faiimoristično-satiričen list.
lakaja dvakrat na itiefcee.
Velja celoletno 3 gold., za pol leta 1 gokl. 50 kr., za eet?t leta 80 kr. Posamezni listi se prodajajo po 12 kr. — Dopisi naj se frankujejo. — Bokopisi se ne vračajo. — Vredništvo in opravništvo je v Ljubljani na glavnem trgu št. 12 v I. nadstropji.
Jaz dr. I >olii ScliaiFer
se spodobno predstavljam slavnemu občinstvu.
Pred 30 in nekoliko leti se je ljubljanskemu mestu	V tej zadnji lastnosti sem se zlasti obnesel pri neki
prigodila nezaslužena čast, da sem se v njegovem ozidji aferi v druzem razredu, sicer sem pa rastel na pameti in
rodil jaz od gosposkih stari šev, kar je uzrok, da sem isti-	na telesu tako dolgo, da sem dosegel svojo sedanjo
nit „Laibacher Stadtkind".	velikost.
O svojem življenji na gimnaziji in na vseučilišči. Vam pri najboljšej volji ne morem povedati nič posebnega. Ko sem postal doktor, sem se vrnil v Ljubljano, kjer mi je neka teta zapustila hišo, da sem sedaj „zweimal ver-stockter Hauslierr".
To je bila pametna misel od moje tete! Prvič je bilo pametno, da je hišo imela, drugič da jo je meni sporočila in tretjič da je umrla.
Kot posestnik hiše v svojih prostih urah — kterih imam 24 vsak dan — gledam skozi okno in premišljujem, kdo je bila pač tista brumna duša, ki je omislila čudno svetilnico na znamnji pred bolnišnico in kaj so bili uzro-ki? Kdo je pač zagrebel tiste kostenjake, ktere so izkopali, ko so popravljali mojo hišo? In še več enacih misel mi časi roji po glavi.
Vsake kvatre enkrat pa imam velik praznik. To je vselej takrat, kedar je zbor konstitucijonalnega društva ali pa mestnih očetov, med ktere sem tudi jaz prišel in z menoj 29 tovaršev kakor Savel med preroke.
Po znanem pregovoru: „Ce manjša žaba, bolj kriči" tudi jaz, kot najmanjši mestni oče, veliko klepečem, kakor znane vremenske žabe v sklenici (glej podobo, ktera je le zbog tega tako slabo izpala, ker imam kakor nemec pravi: „eiu nichtssagendes Gericht!") Sicer moji govori nemajo logike, pa vendar mislim, ka delam jaz visoko politiko, kakor se misli o žabah, da dež izprosijo. Kedar splezam na lestvico starih fraz, takrat imponujem filistrom, moj govor in moje ime se prestreljeno tiska v „Tagblattu" in celo v očeh ženskega spola dobi moja ničevost nekako veljavo; vse pravi, da sem „ein Teufelskerl".
Slovencev ne morem, kakor šurka v juhi ne, zato v vseh svojih govorih po njih udriham, ker tako se zadobi slava dober kup in brez mnozega truda, tako se zadobi tudi „Fleisszettel" od gosp. Dežmana, našega mojstra in preroka.
Vse moje dejanje in nehanje pa se suče okolo žensk — pardon, ustave. Ustava je vse, ona je začetek in konec, laž in resnica, smeh in jok, sploh pa meni tako potrebna reč, kakor hromemu beraču hirglje, ali pa. gledal išči ni m igralcem kulise, kajti z ustavoj vsaj nekoliko zakrivamo, kaj se za kulisami godi — in izgovor je dober, če je iz trte izvit.
Sicer sem pa znan, kot vesvoljni „Courmacher", kot nov Amorček brez perut in brez pušic, ktere slednje bi mi sploh ne rabile, ker škiljim in bi tako na desno streljal, na levi pa zadel.
Lahko bi še kaj povedal, pa spominjam se izreka: „Tant de bruit pour une omelette", ali slovenski: „Skoda za groš"!
V prihodnjem listu „Sršenov" se vidimo spet! Servus!
Pesem „Sršenov".
Oj sršeni izletite, Po slovenskih tleh hitite, Kar nam kvarno, to pikajte! Vragu nikdar mir ne dajte! Brrzz, brrzz! le naprej! Dokler je nemčurjev kaj!
Le slabosti vse odkrite Vtipom, satiroj solite, In za vedno liujše boje Združite še nove roje! Brrzz, brrzz! le naprej! Dokler je nemčurjev kaj !
Se Vam bodejo grozili, Vas črtili, Vas lovili, Pa brez straha jim v roko Želo tisnite globoko!
Brrzz, brrzz! le naprej! Dokler je še vragov kaj!
Tud' če na domačem polji Ne vrši se vse po volji, Opikajte ljudi mlačne Lastne slave, časti lačne! Brrzz, brrzz! le naprej! Dokler je še mlačnih kaj!
Ko se niste še rodili So Vas že na smrt sodili. Živi, čvrsti, le pikajte In pardona ne davajte! Brrzz, brrzz! le naprej! Dokler je „sršenov" kaj!
Ktera država je najmanjša?
To vprašanje se je že čestokrat stavilo. Rekli so nekteri, da je ona deželica v nemškem „bundu" najmanjša, kjer ne morejo niti keglišča napraviti na lastni zemlji, ker bi krogle letele v sosedno deželico, kar bi uzročilo ravs in kavs, naposled celo vojsko.
Drugi zopet so smatrali ono državo kot najmanjšo, ktera ima tako malo vojakov, da oficirji niti taroka igrati ne morejo, ker jim manjka tretjega.
Se drugi pa so trdili, da je ona dežela najmanjša, ktera tako malo davka plačuje, da mora njen deželni oče nositi čevlje na kveder.
Mi pa po svojej priprostej pameti smelo izrekamo, ka se nam cislajtanska Avstrija dozdeva kot najmanjša država, ker nima lastnih ljndi, da bi jej bili ministri, ampak si jih mora izposojevati.
,, Sršeni".
Časnikarska dostojnost.
Gospod oziroma Monsignore Luka Jeran so v svojem cerkvenem „Hanns-Jorgel-nu" v nekem spisu Garibaldiju kot „epitheton ornans" nadeli ime: ,,zeleni kušar" in ,,kos gnjilega mesa". Ko bi časniki, kteri se strinjajo z nazori Garibaldija in svobode sploh, posnemali pisavo „ Z god nje Danice" bi utegnili, o gosp. Luki Jeran-u govoreči rabiti sestave kakor: ,,višnjeli zelot", ,,črna suknja ovsenoj slamoj nabasana", i. t. d. i. t. d.
Pogovor na ulici
Janko: Brate, kaj misliš, kako bi se najprimernejše imenovali nemčurski poslanci, ki ne hote v deželni zbor in se kujajo? Stanko: Hm! menda nstavoverni ku — ku — kujoni!
Star pregovor se glasi: „Kdor hoče iti na Dunaj, mora pustiti trebuh zvunaj". Ko bi v denašnjem političnem položaji hoteli naši poslanci v državni zbor na Dunaj, bi morali pustiti vsaj glavo zvunaj.
Analogija.
Bratje Cehi imajo med druzimi vodji grofa Clam-Martinica, Magjari grofa Andrassy-ja, Slovenci pa grofa Barbo-ta. Honny soit, qui mal y pense!
Pesem o globi.
(Napev kakor: „Moj očka so rekli:")
Gospod Wurzbacli so djali: Oj to pa ne gre, Da se nam že Slovenci V gledišči smeje!
Pa jim bom že zabranil Vsak extempore, Bodo škodo trpeli Na svojem portemonnaie.
Pa so briča poslali Do Nolli-ta fajn, Pa je rekel, da hoče Ga videt' Premerstein.
Ga Premerstein praša: Je li vse to res? Se Nolli odreže In smeje skor vmes.
Pa so rekli in djali, Če če bit' gotov Pa mora koj plačat' Šest desetakov.
Tako je ravnala Naša vladna oblast, Pa globo bo plačal, Kdor dnar bi smel krast'.
Se je Nolli pritožil In djal: ,,Dos bar bos!" Bodo sodci dobili Morebiti dolg nos.
To je pesem o globi In komur je všeč, Nevoljin poreče: Le škoda da j' preč.
JFilotlem.
*
* *
Francoski časnik Gaulois
piše: ,,Strela je zadnjič jako pametno misel, treščila je v Saint Denis in ubila bavarskega oficirja".
Vrag vedi, zakaj ima strela tako pametne misli samo na Francoskem!
imela
Pojasnilo.
Da ne bo neprijetnih pomot in prepirov naznani in izreče podpisani enkrat za vselej, da s svojimi znanimi besedami:
„Apparent rari nantes in gurgite vasto" nikakor ni cikal na one štiri (!) mladenče, ki so letos stopili v prvo leto bogoslovja.
S spodobnim spoštovanjem
Virgilij,
pesnik v pokoji.
Olimp, na s. Lukeža dan.
Nekemu društvu v Mariboru.
„Padat' vidim listje, veje Komaj deblo še stoji!" To nasledki so ideje —) Se po-Lastne trmoglavosti! ) navija.
Poreden odmev.
Kdaj pridemo do zedinjene Slovenije?
mje!
Koliko je nemška požarna straža že pogasila?
— pila!
Ali je ljudski učitelj res dobro plačen?
—	lačen!
Kdo je med nemčurji največi genij?
—	še ni!
Ali ima mnogo obiskovalcev nemško gledališče?
—	išče!
Kdo hodi po zimi na Golovec?
—	lovec!
Ali so res nevarni in škodljivi oo. Jezuiti?
—	zviti!
Komu je največ koristila razstava na Ptujem ?
—	tujim!
Ist Jemand unter den Verfassungstreuen wirklich liberal ?
Odmev; Nix deutsch!
lahko
Izrehi slavnih možakov,
Mulej na Vrhniki: Hudiča, pozabil sem!
Učitelj Močnik: Učitelji imajo že toliko plače, da izhajajo! (Odmev: Ajaj! O — o — o — o!)
V. C. Supan: Gospoda moja! Tako piše veleslavni „na-tionalokonom Carev", (patetično) in jaz sem ga bral, gospoda moja! in Carey ima prav, in ker ima Carey prav, je to istina, zato jaz predlagam, da ... .
Horak: Dank' ich fiir das Ve'rtrauen, (Vertrauen) werde Mandat annehmen!
Ertl: Caramba!
Hripav glas: Sedaj nam ne treba svobode, jo bomo že pozneje dobili!
Muha pijana: Ma, kaj hudiča delaste?
Resnična prigodba.
V Ljubljani je znana krčma „pri kolovratu", v ktero mnogo ljudi zahaja. Prigodilo se je, da je pri eni mizi vkup sedelo več Slovencev in neki c. kr. uradnik, pa jako siten in zopern nemčur, kterega nikdo trpeti ni mogel. Eden izmed Slovencev jo imel seboj svojega psa, kteri je po svoji pasji naravi svojemu gospodarju se do-brikal in nanj skakal, tako da mu ta konečno reče: „So leg' dich nieder, Sultel!"
„„Sprechen Sie denn mit Ilirem Hund nicht slove-nisch?"" špikne omenjeni nemčur in si misli, zdaj sem mu jo pa zasolil.
A Slovenec mu hitro zavrne: „Ich spreche mit jedem Hund deutsch!" „„Wie meinen Sie das, hat das einen Bezug?"" „Keinen andern, als dass ich, wie Sie sehen, jedem Hund deutsch spreche".
Naš poročevalec nam ni povedal, zakaj je tem dvogovoru omenjeni nemčur vtihnil, med tem ko se je vse v krčmi krohotalo, morebiti pove sam razloge, če dobi te vrstice v roko.
mit
po
Pri razstavi na Ptuj i
je neki gospod Miiller nemške pevce naslednjimi slovi nagovoril:
„Im deutschen Liede liegt der Fortschritt, im deut-schen Liede liegt die Freiheit, im deutschen Liede liegt die Kunst."
Človek treznega duha mora nehotoma prašati: Wo liegt denn eigentlich der Herr Miiller?
Harotlnl pregovori v novi oMIkl.
Je tema, kakor na Sentpeterskem predmestji. Nobena smereka ni tako kosmata, da bi je sekvester (na Gorenjskem) po grlu ne spravil.
Govori, kakor bi dr. Schaffer-je vezal. Boljši je enega Keesbacher-ja spoditi, nego tri Urbase v službo vzeti.
Po budi nemškutariji nektere deželne uradnike rada glava boli.
Komur bog pamet da, temu da tudi deželno od-borništvo.
Pokroviteljstvom se daleč pride. Bog je visoko a svoboda še daleč. Kdor prilizovanja „špara," sam v jamo pade. Deželno odborništvo ne pade daleč od Horakove rodbine. Beust Avstrijo do praga, Bismarck Avstrijo čez prag. Kar Nemec ne zmore, grof Andrassy pripomore. 0,uidquid delirant reges, plectuntur
Slovani.
Dramatičen odlomek
posvečen policijskemu svetovalcu gospodu Ahčin-u.
(Cas: l/29 ura zvečer; kraj: gostilnica „pri zvezdi" na Poljanah.
Osobje: A in B, več gostov, natakaric i. t. d.
A.	vstane, vzame klobuk in se pripravlja na odhod.)
B.	„Was, Herr Rath, gehen Sie schon um }/29 Uhr nach Hause?"
A.	Ja, nach Hause gehe ich, nach Hause, glauben Sie ich gehe in ein — Haus? Ist das eine flegelhafte Frage! Nach Hause gehe ich, dass Sie es wissen!
B.	Aber ich meinte ja nichts boses, ich wollte nur "das Vergniigen lhrer wertlicu G-esellschaft —
A. Nach Hause gehe ich, ja nach Hause! Die Frage ist flegelhaft, schickt sich gar nicht fur einen Landes-schulinspector! Flegelhaft! Nach Hause gehe ich, nach Hause, dass Sie es wissen! Nach Hause!
(Odide.)
({las izmed občinstva: Ali je ta gospod A. morebiti policijsk svetovalec?
Drugi glas. Da!
Prvi glas. Tedaj mi je vse jasno.

Zi
pmMm*
Pozor! Pozor!
Prosimo, blagovolite vstopiti! Za malo novcev lahko gledate čudovite reči, tedaj pozor!
1.	Zvonec, kterega zaporedoma nosijo slovenski igralci in pevci po Novičnem referatu.
2.	Tisti raki, kterim je že marsikdo, zadnjič celo" Beust žvižgat šel.
3.	Las, kterega smo profesorju Pirker-ju vrh glave izruvali.
4.	Velik kos Lesarjeve nesebičnosti, (posebno zanimivo!)
5.	Tri dlake iz kralj Matjaževe brade.
6.	Zaljubljeno pismo, ktero je poslal povodni mož neki Krakovčanki.
7.	En lot volne, namočene nemškoj pravicoljubnostnoj. (Unicum!) (Se nadaljuje.)
zvečer ni sta zbog
Iz Ljubljane: Monsignor Luka Jeran pobira milodare za Garibaldija, kteri je postal ud katoliškega društva v Ljubljani in se vpisal v bratovščino čistega „ška-pulirja".
Iz Maribora: Baron Carneri in Baron Rast vkup izdelujeta veliko slovensko slovnico. Iz Radoljice: Gospod Wurzbach je predsednik odboru, da
se osnuje tabor v Lescah. Iz Berolina: „011e Willem" denes do osmih izpil niti kapljice žgane pijače. Bismarcku tega pognala dva nova lasa. Iz Ljubljane: Barbo, Kosta in Tavčar strašno agitujejo, da bi dr. Zarnik postal deželni odbornik.
—	„Brencelj" je izdal denes prvo številko, v kteri ni Dežmana in „prokletih grabelj."
—	V celem mestu ni niti enega nemškega dopisa.
—	Sinoč sta dr. Zarnik in svetovalec Kromer v čitalnici pila bratovščino. — Gosp. Blaznik je podpisal 100 akcij za narodno tiskarnico, ktero memo-grede povedano, ,,Schwindel" imenuje; lastno tiskarnico pa je dal Matici (za 80.000 gld.) v dar. Slava mu!
V časnikih se berejo čudne, do zdaj nepoznane lastnosti grofa Beusta, med drugimi tudi izraz: „selbstlose Hingebung". Ali bi se to ne imelo brati: „Selbst (Tiir-ken-) Loose Hingebung?"
Radoveden jezikoslovec.
V obrambo.
Odgovorni vrednik in založnik Ivan Železnikar. ^ ■ '
/	v
Neki dopisnik je zadnjič poročal v „Slovenskem Narodu" o zastopnikih Sloven.ev v Trstu ter zlasti mene napadal, ker nisem vstal in dokazal vladnemu komisarju da imajo Slovenci učiteljev in knjig, kolikor treba, samo, da vlada volje nima ter da sem sedel kakor za stavo in niti besedice črhnil za Slovence. Temu napadu nasproti se moram opravičiti. Tedaj bodi povedano enkrat za vselej slovenskemu občinstvu, da sem se ravnal po latinskem pregovoru : v „Si tacuisses, philosophus mansisses" in po slovenskem „Če molčiš, se desetim odgovoriš, če pa govoriš, pa še enemu komaj". Tako sem tedaj filozof (?) ostal in se vsaj desetim odgovoril. Vrh tega naj se pa tudi pomisli, da sem že za mladih let v znani pesmi „Hej Slovani" pel med drugimi:
„Mi stojimo — pevši, kakor zidi grada" znano pa je, da zidovi nikdar ne pojo, da je tedaj moje geslo sploh le molčanje. Toliko za zdaj moje opravi-čenje. Sicer pa brez zamere.
Franc fesuar.
zastopnik Slovencev v mestnem zboru v Trstu.
Listu je pridjana inseratua priloga.
Prihodnji list izide prve dni decembra.
##
Natisnil F. Skaza in drugi v Mariboru.
jjiitm