40
Pismo iz Črne gore
@;prejmite pismo, dragi bratje in sestre slovanske, ^jp iz najmanjše in najrevnejše slovanske zemlje.
Mislim, da ste pač že čuli o Črni gori; menda pa le ne veste, kakšen je naš svet.
Pri nas živi tale pravljica: Ko je Bog ustvarjal zemljo, je nosil v vreči kamenje ter delal brda in gofe. A ko je prišel k nam, se mu je vreča pretrgala, pa je padlo na naš svet največ kamenja. In zato je, pravijo, pri nas samo skalovje in pa karaenje.
In res, malokje na svetu je na tako majhnem prostoru toliko hribov in gor kot pri nas. Drugje so po hribih gozdi, njivc in livadc; pri nas pa malodane sam gol kamen. Le tupatam je peščica zemlje, kjer sadimo krompir, sejemo koruzo ali žito ali pa raste pičla travica za koze in za drugo blago. Vse drugo je gol kamen. Lehko hodite dolgo, dolgo, pa nc boste videli nc hroščka, ne ptička. Pa kjc naj se vzame hrošček, ko nima na kamnu kaj jesti; kje naj se vzame ptiček, kjer ni niti hroščka.
Težko življenje živimo na tako revni zemlji. Toda mi, Črnogorci, imamo vendar to svojo zemljico tako radi, kakor da je od suhega zlata. Ljubimo jo, saj je to domovina naša. A kakšen bi bil sin, ki bi ne ljubil svoje domovine?
Vem, da tudi vi, bratje slovanski, tako ljubite svojo  domovino.   Zato  vas pozdravlja  vaš  brat  iz    I Črne gore.                                                                       I
Preložil   Jožef Gruden