REČICA OB SAVINJI
MOZIRJE
SWfij'sf*-
Glasilo socialistične zveze delovnega ljudstva občine Mozirje
Leto XVI Številka 3 Marec 1965
NOVICE
LJUBNO
GORNJI GRAD
Kultura v ospredju
Res bi lahko trdili, daje med našim kulturnim tednom bila kulturna dejavnost v središču pozornosti. Vrstile so se prireditve domala v vseh krajih doline, nastopala so društva v domačem kraju, pa tudi drugod, odprli smo poslovalnico ma'tične knjižnice v Šmartnem ob Dreti, galerija Mozirje je pripravila razstavo likovnih del domačih amaterjev in še bi lahko naštevali.
Kultura je bila v tem času res v ospredju. Je pa to dovolj, da nas zanimanje »popade« za igre, petje, recitacije, razstave in še* kaj le ob času, ko se Slovenci spominjamo velikega .Prešerna? Ali ni morda pri vsem tem le nekoliko priokusa danega trenutka, sicer pa kulturno dejavnost prepuščamo naključju. Mnogi navdušenci nimajo tistega priznanja, ki si ga zaslužijo, saj se prepogosto spomnimo na ljubitelje takrat, ko jih rabimo za kakšno proslavo. Seveda ni povsod tako. Ponekod kulturna dejavnost živi s krajem, jo je občutiti na vsakem koraku in ob vsaki priliki. V nas še ni prepričanje, da je doživljanje kulture bistvo vsakega življenja, posebno pa bogatega. Žal ob tem takoj pomislimo na gmotno plat. Pa gre v bistvu za notranje zadovoljstvo, ki je odlika tistih, ki se po mrzlih dvoranah pripravljajo za nastop, da bi tako kraj nekaj pridobil.
Vrednotenje takšne vneme pa največkrat ne dojemamo v vsej veličini. Veličini, res prav to! Zemljepisna lega nam narekuje kovanje upov v lastne sile, saj ni mogoče, da bi bili deležni takšne kulturne jtonudbe, kot
so jo razna središča. Tam je vsega kar preveč in ljudje že postajajo izbirčni do te mere, da lahko govorimo o izobilju. V naših razmerah o tem bomo mogli nikoli govoriti, bomo pa morali več govoriti in tudi več storiti za to, da bo kulturno življenje kljub oddaljenosti od velikih središč, živo, željeno in cenjeno. To pa je odvisno od nas samih, kako bomo znali pritegniti v krajevnih skupnostih mlade in starejše v društveno dejavnost, kako bomo njihovo delo cenili, ne izključno skozi dinar! Pa tudi, saj brez sredstev ni mogoče niti zagotoviti razsvetljave v prostorih kjer vadijo igralci) pevci, recitatorji in še kdo. Kdo bo tisti, ki bo prepričal svete krajevnih skupnosti, da se bodo kdaj pa kdaj pogovarjali tudi o društveni kulturni dejavnosti v kraju? Ali ni to tudi njihova naloga? Ali ni za sožitje krajanov - potrebna tudi kulturna dejavnost, so res na prednostni listi vedno komunalni zapleti? Seveda je to ena mnogih skrbi s katerimi se naša krajevna samouprava sooča, vendar pa gre za širše poglede na neko življenje na določenem območju, v določenem krogu ljudi. Sem pa spada od kulturne do športne dejavnosti vse, kar človek za njega vredno življenje potrebuje.
Kulturni teden je manifestacija kulturne dejavnosti, slednja pa je hkrati dobrina vsakemu človeku več ali manj potrebna, posebno pa narodnemu obstoju, saj v ponosu na lastno omiko živi vsako ljudstvo bogateje, žlahtneje.
A. V.
Manifestacija bratstva
Manifestacija pod nazivom »Vlak bratstva in enotnosti« se organizira kontinuirano že od leta 1961. Ta manifestacija je odraz stalnih prijateljskih in bratskih vezi med bivšimi izgnanci iz Slovenije, ki jih je okupator leta 1941 izgnal iz njihovih domov in njihovimi gostitelji v SR Srbiji, kjer so izgnanci našli svoj drugi dom. Velika večina je dobila toplo in prijateljsko zatočišče pri srbskih bratih in sestrah, ki so skupaj z njimi preživljali težave vojne vihre ter prenašali nadčloveške napore in trpljenja.
Značilno za manifestacijo je, da je vlak tradicionalni simbol ohranjanja, razvijanja in utrjevanja revolucionarnih 'izročil NOB ter pomemben prispevek k nadaljnjemu razvoju in krepitvi bratstva in enotnosti jugoslovanskih narodov in narodnosti. Vlak je postal največja manifestacija povezovanja med slovenskimi izgnanci in njihovimi gostitelji, postal je porok, da velike revolucionarne izkušnje ne bodo nikoli zamrle. S to manifestacijo se revolucionarna izročila bjOB prenašajo tudi na mlajše rodove.
Medobčinska koordinacijska odbora za organizacijo Vlaka bratstva in enotnosti v SR Srbiji in SR Sloveniji sta v soglasju z vsemi sodelujočimi občinami sklenila, da v letošnjem letu organiziramo Vlak bratstva in enotnosti, ki bo iz SR Slovenije popeljal bivše
Skupina pohodnikov po poteh XIV. divizije
Odgovorne naloge v letu 1985
izgnance in njihove družinske člane k njihovim gostiteljem v SR Srbijo.
Vlak bo odpeljal iz Maribora oziroma Jesenic 11. oktobra, vračal pa se bo iz Kraljeva oziroma Titovega Užica 15. oktobra.
Zato pozivajo občinske konference SZDL vseh Sodelujočih otjčin v SR Sloveniji, Mestna konferenca SZDL Maribor in Medobčinski svet SZDL Ljubljana vse slovenske medvojne izgnance in njihove najožje člane, da se čimprej povežejo s svojimi bivšimi gostitelji v SR Srbiji ter se nato na osnovi njihovega povabila, najkasneje pa do 15. maja 1985, zglasijo na sedežih svojih občinskih konferenc SZDL, Mestne konference SZDL Maribor in Medobčinskega sveta SZDL Ljubljana, zaradi prijave svoje udeležbe v letošnjem letu Vkka bratstva in enotnosti.
Vse udeležence Vlaka bratstva in enotnosti obveščamo tudi, da bodo morali ob prijavi udeležbe plačati svoj delež za kritje stroškov prevoza. V znesku so zajeti stroški vozovnice na osnovi cene vozovnice pa tarifi JŽ in komplet značk.
Vse ostale informacije v zvezi s potovanjem z Vlakom bratstva in enotnosti dobijo zainteresirani na sedežih svojih občinskih konferenc SZDL, na Mestni konferenci SZDL Maribor in Medobčinskem svetu SZDL Ljubljana.
OK SZDL Mozirje
Na osnovi doseženih rezultatov gospodarjenja v letu 1984, srednjeročnih planskih ciljev za obdobje 1981 —1985, programa gospodarjenja v zoženih materialnih okvirih, smernic dolgoročnega d ružbc-nega plana občine Mozirje in stališč ter sklepov organov DPS, DPO in drugih nosilcev planiranja, bomo ključne cilje in naloge družbenega gospodarskega razvoja v letu 1985 usmerili v naslednje:
—	zagotoviti nadaljnjo rast industrijske proizvodnje predvsem v kvalitativni smeri,
—	pospeševati in povečati blagovno proizvodnjo v kmetijski dejavnosti,
—	vključevati se intenzivneje v mednarodno delitev dela zlasti na konvertibilno tržišče1,
—	uresničevati koncepcijo enotne in celovite turistične ponudbe,
—	krepiti kadrovsko strukturo in iniciativnost širokih delovnih množic v cilju hitrejšega razreševanja številnih pomanjkljivosti v tehnološkem in organizacijskem smislu,
—	enakomernejše obremeniti dohodke vseh kategorij prebivalstva in zmanjševati socialne razlike, ki nastajajo iz nedela.
Za dosego zgoraj navedenih ciljev bomo naša prizadevanja usmerili predvsem/v:
—	takšno kadrovsko politiko, ki bo nenehno skrbela za višji nivo izobrazbene strukture, s politiko štipendiranja in zaposlovanja pa povečati ka-
drovski potencial s posebnim poudarkom na strokovnem in proizvodnem kreativnem kadru,
—	doslednejše uresničevanje načela nagrajevanja po rezultatih dela kot bistvenega elementa za hitrejši razvoj,
—	razvijanje 'kvalitetnih ‘dejavnikov poslovnega procesa,
—	združevanje dela in sredstev ter skupne nastope v proizvodnem in tržnem pogledu,
, — sodobnejšo opremljenost proizvodnih procesov,
’— racionalizacijo obstoječih organizacijskih tvorb,
—	razvijanje in poenotenje informacijskega sistema, ki bo omogočil točne in pravočasno podatke in informacije ter s tem boljše poslovne odločitve,
—	uveljavitev planske funkcije kot temeljne poslovne funkcije nosilcev planiranja in v zvezi s tem temeljita in pravočasna izdelava srednjeročnih in dolgoročnih planskih dokumentov,
—	obvladovanje vseh oblik porabe glede na doseženi dohodek,
—	davčno politiko, ki bo agresivneje nastopila zoper tisti dohodek, kije neevidentiran in je rezultat nedela.
Vzpodbudni doseženi rezultati gospodarnjenja v letu 1984 in še nadaljnje večje angažiranje in mobilizacija vseh subjektivnih sil narekujejo, da moramo uresničiti naslednje cilje:
—	povečati industrijsko proizvodnjo za 8%,
Mozirski radioamaterji so zelo prizadevni
—	povečati kmetijsko proizvodnjo za 3%,
—	izvoz blaga in storitev povečati za 15%, od tega na konvertibilno področje za 15%' ter doseči 10 milijonov dolarjev izvoza,
—	promet blaga v trgovini povečati za 2%,
—	število nočitev v turistični dejavnosti povečati za 20%,
—	doseči rast družbenega proizvoda za 7% od tega na račun Večjega zaposlovanja 2,5% boljše ekonomičnosti zaposlovanja 2% in večje produktivnosti dela 2%,
—	dohodek bomo nominalno povečali za 55%, akumulacijo v dohodku pa za 2—3% v strukturi dohodka,
—	sredstva za osebno, skupno in splošno porabo bomo usklajevali z 10% zaostajanjem za rastjo dohodka.
Z boljšim delom, večjo delovno storilnostjo, odgovornostjo, ustvarjalnostjo, spodbujanjem inovacij in varčevanjem na vseh področjih gospodarskega in družbenega življenja, bomo povečali Učinkovitost gospodarjenja in krepili reproduktivno in akumulativno sposobnost v OZD ter družbi kot celoti. Najpomembnejši nosilec za povečano industrijsko -proizvodnjo bodo predelovalci lesnoindustrijskega kompleksa (Gorenje GLIN, SMREKA), tekstilna industrija (ELKROJ) kovinskopredelovalna industrija (MGA, Kovinarstvo) in zasebni sektor drobnega gospodarstva
Glavni nosilec izvozne aktivnosti bodo še naprej ostali DO Gorenje GLIN, DO Elkroj Mozirje in TOZD MGA Nazarje s tem, da je potrebno- več napora vložiti tudi v ostalih DO oz. TOZD, za dosego večjih izvoznih učinkov. Na podlagi skupne porabe bomo dali prednost še naprej zdravstvu, osnovnemu šolstvu, otroškemu varstvu in socialnemu skrbstvu.
Predsednik komiteja za gospodarstvo in planiranje Franc Finkšt, dipl, ing.
Pohod po poteh XIV. divizije
Letošnje IV. etape pohoda »Po poteh XIV. divizije« se je udeležilo 28 pohodnikov. Trasa pohoda je bila letos spremenjena, saj smo IV. etapo pohoda pričeli na Ljubnem in končali v Topolšici. O O ZSMS Ljubno sta pripravila pester kulturni program, tovariš Rok Klemen-šek pa nam je izrekel vzpodbudne besede pred pričetkom poti.
Kasneje smo ob kratkem kulturnem programu položili venec na Razpoki in nadaljevali pot proti Atelšku, kjer nas je pričakala gostoljubna gospodinja. Ko smo se ogreli in najedli, smo zapustili Atelškovo domačijo in odšli na Smrekovec, kjer smo prenočevali. Zvečer smo imeli zelo zabaven spoznavni večer, zato je bilo drugo jutro kar malce težko vstati.
Drugi dan je bilo precej hoje, saj smo morali priti preko Slemena do Zavodenj, vendar pa to ob obilici dobre volje ni bilo težko.
Pri Žlebniku, kjer je padel Karel Destovnik—Kajuh, smo položili venec in pripravili kulturni program. Razočaranje smo doživeli v Zavodnjah, kjer nas ni nihče pričakal. Zvečer smo si v šoli v Zavodnjah, kjer smo tudi prespati, ogledali fim o delu in življenju tovariša Tita.
Zadnji dan pohoda smo se pridružili pohodnikom lil. etape in smo skupaj prišli v Topolšico, kjer je bila zaključna slovesnost. Vzdušje med pohodniki je bilo enkratno, zato smo se v Mozirju kar težko poslovili.
Š. A.
Dozidava
mozirske
šole
S . sredstvi samoprispevka snio zagotovili povečanje šolskih prostorov v Mozirju. Prostorska stiska že dolgo vpliva na potek deia z otroci. Vse kaže, da bo priseljevanje na območju Mozirja in Nazarij še kar naprej prisotno. Že nova vselitev v blokovna stanovanja v Nazarjah se bo poznala, saj gre za mlade družine. Torej na dlani je potreba po čim hitrejšem uresničevanju izgradnje dodatnih prostorov v sedanji osemletki II. grupe odredov v Mozirju.
Pripravljalna dela so se jfe začela, žal pa je premalo sredstev, da bi z gradnjo hitro začeli in zajeli čimveč načrtovanih del. Iz navedenega razloga je bilo treba načrtovati celotno prenovo v več delov, tako bi sedaj v prvem pridobili prizidek k traktu za razredni pouk. Na voljo bodo učilnice za posebno šolo, ki je seveda za dolino kot celoto in ne le za Mozirje in okolico. Zgradili bodo tako 3 matične učilnice in 3 učilnice za predmetni pouk, ob tem pa bodo izgubili 2 učilnici zaradi potrebnih prehodov v nov prizidek.
Gradbeni odbor za prenovo šole si prizadeva pridobiti čimveč sredstev, da bi pač hitreje in več gradili. Saj je znana težava, ko inflacijska gibanja zmanjšujejo vrednost zbranih sredstev za velike vsote. Za sedaj je tudi združeno delo pokazalo razumevanje, ker p.-.č sredstva iz samoprispevka ne zadoščajo. Načrtovana delitev po namenih mora biti upoštevana, saj so se občani odločali za načrt koriščenja sredstev samoprispevka.
Ob vsem tem je treba upoštevati še dejstvo, da so sredstva, ki so v sedanji fazi potrebna predvidena le za gradbena dela, torej bo treba še dodatno misliti na opremo.
Poštnina plačana v gotovini
Preobrazba banke
Dosti je bilo o tem že govora in veliko napisanega, vendar pa doslej še ni bilo nič dokončnega glede podrobnosti storjenega. Zato smo prosili direktorja Splošne banke Titovo Velenje Rudija Gabrovca za razgovor in pojasnilo. Bralce namreč zanimajo predvidene spremembe v bančništvu, saj gre za območje doline, oziroma za bančno mrežo v naši občini.
Direktor Gabrovec je povedal, da sta oba zbora bank, tako celjske, kot tudi velenjske sprejela elaborat o vključitvi Ljubljanske banke, splošne banke Titovo Velenje v celjsko Ljubljansko banko. Gre torej za gradivo, ki utemeljuje takšen korak in omogoča članicam obeh bank lažjo odločitev. Torej je v času, ko smo ta sestavek pisali bilo vključevanje šele v odločanju članic banke ene- in druge enote.
Velenjska banka bi naj po navedenih izhodiščih ohranila poseben poslovni . položaj, torej bi bila poslovna enota celjske banke, vendar z vsemi pooblastili v bančnem poslovanju. To pa pomeni, da bi obdržala lastne organe upravljanja preko članic, ti odločajo še naprej o poslovni politiki sprejeti na skupnem sestanku. Vsebinsko bi se le malo kaj spremenilo. Dejstvo pa je, da bo združeno delo še naprej opravljalo vse vrste bančnih poslov preko enote v Titovem Velenju. Kar verjetno še posebej zanima naše bralce, bančna mreža za poslovanje s prebivalstvom ostane nespremenjena. Ko je bil govor o poslovanju s prebivalstvom, smo opozorili direktorja na številne pritožbe glede sprot-nosti poslovanja enot v dolini, dalje so znaki, da se mladinsko
varčevanje zanemarja, morda pa je tudi tu in tam zaslediti pritožbe varčevalcev nad odnosom bančnih delavcev do strank. Rudi Gabrovec je poudaril odločnost vodstva banke v Titovem Velenju, da tem vprašanje^ posveti v naprej vso pozornost. Tako bodo glavne enote tehnično bolje opremili, pa tudi v samem središču obdelave podatkov v Ljubljani se načrtujejo korenite posodobitve. Tako je pričakovati tudi boljše poslovanje v vseh enotah banke v občini.
Pobuda za nakazano preobrazbo bančne mreže v tem delu Slovenije je prišla s strani IS SRS in MS ZKS Celje, sodelovala pa je seveda tudi Ljubljanska banka — Združena banka Ljubljana. Vse skupaj je dejansko potreba, ki jo narekuje stanje v Gorenju. Ocenjuje se, da bi le s skupnimi napori vsega slovenskega prostora bilo mogoče najti sredstva, ki jih ukrepi v Gorenju narekujejo.
Tudi znotraj kolektiva se v poslovni enoti Titovo Velenje naj ne bi nič spremenilo, saj bi samoupravni organi delovne skupnosti ostali na sedanji ravni odločanja, tudi družbe-no-politične organizacije bi delovale še naprej tako kot sedaj.
Tako delovne organizacije, kot tudi prebivalstvo bodo torej še naprej opravljale svoje bančne posle preko obstoječe mreže velenjske banke. Obeta pa se, da bodo v enotah Mozirje in Nazarje uvedli terminalsko povezavo s centrom za obdelavo podatkov v Ljubljani, kar bo zagotovo odpravilo nekatere zamude v obdelavi
Upravni organi po novem
V teku je preobrazba upravnih organov in skupnih služb samoupravnih interesnih skupnosti v občini. Potek zanima verjetno vse občane, saj imajo tako ali drugače opraviti z »državno upravo«. Pogovor smo vodili z načelnico oddelka za občo upravo pri SO Mozirje Rezko Plaznikovo.
Lanska analiza o preobrazbi državne uprave v Sloveniji je opozorila na vrsto pomanjkljivosti v sami organiziranosti teh služb. Zadovoljivo učinkovitost delovanja preprečuje marsikdaj razdrobljenost opravil, pretirana razvejanost služb in podvajanje nekaterih dejavnosti. Nekoč so vse naloge v širšem smislu opravljali upravni organi, seveda so te takrat bile nekoliko drugačne od današnjih! Tako so se pojavile sorazmerno močne skupne službe SIS, ki pa še kljub temu ne zajemajo vseh interesnih skupnosti oziroma skladov.
Kaj je torej namen preobrazbe? Vsekakor v prvi vrsti zmanjšanje števila upravnih organov, hkrati pa vključevanje nalog sedanjih skupnih služb SIS. To pa pomeni poenostavitev opravil za občana, saj bi radi, da bi ta čimveč opravil na enem mestu.-
Ali pa pomeni to tudi pocenitev upravnih dejavnosti? V
nekem smislu že, vendar pa spričo številnih nalog, ki jih bodo prevzemali na novo organizirani upravni organi, ni računati z občutnim zmanjšanjem števila zaposlenih. Gre torej v bistvu zato, da se organizacijsko poslovanje strne in osredotoči na manjše število »uradov«, kar bi pomenilo določene izboljšave nasproti občanu, ko išče usluge upravnega organa.
O vsem tem pa potekajo razprave v družbenopolitičnih organizacijah, izvršnem svetu občine in še kje. Ko bo končno odgovorila na predloge tudi javna razprava, bo skupščina občine odločala o dokončni obliki upravnih organov v naši občini. Če bo potekalo vse po zamisli, bi lahko konec junija prevzemali posle in s L julijem pričeli poslovati v novi organizacijski obliki.
Brez dvoma bi z načrtovanimi spremembami v organiziranosti javne uprave dosegli večje možnosti za poglobljeno delo na posameznih upravnih področjih in s tem tudi večjo kakovost. Kadrovsko bi bolje zasedli določene službe, laže bi posodobili poslovanje, ki je sedaj na nizki tehnični ravni. Skratka mnogo je vzrokov, ki navajajo odgovorne za takšno preobrazbo.
Predvidene spremembe v trgovini
Odkar je naša zadruga združena z Mercatorjem je postala trgovska mreža gostejša, za naše razmere že kar pregosta. V današnjih časih tudi za trgovino ni ravno z rožicami postlano. Visoke obresti za blago na zalogi, nizka marža, padanje kupne moči, vse to narekuje spremembe. Zato razmišljajo v zadrugi, da bi trgovsko mrežo prilagodili potrebam v posameznih krajih. To ne pomeni oženja mreže, pač pa lespecializa-
Novosti v davčnih predpisih
Jožica Purnat, predsednica ZKO Mozirje otvarja razstavo likovnikov—samoukov v mozirski galeriji.
Samoupravne delovne skupine aktualne
cijo trgovin. Tako bo ponudba v nekem kraju bogatejša, saj se bo izbira popestrila. Seveda yelja to le za predele kjer so tako trgovine Mercatorja kot naše zadruge, zato se dejansko ponudba podvaja.
V zadrugi torej razmišljajo o preobrazbi trgovske mreže, vendar pa ne na račun potrošnika. Prizadevali si bodo, da bo povsod blago na voljo, vendar v specializiranih poslovalnicah.
Na letni seji Občinskega sindikalnega sveta Mozirje je najprej podal poročilo o delu predsednik sveta Ivan Purnat. Med drugim je orisal temelje delovne usmeritve takole:
—	spremljanje gospodarjenja ter obravnava rezultatov po zaključnem računu in po periodičnih obračunih,
—	vključevali smo se v akcijo,da se po vseh delovnih sredinah z vso odgovornostjo napravijo programi za boljše gospodarjenje in racionalizacijo poslovanja ter zmanjševanje stroškov in pri tem vzpodbujali OO ZSS in jim nudili pomoč,
—	tekoče smo spremljali gibanje rasti sredstev za osebne dohodke v občini Mozirje ter tudi opozarjali na odstopanja,
—	sprejeli smo nekatere naloge glede nagrajevanja po delu ter inovativne dejavnosti v OZD, vendar ugotavljamo, da teh aktivnost nismo dovolj uspešno izpeljali,
—	predsedstvo je ocenjevalo, ugotavljalo, dajalo predloge in pobude tudi še za drugo tematiko, vendar je bilo težišče v teh nalogah.
Zelo kritično je spregovoril Ivan Purnat o pomanjkljivostih pri delu sindikatov, ko je dejal:
ZSS in njihovim članom ter interesom članstva. Programi dela, ki smo jih napravili v predsedstvu in v ostalih organih, se niso povsem izvajali, za kar pa obstajajo tudi nekateri objektivni razlogi. Velika večina tistih članov, ki jih imamo v naših organih je tudi vsestransko angažirana, nekaj pa je tudi takšnih, za katere je predlog, da se v letošnjem letu zaradi neaktivnosti v naših organih, razrešijo. Za nedelo ne sme biti prostora v sindikatih.
Ko je bil govor o izobraževanju članstva je poudaril poročevalec, da se temu posveča na sploh premalo pozornosti, to pa se potem občuti pri delu.
V razpravi so delegati poročali iz posameznih delovnih sredin. Tako je Pavle Pukart povedal, da seje delo sindikata v Glinu vidno izboljšalo. To pa ima odmev med delavci, ki spet zaupajo sindikalni organizaciji.
Tudi delo v delegacijah teče uspešneje, seveda je k vsemu
pripomoglo tesno sodelovanje vseh družbeno-političnih organizacij v delovni organizaciji. Tudi obveščanje delavstva je dobro.
Delegat Andrej Presečnik iz ZKZ je opozoril, da je pri njih delo v samoupravnih skupinah še prešibko, tako tudi tisto v delegacijah. Premalo je usmerjevalnega dela v njihovem sindikatu, pa tudi obveščenost ni na potrebni ravni, šopa na dobri poti, da stanje izboljšajo.
Sindikat v Kovinarstvu Ljubno je po mnenju Izidorja Matka usmeril vsa prizadevanja v uveljavljanje samoupravnih skupin, kar-je pripeljalo do povsem določenih uspehov. Uvedli so tudi krožke kakovosti na katerih obravnavajo vse pojave v delovnih pröcesjh kritično in predlagajo izboljšave. Obveščanje v kolektivu je dobro.
Delegat MGA je poročal o dobrem poteku sanacije DO Gorenje. V MGA je sindikat preteklo leto uspešno deloval, sa je bilo pripravljenih in sprejetih več samoupravnih aktov, med njimi tudi pravilnik o nagrajevanju, ki je seveda okvir v katerem bo treba nenehno vgrajevati izboljšave in poskrbeti za prilagajanje potrebam. Samoupravne delovne skupine so se povsem obnesle in tako postajajo težišče samoupravnega življenja v kolektivu. Občutijo težave, ker so oddaljeni od osrednjih strokovnih služb, te so v Titovem Velenju.
Med gosti so bili na seji: Alojz Plaznik, Franc Miklavc, Hinko Čop, Jože Celinšek in predsednik MA ZSS Celje Rafko Mlakar.
Predsednik IS SO Mozirje Franc Miklavc je pohvalil prizadevanja sindikatov in navedel nekatere kritične točke v sedanjem gospodarskem utripu v občini. Poudaril je, da je stanje v izvozu še slabo, da zaostajamo v preobrazbi proizvodnje, nismo še povsem uspeli pri nagrajevanju po delu, slab odnos je zaznati še pri planiranju, pa tudi inovacijam se posveča premalo pozornosti.
Na seji so sprejeli delovne naloge za tekoče obdobje in zaključke. Opravili so tudi kadrovske dopolnitve in spremembe.
V spremembah in dopolnitvah zakona o davkih občanov, ki ga je sprejela Skupščina SR Slovenije v začetku meseca marca, je predlagana oprostitev za vse oblike delavčeve ustvarjalnosti v organizacijah združenega dela, kamor spadajo tudi koristni predlogi in tehnične izboljšave. Tudi za del osebnega dohodka, ki ga delavci dajejo za odpravljanje posledic elementarnih nesreč, se davek ne plačuje.
Pri obdavčevanju dohodka iz kmetijstva se ohranja sistem obdavčevanja po katastrskem dohodku, katerega bi zaradi realnega obdavčevanja vsako leto valorizirali. Po dejanskem dohodku naj bi obdavčevali le tiste kmete, ki bodo presegli
4.000.	000,- din celotnega prihodka iz živinorejske proizvodnje, 2.000.000,- din pa od druge proizvodnje oz.
6.000.	000,- din za skupno kmetijsko proizvodnjo.
Davčne olajšave za vlaganje denarja v družbeno organizirano modernizacijo gospodarstva in preureditev stanovanjskih in gospodarskih prostorov v turistične namene, se priznavajo ne glede na status vsem davčnim obveznikom, ki se z osebnim delom ukvarjajo s kmetijsko dejavnostjo pod pogojem, da obdelujejo zemljišče v skladu z zakonom o kmetijskih zemljiščih. Nove so tudi olajšave za zemljišče, ki se da v zakup organizaciji združenih kmetov, kmetijski zemljiški skupnosti ali združenemu kmetu.zaradi izkoriščanja ' za družbeno organizirano kmetijsko proizvodnjo. Znižanje davčne osnove zaradi vlaganj je predvideno za vse gospodarske dejavnosti v viši-
Dražji vrtci
Veliko vprašanj se postavlja trenutno okoli novih cen oskrbnin v vrtcih. V slovenskem merilu naj bi se te poenotile, tako bi torej bila višina prispevka v katerem je vključena tako oskrbnina, kot prehrana povsod odvisna od mesečnih prejemkov staršev otrok, ki so v vrtcih. Gre torej za obračun po mesečnem dohodku na družinskega člana. Tako naj bi poslej plačevali 35% od dohodka na družinskega člana v družini. V to osnovo so vključeni tudi razni dodatki, ki jih družine lahko dobivajo. Doslej je bil ta mejni znesek na družinskega člana 1116 din mesečno. Tisti, ki so izkazovali nižje prejemke so bili deležni družbene pomoči, pri plačevanju otroškega varstva v vrtcih. Tako je v naši občini prejemalo to pomoč od.
ni 25% za dobo 5 let od vsakega vlaganja. Razširjena je možnost vlaganja iz neobdavčenega dela v vsa osnovna sredstva, tudi na vlaganja za pridobitev materialnih pravic ter vlaganja za obnovo poslovnih prostorov. Spremembe so tudi pri davkih od daril. Oprostitev plačila davka na darilo pri prvem dednem redu naj bi bila pogojena s tem, da obdarjenec ne bi prodal darila pred potekom treh let. S tem bi preprečil špekulacije pri preprodaji premičnega premoženja oz. izogibanje davku od dohodkov iz premoženja.
Stanovanjska površina, za katere vrednost se zniža davčna osnova, se povečuje od 70 na 120 m2, kar je 20 m2 več kot znaša površina povprečne stanovanjske hiše v Sloveniji. Od premičnega premoženja, od katerega se plačuje davek so v zakonu omenjeni samo plovni objekti dolgi nad 8 m. Spremembe so tudi pri davkih na promet z nepremičninami. Izhodišče predlaganih sprememb je z davčno politiko stimulirati občane, da rešujejo svoje stanovanjske probleme in stanovanjske probleme ožjih sorodnikov z angažiranjem lastnega denarja.
Zato je sprejeta razširitev oprostitve prometnega davka na kupnino, doseženo s prodajo vseh nepremičnin, če se denar vloži V gradnjo stanovanjskih hiš ali nakup stanovanj. Za stimuliranje razvoja drobnega gospodarstva, pa je sprejeta davčna oprostitev za kupnino od prodaje nepremičnin, ki jo občani vlagajo v nakup ali gradnjo poslovnih prostorov, za opravljanje gospodarske ali poklicne dejavnosti.
357 staršev, ki imajo otroke v vrtcu, le 17. Nova določila naj bi veljala od L maja 1.1. dalje, vendar mora reči še zadnjo besedo k temu skupščina Skupnosti otroškega varstva Mozirje.
V razgovoru z upravnico VVO Mozirje Anko Kladnik smo se lahko prepričali o tem, da želi uprava vrtcev povečanje prispevka za 1000 din mesečno, kar naj bi veljalo do konca letošnjega leta. Takšen je njihov predlog. Povedali so še, da za hrano skrbe šolske kuhinje, torej vrtci nimajo vpliva na ceno hrane in kot jim je znano bodo šole povišale ceno za 3500 din, vsekakor je cena vzgojnine znatno nižja od tiste za hrano, ki jo vrtci plačujejo po ekonomskih načelih.
Priprava, ki ji pravijo »šramfi« je last Jožeta Fedrana iz Bočne. Z njo še danes prestavljajo razne zgradbe, kot kozolce in podobno. Gre iz roda v rod, saj je Jože sedaj že tretji lastnik v rodu tesarjev.
Komisija za kadrovska in organizacijska vprašanja pri OS ZSS Mozirje
POZIVA
vse osnovne organizacije sindikata in konference osnovnih organizacij sindikata k vlaganju predlogov za podelitev
SREBRNEGA ZNAKA SINDIKATOV SLOVENIJE
za I. 1985
Srebrni znak sindikatov Slovenije se podeljuje članom sindikata za večletno prizadevno delovanje v osnovnih organizacijah Zveze sindikatov in organih sindikata pri uresničevanju delavskih interesov.
Osnovnim organizacijam Zveze sindikatov pa za večletno učinkovito delovanje pri uresničevanju sindikalnih nalog.
Predlog za podelitev Srebrnega znaka posameznim članom sindikata lahko vloži vsaka osnovna organizacija Zveze sindikatov na podlagi sklepa, ki je bil sprejet na seji izvršnega odbora osnovne organizacije, predlog za podelitev Srebrnega znaka osnovni organizaciji Zveze sindikatov pa lahko vloži konferenca osnovnih organizacij Zveze sindikatov in Predsedstvo Občinskega sveta Zveze sindikatov.
Srebrni znak se podeljuje vsako leto ob praznovanju 1. maja.
Predloge pošljite na Občinski svet Zveze sindikatov Mozirje najpozneje do 1. 4. 1985.
Vojaški poklici
Letošnji razpis za vpis v vojaške šole, tako srednje, kot akademije je podaljšan do 31. marca.
Mladi, ki bi se odločili za vpis v eno od srednjih vojaških šol, oziroma akademij lahko izbirajo kar med več kot 40 poklici. To je velika možnost, saj je šolanje na vseh vrstah vojaških šol brezplačno, freba je vedeti, da imajo vse vojaške šole priznan status tudi v civilnem življenju. Gojenci vojaških šol so oproščeni služenja roka v JLA. Za dekleta še zaenkrat ni poskrbljeno, vendar se pripravljajo na to, da bi se lahko tudi ženske vojaško šolale.
Posebna komisija pri OK SZDL je pripravila po šolah seznanjanje mladih z vojaškimi poklici, pa tudi obrambni krožki so poskrbeli za to, da bi pritegnili mlade v te poklice. Kot so nam povedali na oddelku za ljudsko obrambo pri SO Mozirje, je v naši občini razmeroma malo zanimanja za vpise v vojaške šole. Podobno stanje je tudi drugod po naši republiki. Vse kaže, da se za te šole premalo odločajo tako mladi, kot starši, ker niso v Sloveniji. Poznavalci razmer pripisujejo temu dejstvu premalo zanimanje med našimi mladinci.
Umrl je dr. Jože Goričar
V noči od 20. na 21. februarja je v Novem Sadu umrl akademik prof. dr. Jože Goričar. Rojen je bil 20. januarja 1907 v Mozirju. Po končanem študiju prava je leto kasneje promoviral za doktorja prava. Najprej je opravljal odvetniška dela v Šoštanju. Okupator ga je poslal na prisilno delo od koder je kasneje odšel v NOV. Po vojni je opravljal vrsto pomembnih nalog v vojaškem in civilnem sodstvu.
Od leta 1951 pa se je posvečal znanosti kot univer-tizetni profesor in pisec socioloških znanstvenih del. Opravljal pa je tudi številne družbene funkcije. Leta 1979 je dobil naslov zaslužni profesor, prejel je za svoje delo Kidričevo nagrado ter številna priznanja in odlikovanja. 1976 je postal redni član Akademije znanosti in umetnosti SRS. Smrt ga je doletela kot glavnega tajnika SAZU, ko je v Novem Sadu prisostvoval sestanku sveta akademij znanosti in umetnosti SFRJ.
Zadnje besede Goriča-rjevemu Jožetu.
Umrl je mož,
ne, ni umrl, I
le trudne je oči zaprl...
Besede pesnika so še kako resnične! Ko polagamo k počitku znanstvenika, rodoljuba in prijatelja Jožeta Goričarja vemo, da bo v svojih delih vedno živ, da bo v nas spomin nanj ostal zavezujoč do njegove ogromne umske dediščine, ki jo zapušča.
Vendar pa bo v srcih njegovih prijateljev in krajanov ostal v podobi, kol smo ga poznali, prijaznega, vedrega in vedno pripravljenega pomagati.
Njegova notranja vez do rodnega kraja je bita vsa ta dolga leta, ko je zaradi svojega življenjskega poslanstva moral v svet, trdna, kot je bil tudi njegov značaj. Vedno se je vračal v svoje ljubljeno Mozirje, bodisi, da je tu iskal miru, ali pa navdiha za nadaljnje delo.
Večkrat je obujal spomine na ljudi in dogodke v kraju svoje mladosti, ti so bili bogati, živi in izčrpni, pač spomini človeka, ki ljubi svojo deželo in ljudi v njej.
Dolgi sprehodi po bližnji in daljni okolici so Jožeta s svojo družico vodili tja do sleherne kmetije, do še tako skrite koče. Jožeta Goričarja so ljudje poznali vsepovsod, vedeli so da jih ceni, vedeli so, da jih razume, zato so ga lepo sprejemali — imeli so ga radi.
Večkrat se je hudovat nad usodo naše krajine, ki ji čas ni prizanašal, bolelo ga je, če so neusmiljeno padali gozdovi, če so nastajali tujki sredi njegove ljubljene doline. Bolele so ga krivice, če so biP z njimi prizadeti tudi ljudje. Njegovi pogledi na svet so bili jasni, prav zato je težko prenašal nepravilnosti, če so se te pojavljale. Spominjam se kako gaje bolela usoda Golt, ki dolga leta niso mogle iz za-gat. Vem, da mu ni bilo lahko", k° je gledal v svoji dolini rušenje starih zgradb, ki so dajale okolju značilno podobo Gornje Savinjske doline.
Žive! je, čeprav vedno izven rodnega kraja, vendarle le za svoje Mozirje, ki se danes poslavlja od svojega velikega sina, ki s trpkimi občutki zaznava vrzel in izgubo in hkrati izraža ponos, da je iz tega kraja, že od davnine sem slovenskega — zrasel mož kot je bi! dr. Jože Goričar.
Spoštljivo se klanjamo njegovemu spominu ob trenutku, ko ga polagamo v domačo zemljo. V krogu prijateljev je nastala vrzel, ki je ne bo nikdar zapolnil'čas.
A. V.
Ob žalni slovesnosti na grobu dr. Jožeta Goričarja
Z novim načinom dela bodo v ljubenskem Gradbeniku izdelali tudi zahtevnejša ostrešja.
Obetavni novi izdelki
TOZD Gradbenik Ljubno je preteklo leto zaključil z ugodnim rezultatom. Težave v letu 1983 pripisujejo krčenju naložb za novogradnje v občini. Tako so morali iskati manjša dela, ki pa so seveda manj donosna. Temeljna organizacija je v sestavu Vegrada iz Titovega Velenja in se ukvarja z vsemi vrstami visokih gradenj in izdelavo ostrešij. Poleg tega imajo tudi skupino za izdelovanje betonskih zidakov, prodajajo pa še beton zunanjim naročnikom. Izvajajo pa še slikopleskarska in parketarska dela.
Potem, ko so rdeče številke zahtevale izdelavo sanacijskega programa, so poiskali razne notranje izboljšave in odpravili subjektivne slabosti, vsaj v pretežni meri. Izboljšali so delovni odnos, poskrbeli za boljšo zasedenost zmogljivosti in posvetili več pozornosti investitorjem.
Dosedanje izkušnje so pokazale, da bo treba posvetiti več pozornosti proizvodnji ostrešij. Tu vidijo v TOZD Gradbenik dobre možnosti razvoja. Nameravajo torej v tej smeri iskati tehnološke razvojne možnosti in popestriti dosedanje izdelke z novimi lesenimi objekti. Povezali so se že z nekaterimi proizvajalci sodobnih ostrešij v tujini, kjer so v tem pogledu daleč naprej. Težišče dajejo že sedaj ostrešjem, kijih spajajo z ježevkami. To tehnologijo pa nameravajo še izpopolniti, tako bodo lahko prevzemali velika ostrešja razgibanih oblik v delo. V to smer se bodo torej poglobili, saj kažejo izkušnje, da je prav tu prihodnost kolektiva.
Od 1. marca dalje bo vodil TOZD Gradbenik Leopold Supin, dosedanji vodja inž. Jakob Presečnik odhaja na novo delovno mesto kot vodja TOZD Projektivni biro — Vegrad, Titovo Velenje.
Odgovor občanu
V vseh planskih dokumentih je že dlje časa zapisano, da je pospeševanje gostinstva in turizma ena od prednostnih nalog. Kar pa tudi zabava, zlasti za mlade, pomeni del turistične ponudbe, je Komite za gospodarstvo in planiranje SO Mozirje v skladu s temi usmeritvami in določili obrtnega zakona, izdal zasebni gostilničarki Markelj Matildi iz Sp. Rečice odločbo za razširitev obrtne dejavnosti »gostišče z zabaviščem — disco«.
Po zakonu o varstvu pred hrupom je upravni organ za notranje zadeve zavezan za izdajo dovoljenj za uporabo zvočnih naprav. To dovoljenje je bilo izdano tudi za naveden primer.
Torej gre za dve vrsti upravne pristojnosti. Prva je »disco da — disco ne«, druga pa je posledična prve odločitve. Na pritožbo Anžin Janeza — soseda gostilničarke Markelj Matilde, na preglasno izvajanje disco glasbe je upravni organ za notranje zadeve postopal v mejah svoje pristoj-
nosti. Posledica vodenja postopka pa je, da je bilo izdano dovoljenje za uporabo zvočnih naprav za disco glasbo samo do 22. ure zvečer (enkrat tedensko v petkih).
Inšpekcijske službe SO Mozirje so dne 17. 1. 1985opravile inšpekcijski ogled in na osnovi tega izdale odločbo, da mora stranka pridobiti meritve hrupa, ki ga povzroča disco glasba v gostinskem lokalu.
Za pravilno sodbo javnosti »o neukrepanju upravnih organov« je prav, da se pove, da je gostilničarka MarXelj Matilda začasno odpovedala opravljanje svoje dejavnosti. Kot razlog te odločitve med drugim navaja tudi nerazumevanje upravnega organa. Sodba javnosti naj ne da odgovora samo na postopanje upravnih organov, ampak tudi na to, da dobrih sosedskih odnosov ne rešujejo upravni akti in postopki.
Pripis uredništva: odgovor so pripravili upravni organi pri SO Mozirje na prošnjo našega uredništva).
Mladi in kmetijstvo
Zgornjesavinjska kmetijska zadruga in Občinska konferenca ZSMS Mozirje že nekaj let zapored v zimskem času organizirata kviz »Mladi in kmetijstvo«. Na kvizu se ekipe mladih zadružnikov pomerijo v znanju iz kmetijstva.
Letos smo kviz organizirali 23. februarja na Ljubnem skupno z domačim aktivom mladih zadružnikov. Kviza se je udeležilo šest ekip: Nova Štifta, Gornji grad, Poljane, Ljubno, Luče, Solčava. Vprašanja, ki jih je pripravila strokovna služba ZKZ, so zajemala snov iz pridelovanja in spravila koruze, skladiščenja krompirja; pridelovanja zrnatih stročnic za močna krmila, kontrole in selekcije v govedoreji, ocenjevanja govedi in kmetijsko-zemljiške politike. Ekipe so bile dobro pripravljene. Prvo mesto je osvojila ekipa Nove Štifte, ki je pravilno odgovorila na vsa vprašanja. Za nadaljno razvrstitev so bila potrebna tudi dodatna vprašanja. Drugo mesto
je pripadlo ekipi iz Solčave, tretje pa ekipi Gornjega grada. Za popestritev tekmovanja so poskrbeli učenci osnovne šole Ljubno z nastopom pevskega zbora in folklorne skupine ter domači aktiv s skečem Mučna pomota.
Že prej je bilo omenjeno, da so ekipe pokazale precej zna^ nja. Mladi' kmetijci so za tekmovanje »predelali« kmečko knjižno zbirko za leto 1985. Spremljanje strokovne literature pa gotovo^ pomaga pri vodenju proizvodnje na tržno usmerjenih kmetijah, ki pa jih v Gornji Savinjski dolini ni malo.
Prireditev je bila dobro obiskana, saj je bila dvorana skoraj premajhna za vse, ki so navijali za svoje ekipfe.
Ekipa iz Nove Stifte je zadrugo Mozirje zastopala na regijskem kvizu ki je bil letos v Žalcu. Mladi kmetijci iz Nove Štifte so med desetimi ekipami celjske in koroške regije zasedli šesto mesto.
Š. V.
SAVINJSKO ŠALEŠKA GOSPODARSKA ZBORNICA TITOVO VELENJE
Odbor za organizacijsko — kadrovske zadeve, nagrade in odlikovanja pri Skupščini SŠGZ na osnovi sklepa 8. redne seje objavlja
POZIV
vsem organizacijam združenega dela in njihovim organom upravljanja, družbenopolitičnim organizacijam in skupnostim, združenjem obrtnikov ter organom SŠGZ k vlaganju predlogov za podelitev priznanj Savinjsko-šaleške gospodarske zbornice.
Na osnovi pravilnika bo Skupščina SSGZ podeljevala naslednja priznanja:
—	zlata plaketa: za izredne zasluge in dosežke pri razvoju gospodarstva
—	srebrna plaketa: za vidnejše zasluge in dosežke pri razvoju gospodarstva
—	častna plaketa: za visoko stopnjo sodelovanja s SŠGZ in napore pri uresničevanju programa zbornice ter širitvi gospodarskega sodelovanja in povezovanja izven regije
—	diploma SŠGZ: za zasluge pri razvoju gospodarstva, ob jubilejih ter za večletno aktivno delovanje v zborničnih organih
a)	Predlog za podelitev priznanja organizaciji združenega dela naj vsebuje:
—	trajanje obstoja OZD (praviloma desetletni obstoj)
—	rezultati poslovanja
—	podatki o razvoju samoupravljanja v OZD.
b)	Predlog za podelitev priznanj ŠŠGZ posameznikom mora vsebovati poleg njihovih osebnih podatkov tudi širšo obrazložitev in predlog vrste in stopnje priznanja.
c)	Predlog za podelitev priznanj za izredna posamična koristna dela mora poleg zgoraj navedenih podatkov za posameznike ali OZ vsebovati še:
—	uspešnost, ekonomičnost in pravočasnost dosežkov '
—	izredna uporabnost tega dosežka — izredno dobra organiži-ranost pri odpravljanju elementarnih nesreč
—	ali drugih posamičnih koristnih delih
d)	Predlog za podelitev priznanj drugim organizacijam izven gospodarstva mora vsebovati predvsem kakšna je posredna ali neposredna povezava teorganizacije z organizacijami združenega dela in vpliv na rezultate gospodarjenja.
Redna seja skupščine SŠGZ je planirana za 24. april 1985, zato odbor za organizacijsko-kadrovske zadeve, nagrade in odlikovanja poziva vse delegate Skupščine SŠGZ, da v svoji OZD seznanijo organe upravljanja in družbenopolitične organizacije o objavi poziva za vlaganje predlogov za podelitev priznanj SŠGZ. Predloge z obrazložitvijo je potrebno predložiti odboru do vključno 30. marca 1985 na naslov Savinjsko—šaleška gospodarska zbornica, Odbor za organizacijsko — kadrovske zadeve, nagrade in odlikovanja Titovo Velenje, Trg mladosti 6, p. p. 45.
Na osnovi predlogov bo odbor do seje skupščine SŠGZ pripravil predloge za podelitev priznanj.
Svečana podelitev priznanj bo izvedena v okviru praznovanj 1. maja — praznika dela.
Dan prosvetnih delavcev
Prosvetni delavci naše občine so imeli že šestič svoj praznik. Letos so se zbrali na osnovni šoli »Blaža Arniča« v Lučah, kije bila to pot organizator srečanja. V uvodnem delu so prisluhnili tehtnemu predavanju diplomiranega pedagoga Franca Rogana iz Titovega Velenja. Srečanje je nato pozdravil predsednik skupščine občine Mozirje ing. Lojze Plaznik, ki je za tem podelil običajna priznanja za 25-letno delo na vzgojnoizobraževalnem področju Jožetu Venišniku, Stanki Slapnik in Heleni Zbašnik—Herle.
V kulturnem delu programa je v telovadnici šole nastopila plesna skupina iz Titovega Velenja s pestrim plesnim sporedom. Sledilo je družabno srečanje, za katerega so se gostitelji res potrudili in zato dobre volje ni manjkalo. Srečanja so se seveda udeležili tudi že upokojeni prosvetni delavci naše občine. l E.
Sodobna obdelava podatkov
V Gozdnem gospodarstvu Nazarje so že pred leti ugotovili, da računski stroji nižje ravni ne bodo zmogli zahtevnih obdelav podatkov v takšnih količinah, kot so se ti že takrat pojavljali. Iz leta v leto pa so se potrebni podatki množili. Tako so torej že leta 1971 v Nazarjah nabavili računalnik Philips — Data 16 k, ta je bil v bistvu modernejši knjižni stroj, služil pa je prvenstveno računovodstvu in prodajni službi. Tako so se leta 1974 odločili za skupni delež gozdarjev pri republiškem računskem centru v Ljubljani, tako so pridobili uporabno pravico, nabavili so inteligentni terminal in tako vzpostavili neposredno povezavo s centrom preko posebne telefonske linije. Razširili so možnosti koriščenja računalnika. Kaj kmalu pa je postal vnos podatkov ozko grlo, zato so se slovenski
gozdarji dogovorili za enotno računalniško opremo, tako programsko kot strojno. Odločili so se za Iskra Delta 644. K nabavnim stroškom v Nazarjah so prispevali Glin, Elkroj in ZKZ, vsi ti koristijo računalniške zmogljivosti.
Kakšna je izkoriščenost na-zarskega računalnika smo vprašali vodjo AOP pri GG dipl. ekonomista Jožeta Mutca. Povedal nam je, da samo za Glin in GG obdelajo letno preko 4,200.000 podatkov.
GG Nazarje se lahko pohvali, da je kadre za svoj računalnik izšolalo samo, sedaj je v AOP zaposlenih vsega 11 ljudi. Morda še to, sedanji računalnik je veljal 3,2 stare milijarde.
Da se je naložba izplačala potrjujejo predvidevanja po katerih se bo v kratkem obdelovalo preko 12 milijonov podatkov.
V nazarskem AOP. Z desne vodja službe Jože Mutec, zraven njega inž. Urlep.
4 ECn KOVICE
Številka 3 — Marec 1985
_
Radioamaterji, hvala vam!
Tako seje zahvalil članom Radiokluba Mozirje v okviru razprave po prebranih poročilih na rednem letnem občnem zboru v imenu OK SZDL njen predsednik Hinko Čop, ki je kot gost prisostvoval zborovanju radioamaterjev. Bil je tudi mnenja, da javnost vse premalo pozna delo in uspehe članov kluba, saj je bilo iz poročil razvidno, da teh v minulem obdobju ni bilo malo.
Klub, ki šteje okrog 90 članov, ima svoji sekciji v Gornjem gradu ter na mozirski šoli. Na območju občine deluje že 27 osebnih UKV postaj, ena KV postaja ter osem CB postaj. Izpit za delo na osebni UKV postaji ima že 42 članov, 27 članov ima pravico do dela na klubskih KV postajah, CB sekcija pa šteje prav tako 27 članov. Predsednik kluba Ivo Žvipelj je v svojem poročilu opisal tudi prizadevanja za zadovoljivo ureditev finansiranja klubske dejavnosti in glede tega je bil v preteklem letu dosežen določen napredek. Uspešno poteka tudi sodelovanje z LO ter TO, radioamaterji se aktivnow vključujejo v priprave za SLO. Člani kluba so uspešno sodelovali v že tradicionalnih akcijah kot je pohod po poti 14. divizije, štafeti mladosti, na taborjenju tabornikov v Rovinju, redno kondicirajo veziste- radiotelegrafiste. Priznanja vredni so rezultati dela KV sekcije, saj je bilo vzpostavljenih blizu 1500 zvez z amaterji na vseh kontinentih, izpolnjeni so bili pogoji za osvojitev vrste visoko cenjenih mednarodnih diplom. Prizadevno so delali tudi člani CB sekcije, saj so se prav tako udeležili več tekmovanj na njihovem področju. Delo konstruktorske sekcije, katere člani so redno in prizadevno
s/
Zensko delo v
Kdor danes pozna Zadrečko dolino, občuduje njene lepote, spoznava njene ljudi, pač ne more dojeti, daje pravtu bila nekoč doma tudi beda. Že dejstvo, da je dolina bila sorazmerno gosto poseljena, da je tam bilo dosti bajt, daje slutiti, da ljudem, ki niso bili posestniki ni šlo dobro.
Kruha je bilo malo, paše taje bil v glavnem vezan na dela v gozdu, oziroma z lesom in cvetelo je dni-narstvo v kmetijstvu. Znane so zdrahe, ki jih je gospoščina Gornjega grada imela s cesarsko oblastjo zaradi lončarskih pravil na območju Kokarij, Potoka in ožje okolice. Če je fevdalni gospod moral pomagati revščini, potem je ta bila velika! Vse to kaže torej, da so se
Roza Čeplak
ljudje katerih kruh je bilo delo, morali v tem koncu naše Gornje Savinjske doline kar težko prebijati.
Zato ni nič posebnega zgodba o ženskah, ki so »tolkle« kamenje v kamnolomu »Gradiše«. To seje dogajalo vse do druge vojne! Kar neverjetno je trditi, da seje delo v kamnolomu smatralo kot žensko v času, ko je drugod po svetu bila ženska podobnih del oproščena.
Roza Čeplak, ki stanuje na Otoku 33 se spominja tistih časov, bila pa je tudi ena tistih, ki so tolkle kamenje v Gradisu. Njen mož je bil gozdni delavec, če je bila prilika je tudi splavaril. Kopica otrok in slab, predvsem pa nezanesljiv zaslužek moža, je zahtevala od Roze, da je tudi sama nekaj zaslužila. Hodila je v »tavrh« (dni-
ustvarjali, bi bilo mnogo uspešnejše, če ne bi primanjkovalo ustreznega materiala,' pa tudi visoke cene hromijo tovrstno zelo pomembno amatersko dejavnost.
V okviru sodelovanja s šolami je bila v tem letu izvedena vrsta zelo uspešnih akcij, v tem pa so bile doslej vključene vse centralne in podružnične šole v občini. Na mozirski šoli tudi uspešno razvijajo »lov na lisico«, saj je član njihove ekipe Rakun Boštjan osvojil na regijskem tekmovanju mladih tehnikov II. mesto. Pri organizaciji akcij na šolah je bilo lani uspešno sodelovanje z radioamaterji iz T. Velenja ter radiokluba »Kričač« pri RTV Ljubljana.
Predvsem pa so člani kluba vložili v preteklem letu mnogo truda v izgradnjo svojega bivaka za UKV tekmovanja pri kmetu Borsečniku, t. j. Brezovnik Jožetu, ki je v ta namen odstopil tudi zemljišče. Skupaj je bilo opravljenih nad 800 udarniških ur, opravljena so vsa zemeljska dela, zbetonirani temelji ter že postavljeno in pokrito ogrodje bivaka. Tega je amaterjem odstopila Cinkarna Ljubija. Želja vseh amaterjev je, da bi bil bivak letos dokončan, vendar pa bodo poleg svoje radioamaterske zagnanosti potrebovali tudi pomoč vseh, ki lahko k temu kaj pripomorejo, saj bo bivak služil tudi drugim koristnim namenom.
Novo izvoljeni upravni odbor kluba bo še tudi naslednje mandatno obdobje vodil Ivan Žvipelj, radioamaterji pa se zahvaljujejo za sodelovanje dosedanji tajnici Martini Senica ter blagajničarki Marinki Bojnec,-ki sta opravljali te dolžnosti več mandatnih obdobij.
Ludvik Fs
kamnolomu
na), če pa ni bilo »flosa«, se pravi, da mož ni našel dela na splavu in so hoteli imeti za Veliko noč bel kruh na mizi, je morala v kamnolom, da je natolkla nekaj »metrov« gramoza in tako prinesla skromen zaslužek domov. Ženske so delale v kamnolomu od zore do mraka, vsaka je imela svoj delček na katerem je najprej lomila, potem pa tolkla kamenje. Zato so rano prihajale, da so dobile ugodnejše mesto v kamnolomu, saj je ponekod bilo več nalomljenih skal, drugod pa jih je bilo treba šele lomiti. Kot neke vrste sku-pinovodja je bil nekaj časa Ludvik Remic — Žoli, on je ugotavljal količine narejenega gramoza, sicer pa so posamezni kmetje imeli posipavanje cest v najemu, prav oni so zato skrbeli za pridobivanje gramoza in prevoz. Srezki cestni odbor pa je oskrbo cest plačeval. Mehtig Franc; star 82 let, stanujoč v Bočni 53 (nasproti kamnoloma Gradiše) se spominja, da je bil kamnolom deljen v 6 delovišč. Skrb za vzdrževanje cest v okolici Gornjega grada sta tik pred drugo vojno prevzela kmeta Kolenc in Mermal. Plačilo ženskam za rh’ gramoza pa je bilo tik pred vojno 20 din. Le redka ženska je zmogla narediti meter gramoza v enem dnevu. Za posipavanje cest pa so plačevali 5 din od kubičnega metra gramoza. Da so lahko tolkle kamenje, so ženske imele posebna kladiva, ki so bila temu namenu prilagojena.
Za prevoz gramoza so skrbeli lastniki vprege. O tem se spominja Feliks Žamvc iz Bočne 126 in pravi, da je doma bilo veliko otrok, zato so morali tudi s% prevozi zaslužiti. Prevzeli so prevoz za gramoz in dobili od metra plačano 25 din neodvisno kako daleč je bilo treba kamenje voziti. Vozili so v »trugah« ki so imele 1 m’ prostornine na »parizerjih« (težja izvedba vprežnega voza). Voz so morale ženske v kamnolomu napolniti (to je bilo v ceni priprave kamenja), zato so rabile »trušeo« to je bil neke vrste zaboj, kakih 50 cm, velikosti, podoben je bil »smetivneku« to je lesena smetiška, ki je bila na ročaju in so jo na kmetih uporabljali'. Skratka, ženske so morale narejen gramoz še naložiti. Tudi to ni bilo lahko delo! Spominja se dalje, daje dolga leta v cestnem odboru Gornji grad deloval kmet Pečnik.
Zapis naj ohrani spomin na trdo delo žensk pred drugo vojno, ko niso nič upoštevali materinas-tva in dejstva, da delo v kamnolomu nikakor ni primerno ženskam.
Aleksander Videčnik
N/
Žene zadružnice za 8. marec
Sedmo leto se zberejo v počastitev dneva žena zadružnice mozirske ZKZ. Tokrat so bile spet v Gornjem gradu. Zadruga poskrbi za organizacijsko plat prireditve, zato so bili pripravljeni prevozi in vse za prijateljsko srečanje žen zadružnic. Najprej je v dvorani zadružnega doma domače kult.urno društvo pripravilo pozdrav in čestitke, nato pa je preko 360 udeleženk srečanja gledalo igro Toneta Partljiča Moj oče socialistični kulak. Priča smo bili dobri volji gledalk, tako lahko domnevamo, daje vsebina, pa tudi igranje zbrane navdušila. Za dobro voljo je poskrbel se trio, kije pred odrom igral domače viže.
Po igri so se zadružnice zbrale v treh gostinskih obratih na srečanje, tudi to je potekalo vedro in prijetno. Žene zadružnjce so javno izražale hvaležnost zadrugi, posebno pa Mariji Bezovšek za organizacijo tega srečanja v Gornjem gradu.
Nova pridobitev na Rečici
Krajevna konferenca SZDL na Rečici je dala pobudo za na^ kup priprave za ozvočenje. Številne prireditve, ki so v kraju potrebujejo ozvočenje, pa tudi občasno je to potrebno pri pogrebih. Da so zmogli 33 starih milijonov vredno naložbo so združili denar preko krajevne skupnosti, tako so prispevala vsa društva in organizacije kraja. Ozvočenje naj bi služilo tudi drugim porabnikom v dolini, zato se naj obračajo na krajevno skupnost Rečica. K of trdijo, bodo radi'pomagali kjerkoli bo že potreba v dolini.
V našem vrtcu (lviozirje) so razveselili iuui najmiajse puste, ivihicki so se z velikim veseljem zgledovali po svojih starejših...
Boljši bančni servis
hranilnih vlog, 3500 deviznih računov občanov in 560 tekočih računov. To je kar obilo dela za vsega 18 ljudi, ki so zaposleni na območju naše občine. K temu je treba prišteti razna pojasnila občanom ko gre za posojila, tako tista za obrtnike, za stanovanja in marsikaj je dobro o bančnem poslovanju vedeti.
Ko je beseda nanesla na odnos delavcev do strank, je Boža Knapič kritično ocenila stanje. Marsikje so pritožbe nad odnosom do strank, to pa so dejansko poslovni prijatelji banke in bi torej morali imeti v bančnih enotah dober občutek. Posli z denarjetp so sami na sebi zahtevni, težki in zaupni. Marsikdo bi torej želel več prijateljske besede, ko pride v banko in ne ve kako naprej. Na sploh si delavci prizadevajo, vendar pa so pomanjkljivosti, ki jih bo treba čimprej odpraviti. Prvič velja naša skrb, meni Knapičeva, boljši opremi, ki bo zmogla več opravil, da ljudje ne bodo po nepotrebnem čakali. Drugič je treba notranje prilagoditi naloge, da bo za stranke več časa. Tretjič ni v mozirski enoti prostora kamor bi lahko delavec peljal stranko na zaupen pogovor, poslovni pogovori pa so za marsikoga takšni! Vsekakor pa je vljudnost pol poslovnega uspeha, tega se v banki zavedajo in bodo poskrbeli za dodatno vzgojo tistih ljudi, ki so stalno in neposredno v stiku z občani.
V naši dolini ima največ poslovnih enot Ljubljanska banka iz Titovega Velenja. V Mozirju pa poleg te banke deluje še agencija Beogradske banke. Vse te enote poslujejo največ s prebivalstvom, saj opravljajo vsa dela s hranilnimi vlogami, tekočimi računi, žiro računi in seveda v določenem smislu posredujejo razna posojila.
Mozirsko enoto Ljubljanske banke vodi od oktobra lani diplomirana ekonomistka Boža Knapič, ki nam je povedala nekaj podatkov o obsegu poslovanja svoje enote. Zunaj Mozirja imajo agencije v Nazarjah, Lučah, Gornjem gradu in na Ljubnem. Glede na običajno gostoto bančne mreže, lahko trdimo, da je naša kar dobra.
Koliko računov vodijo? Okoli 2000 žiro računov, 21.144
»Matiček se ženi« v Moziiju
Kot je že običaj, je dramska skupina Prosvetnega društva Mozirje tudi letos pripravila pod vodstvom Franca Cesarja odrsko delo, to pot so igralci uspešno- naštudirali Linhartovo veseloigro »Ta veseli dan ali Matiček se ženi«. Čeprav je bila igralska skupina spet povečana z novimi mladimi igralci-začetniki, je kot celota nastopila uspešno, za kar je nedvomno najboljši dokaz zadovoljstvo gledalcev. Ob tej priliki pa so povabili k sodelovanju tudi plesno skupino »Oljka« iz Šmartnega ob Paki, ki seje zelo učinkovito vključila v to odrsko dogajanje.
O režiserju Francu Cesarju pa moramo zapisati mnenja gledalcev, da zasluži za svojo vztrajno predanost prosvetnemu delu z ozirom na vse zdravstvene in starostne težave najvišje priznanje ■in spoštovanje vseh ljubiteljev odrske umetnosti!
Ludvik Es
Pust in Pustnela
sta navdušila
*
Mozirske pustne prireditve so nekako del kraja, del njegovih ljudi. Že dolga desetletja jih iz leta v leto pripravljajo marljivi ljubitelji tega krajevnega običaja. Najstarejše fotografije so v mozirskem arhivu iz leta 1903, zato se domneva, da navada pustovanja sega tja v prejšnje stoletje.
Vsako leto vlada pred pustom nekakšna mrzlica radovednosti. Kaj bodo letos svetovali Pusti? Kaj bodo ošvrknili, kaj predlagali v vsej svoji pustni modrosti.
Letos je bilo kakovostno podajanje glavnega sporeda na sam praznik (pustni torek) res na višku. Tako vsebinsko, kot tudi organizacijsko. Vse je potekalo v znamenju turizma, ni torej naključje, da je prireditev dobila naslov Mozirska pustna.turistična borza. Ker pa je bila ponudba turističnih zmogljivosti namenjena belemu svetu, so seveda na borzo prišli prav ugledni tujci, kot Tirolec, Kuvajtčan, Amerikanec in še iz drugih predelov sveta so bili predstavniki na svečanem prostoru odkoder so imeli lep pogled na predstavitev turistične ponudbe in drugih posebnosti. Prikazi so bili prepričljivi, tako seje šejk iz bogatega Kuvajta takoj navdušil nad nakupom slovitih term »Kopelce« v Mozirju.
Tirolec je bil za nakup specialne čevljarske ponudbe, saj baje prav tako rabijo pri njih. Nočno življenje turista je prevzelo Amerikanca, ki je takoj ponudil najvišjo vsoto. Tudi izvrstna maketa mrliške vežice s krematorijem vred bo našla tujega kupca. Pust Mozirski je torej izrazito izvozno usmerjen!
Nekaj tisoč radovednežev se je vendarle zbralo na mozirskem trgu in pozdravilo požrtvovalne »pustne delavce«. Ni ravno mačji kašelj pri 15 stopinjah mraza prikazati kopanje v »Kopelcah«, vendar za dobro razvoja turizma so tudi to storili, da bi pač temeljito ponazorili ponujeno posebnost.
Mozirski Pusti so kot vsako leto prevzeli oblast ir. pred skupščinsko hišo v Mozirju prebrali pričujočim podanikom svoj proglas. Pustni župan je v svojem
nagovoru »proklamaciji« navedel epohalne spremembe, ki bodo pomenile tudi »epohalni« razvoj občine kot celote. Ponudil je roko znanja vsem delovnim ljudem občine, posebno pa še delovnim organizacijam za katere je bil s strani trške pustne uprave izddelan nekajkilski elaborat. Ker je to gradivo tehtalo veliko, so trdili, da bo tudi uspešno! Župan je opomnil, da je prav on bil tisti, ki je pred leti postavil temeljni kamen za novo veleblagovnico Emonico, da je posodil devize za nakupe strojev, da je sodobnim flosarjem predlagal novo »suho« pot prek Černivca, daje predlagal dično turistično vas v Mozirju in še marsikaj je vedel povedati. Prevzem oblasti je potekal zelo mirno in urejeno. Stari župan je vljudno pozdravil prizadevanja nove »občinske vlade« in ji zaželel veliko uspehov.
Pustna uprava je zasedala kar pred skupščinsko stavbo, nič ni motil mraz, saj je šlo za pomembne odločitve. Sloviti in preko meja znani mešani orkester »Boj se ga« pa je udaril krepko vižo, da je ogrel mrzla srca nekaterih okoli stoječih...
Na samo pustno nedeljo pa je bila turistična prireditev na Golteh, ki sta jo pripravila ČGP DELO in KOMPAS. Splavarjenju, po snegu in še marsikaj je bilo na sporedu, da je številne obiskovalce navdušilo. Seveda so bili spet osrednja točka dogajanja mozirski Pusti in kaj bi ti brez svojega dolgoletnega orkestra »Boj se ga«.
Odmevi na letošnjo prireditev so več kot dobri. Tudi glasilo, ki ga je trška pustna uprava izdala je vžgalo! Vendar pa gre ob koncu, ko smo navajeni reči, konec dober, vse dobro, vendarle reči nekaj besed o samih ljubiteljih Pustih.
Ti so trdo delali, daje prireditev uspela. V okviru turističnega društva Mozirje so sicer dobili nekaj pomoči, vendar pa je glavno breme ležalo na njihovih plečih, to pa je pohvale vredno, tembolj, če je prireditev tako uspela, kot je letošnja.
A. V.
Prevzem oblasti pred občino je potekal mirno in dostojanstveno,
Prikaz znamenitih blatnih kopeli v Kopelcah v Mozirju
Turistična borza trske pustne uprave Mozirje je v celoti uspela. Ugledni denarniki vseh razvitih dežel so pokupili domala vse,karso jim znali tako nazorno prikazati na glavni prireditvi.
Literarni večer s Partljičem
V okviru kulturnega tedna seje v Mozirju dogajalo marsikaj zanimivega. Tudi drugi kraji niso ostali brez kakšne proslave, otvoritve, igre — vse v spomin največjemu slovenskemu pesniku Francetu Prešernu, Gotovo najprivlačnejši dogodek X. kulturnega tedna pa je bil literarni večer s Tonetom Partljičem, našim znanim pisateljem, humoristom, dramaturgom, učiteljem in trenutno tudi predsednikom Društva slbvenskih pisateljev.
Literarni večer je pričel gledališki igralec, član drame SNG iz Ljubljane, Andrej Kurent. Prebral je črtici iz Partljičeve knjige Hotel sem prijeti sonce. Marsikdo je bil presenečen nad njegovimi spomini iz otroštva, ki jih sicer preveva značilni humor, a kot celota delujejo dokaj resnobno. Sam pravi, da je pri teh letih začel žalovati za brezskrbnim otroštvom in čutil, da ga mora obuditi s knjigo. Ko je Andrej Kurent prenehal z bralnim delom večera, je Partljič veselo povzel besedo. Pohvalil je mozirsko Matično knjižnico in prijazni knjižničarki. Pri svojih osebnih podatkih se ni dolgo mudil.
Rojen sem štiridesetega leta in moram »v živo«prav grozno izgledati, saj na kakšnem od obiskov slišim, predvsem od Žensk seveda: »Ja, a tak je ta Partljič!?« Tudi moj priimek je verjetno pravilen s poudarkom na zadnjem zlogu, glede na to, da sem doma s severovzhodnega konča Slovenije. Toda meni je s poudarkom na začetku zvenel bolj učeno in zato sem zdaj Partljič in ne Partljič.
Od enainsedemdesetega leta dela kot diamaturg. Poskušal je razložiti poklic dramaturga.
Dramaturg izbira temo ali igro, jo preštudira in pove, kako si zamišlja posamezne dele dramske igre. Če se mu zdi kaj nepotrebnega, črta. Ako stvar ni dovolj izrazita, se pogovori z avtorjem, dajp potem kako drugače speljeta. Označuje posamezne like oz. osebe. Vživijo se
v okolje, ki ga delo opisuje in sploh pazi, da napr. ne bo grajski pisar pisal s kulijem ali s pomočjo pisalnega stroja. Dramaturg je blizu režiserju, med sabo se posvetujeta, a ponavadi obvelja želja slednjega. Skratka še danes mi ni jasno, kaj dramaturg pravzaprav dela.
Deset let je bil učitelj m o tem poklicu je razglabljal z grenkimi spomini in izkušnjami.
Pred polnim razredom sem se počutil prav nesrečnega, ko sem videl, da se mladi ukvarjajo že s čisto resnimi življenjskimi vprašanji. A nisem jim mogel reči, da je v bistvu to čisto lepo in prav in da se jim prav nič ne čudim, če jih ne zanima s čim se je ubadal pračlovek, ali koliko gorja so prinesle svetovne vojne. Ko svoji hčerki pripovedujem, kako je bilo včasih, se ji vse zdi kot pravljica. Razumeti moramo, da je danes svet mladih presneto drugačen, kot je bil naš. Ti ljudje razmišljajo o mnogo hujših in resnejših stvareh, so pod večjimi pritiski in imajo veliko več izkušenj, kot smo jih imeli mi, bodisi na seksualnem bodisi na kateremkoli drugem področju. Ne! Učiteljskega poklica že ne bi hotel več opravljati.
Beseda je nanesla na njegova dela.
Moj oče socialistični kulak je bil v Mariboru že dolgo na sporedu. Po zaslugi Andreja Kurenta pa je delo prišlo tuđina ljubljanski oder in doživelo že 115 ponovitev. To se je zgodilo prvikrat, da so eno stvar naštudirali na dveh koncih Slovenije, v Mariboru in v Ljubljani, Pomembno je, da publika delo odlično sprejema in zakaj ga potemtakem ne bi ponavljali.
Pohvalil je požrtvovalno delo A. Kurenta z gornjegrajsko igralsko skupino, kije z njegovo pomočjo spravila na oder taistega kulaka. Všeč mu je bil gledališki list, ki so ga izdali Gornjegrajčani in povedal, da tudi sam ureja gledališke liste.
A. Britovšek
Igra je navdušila
Kulturno društvo Franc Žmavc iz Gornjega grada je letos ob kulturnem prazniku pripravilo igro Toneta Partljiča Moj ata socialistični kulak. Kaj je o delu zapisala kulturna delavka Vida Cajner? (izvleček):
»Junaki tega Partljičevega dela so — kot sicer junaki večine njegovih del — »mali ljudje«, ki jim usoda manj prizanaša. V spopadih z različnimi zgodovinskimi silami potegnejo pač krajši konec......
Igrali so: Jože Tajnšek, Lilijana Bele, Vera Suhovršnik, Janez Presečnik, Jože Re-mšak, Mitja Venišnik, Lojz Mavrič, Jože Venišnik, Ivanka Stradovnik, Tanja Bezovšek in Stane Rojten. Delo je' režiral Andrej Kuret, član drame SNG Ljubljana.
Dobro razpoloženje gledalcev med samo igro po_ve, da so prizadevni gorjnjegrajski kulturni delavci tudi tokrat us-
peli. Zdi se zelo posrečeno, da govorijo v domačem narečju, kar daje govorici prijeten prizvok. Pa tudi scena je bila enostavna, vendar zelo razumljiva, kar pomeni veliko za dobro vživetje gledalcev z vsebino prikazanega dela. Zelo domiselna je bila glasbena povezava med dogajanji na odru, tudi to je pripomoghr k pestrosti kulturnega dogodka. Skratka, prijetno in lepo je bilo gledati predstavo igralske skupine iz Gornjega grada.
Odlika je tudi lepo pripravljen gledališki list. V njem najdemo poleg podatkov o igralcih še oris značilnosti »žalostne komedije«. Dalje je predstavljen Tone Partljič kot slovenski komediograf. Sledi razgovor z igralcem Jožetom Remšakom, vsi sestavki so izpod peresa Vide Cajner. Na zadnji strani gledališkega lista pa predstavlja Vika Venišnik dela, ki jih je zadnja leta uprizorilo KD Gornji grad.
Delovna akcija na Menini
Center za mladinsko prostovoljno delo in predsedstvo OK SSMS Mozirje sta sprejela odločitev, da se letos naša brigada »Slavko Šlander« ne bo udeležila republiške delovne akcije. Do te odločitve je prišlo na osnovi znanih težav pri organiziranju brigade v preteklih dveh letih. Vemo, da interes za mladinsko prostovoljno delo v sedanji obliki, upada, poleg tega pa je še dosti objektivnih in subjektivnih vzrokov, ki jih je Center za MPD podrobno analiziral.
Brigada »Slavko Šlander« bo torej letps ostala doma in delala v
lastni občini.
OK ZSMS Mozirje in ZKZ Mozirje bosta pripravili lokalno delovno akcijo na Menini. Mladi brigadirji bodo čistili pašne površine.
Akcija bo predvidoma od 7. do
20.	julija 1985.
Evidentiranje brigadirjev se je že pričelo po vseh OO ZSMS, zaključeno pa bo aprila.
Mladi, pokažimo ysem, predvsem pa sami sebi, da smo sposobni nekaj ustvariti. Pozivamo vas, da se akcije udeležite v čim večjem
številu.	...	„ .. •
Mojca Rncej
Dekliški nonet PD Jelka Nazarje med nastopom
Žlahtnost nekega dogodka
Ni vsako nastopanje na odru kultura, ni vsako petje kulturno, tako pa tudi vsako ^ govorjenje ne. Zato je o prizadevnosti nazarskih mladincev treba več spregovoriti. Saj se trudijo na najbolj prizadeven način predstaviti javnosti svojo marljivost in uspešno kulturno poustvarjalnost.
Če lahko trdimo, da so v vseh večjih krajih v dolini poskrbeli za lepe proslave ob našem kulturnem prazniku, potem velja nazarskemu PD Jelka še posebna pohvala!
Kaj je pravzaprav posebnost teh prizadevanj? Predvsem to, da mladi pripravijo resnični kulturni užitek s tako pestrim sporedom, kot smo ga bili deležni na proslavi kulturnega praznika v Delavskem domu. Največkrat so proslave po določenem običajnem redu. V Nazarjah pa so poskrbeli za osvežitev v načinu in vsebini predvajanega. Tako sta prireditev povezovala in hkrati re-
citirala določene točke Jože Spende in Franci Kotnik. Izredno občuteno je odigrala klavirsko sklado Chopina Nokturno v c-molu gostja iz Ljubljane Barbara Flajs, ki je kolegica zborovodkinje Tadeje Urank na Glasbeni akademiji v Ljubljani. Obe sta torej študentki. Dekliški nonet PD Jelka je pod spretnim vodstvom Tadeje Urank zapel izbrane pesmi tako domačih, kot tudi nekaj tujih avtorjev. Ta pevska skupina je že velikokrat požlahtnila s svojimi nastopi razne prireditve, saj posveča glavno pozornost narodnim pesmim, če pa že seže v tuje loge, potem so to tudi za nas lahko dojemljive skladbe z narodnim poudarkom.
V Nazarjah že leta nazaj mladina nosi glavno težo kulturnega življenja. To je toliko bolj razveseljivo, ker je dokaz pripadnosti mladih kraju in ljudem v njem.
A. V.
Le tako naprej
Cisto drugačni pa so kaveljci iz Bočne. Doslej so bili upokojeni Bočani vključeni v društvo upokojencev Gornji grad. Vrlim Gornjegrajcem nimajo kaj očitati. Pri delu upokojencev pa so se porajale nekatere težave, zlasti še ob preveliki oddaljenosti. Bočani pa ne bi bili Bočani, če se ne bi odločili drugače. Hočejo imeti svoje društvo upokojencev! Dlje časa so že o tem razmišljali in se končno odločili. Izvolili so iniciativni odbor, ki ga je nadvse uspešno vodil zares srčni Ivo Srčnik. Vsemu temu je posvetil nič koliko udarniških upokojenskih ur. In zamisel je stekla. Zadnjega januarja so imeli ustanovni občni zbor, katerega so se udeležili zastopniki krajevne skupnosti Bočna, družbeno političnih orga-
nizacij in Združenja društev upokojencev Mozirje. Izvolili so 7 članski izvršni in 3 članski nadzorni odbor, v glavnem iz vrst mlajših upokojencev. Zbora se je udeležilo preko 80% upokojencev, kar kaže na izreden interes za delo upokojencev v tem kraju. Sprejeli so pravila in po vsestransko plodni razpravi tudi soliden program dela. Nabavili bodo tudi prapor. Le-tega nujno potrebujejo ob raznih sloves-nqstih in pogrebih. Tako bo odpadlo nepotrebno stalno izposojevanje. Kaj naj k vsemu navedenemu še dodamo? Srčno jim želimo veliko uspehov pri njihovem delu, kar bo vsekakor v dobrobit upokojenim delavcem, vsem Bočanom pa v ponos in vzpodbudo!
Združenje DU Mozirje
Borci bodo zborovali
V tem mesecu bodo v vseh krajevnih organizacijah Zveze borcev NOV programsko-volilne konference. Na njih bodo pregledali delo v preteklem obdobju, izvolili bodo
tudi nova vodstva in sprejeli programe dela za tekoče leto.
Občinska programsko-vo-lilna konferenca ZZB NOV pa bo aprila.
Izdajanje strokovnih, mnenj
Po objavi Zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o varnosti cestnega prometa (Ur. list SRS, št. 40/84) so se začela pojavljati vprašanja, vezana na preizkušanje in izdajanje strokovnih mnenj o varnostni kabini oz. varnostnem loku za traktor.
■ Strokovna' mnenja v tej zvezi izdaja pooblaščeni Zavod SRS za varstvo pri delu Ljubljana, “Bohoričeva 22/a. • Varnostne kabine oz. loke izdelujejo nekateri obrtniki, pa tudi kmetje sami.
' Vse zainteresirane lastnike kmetijskih traktorjev, • ki bi želeli pridobiti strokovno mnenje — ATEST, pozivamo,
da se prijavijo do 1.5. 1985 v Sp. Rečici ZKZ Mozirje, v sektorju tehnični pregledi. Od števha opravljenih pregledov So odvisni stroški pregleda. Če bo dovolj prijav, bo organiziran pregled in izdaja strokovnih mnenj v Sp. Rečici, ki bo za krajane in kmetijsko organizacijo ugodnejši, ker ne bo treba voziti naprav na preizkušnjo v Ljubljano. Za morebitne nove informacije v zvezi s strokovnimi mnenji se obračajte na tehnične preglede v Sp. Rečici in na jeferenta za promet pri SO Mozirje.
$vet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu pri SO Mozirje
Priznanja živinorejcem
Tradicionalno srečanje živinorejcev širšega celjskega območja minuli petek v Naza-rjih sta pripravila Zgornje savinjska kmetijska zadruga Mozirje in ZaVod za živinorejo in veterinarstvo Celje, ob sodelovanju Živinorejske poslovne skupnosti, Zadružne zveze in Kmetijskega inštituta Slovenije. Na' srečanju so podelili dvoje visokih zadružnih priznanj in sicer kmetoma Ivanu Atelšku iz Šmihela nad Mozirjem in Ivanu Presečniku iz Lenarta pri Gornjem gradu ter 19 zlatih, 25 srebrnih in 45 bronastih plaket najboljšim mlečnim pridelovalcem za leto 1983.
Na srečanju živinorejcev so spregovorili o vrsti aktualnih problemov, ki ta čas tarejo naše živinorejstvo, pri tem pa ponovno opozorili na previsoke obresti za naložbe v kmetijstvo, ki je v skupnih posojilih bank še vedno udeleženo komaj s 3,5 odstotka od vseh posojil, ki jih najema gospodarstvo. To pomeni, da bi ugodnejše obresti za kmetijsko panogo, ki je pomembnejši temelj splošne gospodarske stabilizacije, prav gotovo ne zamajale našega bančništva, pa če je še tako slabotno.
Gasilski zbori
Prav v tem času potekajo po dolini občni zbori gasilskih društev. Na njih bodo podali poročila ö delu in sprejemali načrte za prihodnje obdobje. Več o tem bomo poročali v prihodnji številki.
Zlate plakete za največ oddanega mleka so prejeli iz območja ZKZ Mozirje: Alojz Bastl, Anton Brinjovc', Jože Marolt, Edi Jurjevec, Jože Brinovšek, Ivan Zagožen, Olga Remic, Ivan Atelšek, Ivan Glojek, Ivan Presečnik in Martin Presečnik. _
Iz 'TOK Šoštanj, ERA: Franc Rotnik. Iz KK Šmarje pri Jelšah: Vilijslovak. Iz KK Šentjur: Ivan Žnidar. Iz KK Savinjska dolina: Franc Brišnik, Jože Bizjak, Martin Ribič in Vlado Svet.
Iz posameznih območij oziroma občin so poleg tega prejeli še srebrne in bronaste plakete in sicer iz Mozirja 11 srebrnih in 23 bronastih, iz TOK Šoštanj 3 srebrne in 1 bronasto, iz KK Šmarje 1 srebrno in 2 bronasti, iž KK Šentjur 1 srebrno in 5 bronastih, iz KZ Savinjska dolina 1 srebrno in 8 bronastih, iz KZ Laško 2 srebrni in iz Hmezadove farme Zalog 1 bronasto.
Sicer pa povzemimo besede prof. dr. Jožeta Ferčeja, da je na prvem mestu med materialnimi faktorji napredka človek-rejec, šele nato pridelava krme (lastne), kakovost živine ter, da mora biti rejsko delo vedno usmerjeno na daljše obdobje.
M. U.
_________________________i
OBVESTILO
Po sklepu zborov Skupščine občine Mozirje bomo v naslednji številki objavili seznam obrtnikov, ki v občini Mozirje v letu 1983 niso dosegli minimalni bruto osebni dohodek v dejavnosti, ki jo opravljajo.
Uprava za družbene prihodke
Za boljši turizem
Naša občinska turistična zveza si prizadeva za vsestranski napredek turizma v občini. Mnogo so glede tega že storili, pred časom pa so v Delavskem domu v Nazarjah pripravili seminar o perečih nalogah pri pospeševanju turizma. Nameniti so ga tistim, ki neposredno delajo v tej zanimivi gospodarski panogi, seveda pa so nanj vabili tudi dejavnike, ki tako ali drugače vplivajo na to dejavnost.
Kot predavatelje za posa-
mezne teme so pritegnili le najvidnejše strokovnjake na tem področju. Kako izboljšati turistično ponudbo je bila prva točka, ki jo je podal dolgoletni turistični delavec prof. Zoran Vudler iz Celja. Danica Zorko iz Turistične zveze Slovenije je govorila o sodobni organizaciji turistične ponudbe in turističnih informacijah. O vključevanju narodopisnega bogastva v turistično ponudbo pa je predaval prof. Janez Bogataj iz Ljubljane.
Seja komiteja ZKS
Na 25. seji občinskega komiteja ZKS, ki je bila v Delavskem domu v Nazarjah so razpravljali najprej o aktivnosti in poteku združevanja Ljubljanske banke v Titovem Velenju s celjsko banko LB. Potrebna pojasnila k obsežnemu gradivu je podal direktor LB Velenje Rudi Gabrovec. Dokončna odločitev o načrtih za združevanje bo padla na zborih obeh bančnih enot..
V pripravi je preobrazba upravnih organov v naši občini. Pripravljeno je bilo gradivo, ki utemeljuje predvidene korake v tej smeri in ki so ga na seji komiteja ob ustreznem pojasnjevanju proučili.
Pri Tribuč
V nadaljevanju so sprejeli sklep o sklicu občinske pro-gramsko-volilne konference ZKS Mozirje. Razpravljali so o finančnem načrtu za redno dejavnost OK ZKS Mozirje in načrt tudi sprejeli.
DEŽNIKARSTVO EDVARD PETRIČ TITOVO VELENJE SPLITSKA 13
Cenjene stranke obveščam, da zbiram v popravilo vse vrste dežnikov. Zbiralno mesto je pri Hubertu He-rčku, Mozirje 190, vsak torek in sredo od 16.Ö0 do 19.00 ure.
Popravila se vršijo hitro in kvalitetno!
Pivci dobre kapljice kar Savinjčani nedvömno smo, že od decembra dalje lahko zahajamo v nov lokal, novo shajališče Pri Tribuč.
Nekdanja stara zelenjavna prodajalna se je prelevila v okusno opremljen bife (opremo je načrtovala arh. Sonja Kolar) po zaslugi’ lastnice Uršule Rechbach in tako pomeni še en nov zidak v zidu turistične izgradnje Mozirja in poživitve gostinske ponudbe Zgornje Savinjske doline nasploh. Prostor sam leži ob glavni cesti in ni se bati, da bi lokal na tako tranzitni točki
Mozirja ostajal prazen. Ntk-oliko težav je s parkirišči, ki jih je tam okoli sicer dosti, a se včasih zgodi, da gostje parkirajo na stranskih cestah in onemogočijo prehod tamkajšnjim stanovalcem.
Lastnica Uršula pove, da se je zamisel za bife porodila v hecu med prijatelji, danes pa je ta hecN postal resničnost in po svojih najboljših močeh se bo poizkusila kot oštirka. Sicer je študirala svetovno književnost, nikoli pa ni delala v svojem »fohu«, in na koncu vseh koncev ima zdaj še kvalifikacijo v gostinski stroki.
A. Britovšek
Nove knjige v knjižnici Mozirje
I. LEPOSLOVJE Vanderberg: Dolina kraljev Bartol: Čudež na vasi Kavčič: Ko nebo zažari Alwater: Peklenski stroj Jan: Mrtvi ne lažejo Jalen: Ograd Wallace: Skrivnostne?
Zbirka Dotik: Walter:’Mojeskrivno življenje L, 2 del,
Anonymuos: Kruta Zelandija Miller: Kozorogov povratnik Han Suyin: Dokler se ne zdani L, 2. del
Grnologar: Na domačem bregu Korošec: Poti v znano Simmel: Naj rože cveto L, 2 del Matray: Ljubimca Gradišnik: Leta
II. STROKOVNA LITERATURA: Curran & Curnow: Igre, grafika in zvoki
Rudolf: Olimpijski ogenj in dim
The Oxford Dictionary of Modern English
Križanovski: Komisarstvo črnogledega humorista
Bunta & Popovič: Zdrave in obolele noge
Tomc: Od Poljske do pol pota Krašovec: Dolenjski puntarji Sharpe & Lewis: Kako uspeti Človeško telo Kardelj: O sindikatih
III. MLADINSKA LITERATURA: Voglar: Srake in avtobus Prosen: Prvi stiki z vesoljem Mohar: Srebrni zvon Laurey: Zgodbe ladijskega mačka Schmidt: Nejčev drugi leksikon Hunter: Zakleti čajniki Dewhirst: Mavrica — računalništvo Glogovac: Jakec lovi Noč Prešeren: Povodni mož — slikanica
Zbirka Čebelica: O modrem kmetu. Šola za velike. Lahkoverni srnjaček
MERCATOR Zgomjesavinjska kmetijska zadruga	
Mozirje razpisuje javno licitacijo za prodajo sledečih osnovnih sredstev:	izklicna cena din
1. Tovorni avto TAM 110 T	50.000.000,00
2. BCS kosilnica	100.000,00
. 3. BCS kosilnica	70.000,00
4. Plug — Ferguson (2 kom)	20.000,00
5. Plug Komet 452	10.000,00
6. Hmeijske preše (2 kom)	30.000,00
7. Motor TAM nekompleten	1.000,00
8. Elektromotor 15 Kw	40.000,00
9. Samonakladalna prikolica	100.000,00
10. Puhalnik za seno	15.000,00
11. Atomizer	18.000,00
12. Kuhinjska napa (1,25 x 1,55 m)	20.000,00
Licitacija bo v ponedeljek dne 8. aprila 1985 ob 10. uri na	
kmetijskem obratu v Rečici ob Savinji. Ogled osnovnih sredstev in plačilo 10% varščineje možno	
eno uro pred pričetkom licitacije.	
GOZDNO GOSPODARSTVO
Nazarje
Zaradi izrednih razmer oskrbe na področju lesnopredelovalne in celulozne industrije ter ostalih porabnikov lesne surovine, dajemo na podlagi sklepa Poslovnega odbora GG Nazarje ter v skladu z veljavnim cenikom o prodaji gozdnih sortimentov naslednje
OBVESTILO
1.	Nakup gozdnih sortimentov iglavcev (tehničnega lesa) je omogočen le iz blagovne proizvodnje vsem tistim občanom, ki potrebujejo les za novogradnjo in obnovo hiš ter gospodarskih poslopij in ki predložijo ustrezno veljavno gradbeno dokumentacijo.
—	Upoštevajo se prodajne cene določene po veljavnem ceniku gozdnih sortimentov.
Zaradi posebnih naročil in posebnih pogojev dostave fco dom kupca, se lahko zvišajo do 20%.
—	Skladno z zakonskimi določili, plača kupec na prodajno ceno tudi predpisani prometni davek.
2.	Drva listavcev
—	Prodaja drv vsem potrošnikom je količinsko omejena — maksimalno 5 kubičnih metrov na gospodinjstva.
—	Prodajna cena za 1 kubični meter je7.200,—din (fco dom kupca!)
—	Naročila potrošnikov za nakup drv na območju občine Mozirje sprejemajo temeljne organizacije: TOZD GOZDARSTVO GORNJI GRAD in
TOZD GOZDARSTVO LUČE.
—	Zadnji roksprejemanjanaročilzatekočeletoje15.4. 1985.
—	Vsa naročila po tem roku ne bodo upoštevana!
3.	Vsi kriteriji glede cen veljajo do eventuelnih sprememb prodajnih cen gozdnih sortimentov.
Delovna skupnost upravnega organa Uprave za družbene prihodke Skupščine občine Mozirje
objavlja
prosta dela in naloge,
knjigovodje
družbenih prihodkov za nedoločen čas v Upravi za družbene prihodke Skupščine občine Mozirje.
Poleg splošnih pogojev, ki jih določa 116. člen Zakona o sistemu državne uprave in o Izvršnem svetu Skupščine SR Slovenije ter o republiških upravnih organih (Ur. I. SRS, št. 24/79), morajo kandidati izpolnjevati še naslednje pogoje: Končana srednja izobrazba upravne ali ekonomske smeri (V. stopnja), eno leto delovnih izkušenj in dvomesečno poizkusno delo.
Pismene prijave je trčba poslati do 5. aprila 1985 na naslov: Delovna skupnost upravnega organa Uprave za družbene prihodke Skupščine občine Mozirje.
Izbira kandidata bo opravljena najkasneje v roku 10 dni po poteku oglasnega roka.
Kandidati bodo pismeno obveščeni o izbiri.
GOZDNO GOSPODARSTVO Nazarje tozd Gozdarstvo Gornji Grad	
OBJAVLJA JAVNO LICITACIJSKO PRODAJO naslednjih osnovnih sredstev:	
Osnovno sredstvo, opis izklicna cena din	
1.	Kombi TAM A 60, letnik 1977, vozen 2.	Osebni avto Z-750, CE 118-815, letnik 1978 vozen 3.	Traktor IMT 558, za rezervne dele (karamboliran, brez koles) 4.	Varnostna kabina za IMT 567 z blatniki, nova 5.	Varnostna kabina za CARRARO, rabljena 6.	Komplet blatniki za IMT 560, novi 7.	25 motornih žag JON. 510, 80, 81, rabljene do	195.000,00 88.000,00 98.000.	00 65.000.	00 9.000.	00 5.000.	00 15.000.	00 30.000.	00
Licitacija bo v petek 22. 3. 1985 ob 9. uri pred upravno stavbo TOZD. Ogled ter polog varščine v višini 10% izklicne cene bo omogočen uro pred pričetkom licitacije. V ceni ni vračunan prometni davek, ki ga plača kupec. Nakup je po sistemu »VIDENO-KUPLJENO«, rok plačila in prevzema kupljenih predmetov je 8 dni.	
Komisija za delovna razmerja SOZD Merx,
Trgovska delovna organizacija
»Savinja«
Mozirje
po sklepu seje, z dne 26. 2. 1985 OBJAVLJA
prosta dela in naloge za:
1.	eno delavko za dela v računovodstvu,
2.	dveh prodajalcev (moška) za poslovalnico 3 »Pohištvo« in poslovalnico 5 »Železnina« v Mozirju,
3.	enega delavca (moški) za vzdrževalna dela, kurjenje centralnega ogrevanja in za skladiščna dela.
Kandidati za razpisana dela in naloge morajo poleg splošnih izpolnjevati še naslednje pogoje: pod 1.): da ima srednjo strokovno izobrazbo (V izobrazbene skupine) ekonomske ali druge ustrezne smeri in po možnosti nekaj delovnih izkušenj pri delu v knjigovodstvu;
pod 2.): da ima končano šolo za prodajalca (IV. izobrazbena skupina) tehnične ali mešane stroke ali šolo za blagovnega manipulanta (lil. izobrazbene skupine); pod 3.): da ima končano osnovno šolo ali katero od poklicnih šol tehnične smeri (IV. izobrazbene skupine) in po možnosti izpit za kurjača.
Delo bo sklenjeno za nedoločen čas s polnim delovnim časom.
Pismene prijave, z obvezno priloženimi dokazili o izpolnjevanju objavljenih pogojev, je poslati na naslov: Trgovska delovna organizacija »Savinja« Mozirje v Mozirje št. 41. Prijave je vložiti v 15 dneh od dneva objave prostih del in nalog.
O rezultatu prijave na objavo bodo kandidati obveščeni najkasneje v 15 dneh po preteku objavnega roka.
Vegrad, n. sol. o. Titovo Velenje Gradbeno industrijsko podjetje 63320 Titovo Velenje Prešernova 9a
Na osnovi sklepa komisije za delovna razmerja TOZD GRADBENIK Ljubno, objavljamo prosta dela in naloge
1.	) 1 KV mizarja
2.	) 1 PU mizarja
•Pogoj: ustrezna šola ali z delom pridobljene delovne zmožnosti.
Delo je za nedoločen čas, obvezno poizkusno delo. Prošnje z dokazili o izobrazbi pošljite v 15 dneh po objavi na naslov: GIP VEGRAD, Prešernova 9, Titovo Velenje
SETEV KORUZE
Pred nami je spomladanska setev koruze. Da bi si pridelovalci pravočasno zagotovili ustrezna semena, smo pripravili izbor sort, ki ob normalnih vremenskih pogojih normalno dozorijo v naši dolini.,Te sorte so:
BC 183: za sjlažo v višjih predelih in na težkih tleh, za zrnje v večjem delu doline
BC 191: za zrnje v spodnjem delu doline za silažo v zgornjem delu na lahkih tleh
BC 28-11: uspešna, predvsem za silažo, na celotnem območju
BC 264: primerna za spodnji, toplejši del doline za silažo, na lahkih tleh
OSSK 247: najvišji pridelki od vseh izbranih sort, a zahteva pa najboljše pogoje pridelovanja.
Vsi pogodbeni tržni proizvajalci mleka ali mesa so upravičeni do rearesa pri nakupu koruze. Vsa podrobnejša pojasnila o izboru sorte in o tehnologiji pridelovanja dobite pri področnem pospeševalcu.
STROKOVNA SLUŽBA PRI ZKZ MOZIRJE
SAMOUPRAVNA STANOVANJSKA SKUPNOST OBČINE MOZIRJE (Odbor za graditev in prenovo stanovanj)
Na podlagi 11. člena pravilnika o pogojih in merilih za pridobitev posojil iz združenih sredstev vzajemnosti v občini Mozirje in na podlagi letnega plana 1985 Samoupravne stanovanjske skupnosti občine Mozirje se razpisuje
NATEČAJ
za posojilo iz združenih sredstev vzajemnosti v znesku 21.500.000 din za naslednje namene:
1.	posojila organizacijam združenega dela in delovnim skupnostim
za nakup oz. gradnjo stanovanj v družbeni lasti;
2.	posojila delavcem za nakup in gradnjo stanovanj in stanovanjskih hiš v zasebni lasti;
3.	posojila za prenovo stanovanj in stanovanjskih hiš v družbeni ali zasebni lasti, pod pogojem, da se z njimi poveča stanovanjska površina ali število stanovanjskih prostorov ali uporabi kvalitetnejša izvedba toplotnih izolacij oz. racionalnejši način ogrevanja;
4.	posojila za preureditev kurišč v družbenih stanovanjskih blokih.
Razpisana natečajna vsota znaša:
a)	za kreditiranje gradnje, nakupa in prenove stanovanj in stanovanjskih objektov v družbeni lasti ter preureditev kurišč v družb. stan. blokih 16.000.000 din,
b)	za kreditiranje gradnje, nakupa in prenove stanovanj in • stanovanjskih hiš v zasebni lasti 5.500.000 din.
Posojilo lahko dobijo:
I.	DO in DS s sedežem v občini, ki izpolnjujejo pogoje »Pravilnika o pogojih in merilih za pridobitev posojil iz združenih sredstev vzajemnosti v občini Mozirje in ki predložijo vlogo za posojilo in plan v katerem je plan dohodka, finančni plan in plan financiranja stanovanjske gradnje.
II.	a) delavci, ki združujejo delo v TOZD in DS, ki združuje-sredstva vzajemnosti v SSS občine Mozirje;
b) delovni ljudje, ki samostojno opravljajo dejavnost z osebnim delom s sredstvi v lasti občanov in pri njih zaposleni delavci, ki združujejo sredstva vzajemnosti pri SSS občine Mozirje.
Na natečaj lahko pod a in b kandidirajo le interesenti, ki izpolnjujejo pogoje »Pravilnika o pogojih in merilih za pridobitev posojil iz združenih sredstev vzajemnosti v občini Mozirje in ki predložijo:
—	vlogo z opisom stanovanjskih razmer in namen porabe posojila,
—	dokazilo o namenskem varčevanju pri banki,
—	kupoprodajno pogodbo, če kupujejo stanovanje,
—	gradbeno dovoljenje, če gradijo stanovanjsko hišo ali prenavljajo, z veljavnim predračunom projektanta oz. izvajalca,
—	izjavo o vsoti že pridobljenih bančnih in drugih kreditov za stanovanjski namen,
—	podatke o zaposlitvi,
—	podatke o skupnih dohodkih članov družine v preteklem letu.
Natečaj za posojila traja do vključno 15. 4.1985. Prijave na natečaj prispele po tem datumu, ne bodo upoštevane. Vloge za priglasitev na natečaj prejema LB — Temeljna banka Velenje — Ekspozitura Mozirje, kjer lahko udeleženci dobijo vsa pojasnila v zvezi z natečajem.
Pristojni odbor pri Samoupravni stanovanjski skupnosti bo obravnaval vloge, udeleženci natečaja bodo po zaključku natečaja, skladno s tonamenskim pravilnikom, s sklepom obveščeni o dodelitvi posojila.
Ugovore na navedene sklepe bo reševal zbor uporabnikov skupščine SSS.
Samoupravna stanovanjska skupnost občine Mozirje
GG NAZARJE
TOZD Transport in gradnje
Nazarje
Po sklepu DS z dne 15. 1. 1985 razpisujemo licitacijo naslednjih osnovnih sredstev:
1.	TAM 4500 štev. mot. 182550/194, letnik 1963
—	izklicna cena 150.000,00 N D.
2.	Kombi VW, štev. mot. 74258/83, letnik 1984,
—	izklicna cena 50.000.— ND.
3.	Motorni valjar MV-12, številka motorja 21772, tip IM-034 Perkins, letnik 1962,
—	izklicna cena 100.000.— ND
4.	Komora za pranje delov, tip MK-10Q. letnik izdelave 1979, še nerabljena, izklicna cena 250.000.— ND.
Licitacija bo potekala v prostorih TOZD dne 30. marca 1985 ob 8. uri po načelu videno—kupljeno.
Pravico udeležbe imajo pravne in fizične osebe, ki se izkažejo s potrdilom o plačani 10% varščini od licitirane cene. Znesek se nakaže na ŽR TOZD — 52810-601-20299. Ogled osnovnih sredstev je možen tri dni pred licitacijo v prostorih TOZD.
Prometni davek plača kupec, ki mora blago plačati in prevzeti v 7-dneh po končanem prodajnem postopku.
PLANINSKO DRUŠTVO GORNJI GRAD
išče
OSKRBNIKA IN KUHARICO
za planinski dom na Menini planini
Dom je odprt od 1. 6. do 30. 9. 1985.
Zaželeno je, da delo prevzame zakonski par, da imata ni-gienski minimum in lasten prevoz. Plačilo po dogovoru. Pismene prijave pošljite do 30. 4. 1985 na naslov: PLANINSKO DRUŠTVO GORNJI GRAD.
E2ZS3 NOVICE 7
%%&£# ŠTUDENTSKI TABOR LUČE
Zajedalska flora solčavsko-jezerske ovce
V okviru študentskega raziskovalnega tabora Zgornja Savinjska dolina — Luče 83 je delovala tudi veterinarska sekcija. S svojim delom smo hoteli raziskati problematiko zaje-dalcev pri ovcah tega področja. Raziskavo smo omejili na najpogostejše in zato tudi najpomembnejše zajedalce ovac: črevesno-želodčni, pljučni zajedalci in veliki metljaj. Vzorce smo vzeli na petih planinah tega področja.
Analizirali smo blato tropov z naslednjih planin: Knezova planina, . Olševa, Korošica, Planina in Raduha. Vzorci z zadnje planine žal niso bili uporabni, tako da je bilo v raziskavo vključenih -le 65 ovc. Vendar tudi to število dokaj dobro prikazuje stanje zaje-dalskih bolezni. Analize vzorcev so pokazale precej močno invadiranost, (okuženost z zajedalci). Zelodčno-črevesni zajedalci so bili ugotovljeni pri 85% ovac. To pomeni, da so štiri od petih ovac invadi-rane. (okužene) Pljučni črvi so bili ugotovljeni pri 26% ovac, metljavost pri 17% ovac. Zani-
mivo je, da metljavost ni bila ugotovljena na Knezovi planini. Zajedalci niso bili ugotovljeni pri zelo majhnem odstotku ovac. Pri nekaterih ovcah so bile ugotovljene vse tri skupine zajedalcev (7,6%).
Zajedalci pri ovcah predstavljajo precej resen zdravstveni problem in so ena resnih ovir pri intenzivni reji ovac. Močnejša invadiranost pomeni zmanjšan prirast, slabše rezultate v reprodukciji, večjo dovzetnost za ostale bolezni. Če bi hoteli na tem področju razvijati ovčerejo, bi bilo nujno opravljati sistematično, načrtno zatiranje parazitov. To bi morali opravljati strokovno in sicer spomladi pred odhodom na pašo in v jeseni ob vrnitvi s planin.
Zgornja Savinjska dolina ima zelo dobre naravne danosti za razvoj živinoreje, tudi ovčereje. Ce bo hotela te danosti izkoristiti in začeti z intenzivno ovčerejo, se bodo morali rejci slej ko prej spopasti s problemom zajedalcev pri ovcah.
Jože Matavž
Za »zlato puščico«
V januarju je bila po Osnovnih strelskih organizacijah na terenu končana takozvana liga masovnega tekmovanja z zračno puško, ki se je začela novembra lani. Ligo so izvedle večina vse OSO, razen Nazarja in Ljubno. V nedeljo
10.	2 — 85 pa so se na strelišču v Mozirju zbrali najboljši strelci iz vseh OSO s terena (bilö jih je devet) in se pomerili za osvojitev občinske zlate puščice. Tekmovalni pogoji niso bili najboljši, saj nam jo je mraz ponovno zagodel in puške se nikakor niso hotele ogreti, a kljub temu pa z rezultati nekateri strelci niso bili razoča-
rani. Najboljši od vseh je bil zopet lanski zmagovalec občinske zlate puščice Žehelj Dušan iz OSO Šmartno — sekcija Bočna. Drugo mesto sta si delila Prodnik Marjan iz OSO Solčava in Ajnik Franc iz OSO Luče. Tretje mesto je osvojil Kolar Slavko iz Sekcije Bočna. Glavni sodnik je bil Farbaš Stevo iz Rečice, ki je svoje delo opravil vestno in nepristransko. Na ' regijskem prvenstvu za zlato puščico v Titovem Velenju nas bodo zastopali naši strelci: Žehelj Dušan, Prodnik Marjan, Ajnik Franc in Kolar Slavko.
S.	Pungartnik
Občni zbor PD Gornji grad
V	nedeljo (10. 2.) je bil v gostišču MENINA občni zbor PD Gornji grad. Iz dobrih in kritičnih poročil predsednika in načelnikov odsekov, pa tudi nadzornega odbora, se je dalo sklepati o delu društva v tem obdobju. Morda je malce zatišja, je bilo pa prej mnogo delaš Pristavo in domom. V načrtu za letošnje leto imajo še nujna vzdrževalna dela in pol-kna na Pristavi, pa morda še novo ograjo okoli doma. Poskrbeti morajo tudi zai novega oskrbnika. Ena velikih težav turističnega kraja, pa recimo še planinskega je ob koncu tedna neurejen prevoz. Koje PZS zbirala podatke o ukinjenih progah, sta bili tudi Celje — Gornji grad — Ljubljana in Ljubljana — Logarska dolina. Vendar prog ni. Med sklepe so zapisali, da bi se povezali skupno z TD in skušali to posredovati na občini. Saj del turizma, je tudi ustrezno turistično urejen promet.
V	imenu PZS je pozdravil zbor predsednik izdajateljsko založniškega odbora. Za konec pa je član mladinskega odseka pokazal nekaj barvnih diasov z njihovih izletov in akcij.
B. J.
O pticah
V naši dolini lahko opazimo do 120 različnih vrst ptic. Več kot polovica teh ptic so selivke, ki se vsako jesen selijo v toplejše kraje, na pomlad pa zopet pridejo v naše kraje gnezdit in si ustvarit nov zarod, ta nas razveseljuje na vsakem koraku. Žal so nekatere ptice selivke že močno ogrožene in jih v bližnji prihodnosti ne bomo več srečali.
Življenjski prostor ptic pa se vse bolj krči in spreminja zaradi človekovega poseganja v naravo: gradimo ceste, stanovanjske objekte, melioriramo, reguliramo, intenzivno obdelujemo zemljo... S spreminjanejm življenjskih razmer se manjša število avtohtonih ptic, naseljujejo pa se nove vrste ptic. Zaradi širjenja stanovanjskih naselij na primer mestna lastovka vse bolj izpodriva kmečko lastovko, ki je doslej pri nas prevladovala. Prav tako ne opazimo več rumenega strnada in njegov obstoj je že vprašljiv. S prezgodnjo košnjo poškodujemo in
uničimo številna gnezda prašniku, repaljščici, prepelici, fazanu in drugim pticam, ki gnezdijo na travnikih. Iz naših gozdov so domala že izginile že vse vrste žoln, ki so tako prijetno potrkavale po suhih deblih, iščoč hrano — škodljive žuželke. Tako smo izgubili naravne uničevalke drevesnih zajedalcev. Znano je, da ptice v času gnezdenja pospravijo trikrat toliko hrane, kot so same težke.
A upanje zä ptice vendarle je. To je vse večja zavest občanov o pomenu ohranitve ptic. Ljudje čedalje bolj skribjo za svoje pernate prijateljice zlasti pozimi. Več pozornosti in skrbi bi morali nameniti še pticam spomladi med gnezdenjem. Zlasti duplarjem bi morali postavljati valilnice, ker naravnih dupel primanjkuje in nimajo kje gnezditi.
V prihodnosti pa bi morali urbanisti in ostali načrtovalci naselij nameniti več pozornosti varstvu naravnega okolja.
Milan Cerar
Prenova spominske sobe
V Solčavi so že dolgo imeli spominsko sobo osvobodilnega boja za katero je skrbela krajevna organizacija borcev. V nekdanjem šolskem poslopju je dobila prostore Iskra za svojo DO Feriti. Tako je prav ta delovna organizacija pokazala razumevanje za prenovo spominske sobe, ki bi poslej bila bolj strokovno urejena in lepša. Kraj in okolica sta si zaradi ogromnega deleža v času vojne to tudi zaslužila.
Iskra je pred časom sklicala v Solčavi sestanek na katerem so sodelovali krajevni predstavniki, celjski muzealci, predstavnik občinske kulturne skupnosti in občinskega odbora ZZB.
Vodja splošne službe Iskra—Feriti Igor Plestenjak je uvodoma poudaril željo, da se soba prenovi do maja, ko prihajajo številne šolske skupine na oglede v Solčavo. Iskrin arhitekt inž. Marko Dev je poja-
snil podrobnosti o notranji ureditvi prostora, ki naj bi poslej zajemal še vežo, tako bi se razstavni del nekoliko povečal. Dogovorjeno je bilo, da prof. Jože Vurcer iz Muzeja revolucije v Celju poskrbi za odbiro gradiva, ki naj bi našlo svoje mesto v spominski sobi. Sedanji pogled kaže na prenatrpanost. Muzej revolucije bi torej poskrbel za strokovno plat razstave, Iskra pa za opremo in prenovo prostorov. Pozneje nameravajo pri Iskri poskrbeti za prospekt (zloženko), ki bi predstavil sobo in najvažnejše zgodovinske podatke o Solčavi. Tudi na magnetofonsko pojasnjevanje v sobi mislijo, vendar pa bodo to kasneje uredili, saj so sredstva za sedaj omejena.
Solčavi se torej obeta prenovljena spominska soba NOB, ki naj bi prikazala tudi zaključne boje XIV. divizije na tem predelu naše občine.
Več preprečevalnega delovanja
Občinska gasilska zveza je na V. seji predsedstva sprejela smernice srednjeročnega razvoja gasilskih organizacij in delovanja. Iz njih povzemamo poglavje, ki govori o preprečevanju požarov.
Zakon o varstvu pred požarom obvezuje gasilske organizacije, da med drugimi nalogami izvajajo požarno preventivno dejavnost. Zato bo v obdobju 1986—1990 dan poseben poudarek vsem oblikam preventivnih dejavnosti, ki jih bomo po gasilskih organizacijah izvajali v KS, OZD, šolah in drugje.
Preventivni pregledi v bivalnem in delovnem okolju bodo postali stalna oblika dela gasilskih organizacij, s katerimi bomo pomagali odpravljati napake in, zaradi katerih bi lahko prišlo do požara. To bo naša stalna naloga ne samo enkratna morebiti v mesecu požarne varnosti.
Mesec požarne varnosti in akcije NNNP naj bi postale ena izmed oblik preventivnega dela, v katerega bi se vključevali vsi subjekti našega družbenoekonomskega razvoja.
Gasilske organizacije bodo v okviru teh akcij nudile
predvsem strokovno pomoč za izvajanje požarne preventive tako občanom kot delavcem v KS in OZD. S tem bodo te akcije postala najširša oblika podružbljene požarne preventive.
Preventivne oblike dela bomo smerjali v bivalno okolje, to je v hišne svete in KS ter v osnovne šole, kjer bomo z ustanavljanjem pionirskih gasilskih krožkov vključili osnovnošolsko mladino v izvajanje preventivnih nalog tako v šoli kot doma.
Gasilske organizacije bodo svoje preventivno delo usmerjale tudi s širjenjem in izobešanjem raznega propagandnega materiala, ki ga bomo ob raznih akcijah ali drugih oblikah dela širili v bivalnem ali delovnem okolju in s tem opozarjali ljudi na požarne nevarnosti in pravilno ukrepanje' v primeru teh nevarnosti, oziroma za preprečevanje.
Požarno preventivo bomo izvajali tudi v obliki dela naših članov in to tako, da bodo člani v svojem okolju ugotavljali in opozarjali na napake, ki se v tem okolju pojavljajo in bi lahko povzročile požare ali druge nevarnosti.
Na prireditvi Dela in Kompasa na Golteh je bilo veselo. Foto Janez Zrnec
Mladi pišejo
Slovenski kulturni praznik na šoli
Tudi učenci naše šole smo se že dlje časa pridno pripravljali na praznovanje slovenskega kulturnega praznika. Trudili smo se, da bi ga proslavili čim bolj slovesno in da bi pri tem aktivno sodelovalo čim več učencev s centralne in z obeh podružničnih šol.
Dan smo začeii s prireditvijo Naša beseda na nižji stopnji (vsaka razredna skupnost je pripravila svoj kulturni program), učenci višjih razredov pa so se pomerili v znanju in književnosti, in to v obliki poučnozabavnega kviza.
Naši likovniki so medtem naslikali risbe s prizori in motivi iz knjig, ki so jih učenci brali za bralno značko.
Vse te dejavnosti so se zvrstile pred osrednjo slovesnostjo, ki se je pričela ob pol desetih in katere najslovesnejši trenutki so vselej tedaj, ko učenci prejmejo bralno značko. Letos smo na naši šoli podelili bralno značko že štiri-najstič zapovrstjo, prejelo pa jo je
Kulturni maraton
Letos je že četrto leto, odkar na naši šoli prirejamo ob 8. februarju — slovenskem kulturnem prazniku — kulturni maraton. Prejšnja leta je bila proslava za 8. februar izvršena kar v telovadnici z nastopi posameznih učencev. Ker so na takih proslavah sodelovali le nekateri učenci, smo se odločili, da način praznovanja slovenskega kulturnega praznika spremenimo in tako smo se odločili, da vsaka oddelčna skupnost pripravi petnajstminutni program kar v svojem razredu.
V šolo smo prišli kot po navadi ob osmi uri zjutraj. Do pol desetih so se vrstile proslave na nižji stopnji. Vsak razred je imel na razpolago petnajst minut, da je pokazal, kaj je pripravil. Na nižji stopnji sem si ogledala predstave četrtih razredov in predstavo prvega a razreda. Vsi so izbrali zanimive in vesele stvari, ki so njihove programe zelo popestrile.
Ob pol desetih do pol enajstih
320 učenefev od skupno 380, kolikor jih ima celotna šola s podružnicami vred. To je doslej naš rekord!
Pred podelitvijo bralnih značk smo se prijetno zabavali najprej ob igrici Rdeča kapica, ki jo je pripravila dramska skupina višje stopnje, nato smo poslušali recital in si ogledali nastop ritmične skupine.
Bralne značke je letos podelil znani mladinski pisatelj Vital Mal. Učenci so z njim pokramljali tudi o njegovih delih, ki jih je napisal za mlade (Roki rok, Vanda, Ime mi je Tomaž, Teci, kuža moj — po tej zgodbi je posnet tudi vsem dobro znani film Sreča na vrvici). *
Po kosilu so si mlajši učenci ogledali film Dolina miru, starejši pa so tekmovali v igrah z žogo.
Člani literarno-novinarskega krožka COŠ Gornji grad
v
na OS Ljubno
smo bili prosti, takrat je bila na vrsti tudi malica. Hitro smo po-malicali in se odločili, da bomo svoj program še enkrat ponovili, da se na sami prireditvi ne bi kaj •zataknilo. Že prejšnji dan so nekateri učenci pripravili razred in sceno, drugi so bili zadolženi za vabila, ostali pa smo izvedli program. Ura seje hitro pomaknila na pol enajsto in na vrsti smo bili mi, učenci 8. a. Učilnica je bila kmalu polna učencev in učiteljev, ki so si želeli ogledati našo prireditev. V naš program smo vključili petje in recitiranje. Bilje lep in pester, zato so bili gledalci zadovoljni. Ko smo s programom zaključili, sem si ogledala še prireditev 7. a in 8. b razreda. Tudi tu so bili programi veseli in pestri in vsi smo bili zadovoljni.
Ob dvanajstih je bil naš kultur? ni praznik zaključen in vsi veseli smo se vrnili domov.
Ivanka Pustoslemšek OŠ Ljubno ob Savinji Novinarski krožek
Naša oddelčna skupnost
Na začetku šolskega leta smo izvolili člane odbora O. S. Na sestanku smo sprejeli program dela za šolsko leto 1984/85. Naša oddelčna skupnost se sestaja vsako drugo sredo v mesecu. Pregledamo učne uspehe in ugotovimo, kaj bi morali popraviti ali narediti. Sprejmemo tudi razne sklepe, ki pa sejih člani O. S. večkrat ne držimo. Tako zmeraj na novo sprejemamo skoraj iste sklepe, ki pa jih še vedno ne izpolnjujemo.
Naša oddelčna skupnost se je udeležila delovne akcije zbiranja papirja. V delovni organizaciji Iskra smo dobili dosti papirja, skoraj za poln kontejner. Popoldne smo se zbrali pred šolo in začeli z akcijo. Iz Iskre smo nosili papir v kontejner. Akcije se niso udeležili oddaljeni učenci.
Člani O. S. se trudimo, da bi bili učni uspehi dobri. Med seboj si pomagamo. Dečki so včasih zelo nemirni, nagajajo deklicam in se podijo po razredu. Takrat jih me deklice komaj pomirimo.
Med učno uro pa tudi ni vse, kakor bi moralo biti. Smo zelo nemirni. Večkrat se rajši pogovarjamo, kot da bi poslušali tovarišico, ki nam hoče samo dobro. Tudi to seje poznalo pri končnih uspehih. Ugotovili smo, da se nismo dovolj potrudili. Sprejeli smo tudi sklep za drugo polletje, da se bomo vsi potrudili in na koncu šolskega leta dosegli dobre učne uspehe.
Polona Levar OŠ Ljubno ob Savinji Novinarski krožek
Bralci sporočajo
V zadnji številki našega glasila je bila na zadnji strani priobčena slika, ki kaže nekdanjo poštno poslopje. Zal pa je podpis zamenjan in torej napačen. Pravilno je torej: Poslopje nekdanje mozirske pošte, slikano med obema vojnama. V hiši je sedaj tehnična trgovina trg. podjetja Savinja.
Na pomoto nas je opozorila tudi Vida Vajd iz Ljubljane, ki piše, da je sosednja nizka hiša na sliki nekdanja Vajdova, spoznala pa je tudi osebe, ki stoje pred pošto.
Vsem, ki so prijazno opozorili na pomoto se zahvaljujemo, hkrati pa se oproščamo za nepravilno objavo.
TRGOVINE
PLIBERK-ŠMIHEL-LABOT

Tudi v letu 1985 vam nudimo: cenejši nakup kot drugje.
Zagotavljamo postrežbo v slovenskem jeziku!
Gornji grad in njegov nemški župan Haudek
„V petek, 14. julija t. 1. opoldne, ste mi na dvorišču deželnega urada očitali, da ne vodim pravilno občine v Gornjem gradu in da smo mi v Gornjem gradu zakrivili razmere, kakršne so sedaj. Pri tej priliki je bilo ndvzočih več oseb, ki so pozneje proti meni izražale različne pripombe.
Kar se tiče položaja v Gornjem gradu, si dovoljujem omeniti sledeče:
Razmere, kakršne so sedaj v Gornjem gradu, imajo svoj vzrok v nezadostnem zavarovanju. Ortsgruppenfuehrer Wippe in jaz omenjava v vsakem mesečnem poročilu, da je varnost pomanjkljiva in da smo proti početju banditov popolnoma brez moči. Znano je, da je policijska četa samo včasih po nekaj dni v Gornjem gradu. Akcije čete trajajo često po cele tedne. Kadar pride četa nato zopet v Gornji grad, ostane tam le po 1 ali 2 dni, včasih samo nekaj ur. Ta kratki čas uporabi, da se možje odpočijejo in očistijo. Kadar čete ni, je v mestu samo nekaj bolnih ali za borbo nesposobnih mož, ki imajo samo nalogo čuvati svoje bivališče. Žandarmerijska postaja je tako šibka, da ne more vršiti nikake vojne službe, razen tega pa nima nalogo vršiti
vnanjo službo. Kljub temu gremo civilni uslužbenci z nekaterimi žandarji (patrole po 6 — 8 mož) često ven, da vidi civilno prebivalstvo vsaj od časa do časa nekaj naših mož.
Znano je, da so v občini Gornji grad nahajajo stalno močnejše sile banditov, da imajo bunkerje in da prehajajo preko področja občine stalno močnejše bande.
Področja katastralnih občin Tirosek, Sv. Miklavž, Šta-ngrob, Sv. Lenart, Sv. Florijan, Meliše in Rovte ne prestopi niti policijska četa sama, ker so banditi tam popolnoma doma. Vse ceste iz Gornjega grada so stalno pod kontrolo banditov.
Pod temi okolnostmi me jedva zadene očitek, da sem položaj zakrivil jaz ali pa kak drug uslužbenec. To je samo vprašanje varnosti.
Poizkušam vse, da bi napravil razmere vsaj deloma znosne, toda jaz sem proti temu brez moči.
V vsakem poročilu o^položaju poudarjam, daje prebivalstvo popolnoma pod terorjem banditov. Tudi če bi ljudje hoteli biti z nami, jim banditi to onemogočajo s tem, da po-dvzemajo takojšnje kazenske ukrepe proti njim. Navzlic te-
mu pa mi ljudje še prinašajo obvestila, oddajajo živino itd. Te razmere sem opisal tudi skupno z Ortsgruppenfueh-rerjem gospodu vladnemu svetniku pri zadnji konferenci v Celju.
Okolnost, da se sedaj ne odzove mobilizaciji v vojsko in delovno službo niti en sam mož ali eno samo dekle, je pripisati nezadostni varnosti. Mnenja sem da se možje boje slediti vpoklicu, ker podvzemajo banditi proti njihovim družinam nasilne ukrepe. Take razmere pa ne vladajo samo v moji občini, ternveč segajo tudi v druge občine. Razumljivo, da trpi pod tem terorjem največ Gornji grad, saj meji večji del na Kranjsko in varnostne razmere se od jeseni 1943 postajale vedno slabše. Policija je imela deloma težke izgube in se brani iti na položaj, da se tako izogne nadaljnim izgubam. Nekaj mesecev po tem so se razvile razmere tako daleč, da je Gornji grad skoro odrezan od ostalega sveta. Ako bi jaz sam večkrat ne prinašal poročil iz Gornjega grada, bi Celje in Mozirje po cele tedne ne vedelo o pojavih band v gornjegrajski občini.
Pred nekaj dnevi me je obvestila pošta, da je ukinjen promet s paketi, priporočeni-
mi pošiljkami, denarjem iz Gornjega grada in da sprejema samo običajno pisemsko pošto brez vsakega jamstva.
V zadnjih dneh je prišlo v Gornji grad 10—12 mož goz: dne zaščite. Ti maloštevilni možje tudi ne bodo mogli izpremeniti ničesar v varnostnem položaju Gornjega grada. Boj proti banditski nadlegi je v danih razmerah v gornjegrajskem področju popolnoma izključen. Banditi imajo tudi podnevi popolnoma proste roke ter morejo početi, kar jih je volja in nihče jih pri tem ne ovira.
Ugotoviti moram, da je sodelovanje med civilnimi uslužbenci (gre seveda samo še za 2 — 3 može) in vojaško eksekutivo v Gornjem gradu brezhibno. Ako ste vi, gospod deželni svetnik, drugače poučeni, je to samo zlobno obrekovanje. Tudi sodelovanje civilnih uslužbencev in žandarmerije s civilnim prebivalstvom je, ako uppštevamo razmere, zelo dobro. Kadar pridemo s patrolami ven, vidimo, da se civilno prebivalstvo veseli (sedaj laže! Op. uredništva), čeravno tega iz strahu pred banditi ne more javno pokazati.
(Nadaljevanje prihodnjič)
Okrogle iz doline
Tudi v Bočni je pred vojno vzbujala veliko veselja vaška posebnost Krveska Zefa. Posebnost je tudi zaradi tega, ker je bila edina upokojena v kraju in posebno pa še zato, ker je bila upokojena rudarka. To pa je bilo v tistih časih zelo redko! Seveda pa je vrsto dogodivščin, ki so Zefo naredile za nepozabno. O tem kako se je s .s r.
Janezom tepla sem pred leti že zapisala. Tokrat pa bi želela povedati, kako je Zefa pregnala bolhe iz svojega skromnega domovanja.
tavila, tudi opremo v njej je naredila. Vsega se je lotila, kot kakšen moški. Že to je vzbujalo med ljudmi pozornost. Edini prebivalci koče poleg nje, so bili številni mački, vendar pa je Zofa vsakega izmed njih poimeno-
vala, tako ni bilo nevarnosti zamenjave.
Večkrat in rada je prihajala k moji mami, vsakič je katero »stresla«. Nekoč, bilo je okoli 'Velike noči, je spet prišla na klepet. Takrat se je po stari navadi vsepovsod temeljito čistilo, najbolj pa postelje v katerih je bila koruznica, saj posteljnih 'vložkov takrat še res nismo poznah. Ko je Zefa opazovala to premetavanje v hiši je potožila naši mami, da toliko trpi od nadlege bolh, ki da so se v njeni koči preveč udomačile. Kaj naj ■ stori proti tej nadlogi? Seveda je naša mama svetovala več
vanje posteljnine: Slednje je bilo potrebno podčrtati, sa je Zefa tožila, da zaradi bolh ne more spati. Posebno, je naročila mama, je treba poskrbeti za »kovtre« odeje, kjer so te živalce 'rade skrite. Zefe se je nasvet
prijel. Kmalu se je do nas slišalo, kako iztepava posteljnino. Seveda je morala s »kovtrom« posebno skrbno ravnati, ker'je bil na večih straneh nevarno načet — luknjičav. Zefa je seveda luknje skrbno zašila in pozneje pripovedovala naši mami, da je na ta način preprečila vdor bolh iz odeje, ko je tako temeljito zašila luknje in seveda hudobne bolhe niso mogle v napad...
Ob pustnem času so po vseh hišah pekli krape, pa je Zefa spet povprašala pri nas, kako nam uspe speči krape s takimi lepimi »kranclni«. Mama je pojasnila, da pac krapi morajo plavati med pečenjem po vrhu. Zefa je to vzela dobesedno in ker njeni krapi pač niso plavali po vrhu masti, jih je kratkomalo privezala na vrvico in tako pekla... Ni znano, ali so imeli njeni krapi tudi lepe »kranclne«, ki so ponos vsake gospodinje f
Marija Žmavc, Bočna 126
Predavanje za vojaške starešine
Zveza rezervnih vojaških starešin občine Mozirje prireja v okviru idejnopolitičnega izobraževanja in splošno vojaškega, oziroma samozaščitnega izobraževanja predavanja. Ta bodo: v Mozirju, 23. 2. in 23. 3. t. 1. obakrat ob 8. uri v sejni sobi SO Mozirje. Za Nazarje in Šmartno v Delavskem domu Nazarje 23. 2. in 23. 3. ob 16. uri. Za Gornji grad, Bočno in Novo Štifto v osnovni šoli Gornji grad 24. 2. in 23.
3.	ob 8. uri. Ljubno 23.2. in 23.
3.	ob 8. uri v osnovni šoli. Rečica v osnovni šoli 23. 2. in
23.	3. ob 16. uri. Za Luče in Solčavo v osnovni šoli Luče
24.	2. in 24. 3. ob 8. uri. Predavanj so se dolžni udeležiti vse starešine do dopolnjenega 60. leta, preizkus znanja pa je obvezen za vse starešine do 55. leta starosti.
' Najprej naj spomnim, da je Zefa svojo kočo kar sama pos- čistoče in temeljito prezrače-
Jožef Muhovič: otrok materije in prerok duha
Jožef Muhovič se je rodil v Lenartu (Sentlenartskem Vrhu) pri Gornjem gradu pred dobrimi 30 leti, 22. decembra 1954. Po maturi je študiral na Akademiji za likovno umetnost v Ljubljani, kjer je leta 1977 diplomiral (na slikarskem oddelku). Tu je nato končal podiplomski študij slikarstva pri prof. Janezu Berniku (1980) in grafike pri prof. Bogdanu Borčiču (1981). Vzporedno je študiral tudi filozofijo; z razpravo Logična struktura likovnega dela sije leta 1981 na Filozofski fakulteti v Ljubljani pridobil naslov magistra filozofije. Na istem področju pripravlja sedaj še doktorsko disertacijo z naslovom Vstop v likovno logiko.
Ukvarja se s slikarstvom, grafiko, filozofijo — estetiko in likovno teorijo. Zaposlen je kot asistent za likovno teorijo na Akademiji za likovno umetnost v Ljubljani (dela pa, ko da bi bil tik pred upokojitvijo).
Doslej je imel šest samostojnih razstav — Ljubljana (1981, 1982, 1984), Rečica ob Savinji (1983), Titovo Velenje (1984) in Celje (1984/85) — ter številne skupinske razstave — Edinburgh (Velika Britanija, 1975), Ljubljana (1976—84), Reka (1979, 1981), Pulj (1980), Sarajevo (1981), Kioto (Japonska, 1982-84), Maribor 1982, 1984), Ajdovščina (1982, 1984), Seul (Ju-
žna Koreja, 1983), Grevenbroich (ZRN, 1984) in Gradec (Avstrija, 1984).
S področja likovne teorije in estetike je napisal in objavil 15 teoretičnih razprav o strukturi oblikovalnega mišljenja ter projektiral kostume treh plesno-balctnih predstav, od katerih je eno posnela tudi ljubljanska televizija. V avgustu 1984 je kot predstavnik Slovenije sodeloval na XIX,. mednarodnih slikarskih dnevih, ki jih organizira štajerska deželna vlada (v Avstriji) v sodelovanju z Inštitutom za umetniško oblikovanje univerze v Gradcu.
Kdaj in kako si začel likovno delovati?
To je težko vedeti. Videti je, da je to dolgo rastlo v meni jn ne vem, če ne tudi iz preproste družinske tradicije. Stik z materijo in z oblikovanjem je v meni, saj so bili predniki ključavničarji in kovači več generacij nazaj (delali so štedilnike).
Po temperamentu, po smeri intelektualnega oblikovanja in po zanimanjih sem človek, ki bi se mu lahko reklo duhovni človek. Svet, v katerem sem živel, družinska tradicija in zahteve okolja pa so bili taki, da bi moral biti otrok materije, torej praktični človek. To dvoje se ie v meni na nek način
vseskozi mešalo. Likovnost je bila zame idealna rešitev, saj se v njej, to dvoje spaja v trdno celoto, ker imaš hkrati opravka tako z duhovnimi opredelitvami kot s konkretnim stikom ž materijo. To me je privedlo do Obdelovanja in oblikovanja železa, in sicer iz preproste potrebe po tem, da ti material nudi velik odpor, tako da tvoja misel dobi čisto in jasno obliko.
Z oblikovanjem železa se hočem znebiti virtuoznosti, »lahke rok^«. Zamenjave mi ustrezajo. -Zato imam tudi izmenjave (alternacije) teorije in t. i. čiste likovnosti, kar gre čisto dobro skupaj. Naj povem s primero: V neki sobi ti lahko zelo smrdi, ko vstopiš, potem pa se navadiš in ti ne smrdi več. Sliko lahko delaš dolgo časa in misel se tako zelo vtopi vanjo, da ne vidiš hiti napak niti novih, svežih možnosti. Takrat jo je najbolje pustiti, obrniti k steni, in delati kaj drugega. Ko se vrneš k njej, vidiš napake in nove možnosti.
Začetka svojega delovanja ne vidim. V zadnjih razredih osnovne šole in v gimnaziji sem 'odkrival risbo in sem se zelo zanimal za te stvari. Potem pa je to rastlo samo od sebe.
Zanalizirala sva torej vzroke, ih
ti se mi zdijo mnogo važnejši kot kak datum.
Zdaj si pri železu. Pa naprej?
Mislim, da je možnosti neskon-čno.Izrazil je na razpolago še in še in ni važno to, katero izrazilo imaš, ampak kakšna je duhovna likovnopojmovna struktura, ki jo materiali zahtevajo in navdihujejo.
Na železo sem prišel, ker je papir dajal za moj občutek premalo odpora moji misli. Na papirju lahko vse zamisli uresničiš zelo hitro, ker tam naravne zakonitosti delujejo drugače, na vidni osnovi. Na , njem statično nemogoče konstrukcije »stojijo«, v železu pa si tega ne moreš privoščiti. Misel tu postane predmet v pravem, zelo _ konkretnem smislu.
Saj res: kaj si — grafik, slikar, kipar, pedagog, filozof, teoretik?
V jedru sem likovnik. Likovnost lahko prodira navzven na veliko različnih načinov: preko teorije, slikarstva, kiparstva, grafike in končno tudi, prek pedagoškega dela z likovnostjo. Le tega si ne pustim odvzeti, da bi bil likovn k v jedru, kajti nočem se ozko specializirati na eno samo področ Izbiram pač področje, v katerei ima struktura moje likovne misli največ možnosti za polnokrvn. oblikovni izraz. Različna likovna področja s svojimi zakonitostmi in posebnimi likovnimi učinki so zame bolj »orodja« -kot pa domene strokovne pripadnosti. Gre mi za tisto, kar ta področja v temelju združuje, in to je LIKOVNI JEZIK.
Peter Weiss
Na sliki je videti nekdanjo gostilno Pri pošti v Mozirju. Sedaj je v tej stavbi Kompas, zapisi pa trdijo, da je tu bila najstarejša gostilna kraja, saj se omenja že davno, 5. februarja 1581 je v »tabrni Sivec«, tako se je takrat imenovala, obedoval ljubljanski škof Konrad Glušič s svojim številnim spremstvom. Že pred prvo vojno pa je tam razvijal začetke tujskega prometa v kraju Anton Goričar.
Dežurstvo Elektro Celje — nadzorništvo Nazarje — april 1985
Od 1. 4. do 7. 4. Jeraj Franc , Prinova, tel. 831-910 Od 8. 4. do 14. 4. Marolt Marko, Mozirje, tel. 831-877 Od 15. 4. do 21. 4. Lever Peter, Paška vas, tel. 884-150 Od 22. 4. do 28. 4. Nadvežnik Srečo, Nizka, tel. 831-706 Od 29. 4. do 5. 5. Jeraj Franc, Prinova, tel. 831-910
V primeru kakšne spremembe pokličite elektro Celje tel. 25-841, kjer dobite potrebne informacije
Kino Mozirje v aprilu
2. DELO ZA DOLOČEN ČAS^— jugoslovanski film
4. MOJ OČE ZA DOLOČEN ČAS —jugoslovanski film
4. GOSJI PASTIR MATIJA — madžarski film
6. 7. NEPREMAGLJIVI GLADIJATOR — italijanski film
9. KAKO SE REŠITI SVOJEGA ŠEFA — ameriški film
11. VRNITEV V ŽIVLJENJE II. DEL — ameriški film
13. 14. KAČA V ORLOVI SENCI — Hong-Kong — karate
16. SEDEČE RAČKE — ameriški film
18. STUARDESA IN RAZBOJNIKI — italijanski film
20. 21. ZELJNATA JUHA — francoski film
23. TOPLI OBROK — ameriški film
25.	ŽIVI OGENJ — francoski film
27. 28. KAMJON SMRTI — ameriški film 30. JUŽNJAŠKA UTEHA — ameriški film
Kino Ljubno v aprilu
2.	IV. DEKLETA — kanadski film,
6. — 7. IV. OTROCI S POSTAJE ZOO — zah. nemški film
9.	IV. FANT KATERI OBLJUBLJA — domači film,
13.	_ m. iv. LJUDJE MAČKE — ameriški film,
14.	VI. ROBIN HOOD — otroški film,
16.	IV. POLICAJKA — francoski film,
20. — 21. IV. PSI VOJNE—ameriški film,
23.	IV. ČARLI IN VEN Dl — KAKO IZGUBILI NEDOLŽNOST -italijanski film,
26.	IV: RJOVENJE — ameriški film.
27.	— 28. IV. SEDEM GLADUATORJEV - italijansko-španski film,
30. IV. ROLER BUGI — ameriški film,
Kino Nazarje v aprilu
3.	Tesna koža, jugoslovanski — komedija
6 — 7. Borba titana, angleški — mitološki spektakel
10.	Emanuela kraljica sadosa, grški — erotski 13.—14. Lov do smrti, ameriški— avanturistični
17.	Vrata raja, ameriški — vestni
20 — 21. Meč kateri prinaša smrt. Tt.rško-italijanski avanturistični
24.	Flash Gordgn, ameriški — fantastična — avantura
27 —- 28. Bojevniki iz hrama Kung-fua, japonski — karate — spektakel.
Kino Gornji grad v aprilu
6 — 7 aprila AMERIŠKI FILM »VANDA NEVADE«
13 _ 14 aprila AMERIŠKI FILM »PSI VOJNE«
20 — 21 aprila ITALIJANSKI FILM »JAZ IN NILSKI KONJ«
27 — 28 aprila ANGLEŠKI FILM »NAPAD NA PLOŠČAD DŽENIFER«
Matična kronika za februar
POROKE:
1.	ERMENC Franc, star 24 let. strojni tehnik iz Florjana pri G. gradu 2 in KAK ER Marija, stara 22 let, šivilja iz. Konjskega vrha 11
2.	FUŽiR Vinko, star 25 let, kmetijski tehnik iz. Lepe njive 21 in USAR Marija, stara 22 let, prodajalka iz. Lepe rijive 42
3.	BLATNIK Janez, star 27 let. kmet iz Žlabra 15 in ŠPES Marjeta, stara 23 let, prodajalka iz Bočne 162
4.	t ' VK Marjan, star 22 let, avto lehanik iz Nazarij 181 in ZIDA Kri Mafija, stara 17 let, dijakinja iz SP. Pobrežij 14
5 BL-HZNIK Anton, star 30 let, dipl. ing. gozdarstva iz. Luč 180 in -PAHOVNIK Marija, stara 22 let, gradbeni tehnik iz Luč 93 SMRTI:	L
■1. ZAGOŽEN Anton, star 65 let, upokojenec iz Dola 1
2.	ERŽEN Franc, star 77 let, upokojenec iz Zävodic 11
3.	ZUPAN Ladislav, star654et, up-
kojenec i/ Z: vodic 12
4.	KREFi Franc, 1st ar 75 let, upokojenec iz. Nizke 14
5.	ŽUNTTK Ivan, star 71 let, upokojenec iz ‘ eritjanža 1
6.	7 L rAvK Mihael, star 81 let, upokojenec :/. Šentjanža 54
7.	CAJN ,iR Jožefa, stara 84 let, upokojenki- iz Primoža pri Ljubnem 30
8.	MIKEK Marija, stara 89 let, preuzukarica iz Lepe njive 9
• 9 ZUPAN Marija,stara 59 let, kiriečka delavka iz Šmihela 38
10.	VOLER Jera. stara 62 let, gospodinja iz Podvolovljeka 33
1 L PLESNIK Angela, stara 79 let, upokojenka iz Podvolovljeka 13
EEE3 NOVICE
„Savinjske novice” Izhajajo mesečno - Izdaja SZDL občine Mozirje - Urejuje urednički odbor - Glavni In odgovorni urednik Aleksander Videčnik - Fotografska priprava Ciril Sem - Uredništvo In uprava: Mozirje 175, telefon: (063) 831-609-Žiro račun pri SDK ekspozitura Mozirje, številka:
52810-637-55424 - Savinjske || novice, glasilo SO Mozirje -Rokopise, objave In oglase Sj za vsako številko sprejemamo do10. v mesecu - Stavek, filmi in prelom DIC, tozd Grafika Novo mesto - Tisk na rotaciji Ljudske pravice v 't Ljubljani - Po mnenju IS j SRS, Sekretariata za Infor-I macije (št. 421 1/72 z dne - 9. maja 1973) Je časopis oproščen davka na promet proizvodov.