sicer: v komisiji za družbeno ekonomske odnose, v komisiji za razvoj političnega sistema socialistične samoupravne demokracije, v komisiji za vzgojo, izobraževanje, I kulturo in znanost, v komisiji za interesne dejavnosti in v komisiji za mednarodne odnose. V teh komisijah bo poleg drugih sodelovalo tudi 41 delegatov z Gorenjske. V soboto ob 13. uri se bo kongres končal z drugim plenarnim zasedanjem, ko bodo delegati sklepali o resoluciji 10. kongresa ter o spremembah in dopolnitvah statuta Zveze socialistične mladine Slovenije. Kongresu bosta posvečeni tudi dve pomembni slovesnosti v Novi Gorici. V četrtek, 12. oktobra, ob 14.30 bo predsednik republiške konference ZSMS Ljubo Jasnič položil temeljni kamen dijaškega doma Mitja Gorjup v Novi Gorici, v nedeljo, 15. oktobra, ob 11. uri pa bo na Velikem polju pri Vrabčah odkritje spomenika padli Skojevki Mihaeli Škapin-Drini, ki je bila proglašena za narodno herojko zaradi izrednega junaštva med narodnoosvobodilnim bojem na Primorskem. H. J. Kranjčani, §kofjeločani, Radovljičani in Tržiča ni bodo C*011**« Valje va, Zaječarja, Smederevske Palanke, H rusa in fte ne-2v*terih krajev, v katere so Nemci med vojno izganjali Gorenjce. wWv Gorenjska je bila razen Koroške in Štajerske najbolj na ^Uru nemške raznarodovalne politike. Vendar prav zaradi ^ditega upora teh ljudi, enotnega boja in volje do obstoja načrt ^ uspel. Se več. Nad 600 slovenskih izgnancev se je vključilo v w*bske narodnoosvobodilne enote in tega bratski narodi niso ^ikdar pozabili. * Letošnji vlak bratstva, enotnosti in trajnega prijateljstva bo ^ brez Hvoma oonovno izpričal! vori in piše o mladih, njihovih I težavah, uspehih in podobno, je j morda prav, da spregovorimo nekaj besed tudi o mladinskem Prostovoljnem delu, predvsem pa " vključevanju študentov v to delo. Znano je namreč, da v mladinskih delovnih brigadah prevladujejo delavci iz združenega dela in učenci, medtem ko je treba študente takorekoč iskati z lučjo. Da študentom mladinsko pro dovoljno delo ne leži, potrjujejo številne statistike, še posebno pa je zanimiva anketa, ki jo je marca letos izpeljala občinska konferenca ZSMS v Tržiču. Stopetin dvajsetim študirajočim mladin kam in mladincem, ki prejemajo štipendije, so poslali vprašalnike, ali bi se bili pripravljeni vključiti v mladinsko delovno akcijo oziroma zakaj ne. Odgovorov je bito samo dvaindvajset in še to le en pritrdilen. Drugi so navajali najrazličnejše bolj ali manj opravičljive razloge, najpogostejša pa so nasploh mnenja: raje grem za mesec dni v tovarno ali kam dru Ram kot pa na mladinsko akcijo. Vse lepo in prav; čeprav so dandanes možnosti za študij vsem odprte in materialno vprašanje ni tako' pereče kot nekdaj, j? razumljivo, da prav pride vsak dinar, ki ga študent med počitni vami zasluži. Toda počitnice ven dar trajajo skoraj tri mesece, kdor seveda med letom ne lenari. In v treh mesecih bi se verjetno dal najti tudi čas za delo v mladinski brigadi. Stipendije iz združenih sredstev se oblikujejo na podlagi prispevka vseh slovenskih delavcev. Mar študenti res nimajo niti toliko zavesti in občutka zahvalnosti, da bi se jim na nek način vsaj malo oddolžili, na primer s prostovoljnim delom? Skofjeločani vidijo rešitev v tem, da v času, ko traja mladin ska delovna akcija, delavci iz združenega dela, ki sodelujejo na akciji, ne bi prejemali nadomesti la osebnega dohodka. Tako bi se izenačili s študenti in učenci, ki naj bi v tem videli solidarnost in bi se torej tudi trni raje vključeva Uv prostovoljno delo. Bi se res? Vprašanje je, če je to rešitev. Zna se namreč pokazati, da v tem primeru ne bi bilo v brigadah niti mladih delavcev, navajenih na redni mesečni dohodek. Najbrž je rešitev drugje; v vzgoji in tesnejši povezavi vseh mladih, ki naj bi vedeli tudi v praksi, kaj po-nienijo načela naše socialistične družbe. H. Jelovčan j predvideva zmanjšanje gradnje. Od 16 stanovanjskih blokov naj bi gradili 8 blokov, štirje so že zgrajeni. Načrt bodo lahko sprejeli oktobra letos skupaj z odlokom o prenehanju lastninske pravice na zemljiščih, namenjenih za družbeno usmerjeno stanovanjsko gradnjo na tem območju. Ko so sprejeli odlok o potrditvi zazidalnega načrta za Poddobravo Begunje, so uresničili prvi del priprav na tem območju. Zdaj na tem območju pripravljajo geodetske storitve zaradi priprave sprejema odloka o razlastitvi in se v organizaciji krajevne skupnosti ter samoupravne stanovanjske skupnosti zbirajo ponudbe za organiziran pristop k urejanju stavbnega zemljišča. Obenem pripravljajo tudi zazidalni načrt Vrbnje ter zazidalni načrt centra Radovljice. V organizaciji krajevne skupnosti Podnart so že izdelali programski del zazidalnega načrta Podnart-Ovsiše, ki je bil razgrnjen in obravnavan. Na pobudo in v organizaciji Iskre iz Otoč pa je v obravnavi urbanistični red Otoče. S tem načrtom naj bi pridobili zakonite možnosti nadaljnjega prostorskega razvoja te delovne organizacije in opredelili traso ceste in mostu do delovne organizacije. V radovljiški občini pripravljajo tudi zazidalni načrt za izgradnjo nakupovalnega centra v Lescah, zazidalni načrt Bled ter programsko študijo odseka ceste Lesce — Bled — Bohinjska Bela. Republiška skupnost za ceste in skupščina občine Radovljica sta že večkrat ugotavljali nemogoče prometne razmere v središču Bleda. Naročili so idejno študijo trase in prometno študijo vstopnih cest. Zdaj o tem razpravljajo, študijo pa bodo posredovali tudi krajevnim skupnostim, interesnim skupnostim in organom skupščine. D. S. Kulturni dom v Predosljah je dobil za letošnji krajevni praznik novo centralno ogrevanje — Foto: F. Perdan Praznik Predoselj in Suhe Kulturni dom urejenejši Hkrati s praznikom krajevne skupnosti Predoslje — Suha so v Predosljah slavili tudi 25. obletnico strelske družine Franc Mrak - Kulturni dom centralno ogrevan Predoslje — Drugega oktobra leta 1942 so zaradi izdaje v Predosljah padli trije partizani, ki so bili obenem prve žrtve boja na tem področju. Ta dan so izbrali v krajevni skupnosti Predoslje-Suha za praznik. Letošnje praznovanje se je začelo 29. septembra in končalo v soboto, 7. oktobra. Številne športne in kulturne prireditve so pripravili v prazničnih dneh. najbolj pa so krajani veseli novega centralnega ogrevanja v kulturnem domu. Precejšnja sredstva je terjala investicija, vendar so ji bili krajani kos. Izglasovali so samoprispevek, dobrodošel pa je bil tudi denar združenega dela, zbran na osnovi družbenega dogovora v kranjski občini, in sredstva, ki jih v kranjski občini zbirajo za gradnjo in modernizacijo družbenih objektov. Na sobotni slavnostni seji so spregovorili o pomenu praznika, modernejšega kulturnega doma in moči. ki jo ima solidarno in složno delo krajanov. Vsa pohvala je bila izrečena tudi strelski družini Franc Mrak. 2r> let je že med najaktivnejšimi V krajevni skupnosti, ustanovljena pa je bila na pobudo krajevne organizacije Zveze borcev. Na seji so prav tako podelili pokale in diplome najboljšim na gasilskem tekmovanju in na tekmovanjih v streljanju, šahu. odbojki, nogometu, vlečenju vrvi in raznih drugih rekreacijskih igrah. -ik Razprave ponekod površne Kranj — V četrtek so se na seji občinske konference ZSMS zbrali delegati in nekateri predsedniki osnovnih organizacij ZSMS v kranjski občini. Obravnavali in sprejeli so predlog resolucije za 10. kongres slovenske mladine in statut ZSMS, potrdili nove člane v organih republiške konference ZSMS in med drugim obravnavali tudi program medkon-gresnih aktivnosti. Razprave o kongresnih dokumentih so dokaj kritično ocenili. Precej je bilo namreč mladih, ki se z dokumenti niso podrobneje seznanili, tako da so bile temu primerne tudi razprave ponekod manj kvalitetne kot bi morale biti. čeprav bodo ti dokumenti vodilo mladih pri njihovem delu v naslednjem obdobju. H. J. g! Industrijski kombinat Planika Kranj objavlja za potrebe DSSS naslednja prosta dela in naloge: 1. ORODJARJA (2 delavca) 2. REZKALCA za dela in naloge se zahteva: pod 1.: kvalifikacija in 4 leta delovnih izkušenj. Poskusno delo 3 mesece pod 2.: kvalifikacija in 4 leta delovnih izkušenj. Poskusno delo 2 meseca. • Pismene ponudbe sprejema kadrovski oddelek 15 dni po objavi. SLOVESNOST V KRIŽAH - V počastitev krajevnih praznikov Kri-žev, Pristave, Sebenj in Seničnega je bila v nedeljo v Gozdu proslava, na kateri je govoril predsednik tržiške občinske skupščine Milan O g ris, v soboto zvečer pa je bila v Križah slavnostna seja, na kateri so podelili tudi bronasta priznanja OF. Prejeli so jih osnovna šola Ko-krškega odreda, križki taborniki, Karel Prešeren, Franc Porenta, Marija Rožič, Danica Mešič, Greta Šarabon, Štefan Zaplotnik, Zofija Meglic, A vgust Rajterič, Peter Jenko, Janez Jekovec, Franc Rib ni kar, Jože Jelar, gasilci Križe, tovarna Rog, Franc Albreht, PD Križe, organizacija RK Sebenje, Peter Rozman, Martin Dolžan, Peter Pavlin, Andrej Hlebčar in osnovna organizacija ZSMS Senično (na fotografiji)- (jk) - Foto: F. Perdan »Deset kongresov mladinske organizacije« Tržič — Osrednja prireditev, s katero nameravajo mladi v tržiški občini obeležiti 10. kongres Zveze socialistične mladine, je razstava »Deset kongresov mladinske organizacije«. Razstavo, ki jo je pripravil center za obveščanje in propagando pri občinski konferenci ZSMS Tržič, bodo odprli drevi ob 18. uri v osnovni šoli heroja Bračiča v Bistrici pri Tržiču. Otvoritev razstave sovpada s 35-letnico mladinske organizacije v Sloveniji. 10. oktobra l94.Vje bil v Kočevski Reki namreč ustanovni kongres Zveze slovenske mladine, organizacije, ki se je v 35 letih razvila v pomembno družbenopolitično silo v naši družbi s 320.000 člani. Ko so mladi v Tržiču pripravljali svojo razstavo, so predvsem želeli čim bolj nazorno pokazati današnji utrip mladinske organizacije v občini." Le-ta združuje več kot 3000 mladih, organiziranih v 40 osnovnih organizacijah ZSMS, v celi vrsti družbenih organizacij in društev ter dveh karavlah. V času od 9. kongresa ZSMS so v Tržiču pripravili celo množico različnih akcij in iz nekaterih od njih so kot zgodovinsko gradivo ostale fotografije, pismeni zapisi in druge zanimivosti, ki jih je center za obveščanje in »ropagando zbfal ter izluščil tiste trenutke, zapisane na fotografskem papirju, ki zaslužijo posebno pozornost. Med pomembne in množične akcije sodijo vsakoletne manifestacije ob mesecu mladosti, partizanski pohodi, kulturne prireditve, delovne akcije in podobno, pa še posebej sprejemi v ZSMS^ kot stalna naloga obnavljanja članstva v organizaciji. Zapisi s teh akcij skupaj z odlomki iz dokumentov za 10. kongres ZSMS, predvsem resolucije in statuta, predstavljajo osnovo razstave, ki ima poleg svojega slavnostnega obeležja tudi informativno propagandni namen spodbuditi mlade v občini za še množičnejše in učinkovitejše delo v prihodnje, delovnim ljudem in občanom pa dokazati vlogo in pomen ZSMS v sedanjem razvojnem trenutku naše družbe. -mv Prireditve ob kongresu KRANJ - V počastitev mladinskega kongresa pripravljajo mladi Kranjčani bogat program, ki poleg osrednje proslave obsega tudi prireditve v osnovnih organizacijah ZSMS. Program je zamišljen v treh delih, v katerih bi prikazali razvoj mladinske organizacije, med posameznimi deli pa se bo odvijal kulturni, zabavni in športni program. Poleg zborovskega petja, recitalov, folklore in izraznega plesa so namreč predvideni de brigadirski skeči in gimnastika pa še marsikaj. Program se bo odvijal v času prvega dne kongresa, in sicer v četrtek od 17. ure naprej na Titovem trgu v Kranju. L.Juršak Naloge smo izpolnili Zveza socialistične mladine Slovenije je od svoje ustanovitve pred petintridesetimi leti v Kočevski Reki, ko je bil slovenski narod sredi najhujših bojev za svojo osvoboditev izpod fašističnega jarma in v katerih je bila sama najštevilnejše udeležena, pa vse do danes aktivno sodelovala v graditvi samoupravne socialistične družbe, v bitki, ki jo vodi samoupravno organiziran delavski razred z Zvezo komunistov na čelu. V obdobju od 9. kongresa ZSMS do danes je mladina v svojem prizadevanju za učinkovito uresničevanje svojih dokumentov, ki so bili sprejeti na 9. kongresu z organizacijsko in politično rastjo ZSMS postavila trdne temelje taki organizaciji najširše množice mladih, ki bo v sleherni svoji ideji in akciji odražala in realizirala želje, hotenja in interese mladih tam, kjer ti delajo in živijo. Rezultati, ki so bili doseženi v tem obdobju, se kažejo predvsem v enotnem organiziranju in delovanju vseh delov mlade generacije, v jasnih idejnih izhodiščih za delo, enotni akcijski usmeritvi in močnejši povezanosti vseh organizacij, ki združujejo mlade. Ti rezultati so odraz razvojnih sprememb v naši samoupravni socialistični družbi ter vse večje množičnosti v delovanju ZSMS, usmeritve v najpomembnejša družbena vprašanja in, mobiliziranje mladih ljudi k lastni dejavnosti za reševanje družbenih problemov. V tem obdobju smo zabeležili tudi uspeh pri izgradnji sodobne, odprte in učinkovite organizacije mladih. Tako se je nova zasnova enotne družbenopolitične organizacije mladih, ki jo je postavila 3. konferenca ZKJ in je dobila konkretne obrise na 9. kongresu ZSMS in ZSMJ, pokazala kot pravilna. Usmeritev ZSMS, ki smo jo nakazali v resoluciji 9. kongresa in novem statutu organizacije, ni pomenila le formalnih organizacijskih sprememb, v odnosu na predkongresno mladinsko organizacijo, pač pa predvsem spremembe v sami vsebini delovanja tako osnovnih organizacij ZSMS kot tudi v vseh njenih organih. Predvsem se je okrepila neposredna akcija in socialistični samoupravni idejni vpliv med mlado generacijo, katere zavest postaja vse bolj socialistično usmerjena in zagotavlja širše vključevanje mladih v vse tokove socialistične družbene preobrazbe in neposredno udeležbo in odgovornost mlade generacije za nadaljnjo uspešno rast in razvoj svoje domovine. Iz uvoda o delu ZSMS med 9. in 10. kongresom Čokolada na tekoči trak Temeljna organizacija združenega dela Gorenj -ka iz Lesc je edini proizvajalec čokolade in čokoladnih izdelkov v Sloveniji — Dotrajana oprema, težki pogoji dela in kmalu v sodobnejše prostore Lesce — Ena izmed temeljnih organizacij združenega dela kombinata Žito Ljubljana je tudi Gorenj-ka v Lescah, ki se že od leta 1930 ukvarja s proizvodnjo čokolade. Go-renjkina čokolada je priznano kvalitetna, priljubljena na tržišču, tako na slovenskem kot tudi na jugoslovanskem. V Sloveniji ni poleg Go-renjke nobenega drugega proizvajalca čokoladnih izdelkov, medtem ko je v Jugoslaviji več delovnih organizacij, ki se ukvarjajo s proizvodnjo čokolade. Vendar pa je imela ta naša edina proizvajalka hude prostorske težave in nobenih možnosti za sodobnejšo tehnologijo. Se dartes, toliko let po ustanovitvi, je v Gorenjki nemalo fizičnega dela in takšnega ropota, da morajo delavke nositi zaščitne slušalke. V odpremi je ročno zavijanje deloma nadomestil stroj, vendar le za manjše izdelke, večje- kose delavke še vedno zavijajo z rokami. Čokolado morajo prenašati iz enega prostora v drugega in tudi hlajenje poteka po starem načinu. V svetu in tudi že pri nas so tovarne že zdavnaj prešle na modernizacijo, ko se mase ali izdelka sploh ne dotakne delavčeva roka in je vsa tehnologija znatno bolj sodobna. Gorenjka pa je zaostala, nikoli niso vanjo kaj prida vlagali, nikoli se niso resno lotili vprašanja nadaljnjega razvoja. V Gorenjki dela 80 delavcev, največ je delavk, letna proizvodnja pa je 1.500 ton ali vrednostno okoli 130 milijonov dinarjev. Letos so uvedli nekaj manjših naložb ter enajst novih proizvodov. Ker se zavedajo zahtevnosti tržišča, brez novosti in novih izdelkov ne bi prodrli, četudi bi bili po kvaliteti še naprej eni izmed najboljših proizvajalcev. Tako sta danes na tržišču dva nova čokoladna napitka, mlečni čokolad- ni prah za mlade, čokolada brez čokolade s pepermintom, arašidi in cola, trije novi oblivi za razna peciva in drugi izdelki. V trgovini po »Gorenjki« radi posegamo, čeprav zaradi naših prehrambenih navad ne tako pogosto kot v svetu. Izračunali so, da pojemo v Jugoslaviji poprečno vsak po 2 kilograma čokolade letno, medtem ko se poprečje v drugih državah povzpne od sedem do deset kilogramov. V Lescah vedo, da je tudi ustrezna embalaža eden izmed dobrih reklamnih prijemov, zato so ji v zadnjem letu posvetili tudi vso pozornost. Prizadevajo si, da bi s polic izginili včasih prav odbijajoči ovitki in da bi zvabila kupčevo pozornost prijetna embalaža. Domala vse osnovne surovine mora delovna organizacija uvažati, svojih izdelkov pa vsaj za zdaj še ne izvaža. Tako prihaja iz daljnje Afrike kakavovec, ki ga uvažajo tudi vse evropske države, od drugod razne maščobe in druge surovine, ki so nujne za nemoteno proizvodnjo. Temeljna organizacija združenega dela je torej povsem odvisna od uvoza, z repromaterialom pa oskrbuje še Ljubljanske mlekarne. Drogo. Kolinsko in druge. Utesnjenost, prostorska stiska, stara in že davno preživela tehnologija so v Gorenjki spodbijali vse upe za razširitev, za nove proizvode, za večjo proizvodnjo in produktivnost. Tako so se odločili v okviru Žita, da se začne gradnja novih prostorov ob skladišču Žita v Lescah in da se namenijo z» dejavnost Gorenjke, ki naj bi se preselila na novo lokacijo. Po samoupravnem sporazumu o združevanju sredstev med temeljnimi organizacijami združenega dela naj bi začeli z gradnjo že prihodnje leto in predvidevajo, da bi se preselili v letu 1981. Proizvodnja naj bi se povečala za skoraj trikrat, uvedli pa naj bi več novih proizvodov, ki jih na našem tržišču še ni. Število zaposlenih zaradi nove tehnologije ne LESCE — V temeljni organizaciji Gorenjka morajo delavke nositi zaščitne slušalke zaradi hrupa in ropota. — Foto: F. Perdan Zaradi zastarele tehnologije morajo delavke Gorenjke še vedno presedeti po osem ur pri zamudnem ročnem zavijanju čokoladnih izdelkov. - Foto: F. Perdan bi bilo bistveno večje, računajo na petdeset novih delavcev. Oprema bo prišla iz uvoza, ker takšnih strojev in naprav v Jugoslaviji še nimamo. Najboljše imajo italijanski proizvajalci. Jasno je, da delavci Gorenjke. čeprav so v zadnjem letu zadovoljivo gospodarili, tako velike naložbe ne bodo zmogli sami, vendar pa bodo prispevali del sredstev po svojih zmožnostih. Tudi z novimi proizvodi niso čakali, temveč jih postopno že uvajajo in prodajajo na trgu. Njihova naslednja naloga pa bo ureditev dohodkovnih odnosov s trgovsko mrežo, saj je prav ta prehrambena industrija neenakovredna ostalim proizvajalcem. Z, novo naložbo se bodo odprle tudi možnosti izvoza. z novo naložbo bodo pridobili tudi vsi tisti, ki sodelujejo z Gorenjko. Ko bo čokolada na tekočem traku, bo postala prehrambena industrija v občini tudi veliko večja in mnogo bolj pomembna. jj se(4ej SKUPNOST ZA ZAPOSLOVANJE KRANJ Edina pot — vključitev v delo in družbo V prejšnjem sestavku smo na kratko razgrnili program poklicnega usmerjanja v osnovnih šolah, tokrat pa bomo spregovorili o načrtu za poklicno usmerjanje učencev šol s prilagojenim predmetnikom in učnim načrtom. Končni cilj je v obeh primerih enak: temeljita in vsestranska priprava na izbiro poklica oziroma izbiro delovnih nalog, ki jih bodo učenci opravljali po osnovnošolski obveznosti. Pri tem pa nekatere značilnosti šolskega ali pedagoškega dela z učenci šol s prilagojenim predmetnikom in učnim programom presajamo tudi na področje poklicnega usmerjanja. Težišče je premaknjeno s skupinske obravnave na posamično delo z učencem, pri čemer skušamo zlasti odkrivati tiste sposobnosti in nagnenja, ki so jih učenci posebej razvijali in so lahko realna osnova za uspešno poklicno delo. Razen tega je treba pozornost posvetiti tudi staršem. Večji del nalog s področja poklicnega usmerjanja bodo opravile osnovne šole s prilagojenim predmetnikom in učnim načrtom. Skupnost za zaposlovanje bo nudila le strokovno pomoč pri tistih dejavnostih, ki jih šole same ne zmorejo. V letošnjem letu bo za starše učencev, ki zaključujejo osnovnošolsko obveznost, organizirano dvoje predavanj. Prvo predavanje »Vaš otrok pred izbiro poklica« bo v prvem polletju tega šolskega leta, v drugi polovici pa bomo starše seznanili z možnostmi vk j uče van j a v šolanje in delo v skladu s kadrovskimi potrebami združenega dela. Za učence bomo pripravili ekskurzije v organizacije združenega dela, s katerimi bomo tudi poiskali možnosti za delovno prakso, ki jo opravljajo učenci 7. razreda. Zavrteli bomo nekaj filmov s poklicno tematiko, ugotavljali interesno in poklicno usmerjenost učencev z anketo, ki je bila po srhe j pripravljena za Gorenjsko. Posebej pomembna bo individualna obravnava vsakega učenca, kjer bodo sodelovali: poverjenik za poklicno usmerjanje na šoli, zdravnik, psiholog in svetovalec zaposlitve. Le ti bodo lahko (Vili zaokroženo mnenje o vključitvi v šolanje ali delo, pri čemer se učence spremlja tudi naprej — do uspešne vključitve v delovno in družbeno okolje. Poklicno usmerjanje učencev osnovnih šol s prilagojenim predmetnikom in učnim načrtom običajno rodi dobre sadove, ki seveda niso zgolj posledica poklicnega usmerjanja v ožjem smislu. Zavedati se moramo, da so ti učenci deležni temeljite vzgoje delovnih navad, ki so še kako koristne pri kasnejšem poklicnem delu in da jih tudi njihovi učitelji temeljito poznajo in s tem nudijo dragocene podatke pri usmerjanju. Ce učenec s šole s prilagojenim predmetnikom in učnim načrtom uspešno in z zadovoljstvom opravlja delo, je s tem glavni cilj dosežen. Cim več bo takšnih primerov, tembolj bodo izginjali predsodki, ki še marsikje ovirajo zdrave odnose do prizadetih otrok. Franc BeJčič Posvetovanje o planiranju Stare napake grozijo Izvršni svet kranjske občinske skupščine pripravil v četrtek posvetovanje odgovornih za planiranje v združenem delu, po krajevnih in interesnih skupnostih ter v družbenih dejavnostih — Pogosto ponavljanje starih napak — Kranj se bori z zaostajanjem KRANJ - Da se bolj temeljito lotevamo družbenega planiranja za zadnji dve leti sedanjega srednjeročnega obdobja in se zavedamo pomembnosti planskih priprav prihodnjega obdobja do leta 1985, kaže četrtkovo posvetovanje v Kranju. Izvršni svet je povabil nanj odgovorne za planiranje v združenem delu, v krajevnih in interesnih skupnostih, v zdrujbe-Izvršni svet je povabil nanj odgovorne za planiranje v združenem delu, v krajevnih in interesnih skupnostih, v družbenih dejavnostih in strokovnih službah skupščine, katerih naloga bo pomembna predvsem pri usklajevanju planskih zasnov temeljnih nosilcev planiranja. Posvetovanje je bilo popestreno s prikazom razvoja kranjske občine med letoma 1965 in 1977 in smernicami za prihodnje obdobje. Resnega premisleka vredni so podatki, da se je Slovenija v preteklosti mnogo hitreje razvijala kot kranjska občina. Leta 1965 je imela na primer kranjska občina med 60 slovenskimi občinami izjemno dober položaj, saj je bila tako po narodnem dohodku, količini narodnega dohodka na prebivalca, družbenem proizvodu, količinski proizvodnji in osebnih dohodkih med desetimi najuspešnejšimi občinami. V naslednjih letih kljub napredovanju položaja iz leta 1965 kranjska občina ni več dosegla! Kranjska občina ustvarja 4 odstotke slovenskega narodnega dohodka, kar jo je leta 1965 uvrščalo na 8. mesto, sedaj pa je 11. Družbeni proizvod narašča v kranjski občini izredno hitro, vendar njegova delitev na prebivalca zaradi velikega števila zaposlenosti (blizu 50 odstotkov) tišči Kranj na 12. mesto, kar je sicer boljše od leta 1974, ko je bila občina a« osnovi tega pokazatelja na 35. mestu v Sloveniji. Očitno je, da je Kranj pogosto nesmotrno zaposloval, premalo skrbel u kvalifikacijsko in strokovno plat zaposlenih in vlagal premalo denarja v modernejšo tehnologijo, ki plemeniti fizično delo. Zaostali so pri delu tekstilne industrije, prekoračevali zaposlovanje, premalo skrbeli za terciar in malo gospodarstvo, posledice tega pa je čutila negospodarska oziroma družbena dejavnost. Na te pomanjkljivosti bodo morali biti v kranjski občini pozorni pri snovanju dokumentov za prihodnje plansko obdobje. Takšnega mnenja so bili tudi udeleženci četrtkovega posvetovanja. Soglašali so, da morajo nosilci planiranja do konca letošnjega leta oblikovati osnove plana za prihodnje srednjeročno obdobje. Sledilo bo preučevanje vsebine teh dokumentov in to za vsako področje družbenoekonomskega življenja posebej. Nujno bo medsebojno usklajevanje. Marčna aktivnost bo veljala organizacijskim in kadrovskim problemom pri pja. niranju, maja prihodnje leto pa bo največ govora o ekonomski, socialni in prostorski plati planiranja. Kranj nekatere dokumente s tega področja že ima, prve zametke pa bo dobival tudi prostorski plan. Junija in julija bo odločeno o metodologiji sestavljanja plana, septembrska pozornost pa bo veljala odgovornosti vodilnih kadrov pri planiranju in usklajevanju planov na Gorenjskem. Pomembno je priporočilo, naj snovanje planov stalno spremlja občinska skupščina, še posebno težka pa ^ naloga prepričati o pomembnosti celovitega družbenega planiranja tiste, ki so ga doslej zanemarjali! J. Košnjek Alples Železniki, ki zaradi solidne ponudbe, hitre dostave nadom, kjr kupljeno pohištvo tudi takoj sestavijo postaja vse potrošnike, gradi ob tovarni salon pohištva. Poleg večje izbire, bo* potrošnikom ponudili tudi nasvete pri opremi stanoivnj. saj bo I salonu stalno zaposlen arhitekt. - Foto: t. Perdan Kmetijsko živilski kombinat Kranj z n.sol.i TOZD Kmetijstvo Kranj delovišče vrtnarija cenjene stranke obveščamo, da smo odprli cvetličarno na vrtnariji pri „ok3 filmov iz 16 slovenskih klubov, ki so tekmovali v pionirski, mladinski, članski konkurenci, zato je imela žirija imenovana od komisije za film pri Fotokino zvezi Slovenije in organizacijskega odbora XV. republiškega festivala amaterskega filma Slovenije izredno težko»delo. Glavna projekcija najboljših filmov festivala s kulturnim programom, v katerem je nastopil kvintet Gorenjci iz Naklega je bila v polni dvorani delavskega doma, sledila pa je podelitev priznanj in nagrad. V imenu pokrovitelja je spregovoril Jože Kovačič in med drugim poudaril, da pomeni organizacija letošnjega festivala priznanje vsem trem kino klubom v kranjski občini za dosedanje delo, tako pri organizaciji štirih iskrških festivalov, pri široko zastavljenem kinoamaterskem delovanju mladih v Dupljah ter zagnanosti in izdelavi različnih družbeno angažiranih filmov foto fdmske sekcije Sava Kranj. Predstavnik Foto kino zveze Slovenije Edi Malekovič pa je poudaril, da je bil narejen velik korak naprej, fnarsikaj pa bo potrebno še postoriti, **a kraju pa je čestital organizatorom za odlično izveden spored letošnjega festivala. Uspela javna generalka Kranj - Prešernovo gledališče in Gledališki center iz Kranja sta *> oktobra generalko komedije Nikolaja Robertoviča Erdmana SAMOMORILEC združila z novo obliko strokovnega izobraževanja amaterskih gledaliških delavcev. Na zadnjo skušnjo pred nastopom sta povabila Člane amaterskih gledaliških skupin, ki delujejo na širšem področju Krama. Preko 70 se jih je odzvalo povabilu, prišli so tudi dijaki kranjske gimnazije in dijaškega doma. Po Predstavi je umetniški vodja in reži-*er Matija Logar vodil razgovor o Predstavi. Vsekakor je poteza pohvale vredna, saj s ciljem izboljšati kvalitetno **aven amaterskih gledaliških predstav le s teoretičnimi napotki ne bo doseženo vse. Obiskovalci so se lahko praktično seznanili s pripravo Predstave in izvedeli marsikaj kontnega, kar bodo lahko uporabili Pri svojem delu. M. Volčjak Največ uspeha na letošnjem festivalu so imeli člani Kino kluba Duplje po osvojenih nagradah in priznanjih, saj so bili najboljši mladinski kinoklub in najboljši kinoklub festivala. Na drugem mestu so po osvojenih priznanjih in nagradah člani Minifilma iz Ljubljane, tretje mesto pa si delita Kino klub Gorenje Velenje in DPI) Svoboda Ljubljana — Bežigrad. Daleč najuspešnejši avtor letošnjega festivala je bil Zvone Balantič, sicer član Kino kluba Duplje. Za film »Zakaj so rešili zemljo« je dobil prvo nagrado med žanrskimi filmi v .mladinski konkurenci ter posebni nagradi za režijo in scenografijo. Nagrajeni pa so bili še naslednji njegovi filmi: Skrita kamera — tretje mesto iz zvrsti žanra. Vasovalec, drugo mesto med igranimi filmi ter drugo in tretje mesto med dokumentarnimi filmi z Tretjim dupljanskim maratonom (avtorja sta še Ivan Meglic in Boris Škrjanc) ter Le vkup uboga gmajna, avtor pa je spet Zvonko Balantič. Med članskimi dokumentarnimi filmi si je bronasto odličje priigral film: Naš vsakdanji kruh. Kino kluba Tomo Križnar iz Tržiča, med pionirskimi filmi pa je bronasto odličje prejel film Kmet kipar, Foto kino kluba iz Gorenje vasi pod mentorstvom Vlastja Simončiča. za zvrst dokumentarni film. Prihodnji, \H. republiški festival amaterskega filma bo prihodnje leto v Radomljah. J. Kuhar Knjižnica v Škofji Loki ni več le izposojevalnica Rekorden obisk v prvih dneh po otvoritvi novih prostorov — Knjižnica uspešno uresničuje nove naloge na področju knjižničarstva in se povezuje s strokovnimi knjižnicami Zaradi preselitve v nove, sodobnejše prostore, o čemer smo že poročali, je bila javna knjižnica Ivana Tavčarja v Škofji Loki zaprta teden dni. Pokazala se je velika vrzel pri bralcih, ki v tem času niso mogli dobiti knjig. V sredo. 4. oktobra, so zabeležili rekorden obisk — več kot 300 bralcev si'je izposodilo nad 1.000 knjig, kar je dvakrat več kot običajno. Sicer pa je izposoja v zadnjih petih letih skokovito porasla, kar je nedvomno tudi odraz skrbi in podpore občinske kulturne skupnosti. Lani so si bralci iz knjižnega fonda 29 tisoč knjig izposodili več kot 70 tisoč knjig. Članstvo se ni povečalo sorazmerno z izposojo, ker je bila uvedena družinska članarina, ki za kolektiv petih knjižničarjev pomeni racionalnejše poslovanje. Vendar pa škofjeloška knjižnica že dolgo ni več le izposojevalnica knjig- Uspešno uresničuje nove naloge na področju knjižničarstva, katerih srž je približevanje knjižnic potrebam delovnih ljudi in občanov. V nekdanjih ljudskih knjižnicah si je bralec pretežno izposojal knjige za branje in zabavo. Današnji delovni človek pa pri svojem delu. študiju in izobraževanju ter nenehnem izpopolnjevanju ob delu potrebuje tudi znanstveno in znanstveno-poučno literaturo. In to naj dobi v knjižnici, ki mu je najbljižja. Z načelom o poenotenju knjižnic so se nekdanje ljudske knjižnice preimenovale v javne. Javna knjižnica v Skofji Loki se lahko pohvali, da je med prvimi v Sloveniji dosegla razmerje, da je po lovico knjižnega fonda namenjenega znanstveni 'in znanstveno-poučni literaturi, polovica pa knjigam za bra- LIKOVNIKI GOSTUJEJO V PODKORENU Ta teden se v Podkorenu in okolici mudi slikarska kolonija, v kateri sodeluje okrog petnajst slikarjev iz l.kovnega kluba Dolik z Jesenic ter drugih likovnih društev in organizacij iz Slovenije. V koloniji, ki jo že četrtič zapored z veliko mero ra-ztimevania za likovno dejavnost organizira hotelsko podjetje Gorenjka z Jesenic, slikarji ustvarjajo predvsem dela z motivi gorske krajine. Po končani koloniji bodo likovniki slike razstavili v Kranjski gori, na Jesenicah in drugod. M Blenkus PRIZADEVNI PEVCI — Nekdaj so p Žirovnici imeli moški zbor, ki pa se je pred mnogimi leti razšel. Najprizadevnejši pevci zbora SO se zatem združili v oktet DPI) Svobodo France Prešeren. Pet pevcev iz Žirovnice, dva iz Lesc in eden z Bleda neutrudno poje v tem oktetu pod vodstvom Marjana Jemca te šestnajst let. Ansambel seje med drugim trikrat udeležil revije oktetov v Šentjerneju na Dolenjskem, gostoval na Obirskem, največ pa nastopa na raznih proslavah in drugih prireditvah v jeseniški in radovljiški občini. Posnetek je z nastopa na Brez-nici. - B. B. nje in razvedrilo. Zlasti bogata je njena družboslovna zbirka, ki zajema zlasti literaturo iz tretjega razreda mednarodne decimalne klasifikacije in leksikone. Zbirka je v novih prostorih dobila posebno študijsko sobo z osmimi študijskimi mesti, lahko pa si bralci te knjige izposodijo tudi na dom. Vse bolj pa se povezuje s strokovnimi knjižnicami s področja občine. Stalno sodeluje s knjižnico Loškega muzeja, ki se orientira na umetnostno in zgodovinsko literaturo. Novi vidiki sodelovanja se' kažejo s šolo za vodilne delavce, ki v okviru Gospodarske zbornice deluje-v Skofji Loki. Šola naj bi dajala smernice pri nakupu knjig, njenii slušatelji pa bi lahko predavanja združevali z obiski javne knjižnice., kjer so odslej odlični pogoji ža študij. Knjižnica je odprta vsak delavnik, razen sobote, od 7. do 19. ure. Določen je tudi urnik spremnih prireditev, ki jih bo knjižnica lahko, organizirala v novih prostorih. Vsako sredo ob 18. uri bodo predavanja z diapozitivi, ob četrtkih ob 18. uri ure pravljic za najmlajše, ob petkih pa je prostor rezerviran za študentski klub. M. Volčjak PRODAJA TRGOVSKE OPREME Cenjene potrošnike obveščamo, da zaradi odpovedi trgovskega lokala prodajamo trgovsko opremo v prodajalni izdelkov domače obrti. Ogled je možen vsak dan od 7. do 14. ure Vse informacije dobite v KOKRI - KRANJ, TOZD Detajl -Poštna 1, telefon 2:5-070. Zaradi obnovitve prodajalne razprodajamo prodajne pulte in police v skladišču KOKRE - KRANJ v Hrastju pri Kranju, 2U)70 '°ktohra °fJ 8 f,° ,7' ure- Informadje dobite na telefon SGP TEHNIK ISSSToeS^ SGP TEHNIK TOZD GRADBENIŠTVO Razpisna komisija DS TOZD Gradbeništvo razpisuje proste delovne naloge s posebnim pooblastilom VODENJE FINANČNO RAČUNOVODSKE SLUŽBE Pogoji: - visoka šola ekonomske smeri in tri leta delovnih izkušenj na enakih ali podobnih delovnih opravilih — višja šola ekonomske smeri in pet let delovnih izkušenj na enakih ali podobnih delovnih opravilih — organizacijske in vodilne sposobnosti — izpolnjevanje pogojev družbenega dogovora v enotnih načelih kadrovske politike v občini Škofja Loka. Ponudbe z dokazili o zahtevani šolski izobrazbi in delovnih izkušnjah naj kandidati pošljejo v 15 dneh od objave razpisa na naslov SGP Tehnik Škofja Loka, Stara c. 2 v zaprti pisemski ovojnici z oznako »za razpisno komisijo«. Kandidati bodo obveščeni o izbiri v 15 dneh po izbiri kandidata. Alpetour TOZD Potniški promet Kranj, telefon: 210-81, 210-82 in 210-83 Organizira za vas enodnevne prevoze V CELOVEC, BELJAK in TRBIŽ v soboto, 14. oktobra 1978 Informacije in prijave v vseh Alpetourovih turističnih poslovalnicah in avtobusnih postajah v Bohinju, na Bledu, v Radovljici, Kranju in v škofji Loki Cena prevoza je 158 din. Izposojamo osebne avtomobile RENT a CAR — tel. 23-754 Za vas smo organizirali TAKSI SLUŽBO — telefon 22-320 neprekinjeno Premalo denarja za kulturno dejavnost Škofja Loka — Izvršni odbor občinske kulturne skupnosti Škofja Loka je obravnaval tudi predlog dopolnila k samoupravnemu sporazumu o temeljih plana kulturne skupnosti za obdobje od leta 197(5 do 1980 za leti 1979 in I980. Predlog aneksa bistveno ne spreminja obseg petletnih sredstev, saj vsebuje njihov preostanek. Tako bo za kulturno dejavnost v občini predvidoma namenjenih lela 1979. 4.874.000 din. 1980. leta pa 5.1 16.000 din. Predlog je v skladu s sprejeto metodologijo sestavljen na osnovi cen iz leta 1978. torej v omenjene vsote ni vračunana dejanska valorizacija ob koncu leta skladno z doseženo rastjo cen. Tako >l> že itak minimalnem programu za občinako kulturno skupnost po predvidenem medsebojnem prerazdel je-vanju sredstev za prihodnje leto zmanjka 467.000 din. Ob tem naj omenimo, da se sredstva za dejavnost zavodov in društev — izvajalcev kulturnega programa v prihodnjem letu nominalno ne bodo povečala. Na prožnejše sestavljanje plana za prihodnje srednjeročno obdobje je opozorilo tudi poročilo o delu Muzejskega društva v Železnikih. Zlasti z odprtjem spomenika v Dražgošah se je močno povečal obisk muzejske zhirke. ki obsega razstavljene predmete iz časa razcveta kovaške, so-darske in druge obrti v Železnikih. Vse večje število obiskovalcev. 2.r>(M) do .'{(HM) na leto. pa zahteva organizacijo strokovnega vodstva (»gleda zbirke, Strokovno skrb za razstavljene predmete, adaptacijo prostora itd. Delo Muzejskega društva je do-|t>j oh pomoči združenega dela na amaterski osnovi. Vsekakor pa opravljeno delo zahteva širšo družbeno podporo, po drugi strani pa se bo treba tudi dogovoriti o položaju društva in njegovem povezovanju z Loškim muzejem. Ob že omenjenih skopih sredstvih za kulturno dejavnost v prihodnjih dveh letih, bo težko izdatneje pomagati Muzejskemu društvu v Železnikih. Vsekakor pa je to primer, kako bo treba ob sestavljanju plana predvidevati tudi takšne pobude. M. Volčjak PLESNI TEČAJI Tudi za vse osnovnošolce nad 11 let. organizira Plesna šola Kranj v Domu JLA ob ponedeljkih od 19.30 do 21.30. ob torkih od 18. do 20. in od 20. do 22. ure. Kot novost v Hotelu CREINA. ob sredah od 19. do 21. ure s poudarkom na modnih disco plesih. V programu tečajev so- standardni, latin-skoameriški in najnovejši modni plesi, kot Vročica sobotne noč in podobni. Informacije vsak dan, vpisovanje pa ob sredah od 16. do 18. ure v TP Alpetour -Hotel Creina, ter na tečajih. sle l slom PROGRAM 7. FESTIVALA ŠPORTNIH IN TURISTIČNIH FILMOV V KRANJU V KINU CENTER SREDA, 11. OKTOBRA, OB 19.50 1. Veliki črni vrh (CSSR), barvni 2. Heli Fox na rešilnem poletu (Švica), barvni 3. Bog sonca ni hotel (Francija), barvni Otvoritveni večer prenaša neposredno ljubljanska TV. ČETRTEK, 12. OKTOBRA, OB 13.30 1. Tek (GB), barvni 2. Konjeniki (Madžarska), barvni 3. Vragolije na rolkah (ZDA), barvni 4. Zmagovalci (Romunija), barvni 5. Kolesarska akrobatika (CSSR), črno beli 6. Smuk s Trisula (Indija), barvni 7. Za varno smučanje (Švica), barvni S. To je pogum (SZ), barvni OB 20. URI 1. Divja reka Dudh Kosi (GB), barvni 2. Trim v Oslu (Norveška), barvni 3. Tek na dolge proge (GB), barvni |o predvsem V. GLA86. stran Nada organizacija je vse bolj odprta Pogovor s sekretarjem občinskega odbora ZRVS Kranj Petrom Pečnikom Vzporedno z družbenim razvojem tudi na področju splošne ljudske obrambe in družbene samozaščite dosegamo precejšen napredek. Zveza rezervnih vojaških starešin kot ena močnih in dobro organiziranih sil v obrambnih pripravah vse bolj presega meje klasične družbene organizacije. V okolju, kjer starešine delajo in živijo, znatno vplivajo na širjenje pripravljenosti množic, da v okviru ustavnih in samoupravnih pravic ter dolžnosti prevzemajo tudi odgovornosti v zvezi z obrambo in varnostjo. Da rezervne starešine odigravajo takšno vlogo tudi v kranjski občini, je Peter Pečnik potrdil s predstavitvijo aktivnosti njihove organizacije. »Kakšna je organiziranost Zveze rezervnih vojaških starešin v občini Kranj?« Naša organizacija pokriva dokaj široko področje. V njej so združene ne le starešine iz Kranja, ampak vse od Jezerskega, Preddvora in Mavčič do Stražišča. Imamo 23 krajevnih organizacij ZRVS. Nekatere so zaradi svoje velikosti ustanovile še osnovne organizacije. Tako ima krajevna organizacija Vodovodni stolp kar 5 osnovnih organizacij, Planina-Huje 3, Zlato polje in Stražišče pa po 2. Vse organizacije imajo prek 2200 članov, od katerih je okrog 40 odstotkov včlanjenih v Zvezo komunistov. Glavni organ ZRVS Kranj je občinska konferenca, ki jo sestavljata predsedstvo in sekretariat, v njenem okviru pa delujejo tudi komisije za družbeno dejavnost, ljudsko obrambo in družbeno samozaščito, za splošno vojaško usposabljanje in idejnopolitično izobraževanje, za kadrovske in splošne zadeve, za informativno propagandno dejavnost in za tekmovalne aktivnosti. V sklopu konference pa imamo tudi odbor za kontrolo materialno finančnega poslovanja, samoupravno sodišče in aktiv Zveze komunistov. »Kakšen je program dela vaše organizacije v letošnjem letu in kako ga uresničujete?« Pri našem delovanju dajemo največji poudarek strokovnemu izobraževanju starešin. Osnova zanj je izobraževalni program republiškega odbora ZRVS. Na njem temelji obvezni del izobraževanja v vseh krajevnih oziroma osnovnih orga- nizacijah, dopolnilni del pa izvajajo organizacije po lastni presoji. Program izobraževanja je razdeljen na spomladanski in jesenski del. Spomladi smo izvedli predavanja iz obveznih tem. Za uresničitev te naloge skrbi stalni predavateljski aktiv. V nekaterih krajevnih organizacijah smo prikazali tudi strokovne filme s področja ljudske obrambe. V okviru dopolnilnega dela izobraževanja smo tudi letos organizirali taktično-patrolno tekmovanje v počasitev dneva mladosti in rojstnega dne maršala Tita. To občinsko tekmovanje pripravimo vsako leto v drugi krajevni organizaciji, udeležujejo pa se ga tudi šole in mladinske organizacije. V jesenskem delu izobraževalne sezone bomo* tako kot vsako leto pripravili še izpite za starešine.« »Pred vami je torej redno letno preverjanje znanja starešin. Opišite še izpolnjevanje te naloge.« »Glede na obvezni del izobraževalnega programa opravijo naše starešine vsako leto tudi teoretične in praktične izpite. Na preverjanju morajo odgovarjati na vprašanja iz tematike obveznih predavanj in družbenopolitičnega položaja, pokazati pa tudi poznavanje oborožitve in topografije. To nalogo bomo uresničili v drugi polovici tega meseca, natanko med 21. in 29. oktobrom.« »V četrtek, 5. oktobra, je bila v Ljubljani konferenca ZRVS Slovenije, na kateri ste ocenjevali štiriletno dejavnost starešin, hkrati pa se dogovarjali za bodoče delo in naloge. Bi hoteli na kratko oceniti njeno delo in povzeti osnovne sklepe?« »Poudarim naj. da je bila konferenca izredno široko zastavljena, a »Posledice« naših bolezni V Sloveniji sredstva, ki jih iz narodnega dohodka odmerjamo za zdravstveno varstvo, neprestano naraščajo. Leta 1970 smo za zdravstveno varstvo namenili 5,58 odstotka narodnega dohodka, v lanskem letu pa že 6,5 odstotka, kar pomeni letno povečevanje v poprečju za 0,1.1 odstotka. Delež sredstev, ki ga delavci namenjajo za zdravstveno varstvo prek neposredne menjave dela. pa se v teh letih ni bistveno spreminjal, medtem' ko se je odstotek participacije celo zmanjševal iz leta v leto. Največ denarja iz zdravstvenega varstva namenimo za bolnišnično zdravlje.ije: v lanskem letu že 45.8 odstotka vseh sredstev, okoli 20 odstotkov gre za osnovno in dispanzersko zdravljenje ter okoli 12 odstotkov za specialistično ambulantno zdravljenje. Sredstva za zdravila pa so se v teh letih v strukturi močno zmanjšala. Vendar pa sredstva, ki jih iz narodnega dohodka namenimo za zdravstveno varstvo, še ne pomenijo, da nas bolezni in njihove posledice stanejo le toliko. Družbeno ekonomske posledice so namreč dosti večje, saj se posledično razširjajo še na invalidsko pokojninsko zavarovanje kot posledico smrti, nesposobnosti za delo, usposabljali je invalidov invalidne mladine, kažejo se v sredstvih nadomestil osebnega dohodka organizacij združenega dela in drugod. Bolezen in smrt kot posledica izgubljenega zdravja se ne nazadnje odraža tudi v škodi zaradi neustvarjenega narodnega dohodka. Če vse to seštejemo, nam družbeno ekonomske posledice izgubljenega zdravja po oceni pojedo okoli 32 odstotkov narodnega dohodka letno. V Dražgošah obnavljajo Šolo, da bodo lahko v njej organizirali celo-dnevni pouk. Z novim načinom dela naj bi začeli že v drugem polletju. - Foto: F. Perdan vendar zelo plodna. Ugotovili smo. da se naša organizacija odpira v širši družbeni prostor in se uspešno povezuje z vsemi družbenopolitičnimi dejavniki, od ZSM, ZK in SZDL pa do J L A in TO. Predvsem sodelovanje z JLA je zajelo dosti širšo obliko. Organizacija ZRVS prav tako prevzema odgovornost za zadeve obrambe in varnosti na svoje rame, v okviru samoupravnih in ustavnih pravic ter dolžnosti. Organizacija ZRVS se na vseh ravneh ravna po sklepih kongresov ZKS in ZKJ, saj so rezervni starešine prevzeli uresničevanje dela nalog v zvezi s krepitvijo obrambnih priprav, o čemer je bilo dosti govora tudi na kongresih. Od problemov, ki smo jih obravnavali, velja omeniti/, predvsem financiranje naše organizacije, ki še ni dokončno rešeno, pa vprašanje napredovanja in odlikovanja starešin. Osnovni sklepi konference, ki obenem veljajo tudi za naše bodoče naloge, pa so: 1. Družbenopolitično angažiranje organizacij, organov in članov ZRVS; 2. dosledno in kakovostno izvajanje programa splošno vojaškega usposabljanja in idejnopolitičnega izobraževanja; 3L angažiranje pri krepitvi ljudske obrambe in družbene samozaščite v vseh sredinah, kjer rezervni vojaški starešine živijo in delajo; 4. organizacijska in kadrovska krepitev; 5. razvijanje in izpolnjevanje informativne ter propagandne dejavnosti; 6. pridobivanje novih naročnikov naše obrambe. Omenil bi še to, da smo na predlog delegata iz Postojne odločno zahtevali, naj naša vlada obsodi fašistično dejavnost v Italiji, poslali pa smo tudi pozdravno pismo predsedniku Titu« »Kaj pa priprave na konferenco ZRVS Jugoslavije, ki bo novembra?« »Razprava o materialih za to konferenco poteka na ravni republiškega odbora. Vsa stališča za konferenco še niso dokončno izoblikovana, predlagani pa so že delegati zanjo. Iz Slovenije bi se naj te konference udeležilo 10 delegatov. Gorenjsko področje bo zastopal Albin Polk z Jesenic.« »Povejte še nekaj o bodočih nalogah organizacije ZRVS v občini Kranj.« »Poleg nalog, ki izhajajo iz sklepov konference ZRVS Slovenije, bi naštel še tele obveze! 1. Angažiranje članov ZRVS pri organizaciji obrambnih dni v šolah in krajevnih skupnostih; 2. poživitev družbenopolitične dejavnosti aktiva ZK; izboljšanje kadrovanja za šole rezervnih vojaških starešin, saj zainteresiranost mladih za te šole ni zadostna; 4. izvedba več patrolnih tekmovanj in ogled sodobnega orožja v enotah oboroženih sil; 5. ne nazadnje pa tudi plodnejše sodelovanje z drugimi občinskimi organizacijami ZRVS na Gorenjskem.« S. SAJE Tržiške osnovne šole v enotni organizaciji Tržič — Zadnja seja komisije za idejna vprašanja komiteja ZK in sindikalne komisije za ocenjevanje uresničevanja zakona o združenem delu, na kateri so sodelovali tudi zastopniki treh tržiških osnovnih šol, bo prispevala k lažjemu in tudi hitrejšemu združevanju osnovnih šol v tržiški občini. Več načinov združevanja se je ponujalo in vsak je imel svoje pristaše. Po zadnjem zboru prosvetnih delavcev je bil način združevanja že bližji, po seji komisij pa je že jasno, naj bi se osnovne šole združile v enotno organizacijo združenega dela. V tem smislu bo tudi oblikovano gradivo za javno razpravo. Na tej seji je bilo govora tudi o organizaciji in delovnem programu marksističnih krožkov na osnovnih šolah. Menili so, da bi bil za učence, člane krožkov, najprimernejši program akcije Tito-revolucija-mir oziroma tematika razvoja mladinske organizacije od Skoja do današnje ZSMS. -jk Mohorjev klanec v Kranju je bil dolgo kamen spotike. Leto* so uredili - položili so asfalt, uredili odvodne kanale in okolico hii Foto: F. Perdan Milijoni za varstvo okolj Jesenice — Srednjeročni program predvideva tudi za zaščito okolja precejšnje naložbe, predvsem v odpraševanje električnih peči, v ureditev odpadnih voda in lužilnic. V letih 1976 in 1977 niso v občini uresničili nobene naložbe, čeprav so pripravili investicijski program in izbrali dobavitelja odpraševalne naprave. Predolgo so morali čakati na uvozno dovoljenje. Zdaj upajo, da bodo odpraševalno napravo postavili do konca prihodnjega leta. Vrednost naložbe je precejšnja, 105 milijonov dinarjev, kar je več kot predračunska vrednost po srednjeročnem programu za vse investicije za varstvo okolja. V letih do 1980 bodo morali v občini še urediti lužilnico na Javor-niku, poskrbeti za čiščenje fekalnih vod v mestu — delež jeseniške h zarne so ocenili na 4 milijone dir je v - urediti goščo iz Doorov-J-stilcev, razbiti emulzije in odstns* odpadna olja ter nabaviti napra" instrumente za ekološke meritve realizacijo vseh naložb je po »a potrebnih še 50 milijonov din*-V jeseniški železarni veČina ložb poteka po predvidenem pros mu, predvsem velja to za naloiS-so bile načrtovane v prvi njiv« srednjeročnega obdobja. Investtf v proizvodnjo VAC žice in prede-talilniških odpadkov so uspeš? ključih že pred predvidenim Vsekakor pa bodo morali vloiit precej truda, predvsem pa denarja, da bodo okolje zai pred precejšnjim onesnaže> Program u smer je nega izobraževanj na Gorenjskem Na Gorenjskem je bil v teh dneh dan v razpravo pred programa usmerjenega izobraževanja na Gorenjskem, kj st,, oblikovala kot strokovni službi Zavod SR Slovenije z« - organizacijska enota Kranj in Skupnost za zaposlova-Kranj. Čeprav bi naj imela razprava ob že sprejetih poljtK-stališčih bolj strokoven značaj, bi vendarle kazalo predlo* pr grama kritično oceniti, v kakšni meri upošteva osnovne sme niče iz resolucije o reformi vzgoje in izobraževanja, ki ie -sprejeta na 10. in ponovno potrjena na 11. kongresu ZKj. V predlogu je obravnavana le Gorenjska regija, kjer * navedeni strokovni službi skrbno zasnovali, v okviru da' pogojev konkretne rešitve za prehod na usmerjeno izobn vanje. Nepoznavalec razmer bi lahko kaj kmalu po pregie programa ugotovil, da gre v glavnem le za formalno tran* macijo sedanjega poosnovnošolskega šolstva v kontekst « stema usmerjenega izobraževanja. V bistvu gre z« gjioS družbeno preobrazbo vzgoje in izobraževanja, ki postaja sesc ni del neodtujljive samoupravne pravice slehernega posar nika, in bi naj dokončno pometla z ostanki in miselnostjo n žoazno-razredno zasnovanega šolanja; podobno kot tov. Edv* Kardelj v knjigi »Smeri razvoja političnega sistema soc»* stičnega samoupravljanja« obračuna s sistemom burica parlamentarne demokracije. V samoupravni socialistični dr* izobrazba pač ne bi smela imeti več funkcije materialne kofein družbenega prestiža. Tako zasnovano preobrazbo vxge* izobraževanja bomo lahko dosledno izvajali tisti prota««9' ki poznajo socialistična izhodišča procesa in niso vee obr?" njeni z malomeščansko miselnostjo. Skupne kritične ugotovitve predlogu: Predloženi program usmerjenega izobraževanja ni o. povezan, saj ločeno obravnava delavske univerze in le o_-višje oziroma visoko šolstvo. V navedeni partijski resolac jasno nakazana projekcija, da je treba funkcionalno orga rati vse stopnje izobraževanja v elastičen, vertikalno in ■ zontalno povezan celovit sistem, v katerem bo ostajalo ba. izobraževanje (zdajšnje predšolsko in osnovno) ter usme izobraževanje (zdajšnje srednje, višje in visoko) z izobraževalnih poti in funkcij dela ter številnimi ravnmi kovnosti v centrih usmerjenega izobraževanja kam, ustrezno vključujejo vse dosedanje izobraževalne ustanove Oblikovalcem predloga ni uspelo premagati vseh n.. obremenjenih občinskih lokalizmov, ki so v povezanosti s sameznimi avtorji, bili vneseni v program (npr. vztrajanje vseh vrstah izobraževanja v okviru občine ^P™ vemo, * danes vsa središča hitro dosegljiva z različnimi prevozi. I letja se vozijo dnevno avtomehaniki, mizarp,z vse v Škofjo Loko v šolo, elektrotehniki v Kranj itd. pa to motilo nikogar!) ,. . ... Predlagatelji niso racionalizirali tistih smeri izobraiev v regui ki "si po "troki enake ali zelo sorodne, kjer i LX učencev po posameznih poklic.h relativno majhno, da bodo mrežo loP morale ustrezno ževalne skupnosti, ki naj bi imele v ™k*h »pl* škarje« (npr izobraževanje čevljarje v v,Žireh m f**n*u) Naiboli problematično pa je preusmerjanje dosedanjih naz£ Sam "predlog je v očitnem P™«**^^«™* resolucije o P-b™^ JW = ^J^^^. zeXdn°e ^^^^J^^S^ i __„j„ij0v» /h vse tfimnazue na uorenjsKem v glavnem predvid«»va za vn K % računalništvom tev v naravoslovno-matemaiicno u»meritev ni pr.pri^j.v«. taka. f*^^*' ' kadr.,v»ke potrebe,dru*,n^a dela na , uJS^ivJS. "dZu v rudnik« -n. na f,„ ""z uve.j.v,janiem P««™™^--katere^ l»7»/»0. Namen priapevka je p. ka».» n Gor££ veti programa ™™"'™**\,"*Kd. te organiziranj poživeti razpravo 0 predlogu, k,*- borenčič Brani 7. stran V KRATKEM PO GORENJSKI V KRATKEM PO GORENJSKI V KRATKEM POPOTNI POGOVORI O MORAVSKI DOLINI, LIMBARSKI GORI IN O ČRNEM GRABNU ZAPISUJE ČRTOMIR ZOREČ PIONIRJI ŠENČURJA ZMAGALI Šenčur — Občinska gasilska /veza Kranj je pripra-vila v nedeljo. H. oktobra, v Šenčurju zaključno k vi/ tekmovanje pionirjev gasilce\ na temo Preprečujmo požare. Sodelovalo je \H najboljših moštev s pred tekmo van j. Najboljši so bili domači pionirji. Na drugo mesto so se uvrstili mladi gasilci Stražišča. tretji pa so bili Preddvor-čani. Najboljši trije so prejeli pokale, drugi pa tolaži I ne nagrade. Sodelovala je tudi Ljubljanska banka iz Kranja s hranilnimi knjižicami. Gasilci se ji zahvaljujejo /a sodelovanje na prireditvi, ki vzpodbuja vključevanje najmlajših v gasilsko organizacijo. ZAPUŽE- — S prostovoljnim delom ter deloma s prispevkom Alpdoma in interesne skupnosti za požarno varnost Radovljice so v Zapužah zgradili nov požarnovarnostni bazen. — Foto: F. Perdan OBNOVLJEN MOST V RADOVNI - Pred kratkim sodelavci cestnega podjetja Kranj asfaltirali cesto v Rodovno od ceste na Pokljuko skozi Krnico do mostu na Rodovni. Ta most so povsem obnovi/i most v Srednji Rodovni pa popravili. - B. B. (47. zapis) Zamotano lastništvo Krumperka kaže na resnično selitev gospode s samotnega skalnega grebena (danes K on fin med Murovico Nm 740m in vrhom sv. Trojice Nm 552 m) v prijaznejšo dolino južno od Doba, v zatišje med polja in gozdove. To sklepam po dejstvu, da se je prvi lastnik Krumperka (najbrž tudi graditelj) imenoval Herkules Kreut-berger. To pa bi utegnilo biti izvedeno od Kreutfeuer. t. j. opozorilna grmada, ki je zagorela, kadar se je bližal sovražnik. No. te grmade so zagorele na vrhovih ali visokih grebenih, da so bile vidne daleč naokrog. Torej že ime prvih krum-perških gospodov kaže, da so prišli z vrha, z visokega grebena, kjer so imeli pripravljene opozorilne grmade. K DVORSKA VAS - Vaščani so prispevali material in delo za novo orodjarno v vasi. — Foto: F. Perdan GASILSKO SLAVJE V BEGUNJAH Begunje — Prostovoljno gasilsko društvo Begunje je skupaj z vaščani Begunj in Dvorske vasi zgradilo v Dvorski vasi novo orodjarno, obenem pa so ustanovili gasilsko desetino desetih članov, večinoma mladincev. Orodjarno so zgradili v štirih mesecih, vaščani pa niso pomagali1 le s prostovoljnim delom, temveč so prispevali tudi material. V soboto, 7. oktobra, so pripravili veliko mokro gasilsko vajo ob novem požarnovarnostnem bazenu v Zapužah. V vaji, ki je uspela, so sodelovali člani šestih prostovoljnih gasilskih društev: iz Elana. Hlebe. Verige. Radovljice, Mošenj in iz Begunj. Poleg otvoritve novega požarnovarnostnega bazena so zgradili tudi zajetje ob potoku Blatnica v Begunjah ter zajetje v Poljčah. D. S. ŽIROVCI NA TRIGLAVU Žiri — Planinsko društvo Žiri je v počastitev 200. obletnice prvega pristopa na Triglav organiziralo pohod na naš najvišji vrh. ki so se ga množično udeležili tudi člani osnovne organizacije ZSMS. ki deluje pri strelski družini. Zirovci so se na Triglav povzpeli z doline Vrat po Tominškovi poti. v dolino pa so se vračali prek Luknje. Izlet je zares uspešno vodil Franc Reven in pohodnike sproti seznanjal s planinskimi značilnostmi in ponašanjem v. gorah. Večina jih je bila na Triglavu prvič Udeleženci se ob tej priložnosti za organizacijo izleta najlepše zahvaljujejo Planinskemu društvu in vodniku i/leta. MENJAVE RODOV ako hitro teko leta zgodovine! Človek sam pa tako počasi nabira leta za svojo jesen in za sprejem pri sivi Morani . . . In tako so se hiteli tudi menjavati mejniki lastništva na Krumperku. Najbolj natančno bom povedal, če dam besedo samemu Valvasorju: »V letu 1338 je bil lastnik Herkules Krumperški. nato Udalrik ali Ulrik Krumperški. Ko se je štelo 1410. leto, je kupil Turn pri Krumperku Engelhard Zellenberger od vdove pokojnega Krištofa Janeza Liebensteinerja in od Andeline. zakonske žene sina omenjenega Liebensteinerja. Grad je nato gospod Janez Zellenberger spričo tega. da je s smrtjo njegovega sina Krištofa Zellenbergerja rod v moški črti izumrl zapustil svojemu svaku gospodu Juriju Rauberju mlajšemu in njegovim moškim potomcem. Nato so gospodje Rauberji grad obnovili tako, kot še sedaj stoji. Stavba je četverokotna: v vsakem vogalu stoji četverokoten stolp. Tako je tudi sicer vsa ostala zgradba prav lepa. čista in lična . . .« Seveda je bil Krumperk povsem drugačna stavba kot so bili nekdanji mrki viteški gradovi vrhu skalnate gmote. Krumperk je prav primer elegantne grajske stavbe, tako značilne za renesančno dobo: sredi kvadrataste stavbe reprezentančno arkadno dvorišče z nadstropnim mo-stovžem — seveda vselej v zelenju plezalk in bujnega cvetja — kot v topli Italiji, odkoder je ta lahkotni slog prišel v naše kraje. Prav posebno lep del Krumper-škega gradu je konzolni venec tik pod pristreškom z decentno nameščenimi linami. — Podobna gradova v bližini sta bila — po naključju oba istega imena — Brdo nad Lukovico in Brdo pri K ran ju. Da so tudi krumperški graščaki . i i ' m mislili na nevarnost napadov priča Prireditve v počastitev 100. obletnice Turističnega ljudsko izročilo: v bližini je več veli-društva Kranj se bodo pričele v petek, 13.okto- bra, in končale V SObotO, 21. Oktobra, Z Obiskom Jame pa spet drug prehod - ves čas pod zemljo! — V tabor nad Ihanom. V. Mrak IX; - ZAMUJAJO Z DELI - Regionalno cesto skozi Podnart so v glavnem rekonstruirali že lani. Letos spomladi so položili asfalt tudi na odseku ceste proti Kropi. Del cestišča pri Podnartu pa je še vedno makadamski, ker je velik zemeljski usad preprečil dokončno prenovitev ceste. Vzroke za pogre-zanje zemlje je raziskal ljubljanski geološki zavod in posredoval sanacijski načrt cestnemu podjetju Kranj. Le-to je načrt izročilo izvajalcu del, gradbenemu podjetju iz Tržiča, ki bi naj z deli na nedokončanem odseku cestišča pričelo že septembra. Kot je izjavil predsednik krajevne skupnosti Podnart Miha Bevc, bodo ta dela nadaljevali predvidoma v mesecu oktobru. Tako bo ozko prometno grlo pri Podnartu kmalu odpravljeno. Krajane pa skrbi tudi prepočasna nadaljnja prenovitev ceste proti Kropi, ki naj bi bila po načrtih končana šele do leta 1985. Ze sedaj je namreč na tem področju izredno gost promet, predvsem zaradi velikega števila tovornjakov in avtobusov pa je tudi varnost vseh udeležencev v prometu dokaj mala. — S. Saje PO GORENJSKI V KRATKEM PO GORENJSKI V KRATKEM PO GORENJSKI Kranjski turistični praznik eden od teh Ravbarjev, ne bi postal celo škof, ljubljanski drugi po vrsti: Krištof Rauber 1466-1536), ki pa zaenkrat še ni razloženo. Razbojniki predniki najbrž niso bili, morda prej kaki imenitni roparski vitezi. Kdo ve? — Tista bajka, da rod Ravbarjev izvira še iz časov karantanskih vojvod, ko so imeli določeni plemiški rodovi v medvladji dveh ustoliče-vanj svobodno ropati po deželi, je seve le bajka. Sicer pa rod Ravbarjev ni bil omejen le na krumperško posest, saj je ena od vej imela v fevdu grad Kravjek na Dolenjskem, druga pa Mali grad pri Planini na Notranjskem. Ravbarje so kot graščake imeli še v Nišji Avstriji, na Štajerskem, na Erdeljskem in še drugje. V 15. in 16. stoletju so veljali Ravbarji za eno najodličnejših rodbin na Slovenskem. Cesar Maksimilijan jih je povzdignil v baronski stan. Zgodovinska poročila govore o nenavadni telesni moči in duševni razboritosti cele vrste pripadnikov tega rodu: Nikolaja, Krištofa. Andreja, Adama in Jurija. Nas bo vsekakor najbolj zanimal poslednji, čigar hčerka Ana Marija se je leta 1632 poročila z Jernejem Valvasorjem iz Medije pri Zagorju. V njunem zakonu je bilo rojenih kar sedemnajst otrok! Dvanajsti med njimi je bil Ivan Vajhart Valvasor, naš ljubi zgodovinar! Zato najbrž ne bo narobe, če tudi o nekaterih Ravbarjih kaj povem. Tem raje. ker je njihovo ime povsem častno stopilo v našo kulturno zgodovino. LJUDSKA PESEM aačilnost za slovensko miselnost je čaščenje junakov. Izmed Ravbarjev ji škof Krištof prav nič ne imponira spričo hrabrega vojščaka Adama, poveljnika kranjskih plemiških konjenikov v boju s Turki pri Sisku (dne 22. junija 1593). Pesem od Ravharja nam pove (citiram le nekaj odlomkov): .. . Turk še vzel nam Sisek bode, nam narobe vse pojde, mest Ljubljana bo pokrajina kranjska džela turška drajna. Hitro si pomoč išimo, gospod Ravbarju pišimo, ve in zna on vojsko vodit, pred vojaki spredaj hodit. Beli list so napisali, ga na Krumperk mu poslali. Tam prebiva jaki Ravbar nepremagan konjski glavar. Ravbar si vojakov zbere, dol pod Si.sek z njim dere. Tolk je Turka na terišu, kolkor mravelj na mravljišču. Krvavca - Društvu velika plaketa kranjske občine Kranj — Kako pomemben je stoletni jubilej kranjskega Turističnega društva in kako ceni družba njegova lepši in ureiene|ši LEPO ZAIGRATA NA HARMONIKO — Glasbeno šolo na Jesenicah med drugimi prizadevno in uspešno obiskujeta tudi Lili Čop in Mojca Legat iz Žirovnice. Obe že dobro igrata harmoniko, zato ju pogosto vabijo na razne prireditve. Pred nedavnim sta Lili in Mojca zaigrali na javni radijski oddaji Koncert iz naših krajev na Breznici, kjer so ju poslušalci za njun nastop bogato nagradili * ploskanjem — B. B. jrizadevanja za ranj ter dvig turistične kulture u znanja njegovih prebivalcev, priča odločitev delegatov kranjske občinske skupščine, da društvu podeli veliko plaketo kranjske občine. S praznovanjem jubileja društva sovpada tudi tradicionalni festival športnih in turističnih filmov, ki bo jubilej turistične organizacije še po-pest ril. Praznovanje 100 obletnice društva, naslednika Olepševalnega društva, se začenja v petek, 13. oktobra, s turističnim tednom. Ta dan bo v Prešernovi hiši otvoritev razstave o dejavnosti Turističnega društva Kranj. Razstava bo odprta do 19. oktobra V nedeljo. 15. oktobra, ob 15. uri bo na Smarjetni gori koncert kranjskega pihalnega orkestra. Prireditev bo v vsakem vremenu. Na Smarjetni gori je bila po zaslugi Ivana Cofa Zgrajena piva i mistična Planinski obisk Tržič - V soboto in nedeljo je delegacija hrvatskih planincev obiskala slovensko planinsko organizacijo in se med drugim mudila tudi na Gorenjskem. V Kranju so jih sprejeli v prostorih Planinskega društva in jih se/na - ti i I i z organiziranostjo in razvejanostjo planinske organizacije, nato pa so odšli v Tržič. Predstavniki PI) Tržič so goste odpeljali na Dobrčo, kjer so prenočili in se naslednji dan »pustili v Drago. J k in izletniška postojanka. Cof-je kupii vrh Šmarjetne. ga posekal in dal zgraditi lesenjačo. ki je kmalu pogorela. S pomočjo društva so sezidali novo postojanko, ki so jo še dolgo imenovali »cofišče«. Koncertu godbenikov bo sledilo družabno srečanje. V sredo. 18. oktobra, bo dvoje predavanj Staneta Tavčarja o lepotah slovenske zemlje. Predavanji h<,*;ta v Delavskem domu. vhod 6. Vstop bo brezplačen! Petkov del praznovanja (20. oktober) se bo začel ob pol šestih popoldne pred Prešernovim gledališčem, kjer bosta v primeru lepega vremena nastopili folklorna skupina Sava in tamburaši z Reteč. Pol ure kasneje ho v dvorani gledališča osrednja proslava jubileja društva, na kateri bo govoril predsednik Gorenjske turistične zveze Franc Rogelj, sledil pa bo program, v katerem bodo sodelovali pevci iz Britofa, člani turističnega krožka na osnovni šoli Simon Jenko iz Kranja in ansambel Gorenjci s pevcema Sonjo Gaberšček in Daminim Korenom. Na slovesnosti bo društvo prejelo veliko plaketo kranjske občine, člani društva pa plakete in priznanja. Ob tej priložnosti bodo proglašeni tudi častni člani Praznovanje bo sklenjeno naslednji dan, 21. oktobra, z ogledom rekreacijskega in turističnega centra Krvavec. Zbor udeležencev bo ob osmih pri spodnji postaji žičnice, zaključni del pa v postojanki PI) Kranj na Gospincu. Pri organizaciji sodelujejo tudi kranjski planinci. J. Košu jek ki je bil tudi utrjen. JUNAŠKI RAVBARJI Slovita kranjska plemiška rodbina z nenavadno srhljivim imenom (ki pa ni motilo, da Turka bomo pozobali, kakor da bi češnje brali. Pred miru mu niso dali. da so vsega posabljali. Zaradi imena: pravilno pisan nemški priimek je Rauber: poslovenjena oblika Ravbar se naslanja na izročilo ljudske pesmi. Renesančni grad Krumperk. kakršen je danes Vse o ananasovkah Kranj - Včeraj. 9. oktobra, so v paviljonu Hortikulturnega društva Kranj na Gregorčičevi ulici \H odprli zanimivo razstavo / naslovom »Ananasovke - okrasne rastline prihodnosti«. Pri ureditvi razstave je sodeloval tudi Slavko Zgonc i/ J iiihli->»,. n,i...... i,,. ,)0 nedelje. 15. oktobra, vsak dan med 10. in 17. uro. Hortikulturno društvo Kranj pa prireja v četrtek, 12. oktobra, ob 18. uri v mali dvorani doma JLA v Kranju tudi predavanje o ananasovkah. -Jk J Lavorika Jugoslavije v motokrosu Tržič '78 Dvodnevna revija motokrosistov TRŽlC — Po uspelem in odlično organiziranem svetovnem prvenstvu v motokrosu, ki je bil na znani progi v Podljubelju, se za konec tega tedna na tej progi ponovno obeta zanimiva moto-kros prireditev. Tržiški organizatorji so bili določeni, da za konec letošnje bogate motokros sezone organizirajo že tretje tekmovanje za »Lovoriko Jugoslavije«. Tako bodo v soboto in nedeljo v Podljubelju spet brneli motorji in to v treh kategorijah. Nastopili bodo najboljši jugoslovanski motokrosisti v kategoriji do 50,125 in 250 ccm. Tržiški organizatorji se skrbno pripravljajo za to prireditev, saj se zavedajo, da ne smejo izgubiti vedno dobro organiziranih dirk. Pripravili so tiskovno konferenco, na kateri so sredstva obveščanja seznanili o tej končni prireditvi v Jugoslaviji. Ta dirka pri nas ni novost, saj bo na sporedu že tretjič in je vsako leto v drugi republiki. Zelja vseh tekmovalcev je, da ta zvrst avto moto sporta pri nas dobi se več privržencev. Tržičani so tfili za organizatorja te dirke določeni že lani ob koncu sezone. Na dvodnevni motokros reviji sodelujejo najboljši tekmovalci v vseh treh kategorijah. Vozi se mostveno. Za vsako AMD v Jugoslaviji lahko v vsaki kategoriji nastopajo po trije tekmovalci, dva sta v konkurenci, tretji pa je rezerva. Kot zatrjujejo organizatorji, je to tekmovanje izredno kvalitetno, saj so borbe za končno uvrstitev in mostveno zmago do konca vseh treh dirk zagrizene. Vsi tekmovalci se namreč zave- dajo, da si ne smejo privoščiti .kiksa'. saj jih to lahko stane dobre mostveno uvrstitve. Prav zato je to tekmovanje na izredno visoki ravni. Doslej se je organizatorju prijavilo že več naših tekmovalcev, tako da računajo, da jih bo v soboto in nedeljo v Podljubelju v vseh treh kategorijah nastopilo nad osemdeset. Od jugoslovanskih AMD Tržičani računajo, da se bodo tega tekmovanja udeležila društva iz Mengša, Savskega Morofa, Kranja, Ptuja, Zeline, Karlovca, Zaboka, Orehove vasi, Kopra, Velenja, Črnomlja, Slovenija Avta in seveda domači dirkači. Zmagolec je tisto moštvo, ki v vseh treh kategorijah zbere najmanj negativnih točk. V prednosti pa so tisti, ki imajo v vseh treh kategorijah popolna moštva. Na prvem tekmovanju je to »Lovoriko« osvojilo AMD Orehova vas. lani so bili najboljši Ptujčani, letos pa se bodo za končni uspeh potegovali ponovno Ptujčani, Orehova vas in Tržičani. Razliko med temi društvi so minimalne, zato se obetajo zagrizene vožnje. Tržičani se skrbno pripravljajo na to tekmovanje. Največ težav imajo pri pripravi proge, saj jo je nedavno deževje močno načelo. Zato ponovno pomagajo vojaki kranjske garnizije in seveda vsi člani AMD Tržič. Proga bo nared. Pokroviteljstvo nad tem tekmovanjem pa so prevzele Bombažna predilnica Tržič, Temeljna telesno kulturna skupnost Tržič ter Zavarovalna skupnost Triglav Kranj. u. Humer Kegljanje Steržaj pred Marinškom NOVO MESTO - Tu se je končalo letošnje republiško prvenstvo za moške v kegljanju. Največ uspeha je imel član novoustanovljenega kluba Carda Miro Steržaj, saj mu je uspelo, da je premagal vse tekmece za naslov. Od kegljačev Triglava je izvrsten rezultat dosegel Marinšek. Osvojil je drugo mesto, medtem ko je bil Jože Turk četrti. Izidi - 1. Steržaj (Carda) r769(879 -890), 2. Marinšek (Triglav) 1763 (886 -897), 3. Tomašič (Celje) 1759 (849 -910), 4. Turk (Triglav) 1759(867 - 889), 5. Belcijan (Gradiš) 1752(843 - 909). -h Rokomet Le Tržič in Preddvoreanke zmagale KRANJ — V zadnjem kolu v drugi zvezni moški in ženski rokometni ligi ter v obeh slovenskih so gorenjska moštva tokrat osvojila le štiri točke, čeprav so imeli vsi prednost domačega igrišča. V slovenski ligi so zmagali Tržičani in Preddvorčanke, medtem ko so morale Tržičanke v Križah priznati premoč moštvu Stopičev. Tudi v drugi zvezni ligi se Jelovici in Alplesu ni godilo nič bolje. Ločani so morali priznati premoč Zagrebu, moštvo Alplesa pa je bilo slabše od igralk Koke. Izidi - Jelovica : Zagreb 21:23 (12:13), Alples : Koka 17:20 (6:13), Tržič : Rudar 21:18 (10:8), Preddvor : Rta 21:5 (8:3). Tržič : Stopiče 10:18 (6^). h Nogomet vedno bolj razširjen Valjavcu KRANJ — Nova usmeritev v slovenski telesni kulturi tudi za gorenjske nogometaše ni tuja. Lotevajo se jo počasi, vendar vztrajno, ker se zavedajo, da bodo le tako lahko oblikovali moštva, ki bodo dostojno zastopala gorenjski nogomet v republiškem tekmovanju. V občine prodira piramidni sistem, strokovna skrb pa je prepuščena nogometnim klubom. Nogometaši pa pri delu pogrešajo pomoči temeljne zveze nogometnih trenerjev, ki ob skrbi za kranjske selekcije pozablja na druge. Dobrodošla je pomoč klubov. To velja za Alples iz Železnikov (njegova IV. selekcija nastopa v republiški ligi), za LTH, za trži-ško, radovljiško in jeseniško občino itd. V slednjih občinah so se tudi odločili, da z nekaterimi kvalitetnimi igralci okrepijo IV. in V. selekcijo iz Kranja, ki nastopajo v republiškem tekmovanju. Izjemen napredek je bil dosežen v rekreacijskem in množičnem pogledu. V jeseniški občini tekmujejo v velikem nogometu. Nastopajo moštva iz številnih krajev. Nogometna igrišča omogočajo množična tekmovanja. Dobro je tudi sodelovanje z zamejskimi klubi. V medobratnem tekmovanju Železarne sodeluje kar 28 moštev. Radovljičani so osnovali tri lige, v katerih igra po 10 moštev. Večina jih ima urejena igrišča, ki so bila zgrajena večinoma s prostovoljnim delom in s pomočjo družbenopolitične skupnosti. Obilo truda terja organizacija in vodenje ligaških tekmovanj. Moštva Bohinja, Lesc in Bleda pa igrajo v medobčinskem tekmovanju. Tudi v škofjeloški občini je na nogometnih igriščih živahneje. Ustanovljeni so bili nekateri novi klubi v Gorenji vasi, Selcah, pri Tehniku Škofja Loka, v Sv. Duhu 1*4. Velikega pomena so v škofjeloški občini tudi sindikalna tekmovanja. V tržiški občini skrbi za napredek nogometa predvsem NK Tržič. V nogometu tekmujejo šole, občinska liga pa združuje 11 moštev. Primerno se organizira tudi medobčinsko nogometno tekmovanje, ki postaja vedno cenejše. Vse skupaj je zagotovilo, da bodo prihodnjo sezono zastopale gorenjski nogomet v republiških tekmovanjih še kvalitetnejše selekcije. Primerno se izpopolnjujejo tudi sodniki. Bil je seminar v Radovljici, na katerem pa sodniki iz kranjske občine kljub vabilom niso sodelovali. Sodniško organizacijo je treba pomladiti in skrbeti, da znanje nekaterih sodnikov ne bo nazadovalo. Dva kandidata iz Kranja nista uspela opraviti izpita za zveznega sodnika. Več pozornosti bi kazalo posvetiti tudi kandidaturam za republiške sodnike. Vse to je del celovitega načrtovanja gorenjskega nogometa za prihodnje. P.Novak En gol, dve točki Medtem ko so bili člani prosti, pa je mladinska selekcija Kranja na domačem igrišču premagala ekipo Primorja z 1:0. Domačini so nastopili v postavi: Zupanec, Mihel-čič, Zubanovič. Belančič, 2umer, Križaj, Ovsenek, Osredkar, Eržen, Kregar in Ba-tistič. Prikazana igra je bila na visoki ravni in to po zaslugi obeh ekip. Gostje se namreč niso prišli le branit in so na koncu skušali osvojiti točko. Domači igralci so igrali borbeno in napadalno. Res je, da so si pripravili veliko priložnosti, toda le spretnemu Križaju gre zasluga, da sovi a -čeli mrežo gostov. Kljub izgubljenim priložnostim pa lahko trdimo, da mladinci igrajo napadalno, le pri zaključku akcij so premalo zbrani. S to zmago so osvojili polovico možnih točk in glede na njihovo formo lahko sklepamo, da nas bodo z zmagami še razveseljevali. Kadetska ekipa Britofa je bila prosta, moštvo Save pa je s pol moči premagalo slabo in nedoraslo ekipo Domžal s 3:0. Očitno postaja da je obstoječa liga za kranjska predstavnika prešibka, saj je v njej preveč slabih ekip. Tudi pri drugih selekcijah je tekmovanje v polnem teku. Doseženi so bili pričakovani rezultati, le moštvo Nakla je v gosteh visoko premagalo Savo s 5:0. Primskovo je premagalo Šenčur s 4:0, Britof pa je z zmago nad Kokrico (5:3) obdržal prvo mesto. V DERBIJU SAVA V članski občinski ligi je v derbiju kola vodeča Sava po zanimivi in borbeni igri premagala Primskovo z 2:1. V Šenčurju sta se Trboje in Šenčur razšla 0:0, Korotan je katastrofalno porazil Britof z 9:2, Naklo pa je potrdilo dvig forme z zmago nad Kokrico s 3:2. V B skupini Filmarji nizajo zmage. Tokrat so bili boljši od Primskovega B, Preddvor pa je ostal na čelu zaradi zmage nad Grintavcem s 3:1. Pri mladincih je vodeče Primskovo visoko porazilo ekipo Trboj s 7:0, pa tudi Šenčur ne popušča, saj je zmagal v Predvoru. Tudi Filmarji so ostali v krogu kandidatov za prvaka. Premagali so Naklo. Na dnu so ostali Podbrežani, ki so niso mogli upirati razigrani Kokrici. M.Šuhii zmaga TRŽIČ — V organizaciji Šahovskega društva Peko Tržič je bil pred dnevi v Tržiču redni mesečni hitropotezni turnir za mesec oktober. Na njem je tokrat sodelovalo kar 20 šahistov. Najuspešnejši je bil, potem ko smo lahko spremljali razburljive in zanimive dvoboje, Valjavec, ki je zbral 15 točk, sledijo Dušan Borštar 14,5, Pavel Loc 14.5, Andrej Loc 14, škrjanc 12,5, Ravnik 12,5, Mali 11, Kavar 10,5 in Uzar 10 točk. J. Kikel Kolesarstvo Cuderman slovenski gorski prvak POHORJE - Od Reke do Arehove koče na Pohorju je bilo v soboto slovensko gorsko prvenstvo za vse skupine tekmovalcev. Udeležilo se ga je skupaj več kot 150 slovenskih kolesarjev. Med člani je 15 kilometrov dolgo strmo pot najhitreje prevozil Ljubljančan Polončič, med starejšimi mladinci pa je slovenski prvak v gorski vožnji postal Savčan Marko Cuderman. Rezultati - člani (15 km): 1. Polončič 38,10, 2. Grajzer (oba Rog) 38,10, 3. Udovič 40,40, 11. Kozjek 44,42, 13. Frelih (vsi Sava) 45,00; starejši mladinci (15 km): 1. Cuderman (Sava) 41,55, 2. Pirš (Hrastnik) 42.10. 3. Kurent (Sava) 42,10: mlajši mladinci (5 km): 1. Cerin (Astra) 14,30, 2. Mam (Sava) 14,30; veterani A (5 km): 1. Hafner 18,00, 3. Kalan in 4. B. Dežman (vsi Sava) 19,16; veterani B (5 km): 1. Dvoržak (Kok-rica) 19,19; veterani C (2 km): 1. Horvat (Grosuplje) 9,50; veterani D (2 km): 1. Faj-diga (Branik) 11,25; veterani E (2 km): 1. Žirovnik (Kokrica) 10,55. UDOVIC NAJBOLJŠI V KOČEVJU KOČEVJE - Tu je bila v nedeljo kriterijska dirka v počastitev 35. obletnice kočevskega zbora. Nastopilo je okoli sto kolesarjev iz večine slovenskih klubov. V kategoriji članov in mladincev so slavili Kranjčani, in sicer Udovič in Cuderman. Rezultati - člani: 1. Udovič (Sava), 2. Polončič, 3. Zrimšek (oba Rog), 5. Frelih (Sava); mladinci: 1. Cuderman (Sava), 2. Homan (Grosuplje), 3. Kurent (Sava); veterani do 45 let: 1. Kalan, 2. Hafner, 3. B. Dežman (vsi Kokrica); veterani nad 45 let: 1. Žirovnik, 2. Bratun (oba Kokrica), 3. Mugerle (Rog-Franek). H! Jesenski občinski kros Kranj '78 Startalo 850 tekačev Med udeleženci jesenskega krosa občine Kranj je med 850 nastopajočimi startalo tudi 250 vojakov kranjske garnizije. KRANJ — V lepem sončnem oktobrskem dnevu je komisija za atletiko pri TKS Kranj organizirala tradicionalni jesenski občinski kros. Ta bo služil organizatorju, pri sestavi občinske reprezentance za finalni jesenski kros DELA. Letošnji občinski kros je glede udeležbe presegel vsa pričakovanja, saj se je kljub delovni soboti na startu zbralo kar 850 tekmovalcev. Tu so bili najmlajši in najstarejši, veterani A in B kategorije. Tekmovanje pa je popestrilo kar dvestopetdeset vojakov. Ovčanov travnik je bil res prava revija krosa, posebno še, če upoštevamo, da je bilo med vsemi udeleženci večina mladih in tudi mlajših pionirjev in pionirk vseh občinskih osnovnih šol. Vendarle enkrat udeležba kot se spodobi za take prireditve! Atletski klub Triglav je gotovo od tega odnesel marsikaj, saj bo lahko od vseh nastopajočih v svoje vrste vključil res dobre mlade tekmovalce. Upajmo, da bo znal izkoristiti to priložnost. Samo tekmovanje je pokazalo, da so bili vsi dobro pripravljeni za ta kros. Najboljši trije so se uvrstili v občinsko reprezentanco, ki bo 22. oktobra nastopila na slovenskem krosu Dela v Ajdovščini. Organiza, tor pa se je odločil, da na tekmovanje v Ajdovščino prijavi še nekaj ostalih udeležencev občinskega krosa, saj je bilo med njimi nekaj res izvrstno pripravljenih tekmovalcev. Vrstni red - moški — ml. pionirji lII _ _ l. Majcen, 2. Če«, 3. Masi, 4. Vojak"T Jagodic, 6. Pestotnik; st. pionirji — 800 m — 1. Jurancič ! Frelih, 3. Sajovec, 4. Roblek, 5. Guncar" g Potočnik; ml. mladinci — 1200 m — 1. Kri±aj. j jj. povšek, 3. Murnik, 4. G rum, 5. Grad« ■ Ferkul; *• st. mladinci - 1800 m - 1. Oaredknr « Mihelič,3. Sink, 4. Ficko, 5. Smid; člani - 4000 m - 1. Božnik, 2. Krek 1 Rebriak, 4. U mek, 5. Jelene, 6. Lotri«; ' veterani A — 3200 m — 1. Gim^ j Dolenc; veterani B — 3200 m — 1. Kl^l,. čič, 2. G. Kordež, 3. Finci; JLA - 2400 m - 1. Javnik, 2. 8nr»*. l Parič; ženske — ml. pionirke — 800 m — i s-bežnik, 2. Selan, 3. Z. Vojsk, 4. Povanar 4 Klemene, 6. Kosirnik; st. pionirke - 800 m - 1. Krn\i*nr • Trtnik, 3. Zvokelj, 4. Suš ter* ič, ft. j T'. 6. Merselovič; ml. mladinke — 800 m — 1. Kuri, * p__» 3. Štefan, 4. Kalan, 5. Rebernik, «. S še«k st. mladinke - 1200 m - 1. Jelove«« * Smrtnik, 3. Graiič, 4. Harej, «. Brej-ar-niče - 1200 m - 1. Pogačnik. D. Humer Foto: F Perdan C Hokej Kranjska gora presenetila Že jutri bo na Jesenicah letošnji prvi hokejski derbi med Jesenicami in Olimpijo, Kranjska gora pa gostuje pri Medveščaku JESENICE - V II. kolu zvezne hokejske lige je pripravila prvorazredno presenečenje ekipa Kranjske gore, ki je zanesljivo in prepričljivo premagala favorizirano ekipo Celja s 4:2 (1:0, 2:2, 1:0). Kranjskogorci so začeli srečanje izredno borbeno in se borili za vsako ploščico. Vodili so vso tekmo in dosegli prvi zadetek že v 6. sekundi. Junak srečanja je bil vratar Kranjske gore Veli-konja, ki je branil izredno, pa tudi vratar Celja Marjan Z bon tur je bil najboljši v svojem moštvu. Branil je dobro, v zadnji tretjini pa ga je dvakrat rešila vratnica. Kranjska gora je zamudila številne priložnosti. Gole za Kranjsko goro so dosegli Razinger, Pestotnik in Golja dva, za Celje pa je bil obakrat uspešen Franci Zbontar. Jeseničani so v Beogradu rutinersko premagali Crveno zvezdo z 19:1. Tekma je pokazala, da Beograjčani še niso zreli za igranje v prvi ligi. V Ljubljani pa je Olim-pija brez težav odpravila Medveščaka z 11:2. Ze jutri (sreda) ho na sporedu III. kolo. ki bo značilno zaradi prvega letošnjega der- bija med Jesenicami in Olimpijo a« Jcm4.ni cah. Upajmo, da Jeseničani ne bodo zatajili. Kranjska gora pa gostuje v Zagrebu Malenkosten poraz bi bil zanjo uspeh. Med tednom je Kranjska gora odigral* mednarodno tekmo z italijanskim pAati gašem Isiagom in bila poražena i &4. Kranjskogorci so začeli preveč boje* Zato je bila le v zadnji tretjini enake vredna. Gole za Kranjskogorce so j»" Pestotnik dva in Razpet ter Magazin. Pn gostih pa je bil najboljši Jeseničan Goraat Hiti, ki je bil organizator vseh akcij. -bet Rally Loka '78 uspel AMD Škofja Loka je v soboto organiziralo rallv Loka ' 78. ki je veljal za državno in republiško prvenstvo. Na 668 km dolgem rallvju, razdeljenem na 9 etap s 5 gor-skohitrostnimi preskušnjami, je nastopilo okoli 70 posadk, na cilj pa jih je prišla dobra polovica. V razredu do 2000 ccm grupa 1 je malce nepričakovano zmagal Brane Kuzmič (SI. avto) na BMW pred favoriziranim Zagrebčanom Skuričem z vozilom opel kadet GT/E, tretji pa je bil član AMD Škofja Loka Cernigoj z opel aseono. Večkratni državni prvak v rallvju Aleš Pušnik (AMI) Škofja Loka) je moral odstopiti že takoj na začetku rallvja zaradi okvare na svojem vozilu renault 5 Alpina. V razredu do 1150 ccm grupa 2 ni prišlo do pričakovanega dvoboja med Janezom Milavcem (AMD Škofja Loka) in Dragom Zonto (SI. avto), ker je Zonta že na GHP na l.uhnik delno razbil svoj avto je pozneje moral odstopiti. Smolo pa je imel tudi Milu vec, katerega je prometna milica ob radarski kontroli zadrževala toliko časa. da je v časovni kontroli zamudil dve minuti in si je le z odlično vožnjo na GHP še uspel priboriti prvo mesto v svojem razredu, medtem ko je v generalni uvrstitvi močno zaostal. Najbolj izenačena borba je bila v razredu do 1150 ccm grupa 1, kjer se vse do zadnje GHP na Sorico ni vedelo, kdo ho zmagova- lec. Z malenkostno prednostjo je zmagal član AMD Škofja Loka Janez .Jereb pred Črnivcem in lanskim državnim prvakom Vidicem. V razredu do 785 ccm pa domači tekmovalci niso imeli uspeha. Po pričakovanju je zmagal Simončič pred Svatino. V generalni uvrstitvi je zmagal Kuzmič pred Skurtčem in Jerebom, kar je vsekakor presenečenje, saj Jereb vozi Z 101 grupa 1, ki ima le nekaj več kot 60 KM. Delegat AMZJ Predrag Grhič je povedal, da je bila organizacija rallvja odlična, konkurenca tekmovalcev v posameznih razredih dobra. GHP pa so bile tudi dobro pripravljene. Kali v si je ogledalo tudi veliko gledalcev. Rezultati za državno prvenstvo: do 2000 ccm: 1. Kuzmič - Ravnikar (SI. avto) 1949 kazenskih točk, 2. Skurič -Rustič (Zagreb) 1993, 3. Cernigoj-Vene (AMI) 8k. Loka) 2109. 4. Holinski - Anžel (SI. avto) 2f80, 5. Kern-Golič (Zvezda) 2435. 6. Brišnik-Frever (AMI) Škofja Loka) 2567; do II50 ccm grupa 2.1. Mila vec-Urbančič (AMD Šk. Loka) 2146, 2. Bi-derman-Mesarec 2168, 3. Kolšek-Zelič (oba Laško) 2176; do 1150 ccm grupa 1: 1. Jereb-Kranjec (AMD Šk. Loka) 2060, 2. Crnivec-Dittmaver (Zvezda) 2066, 3. Virfic-Oblak (81. avto) 2068; do 785 ccm: 1. Simončič-Tancik (Zvezda) 2321, 2. Svatina-Berginc (Laško) 2370. 3. Rafaj-Nedeljko (AMD Rijeka) 2403; generalna uvrstitev: 1. Kuzmič-Ravnikar. 2. Skurič-Rustič, 3. Jereb-Kra-njec, 7. Cernigoj-Vene. 9. Milavec-Urban-čič. Rezultati za republiško prvenstvo: do 2000 ccm: 1. K u/m ič-Kavni kar, 2. Cernigoj-Vene. 4. Kern-Golič. 5. Brišnik-Frever: do 1150 ccm grupa 2: 1. Milavec-Urhančič: do 1150ccm grupa 1: 1. Jereb-Kranjee; do 785 ccm: 1. Simončič-Tancik; generalna uvrstitev: 1. Kuzmič-Ravnikar, 2. J ereb-K ran jec. 3. Cernivec-Dittma.ver, 6. Cernigoj-Vene, 8. Milavec-Urbančič. i eksi m foto; Franci Perdan Skrbne priprave ob zlatem jubileju Zmagovalec v razredu do 1150 ccm gruk »t 2 Janez Milavec (AMD Sk. Loka) med vožnjo na GHP v Dražgoše. -Janez Jereb (AMD Sk. Loka) sije zmago v razredu do 1150 ccm grupa 1 priboril prav z odlično vožnjo na zadnji GHP na Sorico, odkoder je tudi naš posnetek. Zmagovalec v razredu do 2000 ccm in v g ralni uvrstitvi Brane Kuzmič (SI. avto) v izmed časovnih kontrol. gene- eni KRANJ - Gorenjska se skrbna pripravlja na osrednjo slovensko praaisn ob zlatem jubileju namiznega tenisa ■ Jugoslaviji. Organizacijski odbor prtov-ditve. ki bo 11. novembra v Kranja vodi predsednik IS SO Kranj Draf* Stefe. predsednik častnega odbora p* je Martin Košir, se zaveda da je njim težka naloga, ki jo je potreba* skrbno pripraviti. Da je Kranj dobil to osrednjo alovee-sko prireditev ob visokem jubileja ar miznega tenisa v Jugoslaviji, ae ima** zahvaliti Namiznoteniškemu kluba Triglav. Ta je bil pobudnik za izvedbo pre slave. Kranj namreč pomeni v iguii vini slovenskega namiznega tenisa tae ko. da za Ljubljano res lahko prvi kar didira za izvedbo proslave. Delavr \l k Triglav so pri tem gledali dotge ročno. Osredna slovenska priredja* ob tako visokem jubileju je ta*>' pomembna, da bo tudi vzpodbuda za pe živitev delovanja namiznoteniškia #f ganizacij v mestu, občini in na Gor**" skem. Z vključitvijo precejšnjega šnrv> la igralcev in delavcev v priprave » proslavo bo vsekakor del teh delaver in igralcev potrebno zadržati tudi * naprej. Vse te akcije pred proslav« * vsa tekmovanja pa naj bi vzbudila *■ Xečje zanimanje med osnovnošolska mladino za namizni tenis. Tako naj * i,, l priliv med pionirje v namimote niške enote v osnovnih šolah in nato * klube vedno večji. Osrednja prireditev bo lLnovemar* v prostorih skupščine občine Kraa> Pred to proslavo bodo na osnovnih še l„h namiznoteniški turnirji, finale k t<>h pa bo nato 4. novembra. Na !*',. tretJB sekcija Iskra Kranj 685, četrta je ekipa France Mrak II 682, peta SI) Bratstvo edinstvo Kranj 672 in šesta S D Mlakar Šenčur 477. Med posamezniki je ponovno slavil Zoran Sitar h 184 krogi, drugi je Jure Frelih 180, tretja sta 'Ione Nadižar in Bogomir Retelj 179. četrti je Franc Strniša 170. peti Ciril I.ukane 179 in šesti Srečo Jerman 178. Vsi so člani SI) France Mrak. Pri ekipah ZB je zmagala ZB Kokrica 600 pred ZB Predoslje 487 ter ekipo ZB Britof 321 krogov. Pri posameznikih se je najbolje odrezal Darko Mugerli s 176 krogi. Drugi Stane Sladic je nastreljal 15 I krogov, tretji Jože Mikuž pa 112 krogov. Pri ostalih ekipah je bila najboljša ekipa učencev OS Josip Broz Tito s 636 krogi, drugi so učitelji te tole 566 in tretji ZSM Predoslje s 564 krogi. Med posamezniki pa je bil najboljši Marjan Umnik, ki je nastreljal 161 krogov, druga le bila Valentina Plešcc 163 in tretji Janez Stefe 163. I Kital verigo samih pasti, ki se jih seveda ne da kot s čarobno paličico odstraniti kar čez noč. Nekateri problemi, ki se zdaj kažejo kot nerešljivi, bodo morali počakati kar na čase. ko bo Planino povezal t desnim hregom Save novi kranjski most. Sicer pa so Kranjčani, ki smo jih za tole malo anketo ustavili na cesti, kaj različnega mnenja, glede slabše povezave s centrom mesta. Katarina Hafner, dijakinja iz H rastja: »Za vse, ki moramo vsak dan v šolo ali v službo, je sedanja prekinjena avtohusna linija slaba. Pripeljem se iz H rastja do mostu, nato pa peš čez mesto do avtobusne postaje na avtohus za Ljubljano. Res, da vozi od 1. septembra še avtobus od Primskovega v Stražišče. vendar zaradi prestopanja in čakanja pot ni prav nič krajša.« Marija Nahtigal, gospodinja iz H rastja: »Ni ravno prijetno pešačiti tako daleč od Kokrškega mostu čez mesto recimo do Zdravstvenega doma. saj se pri Globusu enostavno ne splača čakati na avtohus, ki pelje do tja. Razen tega pa je tudi voznino treba plačati kar dvakrat, čeprav je to le prestopanje. Zato je bolje kar pešačiti, kar ni težko ob lepem vremenu.« Janez Bernard, upokojenec s Planine: »S Planine do mesta je vsaj zame kot en sprehod in avtobusa za v mesto ne potrebujem. Kaj bi pa bilo. če bi vozil kar od vrat do vrat. Ce grem kam dlje. je pri hiši tudi avtomobil. Mislim pa, da mladi, ki se jim danes tako mudi. kar težko kani stopijo peš in so kar pozabili, kako zdrava je hoja.« Branka Auser, učiteljica iz Kranja: »Zase lahko rečem, da sem zagreta za pešačenje. Dolga leta je že pri hiši avtomobil pa vedno peš hodim v službo. Po dvakrat na dan sem pešačila pred leti tudi iz Kranja v šolo v Stražišče. pa mi ni bilo prav nič odveč. Na Planino v šolo imam zdaj nekaj krajšo pot. ki jo seveda vsak dan premerim peš. Vem pa. da kolegice v službi kar močno tarnajo, da ni zaradi zapore mesta več avtobusne povezave z Zlatim poljem in Planino. Za to smer bi morda avtohusna povezava preko Primskovega res prišla močno prav.« Rudi Ursič, upokojenec iz Kranja. »Takole vam povem: zdi se mi krasno, da ni prometa v mestu, čeprav ne vem ali se ni s tem kaj zmanjšal promet v mestnih trgovinah. Sam sicer vedno puščam avto doma in če le morem hodim peš. Krožna avtobusna linija s Planine proti Zdravstvenemu domu pa hi bila po moje res potrebna, že zaradi šolarjev, starejših, pa invalidov in drugih. Res je bilo dosti obvestil, vendar pa se posebno starejši ljudje ne znajdejo in veliko sprašujejo, kako in kje vozijo zdaj avtobusi. Na postajališčih tudi ni voznih redov ne skic za posamezne avtobusne linije.« Prestopanje, če ga zaradi tako dolge poti skozi mesto še tako lahko imenujemo, seveda povzroča pri nekaterih občanih negodovanje, po drugi strani pa. ker je seveda še bolj razveseljivo, vrsto predlogov, kako naj bi zdajšnjo oviro, ki jo zapora centra mesta predstavlja za promet, premostili na drug način. Večina se jih, kot bi lahko sklepali iz dosedanjih pisem, ogreva za krožno Ceste se duše v prometu, žalostnih posledic nesreč je več Motorizacija v porastu V lanskem letu smo v Sloveniji imeli eno motorno vozilo na vsakega petega prebivalca, vsak tretji pa je imel vozniški 'izpit. Ze to kaže. s kako velikimi koraki si motoriza«•ija utira pot v naše življenje Lani je promet v primerjavi z letom 1975 po-rastel za petino na avtocesti, na magistralnih cestah za osmino, na regionalnih pa celo za četrtino. K domaćemu prometu moramo dodati se I7..r> milijona tujih osebnih vozil in I„26 milijona tujih tovornjakov. Fo slovenskih magistra lah se dnevno vozi od f>(MM) do I.I.IKH) vozil, na nekaterih vpadnicah pa doseže tudi številko .{(MM*) vozil. Vsako pol-tretje do peto vozilo je tovornjak. Ta gosta reka se vali po magistralnih cestah, ki so skoraj v celoti le dvopasovne, na nekaterih mestih pa tudi že dolgo niso več kos takšnemu prometu. Prav zato tudi ni čudno, da je v takšnih pogojih tudi vse več nesretV Samo letošnji prvi štirje meseci so presegli najvišje številke zadnjih desetih let. Prihajajo pa :.e zimski meseci s slabimi voznimi pogoji, ki marsikdaj tudi botrujejo nesrečam; tako se nam že obeta tudi letni žalostni rekord. Samo v letošnjem prvem polletju je bilo na slovenskih cestah za 20 odstotkov več mrtvih kot lani v enakem obdobju, nič obetavni glede žalostne statistike pa tudi niso podatki za tričetrtlet je. V takšnih pogojih, ko se preozke ceste že duše zaradi naraščajoče mo-torizacije. je še posebej važno, da se v prometu obnašamo preudarno, saj bomo le tako morda prihranili kako življenje. pot, ki bi Planino povezala z Zlatim poljem preko Primskovega. Takšno varianto preučuje tudi upravni organ skupščine občine Kranj, vendar pa odločitev ni enostavna. Takšna linija ni ekonomsko opravičljiva za prevoznika, mestni avtobusni promet v Kranju pa ni subvencioniran tako kot v nekaterih večjih mestih. Marjan Krasna, cestno-pro metni inšpektor: »Kakor ima vsaka odločitev dobre in manj dobre strani, tako tudi sedanja začasna ureditev prometa zaradi zaprtega centra mesta ne gre ravno na roko potnikom mestnega avtobusnega prometa, prebivalci mesta in vsi, ki hodijo po opravkih v center, pa so gotovo bolj zadovoljni, saj je varnost na cesti večja. Ker sedanje prestopanje na tako dolgi razdalji res ni najbolj prijetno za potnike, pa - kolikor vem -obstaja predlog za boljšo avtobusno povezavo Planine z Zlatim poljem. Kakšna bo odločitev, ki bo morala upoštevati tudi ekonomsko računico, pa še ni znano.« S predlogi se občani obračajo tudi na Alpetour, tozd Potniški promet, kjer pa seveda brez vseh potrebnih soglasij ne morejo vsak dan odpirati novih avtobusnih linij. »Krožna linija? Seveda, zaka vprašanje odgovoril Velimir Pe-šič, direktor tozda. »Imamo nove avtobuse, prirejene prav za mestni promet in jih drugje ne moremo uporabljati. Je pa res, da so variante krožnega mestnega prometa vsaj po mojem mnenju bolj variante bodočnosti. Kranj ni ravninsko mesto in sedanji ovinki, ozke ceste niso za mestni promet. Tudi avtobus ne more ustaviti kjerkoli, saj mora biti postajališče predvsem varno, tako zahteva zakon. Ne predstavljamo si tudi varne vožnje v zimskem času. recimo po ozki Smledniški cesti, pa po Ručigajevi. Tudi obračališča za avtobuse so vprašljiva že sedaj. Poskusna avtobusna proga od Primskovega v Stražišče, ki velja od 1. septembra letos, se je do sedaj izkazala sicer koristna, vendar pa zaradi vsega prej naštetega in pa zaradi gostote pro- • meta prihaja do zamud. Veseli smo vsakega predloga, vendar pa vsaka končna odločitev ni odvisna samo od Alpetoura. Kranj je sicer eno od redkih manjših mest. ki se lahko pohvali z mestnim prometom, čeprav imamo mi kot izvajalec pri tem izgubo, ki se pokriva iz dohodka ostalega potniškega prometa. O bodočem bo treba vsekakor spregovoriti tudi v okviru interesne komunalne skupnosti. Alpetour kot izvajalec bi ob sedanjih večjih kapa-, citetah zlahka odprl nove proge, seveda pa bi bilo negospodarno, če bi si zaradi majhne frekventnosti privozili izgubo. Ovira pa so tudi, kot že rečeno, slabi pogoji na cesti sami: zakon je dovolj jasen in si kršitev pač ne bi mogli dovoliti.« L.M. Vozniki za čistejši zrak Po predlogu republiškega sekretariata za urbanizem naj bi se v Sloveniji po novem zbirali prispevki za financiranje nalog s področja varstva zraka: namesto prispevka za kupljeno gorivo bi lastniki motornih vozil ob registraciji plačali posebej prispevek zaradi onesnaževanja zraka. Izjeme hi bili le invalidi, lastniki delovnih vozil v kmetijstvu in lastniki vozil, ki jih poganja plin. Po sedanjem zakonu o varstvu /raka so bili sicer viri financiranja za odpravljanje in preprečevanje onesnaženosti /raka določeni, vendar pa določbe niso bile v skladu z zveznimi predpisi. Po sedanjih predpisih naj bi vsi porabniki goriv pla- čevali ob nakupu goriva za prometno sredstvo ali ogrevanje poseben prispevek. Vendar pa zvezni predpisi do danes niso uveljavili splošne oblike financiranja, zato tudi izvajanje določil v sedanjem republiškem zakonu o varstvu zraka ni bilo izvedljivo. Denar, kot bi ga po tem osnutku spremembe zakona zbrali, bi bil namenjen zvezi skupnosti za varstvo zraka za razvojno in raziskovalno delo na področju varstva zraka, za izobraževanje in izpopolnjevanje kadrov, usposabljanje strokovnih služb za meritve in nadzor onesnaženosti zraka v Sloveniji ter za propagandno-vzgojno dejavnost. NOVO NOVO NOVO NOVO NOVO NOVO NOVO NOVO NOVO NOVO REPUBLIŠKI SEKRETARIAT ZA LJUDSKO OBRAMBO SR SLOVENIJE za dodelitev štipendij učencem srednjih šol v šolskem letu 1978/79 razpisuje natečaj učencem štiriletnih srednjih šol. ki hod o po končani srednji šoli šolanje nadaljevali na vojaški akademiji, in sicer: a) za vojaško akademijo rodov kopenske vojske in intendantske službe — učencem gimnazij in tehniških šol (smeri: strojniška, elektro. prometna, gradbena, kemijska in geodetska): b) za tehniško vojaško akademijo kopenske vojske — učencem gimnazij in tehniških šol (smeri: stojniška. elektro in kemijsko-tehnološka); c) za letalsko tehniško vojaško akademijo — učencem gimnazij in tehniških šol (smer: strojniška in elektro); d) za mornariško vojaško akad:mijo učencem gimnazij in tehniških šol (smer: strojniška in elektro). POGOJI NATEČAJA Prijavijo se lahko fantje, učenci vseh letnikov navedenih srednjih šol. Izpolnjevati pa morajo še naslednje pogoje: — da so državljani SFRJ slovenske narodnosti; — da so zdravi in sposobni, kar bo ugotovila pristojna vojaška zdravniška komisija: — da niso sodno kaznovani in da proti njim ni uveden kazenski postopek: — da imajo priporočilo občinskega upravnega organa za ljudsko obrambo o izpolnjevanju moralnopolitičnih pogojev za dodelitev štipendije v Jugoslovanski ljudski armadi: — da učenci prvega razreda niso starejši od Iti let. učenci ostalih razredov pa smejo biti starejši za toliko let, kolikor razredov so že opravili; — da so prejšnji razred zaključili z najmanj dobrim uspehom, iz matematike, fizike in kemije pa morajo imeti najmanj oceno dobro; — da nimajo pogodbene obveznosti iz naslova štipendiranja pri drugi pravni osebi. NAČIN PRIJAVE Prošnjo za štipendijo, kolkovano z 4 din upravne takse, je treba vložiti pri občinskem upravnem organu za ljudsko obrambo. Napisana mora biti na predpisanem obrazcu, ki ga dobite pri navedenem organu. Prošnji je treba priložiti: — overjen prepis izpiska iz rojstne matične knjige; — potrdilo šole o vpisu v razred šole v šolskem letu 1978/79; — overjen prepis spričevala zaključenega razreda srednje šole: učenci prvega razreda pa overjen prepis spričevala o končanem osmem razredu osnovne šole. ŠTIPENDIJE, NADOMESTILA IN NAGRADE Učencem, ki bodo sprejeti za vojaške štipendiste pripada štipendija: a) — učencem I. razreda 1.080 dinarjev mesečno — učencem II. razreda 1.110 dinarjev mesečno — učencem III. razreda 1.240 dinarjev mesečno — učencem IV. razreda 1.350 dinarjev mesečno b) Nadomestilo za nabavo šolskih pripomočkov. V prvem in drugem razredu 930 dinarjev, v tretjem razredu 1.040 dinarjev in v četrtem razredu 1.150 dinarjev. c) Učenci, ki končajo šolsko leto z odličnim uspehom, prejmejo nagrado v znesku 1000 dinarjev, učenci s prav dobrim uspehom pa v znesku 500 dinarjev. d) Nadomestilo za strokovno počitniško prakso ali ekskurzije v naši državi, ki jih predvideva program srednje šole. D Zdravstveno varstvo. Stipendija teče od začetka šolskega leta 1978/79 in pripada za vseh 12 mesecev v letu. Medsebojne obveznosti štipenditorja in štipendista so določene s pismeno pogodbo. Ta pogodba med drugim štipendista zavezuje tudi, da se bo po končani srednji šoli vpisal na eno od vojaških akademij, po opravljenem študiju na akademiji pa v JLA služboval toliko časa, kot je dobival štipendijo toda ne manj kot tri leta, in dvakrat toliko časa, kot se je šolal na akademiji. Natečaj velja celo šolsko leto. Stipendiste bo izbrala komisija. O rešitvi prošenj bodo kandidati pismeno obveščeni. Podrobnejša pojasnila o pogojih, načinu prijave, pravicah in obveznostih štipendistov lahko dobite pri občinskem upravnem organu za ljudsko obrambo. Valuta, veletrgov.sko in proizvodno podjetje Kranj n.sol.o. svet delavcev TOZD veleblagovnica GLOBUS razpisuje na podlagi 82. člena statuta TOZD veleblagovnica Globus dela in naloge INDIVIDUALNEGA POSLOVODNEGA ORGANA TOZD VELEBLAGOVNICA GLOBUS Poleg zakonitih in splošnih pogojev morajo kandidati izpolnjevati še naslednje pogoje: — da imajo višjo strokovno izobrazbo ekonomske smeri ali druge ustrezne smeri in tri leta delovnih izkušenj na izobrazbo, — ali da imajo srednjo ekonomsko šolo in pet let delovnih izkušenj na izobrazbo, — da imajo organizacijske in poslovne sposobnosti, ki jih dokazujejo s svojim dosedanjim delom, moralnopolitična neoporečnost ter da se aktivno zavzemajo za razvoj socialističnih družbenih odnosov. Vloge z dokazili o izpolnjevanju pogojev in opisom dosedanjega dela naj kandidati pošljejo v 15 dneh od objave razpisa na gornji naslov z oznako: za razpisno komisijo direktorja TOZD.__ KRANJ blagovnica TINA Kranj Titov trg 1 — večja izbira jesensko-zimske konfekcije 1978 otroške — ženske — moške — na večjem prodajnem prostoru MODA 78 - MODA 78 - MODA 78 — MODA 78 - MODA 78 NESREČE Nepreviden kolesar Kranj — V četrtek. 5. oktobra, ob 18.35 se je na Cesti Staneta Žagarja na Kokrškem mostu pripetila prometna nezgoda. 14-letni Milan Lisec iz Kranja se je na kolesu peljal čez most proti Vodovodnemu stolpu po levi strani. Sredi mostu pa je zavil na desno stran, ne da bi se poprej prepričal, če je prosto. Prav tedaj je za njim pripeljal voznik osebnega avtomobila Sašo Benedik (roj. 1958) iz Kranja, ki kljub zaviranju ni mogel preprečiti nesreče in je trčil v kolesarja. Huje ranjenega so Milana Lisca prepeljali v Klinični center. Nepravilno prehitevanje Radovljica — V petek, 0. oktobra, ob 8.35 se je na regionalni cesti Boh. Bistrica — Bled pripetila prometna nezgoda. V križišču z lokalno cesto za Lepence je voznik osebnega avtomobila Milan Soklič (roj. 1935) iz Boh. Bistrice nameraval zaviti v levo. Čeprav je imel vključen levi smerokaz, ga je prehiteval voznik osebnega avtomobila Nikolaj Kraigher (roj. 1943) iz Se-benj, tako da sta avtomobila trčila. Voznik Soklič je bil v nesreči lažje ranjen, škode na avtomobilih pa je za 25.000 din. Nesreča pri obračanju Tržič — Na Partizanski cesti se je v petek. ti. oktobra, ob 14.45 pripetila huda prometna nezgoda Voznik tovornjaka Janez Godnov (roj. 1953) i/. Potarjev je pri hiši št. 41 nameraval obrniti, čeprav je Fartizanska cesta enosmerna. Pri obračanju, ko je prestavljal iz vzvratne v prvo prestavo, mu je tovornjak ušel nazaj na dvorišče hiše št. 41. kjer sta na klopci tik ob zidu sedeli Marija Malkič (roj. 196o) in Marjanca Zaplotnik (roj. 1974). Tovornjak je obe pritisnil ob zid. tako da so ju hudo ranjeni prepeljali v Klinični center. Trčil v traktor Kranj — V petek. (i. oktobra, ob 20.20 se je na lokalni cesti Visoko-Luže pripetila prometna nezgoda vozniku kolesa, z motorjem Ladislavu Sevčnikarju (roj. 1929) iz Vele-sovega. Sevčnikar je vozil bolj negotovo po cesti, tako da se mu je voznik traktorja s prikolico Janez Pipan iz Luž umikal v desno, vendar je Sevčnikarja kljub temu zaneslo v traktorsko prikolico. Padel je in huje ranjen obležal. Vprega na cesti Kranj — V soboto, 7. oktobra, nekaj pred 12. uro se je na regionalni cesti Kranj — Brnik pripetila pro metna nezgoda. Voznik konjske vprege Janez Krč (roj. 1905) iz Kranja se je vključeval na regio nalno cesto. Ko je že bil na desnem voznem pasu. je tik mimo njega pripeljal po skrajni desni voznik osebnega avtomobila Karel Trstenjak (roj. 1944) iz Lesc, ki je vprego nameraval obvoziti po desni, saj je menil, da bo vodnik vprege zaradi zvočnih signalov počakal. Ko je peljal mimo, je avtomobil zadel Krča z levim odprtim okencem in prti jažnikom, da je padel in obležal s pretresom mozga n. Nezgoda invalida Škofja Loka — V soboto, 7. oktobra, ob 18.30 se je na regionalni cesti med Kranjem in Škofjo Loko pripetila prometna nezgoda. Dolinar Valentin (roj. 1924) se je na invalidskem vozičku z motorjem s stranske ceste vključeval na regionalno, pri tem pa se ni dovolj prepričal, če je cesta prosta. Prav tedaj je pripeljal iz kranjske smeri voznik osebnega avtomobila Janez Fojkar (roj. 1931) iz Virmaš. ki je Dolinarja zagledal na kratko razdaljo in kljub zaviranju od zadaj trčil vanj. S hujšimi poškodbami so Valentina Dolinarja pripeljali v ljubljansko bolnišnico. Motorist v kolesarja Kranj — V nedeljo. 8. oktobra, ob 14.40 se je na Golniški cesti na Kokrici pripetila prometna nezgoda. Voznik motornega kolesa Miran Žerjav (roj. 19fil) iz Ljubljane je peljal proti Kranju ter na Kokrici dohitel skupino kolesarjev. Ker je nasproti vozila »diana« je moral zavirati, pri tem pa ga je larac neprimerne hitrosti zaneslo v kolesarja Petra Bertonclja, starega let, iz Britofa. Petra je zaradi sanb začelo zanašati, njegov oče, ki se vozil z njim, pa je skočil s kolesa stekel, da bi sina ujel, vendar sta tem oba padla. Padel pa je toi motorist Žerjav. Vsi trije so bili pr tem le lažje ranjeni. L. M Odnesli kipec Sp. Gorje — Neznanci so mec I septembrom in 2. oktobrom odne^ i iz kapelice last Pavle Arh iz S-Gorij lesen kip Marije z Jezusa* bele barve z zlatim robom. Kip je bt visok okoli 40cm. bil pa je v r klenjenem tabernaklju. Tat je t tudi štiri lesene svečnike črne ban-visoke okoli HO cm in dva porcr lanasta kipa angelov rdeče r barve. Za tatovi poizvedujejo. Gorska nesreča V nedeljo. 8. oktobra, se je » Grintovcu smrtno ponesrečil Brv Brank (roj. 1953) iz Kamnika. D ponesrečenca so hoteli že v nedei priti gorski reševalci iz Kranja miličnik iz Preddvora, vendar -zaradi noči morali akcijo prek: na ponedeljek. AERODROM LJUBLJANA - PTJLA Letališko in turistično podjetje I. Komisija za delovna razmerja TOZD Kranj—p i Gostinstvo in turizem objavlja naslednje proste d i ne naloge: ov* 1 4 KUHARJE za opravljanje delovnih nalog, pripravljanje in i,., hanje jedi 2 1 SLAŠČIČARJA za opravi janje delovnih nalog izdelovanje slaščic 3. 2 NATAKARJA za opravljanje delovnih nalog točenje in izdai*r.w pijač «r«nit 4. 1 VOZNIKA za prevoz hrane na letala ) 1 POMIVALKO za opravljanje delovnih nalog pomivanje in raspravljanje b. 2 ČISTILKI za opravljanje delovnih nalog pomivanje in ČišČenit gostinskih prostorov Kandidati morajo izpolnjevati naslednje pogoje: pod L: poklicna gostinska šola kuharske smeri poklicna gostinska šola slaščičarske smeri poklicna gostinska šola natakarske smeri voznik B kategorije popolna osemletka popolna osemletka II. Komisija za delovna razmerja TOZD Brnik-Pula. Vidr-zeva I no tehnična dejavnost objavlja naslednje delovtv nalogo pod pod pod 4. pod 5. pod b. 2 OBRATNA KLKKTRIKARJA ALI KLKKTROINSTALATERJ/ K < Vi NŠT A L A TE RJA za opravljanje delovnih nalog vzdrževanje električnih naprav (jaki tok) Kandidati morajo izpolnjevati naslednje pogoje: - poklicna elektro Šola - '1 leti delovnih izkušen j - vozniški izpit (' ali obvezno B kategorije Vse delovne naloge pod L in II so razpisane za nedoločen Za delo na letališču je pogoj tudi dovoljenje po 63. ^jenu zakona o prehajanju čez državno mejo in gibanje v mejnem paSU Prijave s potrebnimi dokazili « izpolnjevanju pogojev pošliut v H dneh po objavi na naslov: Aerodrom Ljubljana - Pula, Upravno pravno kadrovski lektor, Kadrovska služba, 64210 Brnik, p. p. 10 Ugodno prodam dva KAVČA s fotelji. Savšek Ignac, Janeza Puharja 1. Kranj 7537 Zelo poceni prodam SPALNICO. Tel. 064-22-727 7542 Prodam novo SEDEŽNO GARNITURO. Informacije vsak dan na tel. 26-037 od 8. do 9. ure ali od 15. do 16. ure 7544 Prodam SPALNICO s trodelno' omaro, komodo, psiho in kavč. Mo-horič Janez, Stara cesta 18. Kranj 7603 Prodam •starejšega KONJA, vajenega vseh kmečkih del. Apno 1. Cerklje 7674 Ugodno prodam termoakumula-cijsko PEČ 3kW. Zabret, Bohovek 4. Kranj 7675 Prodamo opremo za DI SCO klub. 10 miz, 17 klopi in 30 stolčkov. Ogled sobota popoldne in nedelja dopoldne. 00 ZSMS Mošnje 48 7676 Ugodno prodam * ŠIVALNI STROJ. Informacije: tel. 25-022. zvečer 7677 Prodam rabljeno trodelno OKNO in ROLETO in VRATA s podbojem. Korenčan Pavel, Naklo 17 7678 Prodam KLAVIR, rabljeno PEC za centralno kurjavo EMO Celje, fliper (Marjanco) in biljard. Zbilje l/a naJeprci 7679 Prodam novo ZMRZOVALNO SKRINJO lth (3001) ter dele od ZASTAVE 750 (šipe, menjalnik, kolesa), po ugodni ceni. Kavar Stanislav. Podljubelj 92 7680 Prodam skoraj nov usnjen ženski PLAŠĆ št. 38. Ogled možen vsak dan od 14. ure dalje Mlaka 81 7546 Prodam otroško POSTELJICO z JOGIJEM. Ozanič. Podlubnik 158. tel. št. 25-087 7681 Nujno prodam 3 oljne PECI samo za 1000 din. Jenkova 5. Kranj 7682 Prodam trajnožarečo PEC Sigma ter električni ŠTEDILNIK in HLADILNIK. Jemc A., Cesta svobode 31. Bled 7683 Prodam suha bukova DRVA. Lenart 4, Selca 7684 Poceni prodam KOŠ in globok otroški VOZIČEK. Cesta Kokrškega odreda 27, Kranj 7685 Prodam strešno OPEKO cementni špičak. Grajzar Stane. Valburga H Smlednik 7686 Prodam odličen semenski KROMPIR, selekcijskega izvora, sorte saskia, igor in desire. Sp. Brnik 3, tel. 064-42-023 7687 Prodam FOTOAPARAT zenit EM z objektivom HELIOS P2/58. Cena 1500 din. Sladic Niko, Stru-ževo47a, Kranj 7688 Prodam trofazni HIDROFOR. Skokova 9, Kranj 7689 Prodam drobni KROMPIR. Mavčiče 11 7690 Prodam dve KADI (400 1) po zelo ugodni ceni. Oseli Boris, Medvode 1 7691 Prodam dvoje VRAT s podboji in štiri OKNA z roletami in mrežami še v dobrem stanju. Voglje 11 7692 Prodam drobni KORMPIR. Pod-reča 8, Kranj 7693 Prodam stereo RADIO HSR 48 z dvema zvočnikoma 2 X 25 W. 1 ma dva priključka za stereo magnetofon in gromofon. Ogled vsak dan popoldne. Vozlič Fanika. Zasavska 10, Kranj 7694 Prodam GRUNDIG 41(X) avtoma-tik in trajno žarečo PEC. Jezerska 8, Kranj 7695 Prodani električni ŠTEDILNIK na dve plošči. FOTOAPARAT. MAGNETOFON sanxo, MOTOR T 12 in ŠIVALNI STROJ Bagat. Lončariček Slavko, Retnje II, Tržič 7696 Ugodno prodam dobro ohranjeno KUHINJSKO POHIŠTVO Vega 60 in OMARO za dnevno sobo Qven. Mrgole, Demšarjeva 2, Kokrica, telefon 22-725 7097 Prodam JABOLKA za ozimnico. Srakovl je 4 7698 Ugodno prodani barvni TELEVIZOR spektrakolor 75 in nov kino PROJEKTOR super M 8. Telefon št. 064-70-152 7566 GRADITELJI POZOR! Prodani tesan in žagan gradbeni les za ostrešje, smrekove DESKE (5 cm) ter rabljene smrekove DESKE primerne za opaže. Poizve se H rast je 145, tel.: 22-712. K ran j 7699 dežurni veterinarji od 13. do 20. oktobra 1978 Dr. Cepuder Bogdan, dipl. vet. speč, Kranj, Kajuhova 23, telefon 22-994 in Rus Jože, dipl. vet., Cerklje 147, telefon 42-015 za občino Kranj; Pipp Andrej, dipl. vet., Škofja Loka, Partizanska c. 37, telefon 60-380 za občino Škofja Loka; Vidic Franc, dipl. vet., Jesenice, J. Šmida 21, telefon 82-109 ali 81-288 za občini Radovljica in Jesenice. Dežurstvo se prične ob 14. uri popoldan in traja do 6. ure zjutraj naslednjega dne. Centralna dežurna služba ŽVZG Kranj, telefon 25-779 pa deluje neprekinjeno. Živinorejsko veterinarski zavod Gorenjske Vse živinorejce na območju občine Radovljica obveščamo, da od 1. septembra 1978 dalje dela na tem območju tudi Anton Globočnik, dipl. vet. iz Radovljice, Cankarjeva 23, katerega lahko pokličite tudi po telefonu št. 75-148. i KUPIM Kupim rabljen K lippershusch ŠTEDILNIK. Ponudbe pod rabljen 7700 Kupim podporno KOLO za silazni kombajn mengele MB 2. Demšar Franc. Zg. Bitnje 7ti, Zabnica 7701 Kupim dve TRAVERZI Krč Srečo. Jezerska 124/a 7702 VOZILA Prodam ŠKODO KKK) MB, ogled od 15.30 dalje. Šegš. Cesta 1. maja 18, Kranj. Prodam BMVV 2002 letnik 1972. Sp. Duplje 58. Ogled vsak dan od 15. ure dalje 7607 Prodani MOPED TLŠ 14. Krč Srečo. Jezerska 124/a. Kranj 7703 Prodam ŠKODO 1000 MB odlično ohranjeno po zelo ugodni ceni. Ogled v soboto in nedeljo od 9. do 18. ure. Vogrinc, Bistrica 4, Tržič 7608 Prodam MOTORNO KOLO CZ 350. Kristan, Nova vas 106, Ziri 7609 Prodam VVARTBURG karavan. Zorko Ciril, Novi svet 17, Škofja Loka. telefon 60-837 7610 Prodam avto ZAPOROZEC, letnik 1976. tudi na kredit. Noč Janez. S. Gregorčiča. Radovljica 7611 Prodam KOMBI IM V 1600 super. dovoljena nosilnost 1500. s 5 sedeži, letnik 1971. Ravnik Viktor. Bohinjska Bela 97 7612 Prodam avto ZASTAVA 750. letnik 1973, v voznem stanju. Dvorje 16, Cerklje 7613 Prodani starejšo KATRCO. registrirano do februarja 1979. Beto-nova 28. Kokrica 7614 Po ugodni ceni prodam avto NSU 1200 C v voznem stanju z rezervnim motorjem in raznimi drugimi rezervnimi deli, registriran do junija 1979. Ogled vsak dan od 15. ure dalje na naslovu Jalen Janez. Žirovnica 20 A 7615 Izdaja CP Glas, Kranj, Ulica Mose Pijadeja 1. Stavek: GP Gorenjski tisk Kranj, tisk: Združeno podjetje Ljudska pravica, Ljubljana, Kopitarjeva 2. — Naslov uredništva in uprava lista: Kranj, Mose Pijadeja 1. — Tekoči račun pri SDK v Kranju številka 51500-603-31999 - Telefoni: glavni urednik, odgovorni urednik in uprava 23-341, uredništvo 21-835, novinarji 21-860, malo-oglasni in naročniški oddelek 23-341. - Naročnina: letna 300 din, polletna 150 din, cena za 1 številko v kolportaži 4 dinarje. — Oproščeno prometnega davka po pristojnem mnenju 421-1/72. DAF 44 variomatik z rezervnim motorjem, starejši letnik, ugodno prodam. Šlibar Joža, Sr. Dobrava 12, Kropa 7616 Prodam avto CITROEN GS, letnik 1970. Perko Nuša, Bistrica 188, Tržič, telefon 50-169 7617 Dobro ohranjen tovorni avto MA-GIRUS kiper 150 KS s hidravličnim volanom prodah: Polde Kuhta. Vodice 154 nad Ljubljano 7