steklar Izhaja od leta 1959 Letnik XXX, št. 4 Hrastnik, 13. 4. 1989 GLASILO DELAVCEV STEKLARNE HRASTNIK Na delavskem svetu sprejet program ukrepov Za boljše poslovanje in višje osebne dohodke Na letni konferenci sindikata delovne organizacije Steklarna Hrastnik in na seji delavskega sveta, na katerih smo obravnavali vprašanje poviševanja naših osebnih dohodkov, je bilo sprejeto tudi stališče, da je treba še v marcu pripraviti in sprejeti poseben program za izboljšanje našega poslovanja, ki naj bi nam na določen način pomagal ustvariti večji dohodek in s tem boljše osebne dohodke, ★ ★ ★ Na osnovi teh sklepov je zdaj izdelan program ukrepov, ki je izključno kratkoročnega značaja. Njegov namen je, da pričnemo predlagane ukrepe izvajati takoj, kar pomeni, da naj bi se takoj povečal tudi ostanek dohodka, ki ga potrebujemo za osebne dohodke. Večina predlaganih ukrepov je takih, da neposredno vplivajo na povečevanje ustvarjenega dohodka, nekaj pa je tudi takih, ki naj bi vplivali na delovno disciplino in na primerno razpoloženje do dela. ★ ★ ★ Za dosego omenjenega cilja predlagamo naslednje ukrepe: • Ker pomeni vezava sredstev v zalogi gotovih izdelkov, glede na znane obrestne mere, velik strošek, je ustrezna služba v delovni organizaciji zadolžena, da do konca letošnjega leta zmanjša zaloge gotovih izdelkov za najmanj 10 odstotkov. Tu je treba dati prioriteto prodaji zalogam, ki so že dalj 'časa v skladiščih;-Enako je treba zjj|: žati stroške nabave na minimum. Ti stroški v nobenem mesecu ne smejo preseči 50 odstotkov vrednosti prodaje. • Ker-smo v zadnjem času skoraj zaključili I. fazo rekonstrukcije zme-sarne in s tem pridobili ustrezne silose oziroma prostore za skladišče surovin, mora ustrezna služba zmanjšati stojnine, v primerjavi z letom 1988 za najmanj 80 odstotkov. • Ker imamo velike možnosti za uvoz potrebnih surovin in drugih materialov, glede na sklenjene kooperacijske pogodbe s tujimi partnerji, se mora komerciala orientirati tako, da bomo vse tiste materiale in surovine, ki so cenejši iz uvoza, kupovali v tujini in tako zniževali stroške. Posebej moramo v naši delovni organizaciji takoj proučiti možnost kompletiranja plafonjer z ustreznimi armaturami. Ker nam sedanji carinski predpisi omogočajo uvoz zaradi izvoza, kar v naši delovni organizaciji dejansko opravljamo, je po tem Sistemu treba zagotoviti najmanj 8000 ton peska (visoko kvalitetnega) in najmanj 2000 ton sode. Prav tako je po enakem sistemu treba opraviti ves uvoz barv, ki jih potrebujemo v obratih za dodelavo. Po podobnem sistemu moramo delati tudi pri uvozu vseh drugih materialov, ki jih uporabljamo pri izdelkih, namenjenih za izvoz. • Zaradi izredno visokih; cen kartonske embalaže na domačem trgu, je treba takoj dobiti ustrezne ponudbe in začeti uvažati potrebne količine. • Glede na porabljeno količino peska bi morala biti naša proizvodnja stekla večja za najmanj 8000 ton. Do razlike prihaja delno zaradi prevelikega razsipa, delno pa zaradi nesmotrnega izkoriščanja surovin. Posledica tega je, da »proizvajamo« velike količine črepinj, ki jih nato odlagamo na smetišče ali pa po izredno nizki ceni prodajamo Dinosu. Če bi porabili le približno 75 % izgubljenih črepinj, kar je s tehnološkega stališča povserfi mogoče, bi po ocenah iz lanskega leta prihranili približno 200 milijard starih dinarjev. Ker se cene surovinam vsakodnevno zvišujejo, bi bil ta prihranek letos že bistveno večji. Zaradi tega bi morali takoj začeti uresničevati že pripravljeni načrt za postavitev silosov za hranjenje črepinj, ter zagotoviti njihovo smotrno porabo z vračanjem v proizvodnjo. • V srednjeročni program, ki smo ga sprejeli za čas od leta 1986 do 1990, smo zapisali', da bomo letno zmanjševali število zaposlenih po 5-odstotn| stopnja Tako smo se odločili,, ker je nesporno ugotovljeno, da je v kolektivu preveč zaposlenih in da je tudi zato, naša storilnost sorazmerno nizka. Zaradi te ugotovitve bomo tudi v letošnjem letu zmanjševali število zaposlenih, kar bo mogoče z naravno^fluktuacijo, primere tehnoloških viškov, pa bomo poskušali reševati s prekvalifikacijami in z ustreznimi prerazporeditvami. ★ ★ ★ Da bi lažje izpolnilifto nalogo, b.omo nadaljevali z posodabljanjem tovarne tako, da bomo še v letošnjem letu z lastnimi sredstvi in z ustreznim tujim kreditom nabavili tri kontrolno-pakirne linije. Te naj bi zagotovile konstantno kakovost izdelkov, obenem pa nadomestile približno 40 delavcev. • Z vprašanjem storilnostmi primer- nih odnosov v delovnem kolektivu je neposredno povezano vprašanje oblikovanja in delitve osebnih dohodkov. Doslej- smo sprejeli že vrsto stališč, da moramo na tem področju v i. polletju letošnjega leta storiti določen premik. Trenutno so izdelani predlogi, po katerih naj bi spremenili način oblikovanja stimulativnega dela nagrajevanja »Naša letna konferenca se odvija v času izredno zapletenih družbenih razmer, ko vsako realno presojanje nima pravega pomena, saj- smo iz ekonomskih kategorij prešli v politiziranje, pri tem pa marsikje pozabili, kako pomembno je misliti na jutri, se ozirati v prihodnost, ali se celo vprašati, kje bo v delovni organizaciji, kot tudi korigira-TP sam'pravilnik o delitvi osebnih dohodkov. Naloga delavskega sveta in družbenopolitičnih organizacij;; je, da to nalogo izpeljejo čimprej. ★ ★ ★ Ninamen programa, da bi ga pisali in razširjali v nedogled, temveč da teh nekaj točk čim prej "uresničimo. Prepričani smo, da se večina tega, kar je v njem, navedeno, da uresničiti, še zlasti, če upoštevamo spremenjene predpise v gospodarstvi^ od katerih nekateri že veljajo in delujejo, nekateri pa bodo pričeli veljati v drugem polletji letošnjega leta. Strokovni kolegij naše mesto leta 1992, ko bo Evropa postala drugačna, kot jo poznamo danes.« Taka je bila uvodna misel Janeza Ciglarja na letni konferenci sindikata delovne organizacije, ki je bila 17. marca. Misel na prihodnost - našo in jugoslovansko je bila prisotna tudi v večini razprav. Poglejmo jih nekaj: Predsedujočemu na letni konferenci sindikata tokrat ni bilo treba spodbujati k razpravam - bilo jih je veliko: korektnih, kritičnih, usmerjevalnih ... Sindikat o svojem delu Prihodnost pomembnejša od preteklosti Konrad Kališnik: Kakšna je prihodnost ročne proizvodnje Doslej smo nenehno dobivali zagotovila o potrebnosti ročne proizvodnje, pa vendar se nam zdi, da je prihodnost ročne proizvodnje negotova, bolj kot kdajkoli doslej. Število steklarjev se nenehno zmanjšuje, danes niti banja, na kateri delamo, ni napolnjena z brigadami. Veliko steklarjev je invalidov, kakšna polovica, ki ta čas še delamo, pa je tik pred upokojitvijo. Anton Žagar: Evropa 1992 za nas in Jugoslavijo še neznanka Koncept našega razvoja je bil v tem, da smo poskušali slediti razvitim de- Drugarice i drugovi - dragi kolege U ime 5.000 radnika, društveno-poli-tičkih organizacija, organa upravljanja i rukovodjenja srpske fabrike stakla iž Paračina pozdravljamo sve radnike fabrike stakla Hrastnika, a današnjoj vašoj konferenciji saveza sindikata želimo uspešan i plodonosan rad. Poziv da prisustvujemo vašoj godišnjoj konferenciji organizacije, sindikata prihvatili smo sa posebnim zadovoljstvom, z obzirom da nas staklare vezuje dugogodišnja saradnja u različitim oblastima društveno-ekonomskog razvoja naših fabrika. Današnju saradnju naše dva kolektiva ocenjujemo vrlo uspešno, jer su svi kontakti bili otvoreni, drugarski i poslovni. Društveno politička situacija u zemlji je izuzetno teška in složena. To je ocenjeno i od strane najviših partijskih i državnih organa. No, i pored toga mi u SFS ulažemo velike napore da prevazidjemo trenutne probleme kako smo to i do sada činili u Titovoj' Jugoslavij|||| Sadašnji trenutak u zemlji traži da još više i otvorenije saradjujemo i razgovaramo o svim pitanjima društveno-ekonomskog razvoja naših fabrika, pa i po onim pitanjima o kojima do sada nismo razgovarali. Naša dalja saradnja treba, pored poslovnih odnosa, da bude prožeta razvijenije bratstvufifjedinstvu naših naroda, a posebno Slovenaca i Srba kako je to bilo u NOB i posleratnoj izgradnji naše zajedničke domovine poput voza bratstva i jedinstva. Drugarice i drugovi, Radnici Srpske fabrike stakla, učiniće želam, smo pa vseeno nekoliko zaostali za njim. Tako je ročno proizvodnjo (izdelki, k| jih danes delamo avtomatsko) eliminiral sam trg. Smo pa v naše plane zapisali in mislim, da je usmeritev pravilna, da zadržimo ročno proizvodnjo na tistih segmentih proizvodnje, kjer se strojna proizvodnja ne more uveljaviti, torej v skupinah MDR 1,4 in!;RDBO 4,5. Zato je razmišljanje o podcenjevanju ročne proizvodnje neutemeljeno. Kaj pa nas čaka v prihodnje? Ob zadnjem obisku pri našem kupcu Zimmermannu smo imeli priložnost videti, kako intenzivno potekajo priprave na leto 1992, ko naj bi v Evropi prišlo do sve da se neki nastali nesporazumi na relaciji Slovenija-Srbija što pre pre-vazdiju, a ova dva naroda jbš više učvrste bratstvo i jedinstvo zašto je dato više od 1.700 žrtava. U ime Srpske fabrike stakla naša delegacija je ovlaščena da vas pozove da posetite našu fabriku kako bi nastavili druženje i dobru poslovnu saradnju. U to ime želimo vam uspešan rad i dobre poslovne rezultate. Dragan Komatina, predsednik konference sindikata SFS Paračin je v imenu pettisoč članskega delovnega kolektiva zaželel, da bi nesporazume med Srbijo in Slovenijo čim-prej odpravili. svobodnega pretoka delavcev, znanja, sprostitev carin ... Kako se bo Jugoslavija vključila, je za zdaj še neznanka. A kakorkoli že, če bomo hotel v korak s časom, smo prisiljeni skrbeti za naš tehnološki razvoj, doseganje visoke ravni znanja in kakovosti. Vinko Brglez: Naj o razbremenitvi gospodarstva misli tudi sindikat! Ugotavljamo, da nas je glede na ustvarjeni dohodek v tovarni še vedno preveč zaposlenih, To. je deloma tudi res, saj bi se dalo ponekod delo ofga-’ nizirati drugače. Toda bistvenega povečanja osebnih dohodkov na račun zmanjševanja zaposlenih verjetno ne moremo pričakovati. Nas pa že sedaj skrbi vprašanje, kje bodo dobili zaposlitev naši otroci. Vprašanje o iskanju rezerv bi zastavil še nekoliko drugače: Kaj o razbremenitvi gospodarstva misli sindikat? Dajatve in prispevne stopnje se ne zmanjšajo, celo obratno, povečujejo se. Ampak enkrat bomoftudi tu morali reči bobu bob in ukiniti vse tisto, kar gospodarstvu odžira dohodek, sicer ne vidim realne možnosti za izobljšanje oz. preživetje gospodarstva. Franjo Krsnik, Republiški odbor delavcev in nekovin: Kaj je cilj prenove sindikata? Prav zdaj se pogovarjamo o prenovi sindikata. Razprava bo trajala do 15. maja in sovpada z razpravo o prenovi zveze sindikatov Jugoslavije. Kaj je cilj prenove? Po najhitrejši poti iz vseh organov priti do delavcev, ne pa po- Novi organi sindikata Izvršni odbor konference Janez Cigler 9 predsednik, Jože Grum, Sašo Kavzar, Metka Hirbšek, Emir JHrstič, Marjan Miklič, Ružica Obrovac, Elica Potočnik, Blaž Pepel-nak, Bojan Ristovič, Darino Rižner, Ladislava .Ranzinger, Bojan Smodič, Marjan Strniša, Henrik Štojs - namestnik predsednika, Viktor Žagar. Nadzorni odbor Mihela Jeran, Henrik Kuhar, Soniboj Knežak. Komisije, ki delujejo pri izvršnem odboru konference Komisija za priznanja in kadrovanje Milica Kobal - predsednica, Milan Crnkovič, Gorazd Bevc, Elica Potočnik, Gerhard Delpin. Komisija za prehrano Jože Pavlič - predsednik, Branko Hrup, Jože Drugovič, Dršanka Čakič, Mihela Gumzej. Komisija blagajne vzajemne pomoči Romana Majes ÈZ predsednik, Jeršin Ignac, Ivan Oberčkal, Krista Pufler, Jože Grum. nujati svojih stališč, kot je bila dosedanja praksa. Prav je, da se v razpravo aktivno vključite tudi vi, ter nam poveste svoje predloge, pobude. Je pa pomembno, da boste vlogo in mesto sindikata ustrezno opredelili v Statutu) delovne organizacije. Kaj (vam) ponuja sindikat? Ko ocenjujete dosedanje delo In dosežke, ne trdite, da sindikati v preteklosti niso naredili ničesar. • Varstvo pri delu.je danes urejeno v vseh delovnih organizacijah prav zaradi zahtev sindikata • Topli obrok hrane med delom je rezultat prizadevanja sindikatov; • Da mnogi delavci lahko letujejo v lastnih počitniških objektih je prav tako zasluga sindikata; • Vzajemno pomoč ste v naši DO uredili že pred mnogimi leti, kar vam je lahko v ponos, • Uredili ste tudi sklad posmrtnih, • Pohvale vredna je vaša oskrba oz. ureditev ozimnice delavcem. • Po skoraj dveletnih prizadevanjih smo v sindikatih končno dosegli, da lahko delovne organizacije del sredstev za preventivo koristijo kot mate-rialnestroške. Pred republiškim sindikatom je zdaj naloga postaviti realno ekonomsko ceno dela, kar se je doslej izražalo kot določitev najnižjega osebnega dohodka. Katerogija najnižjega osebnega dohodka ne pomeni zgolj zagotovila, kolikšen naj bo najnižji delavčev zaslužek,‘pač pa napotilo delovni organizaciji, da tedaj, ko ga ne more zagotoviti.začne ustrezno ukrepati. Komisija za šport in rekreacijo Emil Bec - predsednik, Godiceli Jože - namestnik predsednika, Slavko Gornik, Danilo Rižner, Robert. Štiher, Cvijetin Neškovič, Doko Pokrajac, Ivan Hafner, Milan Čadež, Karli Medved, Leopold Podmenik, Branko Se-basu, Alojz Maurer. Izvršni odbor ročna proizvodnja in dodelava Ivo Kaluža - predsednik, Tine Plazap Zdravko Rancinger, Elica Potočnik, Ladislava Ranzinger, Štefka Kladnik, Anton Kuhar, Robert Ranzinger, Alojz Kramžar, Hinko Kuhar, Jože Grum. Izvršni odbor sindikata avtomatske proizvodnje Cvijetin Neškovič - predsednik^ Marjan Miklič, Alojz Vajdič, Viktor Žagar, Mihela Jeran, Ružica Obrovac, Ivan Pufler, Ivan Šošter, Franc Jerman. Izvršni odbor sindikata orodjarna Ivan Kozlevčar]- predsednik, Soniboj Knežak - namestnik predsednika, Marjana Rancinger, Blanka Rupnik, Anton Simonič/ Stanko Gilčverd, Slavko Kapla, Vili Strniša, Franc Videnšek, Bojan Klemen, Martin Pust. Izvršni odbor sindikata Energetika. Alojz Šmagelj - predsednik. Henrik Štojs - namestnik predsednika, Branko Pepelnak, Rajko Bočko, Sašo Kavzar, Rudi Beravs, Janez- Kušar, Jože Pavlič, Blaž Pepelnak. Izvršni odbor sindikata skupnih služb Zdenka Pirnaver, Marjanca Polzelnik, Breda Salobir, Bernarda Klemen, Martina Meterc, Katarina Roškar, Vera Pavlovič, Frida Povše, Marinka Kmet, Erna Perpar, Rajko Žagar. Pozdravne besede steklarjev SFS Paračin Blagajniška poročila za leto 1988 Blagajna izvršnega odbora konference sindikata din din Stanje na dan 1.1.1988 1,119.090 Članarina 9,945.185 Drugi prihodki 37,440.461 ODHODKI: Časopisi, revije 59.360 Reprezentanca 193.780 Drugi materialni odhodki — pogrebni stroški 1,259.439 Nagrade 360.000 Sredstva za šport in rekreacijo 18,963.005 Sredstva za proslave 2,841.663 Dotacije društvom 6,056.530 SDK provizija 116.879 Nadomestila bolniške 443.000 Kilometrina, dnevnice 230.400 48,504.736 30,524.056 Saldo ŽR 31.12.1988 17,970.700 Saldo big. 31.12.1988 9.980 48,504.736 48,504.736 Vzajemna pomoč DOHODKI: din , din Saldo 1.1.1988 9,462.070 Dotacija 3,709.000 Članarina 11,606.200 Obresti 1987 161.860 Obresti 1988 1.413.310 IZDATKI: Honorar 120.000 Izplač. članarine 2,774.510 Neodplačani krediti 21,523.000 26,352.440 24,417.510 TR31.12. 1988 1,417.320 HK 10 din Gotovina 517.600 26.352.440 26.352.440 Spremembe v sistemu delitve osebnih dohodkov V skladu s pobudo sindikata in na osnovi sklepa letne konference sindikata je strokovni kolegij pripravil predlog sprememb delitve osebnih dohodkov v temsmislu, da upošteva stališča republiškega sindikata SR Slovenije glede najnižjega OD (1,100.000 dinarjev) in spremembo razmerja med najnižjo in najvišjo grupo del. V samoupravnem sporazumu o skupnih osnovah in merilih za razporejanje dohodka, čistega dohodka in delitvi sredstev za osebne dohodke in skupno porabo je bilo prvotno postavljeno razmerje 1 : 5. Stališča sindikata, da je treba spremeniti razmerja, je izhajalo iz ugotovitve, da so se zaradi povečevanja vrednosti grupe razlike pri osebnih dohodkih zmanjševale. Ob zadnji analizi je bilo razmerje 1 : 3,48. Povedano drugače, pri izplačanih osebnih dohodkih je bila vse bolj prisotna uravnilovka. To da je bila tudi osnova za spremembo razmerja na 1 : 4,66 (kar je zahtevalo ukinitev grup od 12 do 15, za štiri (ukinjene) grupe se je povečala osnova vsakemu delovnemu mestu), razmerje med najenostavnejšim in najbolj zahtevnim delom pa se v grupah izraža 15 : 70. Predlog sprememb v sistemu delitve osebnih dohodkov zajema in izpolnjuje tudi zahteve po izpolnjevanju sindikalne liste kot minimalnih zahtev za posamezne kategorije. Tu je bistvena sprememba dana v vrednotenju izmenskega dela: dvoizmensko delo 5 %, triizmensko delo 8 % in štiriiz-mensko delo 13 % od osnove oseb- Posmrtnine Saldo 1. 1. 1988 Članarina Obresti za 1.1988 din 3,043.890 9,684.038 2,474.160 din ODHODKI: Izplačana posmrtnina v letu 1988 8,691.628 15,202.088 8.691.628 Saldo 31.12.1988 6,510.460 SKUPAJ: 15,202.088 15,202.088 nega dohodka. Pri urejanju notranjih razmerij med najnižjim in najvišjim je bila upoštevana tudi usmeritev sindikata, namreč, da se daje večji poudarek osnovnemu, t.j. steklarskemu poklicu, in da se zagotovi primerno nagrajevanje ustvarjalnega dela. Vse predlagane spremebe je obravnavala konferenca sindikata in dala tu- di soglasje za sprejem na delavskem svetu. Delavski svet je predlog sprejel, v aprilu pa bo komisija za delovna razmerja vsakemu delavcu izdala sklep s pravnim poukom, da lahko posamezni delavec za zavarovanje svojih pravic sproži postopek pri delavskem svetu. M. K. Spremembe stimulativnega nagrajevanja Čeprav so v preteklosti na osebne dohodke v naši delovni organizaciji precej vplivali stalno spreminjajoči se pogoji gospodarjenja, pa tudi vmešavanje države, je bilo nezadovoljstvo tudi zaradi, naših notranjih nedoslednosti in subjektivnih vzrokov. Iz analize o izvajanju sistema stimulativnega nagrajevanja oziroma delitve OD je bilo ugotovljeno: • vedno manjše razlike med dobrim in slabim delom in vedno večja uravnilovka pri ugotavljanju faktorja stimulacije; • neenotno izvajanje pravilnika o normah in oblikovanju delovnih normativov; • prevelik vpliv raznih dodatkov na višino OD; • velika odstopanja v višini FS za delavce, ki opravljajo približno enako delo v različnih organizacijskih enotah v delovni organizaciji. Navedeni vzroki in izrazite težnje po višjih osebnih dohodkih mimo rezultatov dela in po uravnilovki so glavni razlogi zaradi katerih sindikat (sklep letne konference) tudi v sistemu stimulativnega nagrajevanja zahteval spremembe. Cilji, ki jih morajo zasledovati predlagane spremembe in dopolnitve stimulativnega nagrajevanja pa so predvsem naslednji: • Večja odvisnost izračunanega faktorja stimulacije vseh zaposlenih v de-lovnjF; organizaciji od doseganja mesečnih operativnih planov poslovanja. • Večja medsebojna soodvisnost in povezanost posameznih organizacijskih enot pri izvajanju operativnih planov. • Dosledno poenotenje kriterijev za ugotavljanje faktorja stimulacije v ce- lotni delovni organizaciji (v vseh področjih združenega dela). + Poenoteno izvajanje pravilnika o normah in normiranju v celotni delovni; organizaciji. ★ Zagotovitev večjega vpliva organizatorjev proizvodnje na oblikovanje osebnih dohodkov na podlagi poenotenih kriterijev. ★ (Obrazložitev sprememb in primer izračuna je na strani 4.) Več delavcev je v preteklih dneh postavilo vprašanje glede pristojnosti delavskega sveta za sprejemanje sprememb samoupravnih aktov s področja delitve osebnih dohodkov, kajti doslej smo o njih vodili široko javno razpravo, o njih sprejemali stališča in soglasja, dokončno pa sprejeli z referendumom. Z zakonom o podjetjih je postopek glede sprejemanja samoupravnih aktov in sprememb bistveno drugačen. Z referendumom delavci sprejemajo le statut delovne organizacije, vse drugo pa je dano v pristojnost delavskemu svetu. Torej tudi sprejemanje samoupravnih aktov s področja oblikovanja in delitve osebnih dohodkov, analitične ocene del in nalog kot tudi sprememb omenjenih aktov, seveda pa mora za zadeve, ki so življenjskega pomena za delavce, svoje soglasje dati tudi sindikat. Obrazložitev sprememb in primer izračuna Prijateljevanje podira plotove S tesnejšim sodelovanjem proti zaostritvam _ dosežen operativni plan proizvodnje (kg) < p pričakovana proizvodnja (kg) * * Kriterij »b<< = (lp + MF) x FV2) • Kriterij »c« osebna ocena direktorja delovne organizacije oziroma njegovih pomočnikov za posamezna področja združenega dela ima vrednosti §|10 %, s tem določa osebno oceno do ±5 % obratovodja posameznega obrata oziroma vodja oddelka ali službe, ki je neposredno podrejen pomočniku direktorja za posamezno področje združnenega dela. Pomočniki direktorja lahko na podlagi kriterijev za določanje osebne ocene za izjemna prizadevanja posameznih delavcev ali skupin delavcev ža doseganje planiranih ciljev poslovanja določijo tudi višjo vrednost osebne ocene od ±5 %. Ista vrednost osebne ocene, vendar z negativnim predznakom (do -10 %) pa se določa za delavce, ki z malomarnim, neodgovornim odnosom do dela vplivajo na rezultate poslovanja posamezne organizacijske enote. Ti kriteriji so pisno opredeljeni. Povprečni faktor stimulacije (FSP) v delovni organizaciji se ugotavlja na podlagi doseganja normativov dela (norm) za količino in kvaliteto dela vseh tistih delavcev v delovni organizaciji, ki opravljajo normirana posamična, skupinska ali kolektivna dela. Kriterij »a« = FSD x FV, Vrednosti faktorja stimulacije za celotno proizvodno režijo, upravno proiz- 1,00, Na podlagi analiziranih razlogov, tako zunanjih kot notranjih, ki vplivajo na izvajanje sistema stimulativnega nagrajevanja v delovni organizaciji in so navedeni v uvodni obrazložitvi, so predlagane naslednje spremembe sistema določanja stimulativnega dela osebnih dohodkov: 1. Vsem tistim delavcem, ki opravljajo dela in naloge, katerih učinke je možno neposredno meriti, to je delavcem, ki opravljajo normirane dela, definirana s posamičnimi, skupinskimi ali kolektivnimi normami, se sedanji sistem določanja faktorja ne spremeni! Osnovni pogoj, katerega zahteva poenoten pristop določanja faktorja stimulacije, pa je uskladitev načina oblikovanja delovnih normativov v celotni organizaciji, to je enotno izvajanje pravilnika o normah in oblikovanje delovnih normativov v delovni organizaciji, 2. Za vse druge delavce na vseh področjih združenega dela v delovni organizaciji, to je za celotno proizvodno režijo, upravno-prodajno režijo ter ad-ministrativno-tehnicni kader, se uvajajo enotni kriteriji za določanje delovne uspešnosti, oziroma faktorja stimulacije: a) doseženi povprečni faktor stimulacije v celotni delovni organizaciji za izvajalce vseh normiranih del s faktorjem vpliva (FV 1) 70 %. b) Izpolnjevanje mesečnega operativnega plana proizvodnje (fizični pokazatelj) z motivacijskim faktorjem (MF = 10 %) in faktorjem vpliva (FV2F) 30 %. c) osebna ocena poslovodnega organa - direktorja delovne organizacije in delavcev s posebnimi pooblastili v višini ±10 % na podlagi sprejetih enotnih opisnih kriterijev za določanje osebne ocene delovne uspešnosti: delavca. 3. Za direktorja delovne organizacije in njegove pomočnikeH vodje posameznih področij združenega dela se za izračun predlaga varianta, pri kateri bi se upošteval ugotovljeni povprečni faktor stimulacije za celotno proizvodno režijo v delovni organizaciji z vplivnostjo 100 %. PRIMER IZRAČUNA FAKTORJA STIMULACIJE ZA CELOTNO PROIZVODNO REŽIJO, UPRAVNO PRODAJNO REŽIJO IN ADMINISTRATIVNO-TEHNIČNI KADER PO PREDLOGU SPREMEMB STIMULATIVNEGA DELA OBLIKOVANJA OSEBNIH DOHODKOV Predlog kriterijev za izračun FS a) doseženi povprečni faktor stimulacije v celotni delovni organizaciji s faktorjem vpliva FV, = 70 % b) izpolnjevanje mesečnega operativnega piana proizvodnje z motivacijskim faktorjem MF = 10 % in faktorjem vpliva FV2 = 30 % c) osebna ocena poslovodnega organa - direktorja delovne organizacije in delavcev s posebnimi pooblastili v višini ±10 %. Podatki za izračun: a) doseženi povprečni faktor stimula- cije v delovni organizaciji v mesecu januarju 1989 FSP = 1,29 b) doseženi plan proizvodnje z indeksom lp = 1,00 MF = 10 % c) osebna ocena +5 % Izračun FS: FS = a + b + c I _ dosežen plan proizvodnje _ Hj p pričakovana proizvodnja a = FSP X FV, = 1,29 x 0,70 = 0,90 b = (I + MF) X FV2 = (1,00 + 0,10) X 0,30 = 0,33 c = +0,05 FS - 1,28 OBRAZLOŽITEV • Vrednosti kriterija »b« (doseganje operativnega plana proizvodnje) so odvisne od doseganja proizvodnega Djana,' oziroma od vrednosti indeksa lp 4 1,00 medtem, ko je vrednost motivacijskega faktorja (MF) konstantna: MF S 10 % oziroma MF = 0,10 H vrednost faktorja vpliva (FV2) je konstantna in znaša FV2 = 30 % oziroma FV2 = 0,30 — izračun indeksa doseganja operativnega plana proizvodnje je naslednji Kdaj bomo spet govorili o velikem prijateljstvu, ki je, ni še dolgo tega, vladalo med slovenskim in srbskim narodom, nato pa sé je nenadoma razblinilo, je zaenkrat težko reči. Toda Skrb in bolečina, ki se je zaradi krize v politiki, mitingov zborovanj in medijskih manipulacij zarezala v zavest in srca ljudi obeh narodov, kakor da v zadnjem času le pojenjuje. Vse pogosteje prebiramo vesti o nadaljevanju prijateljevanja med delovnimi kolektivi, organizacijami, skupnostmi, društvi iz obeh republik. To pa bi lahko razumeli tudi kot prispevek k nadaljevanju prijateljstva slovenskega in srbskega naroda. Da lahko k preseganju sedanjih nasprotij največ prispevamo z medsebojnimi srečanji impogovori, smo ugotovili tudi hrastniški irv paračinski steklarji. Do srečanja predstavnikov družbeno političnih: organizacij sindikata in ZK obeh delovnih kolektivov je prišlo sredi marca, kmalu za tem, ko smo k odgovoru na teleks, ki so nam ga poslali paračinski steklarji - V njem so izrazili zaskrbljenost zaradi dogodkov v Ju-goslavijggna Kosovu, težko pa razu-meliiudi dogajanja v Sloveniji — pripisali tudi vabilo na letno konferenco našega sindikata, ter izrazili željo} po razgovoru za okroglo mizo. V odgovoru na teleks smo zapisali na- ša stališča in opredelitve do sedanje politike, v neposrednem razgovoru, k| so se ga predstavniki SFS, kot so dejali, odzvali z veseljem, pa smo oboji spoznali, da naša nasprotja vendarle vodno režijo in administrativno-teh-nični kader so pri uporabljenih- podat-kih za izračun naslednje: minimalna FS min = -1,13 pri osebni oceni —10 % pričakovana FSnor = 1,23 osebna ocena 0 % maksimalna FSmax = 1,33 pri,osebni oceni +10 % - pri osebni oceni ±5 % so vrednosti faktorja stimulacije naslednje: minimalna FS min = 1,18 pri osebni oceHi§|5 % pričakovana FSnor = 1,23 osebna ocena 0 % maksimalna FSTOX = 1,28 pri osebni ocenif+5 % Pri uvajanju spremenjenega načina določanja faktorja stimulacije se bo upoštevalo obstoječe stanje oziroma vrednosti povprečnega faktorja stimulacije, ki je 1,29, tako da ne bi v začetku uvajanja sprememb prišlo do radikalnih sprememb pri vrednosti faktorja stimulacije za zaposlene. Za direktorja delovne organizacije in njegove pomočnike —vodje posameznih področij združenega dela se kot faktor stimulacije predlaga povprečni faktor stimulacije celotne proizvodnje, upravno-prodajne režije in ad-ministrativno-tehničnega kadra s faktorjem vpliva 100 %. Adi Zaletel niso tako globoka, kot se je zdelo, jn da smo si v marsičem enotni, ali pa vsaj podobnih mišljenj. Pogovarjali&smo se o; zborovanju v Cankarjevem domu, kar je bilo tiste Člani delegacije SFS Paračin, ki je sredi marca obiskala našo delovno organizacijo: Dragan Komatina, predsednik konference sindikata, Časlav Stojančić, pomočnik direktorja za pravne zadeve, in Petar Marjanovič, član predsedstva konference ZK, ki je nadomeščal Miodraga Duriča, predsednika konference ZK. V razgovoru za okroglo mizo je poleg predstavnikov DPO naše DO sodelovalo tudi nekaj vodilnih delavcev. dni osrednja tema očitkov Sloveniji, saj informacijska sredstva v velikem delu Jugoslavije niso prenesla bistva sporočila zbora Hizjave KLICA K RAZUMU, katero tudi mi trdno podpiramo, zato pa potencirala nekatere izjave, ki so jih izrekli predstavniki posameznih zvez in niso imele nič skupnega z uradnimi slovenskimi stališči. Skratka, skupna nam je bila ugotovitev, da je napak obsojati vse, kar je bi-'flp v Cankarjevem domu, ne da bi 'bili kritični1tudi do tistega, kar je bilo na mitingih v Srbiji za Slovence žaljivega in nesprejemljivega. Enakih misli smo bili v več pogledih. + Oboji smo izrazili obžalovanje, daje prišlo do tako zaostrenih razmer med narodoma, ki sta mnoga leta gradila in ^negovala prijateljstvo in, sodelovanje. * Da sta podjetji Srbska fabrika stakla Paračin in Steklarna Hrastnik doslej dobro sodelovali in da je treba sodelovanje v prihodnje še okrepiti. * Da obe podjetji zaposHeta delavce številnih narodnosti, pa vendar doslej v'mobeni hi prišlo do mednacionalnih trenj, kar je gotovo odraz visoke zavesti delavcev, njihove zavzetosti za delo, pripadnosti kolektivu. * Poudarili smo, da si želimo živeti v pravno urejeni državi, taki, ki bo zagotavljala enakopravnost in nemoten razvoj vseh narodov in narodnosti Jugoslavije. * Poudarili stališče Zveze komuni-" stov Jugoslavije o podpori trem reformam- ker je to edini možni način, da se izvlečemo iz sedanje krize. * Da si kot narodi moramo priznavati različnosti, saj nas prav to lahko bogati in združuje. Srbskim kolegom smo poskušali razložiti tudi nekatera slovenska ravnanja in stališča, ki so za nas logična, v Srbiji pa težko razumljiva. i-g! Da miting v Ljubljani odklanjamo zato, ker bi ob protislovenskem razpoloženju, ki se je bilo nekajkrat pojavilo na mitingih v Srbiji, seme razdora in nasprotij lahko zasejali tudi med Slovenci in tukaj živečimi delavci dru-gffl narodnosti (danes jih tukaj dela okoinl 50.000). - Da Slovenci v mitingihlne vidimo nič takega, kar bi lahko prispevalo k reševanju sedanje Jugoslovanske in Kosovske krize.Sle besede so mnogo premalo, zavzemamo pa se za konkretna dejanja. - V Sloveniji se ne strinjamo z načinom, ko na ulici nekomunisti zahtevajo odstop partijskih vodstev. - Kot smo pred kratkim izrekli podporo svojemu političnemu vodstvu, mu bomo, če bomo vanj izgubili zaupanje, izrekli tudi nezaupnico, naravnost in z argumenti. Gostje so povedali marsikaj zanimivega. Nad nekaterimi njihovimi težavami pa smo se globoko zamislili. • Ni lahko delovnemu kolektivu, če kar nenadoma ostane brez večjega števila delavcev. Težka politična situacija v domovini oziroma na Kosovu je težko prizadela delovni kolektiv para-činske steklarne. Potem ko je Predsedstvo SFRJ odredilo posebne ukrepe na Kosovu, je iz delovnega kolektiva moralo k posebnim nalogam oditi, kar 300 delavcev. Ob vsakodnevnih naporih za uspešno delo je tako veliko število delavcev težko nadomestiti, še zlasti, ker gre ža zahtevno proizvodnjo. Problem so rešili oziroma rešujejo tako, da so k Sodelovanju povabili svoje upokojence, • Tragičen pomor petih vojakov različnih narodnosti v paračinški vojašnici pred dvemi leti je pretresel vso Jugoslavijo. Čas je sicer nekoliko začelij rano tragedije, toda prebivalcem Para-čina ne. Spomin in prizadetost, da se je ta tragedija zgodila prav v njihova vojašnici, jim ostaja kot težko breme. Proti koncu razgovora pa smo tudj »delali«. Kako bi se sploh lahko steklarji brez tega razšli, ko pa se ubadamo z zelo podobnimi problemi. Tudi| pri njih steklarji odhajajo drugam, mladi se težje odločajo za steklarski poklic, cene materialov in energije nenehno naraščajo... V razgovoru izrečeno misel, da moramo naše sodelovanje poslej še okrepiti, smo ponovili tudi ob stisku roke v slovo, prepričani, da oživitev medsebojnega sodelovanja poglablja sožitje med ljudmi, to pa je ena naših temeljnih vrednot, za katero smo v Jugoslaviji’jplačaliSeizmerljiv davek: enmili-jonsedemstotisoč življenj. Danes, ko imamo prihodnost v svojih rokah, pa moramo »žrtvovati« le svoj um in znoj - brez žrtev. Teh si tudi ne želimo, kot si ne želimo, da se naše moči zgubljajo v jalovem politiziranju in rušenju tistega, kar smo lepega in dobrega zgradili v preteklosti. Mili Kobal Zapisano v teleksih Srbska fabrika Stakla Paračin Dragi prijatelji in kolegi! Danes imamo konferenco sindikata in zveze komunistov naše tovarne, na kateri-obravnavamo poslovne rezultate za leto 1988 ter poslovno politiko za leto 1989. Zadnji politični dogodki v državi, še posebej na Kosovu, pa so nam navrgli še obravnavo varnostno politične ocene v tovarni. Za nas je to vprašanje še pomembnejše, saj smo prisiljeni organizirati proizvodnjo brez velikega števila naših delavcev, ker so morali na Kosovo, potem ko je predsedstvo SFRJ odredilo posebne ukrepe. Razlog, da se oglašamo, je naša želja in potreba, da od naših kolegov, ki si, tako kot mi, svoj kruh služijo pod zelo težkimi pogoji, združujejo pa nas delavsko razredni interesi, slišimo mišljenje o stvareh, za katere je danes povsem jasno, da imajo republiška vodstva o njih povsem različne poglede. Če smo doslej gojili iluzije, da je problem v neobveščenosti ati nerazumevanju stanja na Kosovu, nam je po TV prenosu iz Cankarjevega doma in seji skupščine, na kateri je govoril Lazar Mojsov, jasno, da v pogledih na Kosovske probleme obstajajo resnično velike razlike. Težko nam je, ker so bili za interese iredente zlorabljeni rudarji. Z nič manj prizadetosti nismo doživljali govore iz Can- karjevega doma, kjer je bil srbski narod imenovan z barbari in hegemonisti in še nekaj imeni, ki so jih spremljali bučni aplavzi. Ob vsej potrditvi tovariša Kučana si zdaj ne znamo ustvariti velike razlike med njim in onimi od katerih nismo nič dobrega pričakovali. Masovna združevanja in prostovoljni prispevki so po našem mišljenju dodatna sredstva v podporo iredenti. Če so Albanci na Kosovu izenačeni z Židi (preko bedžev), nam ne ostaja drugega, kot da smo Srbi nacisti. Posebno nam je žal, ker je tako stališče mladine. Če bi nam kdo dokazal, koga je srbski narod zasužnjil v svoji zgodovini, potem bi razumeli strah od tega istega naroda. Tako pa zdaj ničesar ne razumemo. Podpiramo moralne vrednote, še zlasti, kadar gre za pravice ljudi. Pa vendar: ali vse kar se je v osmih letih dogajalo na Kosovu, ni dovolj da bi v Sloveniji končno dojeli, v čem je bistvo. Ati tragedija vojakov v naši vojašnici ni vznemirila te civilizirane in demokratične javnosti, ali pa je vse to postavljeno v interes politike? Kot smo rekli že v uvodu, želimo o celotni situaciji slišati tudi vaše mnenje, še zlasti o Kosovu. Vam je mnogo lažje, ker je srbski delavski razred in narod svoje mišljenje in zahteve izrekel na številnih migingih, ki so sicer različno ocenjevani, a v zadnjem času tudi uradno priznani. Radi bi vas prepričali, da moramo skupaj povzdigniti glas proti tistim, ki nas razdvajajo, rušijo našo enotnost in med nas vnašajo prepir. S ponosom poudarjamo, da delajo v naši tovarni delavci vseh narodnosti Jugoslavije in da naša društva nosijo imena dveh Slovencev: Športno - Franc Rozina, a kulturno umet-niškoBIvan Cankar. Predlagamo, da okrepimo sodelovanje obeh kolektivov. V neposrednih razgovorih je lažje odpravljati nesporazume. Veseli bomo, če si boste vzeli čas, in nam odgovorili, pa čeprav je proizvodnja naša najvažnejša naloga. Ne bomo vam zamerili, če nam boste povedali odkrito v čem se ne strinjate z nami, in tako prispevali, da kritično ocenimo tudi naša stališča. Z delavskim pozdravom! Predsednik ZK SFS Predsednik sindikata SFS V Steklarni Hrastnik Spoštovani prijatelji, Steklarji! V mozaik slovensko-srbskega ali srbsko-slovenskega prijateljstva smo svoj kamenček vgradili tudi hrastniški in paračinški Steklarji. O tem govorijo besede, še mnogo več povedo dejanja, zapisana v zgodovino delavskega gibanja, NOB. Mislimo, da so nam skupna dejanja upravičeno vlivala ponos. Toda veličino besed tovariša Tita: »Čuvajte bratstvo in enotnost kot punčico svojegà očesa, « kakor da jo spoznavamo šele zdaj, ko smo se narodi Jugoslavije našli pred spoznanjem, da se naši pogledi pri razreševanju posamičnih družbenih vprašanj razlikujejo, da bi jih premostili, pa ne najdemo skupne poti. Veseli smo vašega pisma in pobude, da tudi Steklarji poskušamo dati prispevek za preseganje krepitev sedanjih razmer v družbi, napetih mednacionalnih odnosov, h katerim so svoje prispevali tudi mitingi in zborovanja. Titova misel o bratstvu in enotnosti je danes na zgodovinski preizkušnji, čas pa bo najbolj pravičen sodnik dogodkom in ravnanjem ljudi, ki so skalili prijateljstvo in zaupanje med narodi in narodnostmi Jugoslavije. Zato sedanji trenutek pred nas in še zlasti pred komuniste postavlja zahtevo po treznem ravnanju. Za hrastniškimi steklarji je skoraj 130-letna tradicija in marsikdaj so bili pred pomembnimi življenjskimi preizkušnjami, zato tudi danes kritično ocenjujejo nekatere odklone od uradne politike v Sloveniji, in stranpoti, nakazane na mitingih v Srbiji. Zato se od vsega, za avnojsko Jugoslavijo nesprejemljivega, ograjujemo in podpiramo samo eno smer, ki jo je začrtala zveza komunistov Slovenije in Jugoslavije. Prepričani smo, da je to edina prava pot in najboljša podpora trem reformam. A ta trenutek je pred nami iskanje medsebojnega zaupanja. Zato nam je dobrodošla vaša pobuda za tesnejše sodelovanje obeh delovnih kolektivov. Če smo v preteklosti več sodelovali na športnem področju - kako veseli smo bili, da so se vaši športniki strelci lansko leto udeležili strelskega tekmovanja, ki ga je organizirala strelska družina Steklar — kajti v tem času je bilo v srbskih sredstvih informiranja že močno čutiti protislovensko razpoloženje, potem pa je zda/ priložnost, da predstavniki sindikata in partije spregovorimo o problemih in pogledih na sedanjost, ker le tako bomo lahko gradili našo skupno prihodnost. Zato vabimo vaše predstavnike na letno konferenco sindikata naše delovne organizacije, ki bo 17. marca, navzočnost vaših predstavnikov pa bi bila hkrati priložnost, da pred konferenco spregovorimo o vprašanjih, ki nas ta čas razdvajajo in jim ta hip še ne vidimo rešitve. S tovariškimi pozdravi v pričakovanju, da se boste odzvali našemu vabilu. Konferenca sindikata in Predsedstvo ZK Razmišljanje o nacionalizmu med nami Zadnje čase nam beseda nacionalizem kar naprej leži na jeziku, dogodki, ki smo jih označili za nacionalistične, pa močno vznemirjajo. Toda nacionalizem v Jugoslaviji ni naplavina današnjega časa. Zgodovina Jugoslavije zaradi narodnostnih nasprotovanj zabeleži temna obdobja in žalostne trenutke. Slovenci se imamo za čist in kulturen narod, vsekakor boljši od naših bratskih narodov. Pa vendar ne moremo trditi, da pri nas ni pojavov nacionalizma. Če prisluhnemo pogovoru mladih ali starejših ljudi, lahko iz njihovih besed marsikaj ugotovimo. Kar naprej je prisotna beseda »Bosanci« in »saj še po slovensko ne znajo govoriti.« Pa smo si kdaj zastavili vprašanje, zakaj jeziku niso kos ali pa, zakaj nimajo interesa za njegovo učenje? Odgovor na vprašanje je tako enostaven, na drugi strani pa tako zapleten, da ne najdemo primernega odgovora. Jezik, kot je slovenščina, zahteva precej truda in znanja, da ga lahko popolnoma obvladaš. »Čez noč« se jezika ne mo- reš naučiti, zato je treba tem ljudem pomagati. Poskušam razumeti tudi počutje delavcev, ki so trenutno zaposleni v Sloveniji. Priznajmo si, da jih včasih gledamo postrani, se posmehujemo njihovim navadam, petju, skratka zaničujemo jih. Pa vendar bi se morali zavedati, da ima vsak narod svojo kulturo, navade, ki jih hočemo in moramo ohranjati in gojiti, da ne bodo zamrle, kajti s tem dokazujemo svojo pripadnost državi in domovini. Ko analiziram današnjo situacijo, nikakor ne morem sestaviti neke prave celote. Zato se mi zdi prav, da napišem nekaj nepozabnih trenutkov, ki sem jih preživela v obdobju obiskovanja osnovne šole. Vsi učenci smo komaj pričakovali zaključni izlet s potovanjem po Jugoslaviji. Neskončno smo se veselili obiska in srečanja z našimi prijatelji iz pobratenega mesta Raške v Srbiji. Kakšen sprejem so nam priredili, koliko lepih trenutkov, občutka bratstva in enotnosti ne bom nikoli izbrisala iz spomina. Množice otrok so napolnile mestne ulice, v svojih ročicah so držali zastavice in nas pozdravljali, za dobrodošlico pa so nam zaigrali lepo Avsenikovo pesem Slovenija. Na vsakem koraku so nas spremljaji prijazni nasmehi, prisrčne želje, gostoljubnost in prijateljski stiski rok. Človek dobi resnično občutek zaželjenosti in priljubljenosti, nikakor pa ne občutka nacionalne mržnje. Vendar, bližalo se je slovo, želeli smo si, da ta trenutek nebi nikdar prišel. Marsikomu se je takrat utrnila solza, kajti tisti dnevi, ki smo jih preživeli skupaj, so bili res nepozabni. Kaj pa se dogaja sedaj? Ko sem izvedela novico, da se naše bratstvo in enotnost krhata, sem se resnično zamislila nad problemi, ki nas prisiljujejo, da bi se naše vezi vsak hip pretrgale. Torej se je zgodilo? Iz osnovne šole Ivo Lola Ribar - Raška smo prejeli v začetku marca kratek telegram iz katerega je razvidno, da nas obsojajo, ker podpiramo slovensko politično vodstvo in zbor, ki je bil v Cankarjevem domu. Kaj lahko iz tega zaključimo? Naše dolgoletno prijateljstvo, odnosi, ki smo jih gradili in jih mladina še gradi, so se v nekaj besedah prekinili. Ne krivi, ne dolžni, bodo učenci prikrajšani za čudovite trenutke, ki smo jih delili z mladimi iz Raške, med izletom po naši domovini. Mar so se naši dedje in očetje borili za takšno Jugoslavijo, kot je danes? Ali je sploh mogoče, da se je v naši socialistični federativni Jugoslaviji pojavilo sovraštvo, nacionalna mržnja, neprestano padajo obtožbe, organizirajo se mitingi, zborovanja? Se zavedamo, kam nas vse to vodi? Nacionalizem - je mar to beseda, ki naj bi pomenila pretirano ljubezen do svojega naroda, kar vodi v narodni egoizem in šovinizem? A nekaj bo treba storiti, kajti ne želimo si bratomorne vojne, sovraštva, prezirov zaradi nekaj neprijetnih spodrsljajev, ki so se v zadnjem času pojavili v naši' politiki. Ne želimo si nedolžnih žrtev in trpljenja -HOČEMO živeti v miru, ne pa v revščini, bedi in sovraštvu! Rajši si zapomnimo in ravnajmo po Titovih besedah: »Ni krizne situacije, ki ne bi bila rešljiva!« Irena Grmadnik O tehnoloških viških delavcev v Steklarni Da se bomo v Sloveniji prej ali slej srečali z vprašanjem presežkov delavcev so v sindikatih napovedovali še pred časom. Da bi bili za reševanje tega vprašanja čim bolj pripravljeni, so v republiškem sindikatu izdelali kriterije, ki naj olajšajo reševanje konkretnih primerov ekonomskih ali tehnoloških presežkov delavcev. O ekonomskih presežkih govorimo, kadar se viški delavcev pojavljajo zaradi zmanjšanega obsega proizvodnje, ker tako zah- teva trg, o tehnoloških viških pa, kadar do njih pride zaradi posodobitve proizvodnje • V srednjeročnem planu 1986-1990 smo kot nujnost opredelili posodabljanje proizvodnje, ker bomo na tak način dosegli večjo produktivnost in konkurenčnost naših izdelkov, pa tudi večjo kakovost izdelkov. To je tudi osnovni pogoj za preboj izdelkov na svetovni trg. Uvajanje kontrolnih pa-kirnih linij v obratu embalažnega ste- Letovanje 1989 Po skopi zimski sezoni in vse bolj pomladanskemu vremenu nam misli vse bolj uhajajo, kje, kako bomo preživeli prijetne poletne počitnice. Priprave za letovanje 1989 v naših počitniških domovih in počitniških prikolicah že tečejo. Tako objavljamo: ★ dekade letovanja ★ kje bomo lahko letovali ★ razpoložljive zmogljivosti ★ prijavnica za letovanje Razpored dekad letovanja v sezoni 1989 1. dekada: od 28. 6. do 8. 7. 2. dekada: od 8. 7. do 18. 7. 3. dekada: od 18. 7. do 28. 7. 4. dekada: od 28. 7. do 7. 8. 5. dekada: od 7. 8. do 17. 8. 6. dekada: od 17. 8. do 27. 8. 7. dekada: od 27. 8. do 6. 9. Predsezono štejemo v počitniškem domu Portorož in počitniškem'domu Bohinj do 28. 6. Sezono štejemo v počitniškem domu Portorož in počitniškem domu Bohinj od 28. 6. 27. 8. Posezono štejemo v počitniškem do- mu Protorož in počitniškem domu Bohinj od 27. 8. naprej. Objavljamo razpored 10 dnevnih dekad, ki so najbolj zanimive za letovanje. Predsezonske in posezonske iz-mene niso toliko zanimive za letovanje, vendar če bo potrebno zaradi povečanega interesa članov kolektiva, bodo naši počitniški objekti odprti tud| izven postavljenih dekad, da bodo čim bolj zasedeni. Počitniške prikolice bodo postavljene v avtokampu Funtana. Letovalci iz prejšnjih let zatrjujejo, da so s tem avtokampom zadovoljni v vseh pogledih: z oskrbo v trgovinah, s čistočo in urejenostjo, zabavo itd. Prijavite se pravočasno Prijavnico, s katero prijavljate svoj poletni oddih,, izpolnite natančno ^pravilno, podpisati jo mora tudi obrato-vodja oziroma pooblaščena oseba v sektorju, da s tem potrdi dopust prijavitelja. Tako izpolnjeno prijavnico morate oddati v pisarni družbene prehrane in počitniške domove do 5. maja, takrat kla (IS) nam kot posledico prinaša zmanjševanje števila delavcev, kontrolorjev steklenih izdelkov. To jih postavlja v položaj tehnološkega viška. V konkretnem primeru prihaja do viškov delavcev na I. in II. stopnji zahtevnosti del, nastale presežke delavcev oziroma delavk pa bomo reševali na tri načine: • z naravno fluktuacijo (odhodi, upokojitve); • s prerazporeditvami na dela in naloge v drugih obratih, kjer se zahteva I. in II. stopnja strokovne usposobljenosti (usposabljanje ob delu); • s predčasnimi upokojitvami (seveda s privolitvijo delavca). Program kadrovskega prestrukturiranja, ki ga zdaj pripravljajo v strokovnih službah, bo potekal po postopku kot ga zahteva sindikat, upoštevajoč tudi korekcijske faktorje, o čemer pa smo že pisali v prejšnji številki Steklarja. Kontrolne linije uvajamo v obratu embalažnega stekla. Tu so kriteriji kvalitete izredno visoki, delo delavk naporno, ročna kontrola izdelkov zahteva veliko število delavk. bo komisija za družbeni standard pričela z delom. Prijave, ki bodo oddane po tem roku, bodo obravnavane le v primeru prostih zmogljivosti. Tisti, ki se bodo prijavili za letovanje do določenega roka (5. maja) bodo najkasneje, do 20. maja dobili pisni odgovor o odobrenem ali neodobrenem letovanju, na oglasnih deskah pa bo objavljena prioritetna lista. Delavcem, ki jim ne bo omogočeno letovanje v naših počitniških Zmogljivostih, bomo v kolikor bo potrebno, pomagali pri iskanju možnosti za letovanje drugje. Prosimo, da se letovalci prijavljajo tudi za druge termine, in ne le v konici poletne sezone, tako da bo v razporejanje po terminih lažje. Zmogljivosti v počitniškem domu Portorož, Bohinj in počitniških prikolicah. Zmogljivosti so se glede na sezono 1988 nekoliko zmanjšale. Z razdružitvijo Steklarne in Sijaja so se počitniške zmogljivosti porazdelile kot so bile pred združitvijo v DO Steklarna-Sjaj. Zmogljivosti DO Steklarne Hrastnik: • Počitniški dom Portorož: 18ns°b s.f.7 ,ležlšo u• DO STEKLARNA HRASTNIK Pred izpolnitvijo preberite • Počitniški dom Böhm): KOMISIJA ZA DRUŽBENI STANDARD PRILOŽENO OBVESTILO! 8 sob z 21 lezisci • Počitniške prikolice: . . 4 prikolice z 18 ležišči 4L Cene letovanja še niso določene, ob- f \ pni ia\/A 7A I FTfiX/AW IP javljene bodo v eni od naslednjih šte- rniUMVH lh i vjvmi^iuic. vilk, prav tako tudi plačilni pogoji. Darino Rižner Podpisani delavec-upokojenec Kaj prinaša (2. del)s,anui0£........................fr BÈI * * ' želim letovati v: Zakon o podjetjih I8B V eni prejšnjih številk smo poskušali prikazati nekatera pomembnejša določila Zakona o podjetjih, ki pomenijo novost v primerjavi s prejšnjo zakonodajo tega področja. V nadaljevanju pa na kratko povzemamo,, kaj prinašajo določila o obveščanju delavcev, sa-moupranvi delavski kontroli, odgovornosti in družbenem varstvu samoupravnih pravic delavcev® družbene lastnine. * Obveščanje je bilo in se tudi v novem zakonu ni' spremenilo, temeljna postavka za odločanje delavcev, za uveljavljanje pravic in uresničevanje samoupravljanja. Zakon o podjetjih predpisuje obveznost rednega obveščanja delavcev o vseh vprašanjih, ki so za uresničevanje samoupravljanja oziroma samoupravnih, pravic pomembna. Podrobnejše urejanje tega področja pa je prepuščeno statutom in drugim samoupravnim splošnim aktom. * Samoupravna delavska kontrola naj bi bila nekakšna oblika nadzora nad delom in poslovanjem organov in organizacij v podjetju. Po Zakonu o združenem delu so jo delavci izvajali neposredno po organih upravljanja (delavski svet) in po posebnem organu. Zakon o podjetjih pa pri samoupravni delavski kontroli prinaša novost, ki pa je precej sporna in nejasna. Določa namreč, da: »... delavci izvajajo 'samoupravno delavsko kontrolo neposredno po organih upravljanja ALI po posebnem organu. »Glede napisanega, se lahko razume, da obstoj posebnega organa ni več obvezen. Vendar pa je treba upoštevati 107. člen Ustave SFRJ, ki narekuje, da delavci uresničujejo samoupravno delavsko kontrolo neposredno po organih upravljanja IN po posebnem organu, kar pomeni, da je ta organ še vedno obvbezen. Poudariti pa je treba, da to velja le za družbena podjetja, v drugih oblikah organiziranja družbenih podjetij, kjer poseben organ delavske kontrole ni oziroma ne bo oblikovan, pa bodo delavci izvajali kontrolo po delavskem svetu. V asociaciji, .kjer je oblikovan ta organ, mu mora poslovodni organ zagotoviti opravljanje strokovnih, administrativnih in drugih: del, lahko pa organ ugotavljanja določenih dejstev prepusti tudMdrugim ustreznim organizacijam in strokovnjakom zunaj podjetja-. Kljub temu pa ta kontrola ne more biti ne vem kako učinkovita ir naslednjih razlogov: -delavci, ki jo sestalvjajo.;so nestrokovnjaki s področja družbene kontrole;"“ H časovno so omejeni pri izvajanju nadzora, saj funkcijo opravljajo med delovnim časom; - tretji in prav tako pomemben razlog pa je, da organ nima pooblastil, ki bi jih potreboval. Zanimivo je tudi to, da se kršitev ali nepravilnost, ki jo odkrije samoupravna delavska kontrola in strokovno preveri služba družbenega knjigovodstva, lahko po odločitvi sodišča organizaciji odpusti. Glede odgovornosti za opravljanje sa-moupravljalsklh fu.nkcijljn poslovodne funkcije zakona ne prinaša novosti. Tako je delavec odgovoren za vestno opravljanje samoupravljalskih funkcij, delegati delavskega sveta, člani organa samoupravne delavske kontrole ter direktor, predsednik in člani poslovodnega organa so kolektivno in posamično odgovorni za , opravljanje svojih funkcij. Direktor, predsednik in člani poslovodnega organa so tudi materialno odgovorni za sklepe, s ka-, terimi’je povzročena materialna škoda družbenemu podjetju in za katere sprejem so odgovorni. Enako velja tudi za družbeno varstvo samoupravnih pravic® družbene lastnine. Sprememba je le v tem, da je zmanjšana možnost skupščine DPS za sprejemanje začasnih ukrepov, ki so v zakonu tudi našteti. V 80. členu zakona je namreč določeno, da mora skupščina DPS pred njihovo uredbo določiti podjetju rok za odpravo razlogov, ki so podlaga za začasen ukrep. Zakon o podjetjih naj bi torej pomenil korak v drugače organizirano gospodarstvo kjer bi prišle bolj do izraza tržne zakonitosti....nekaj sprememb je tudi .na samoupravnem področju. Vendar'pa uveljavitev tega zakona terja tudi uskladitev vseh drugih predpisov. Naj navedem samo zakon o delovnih razmerjih, zakon o računovodstvu, zakon o volitvah in odpoklicu organov upravljanja in o imenovanju poslovodnih organov v OZD in drugi. Poleg tega bo treba tudi sprejeti nekaj novih zakonov (zakon o vrednostnih papirjih,...). Uskladitev in uveljavitev nove zakonodaje se mora opraviti do 31i. decembra 1991. V tem času pa bi morala Jugoslavija kot celota in tudi vsaka posamezna organizacija usmeriti vsa prizadevanja v izpolnitev zahtev, ki naj bi ji omogočile vstop v Evropo 1992. V tej zvezi tudi Steklarno Hrastnik čaka veliko dela, ki pa ne bo dalo rezultatov v kratkem času, ampak bo potrebno precej vztrajnosti in potrpežljivosti. Ksenija Pirc B PRIKOLICI (ustrezno obkrožite) v času od..........................do sobo - prikolico z............ležišči. Za letovanje prijavljam še: in da mi dodelite Sorodstvo Zaposlen pri Ime in priimek 1H ........... Leto rojstva 2. ..-.......................................................................... 3 .............................................................................. 4 .............................................................................. 5 .............................................................................. 6 ..........,................................................................... Če v navedenem času ne bi bilo prostih mest, sem pripravljen letovati tudi od.......................................do..................................... Zadnjikrat sem letoval v počitniških domovih oziroma prikolicah leta............ a) Vzdržujem............nepreskrbljenih družinskih članov, od tega........... šoloobveznih otrok b) Samohranilka DA - NE c) Delovni invalid DA - NE d) Udeleženec NOV DA - NE Pri točki a) napišite število članov in otrok, pri točki b)-d) pa obkrožite DA ali NE. Hrastnik, dne..........1989 .......................................... Prijavitelj IMA - NIMA v tem času planirani letni dopust. Podpis prijavitelja Podpis obratovodstva oziroma vodje sektorja DO STEKLARNA HRASTNIK KOMISIJA ZA DRUŽBENI STANDARD Hrastnik, dne...... 1988 Po pregledu vaše prijave za letovanje je komisija za počitniške domove in družbeno prehrano sklenika, da se vam ODOBRI - NE ODOBRI letovanje v: PORTOROŽU - BOHINJU PRIKOLICA od........ do. ............soba št...............z..............ležišči prikolica Prosimo vas, da se v roku 15 dni javite v pisarni družbene prehrane in vplačate akontacijo oziroma potrditev rezervacije. Predsednik komisije: Jože Pavlič Prenova ZK ni sama sebi namen V prihodnjih dneh bomo v Sloveniji sklenili razprave o prenovi Zveze komunistov Slovenije. Konec marca so se v razpravo o prenovi ZK vključile tudi osnovne organizacije v naši delovni organizaciji. Pozitivno so ocenili dokument o prenovi, ker so v njem kratko in jedrnato razpisane misli o tem »kaj in kako spreminjamo v zvezi komunistov, ker hočemo soustvarjati družbo bogatega socializma«, obenem pa gradivo vsakega člana ZK usmerja, da išče odgovore za vsebino svojega dela in osnovne organizacije, ki ji pripada na osnovi teh postavljenih vprašanj in odgovorov. 1. Kje smo, kje smo v svetu, ki se povezuje? - pri koncu ene in vsakršne resnice - v krizi in revščini - v strahu in upanju 2. Kaj hočemo? - demokracijo - politični, pluralizem - ekonomsko učinkovit socializem Hjugoslavijo - Evropo - dobro.družbo 3. Kako to doseči? - z uveljavitvijo člana - z demokratičnimi odnosi - s kulturo dialoga - z odprto kadrovsko politiko - z umno prožno organiziranostjo - z novim razumevanjem - s prenovo usposabljanja in izobraževanja - z novimi metodami političnega dela H z novo vrednostno strategijo - z drugačno sociološko zvezo - s podporo vsem tistim, ki tako že delajo. Sonja Lokar v revirjih o prenovi zveze komunistov Vsem v zvezi komunistov Jugoslavije so cilji nujne prenove enaki in. tudi poznani, toda poti do tega oziroma teh ciljev so pri nas sila različno osmišljene in zastavljene, in če te drugačnosti politično ne upoštevamo, izgubljamo bitko za Jugoslavijo. Nikakor ne sme priti do tega, da bi drug drugega še bolj zanikali, temveč se moramo med sabo čimbolj poslušati. Kriza socializma ni le naša specifičnost, temveč je socializem kot svetovni nazor v krizi, saj se je iztrošila filozofija priseganja na različne monizme ter vse bolj prevladuje pluralizem idej. Temu naravnana partija kot vodilna sila je v vsem realsocializmu zašla v krizo, le-ta pa hi; obšla tudi naše partije, čeprav smo se že v času spora z Stalinom odrekli povsem monističnega idejnega gledanja na dogajanja okrog nas. Danes pluralizem postaja vse bol| smer osvobajanja človeka v vseh njegovih segmentih oziroma akcentih* širina poznavanja svetovnih trendov os- vobajanja človeka pa je nekakšna postavka sprejemanja le-tega v naših okoljih. Zveza komunistov, predvsem slovenska zveza komunistov se bo morala postaviti po robu različnim populističnim idejam drugih zvez, v okviru reorganiziranje socialistične zveze, zgolj z resnico ter stvarnim realizmom. Čeprav je ob tem kresanju idej bremenila preteklost, bo zmagovala z realnim predočanjem resnično možnega, s čimer naj'bi dosegali boljše življenje naših ljudi in tudi globalno zastavljene cilje našega razvoja. Druge, predvsem nedolgo tega oblikovane zveze, se bodo pri privabljanju ljudi za svoje ideje vsekakor posluževale tudi poveličevanja možnosti doseganja ljudem privlačnejših, kratkoročnej-ših rezultatov in morda tudi celo demagogije. Hvala, ker nas niste pozabili V počastitev dneva invalidov četrtega marca je društvo invalidov Hrastnik organiziralo tekmovanje v streljanju z zračno puško, na strelišču SD STEKLAR. Ker smo bili tako prisrčno sprejeti, ne moremo mimo skromne zahvale. Najlepše se zahvaljujemo članom strelske družine STEKLAR, za opravljeno organizacijo tekmovanja ter strelivo, sodnikoma pa za brezplačno sojenje. Za organizacijo in celoten potek tekmovanja, gre zahvala predvsem Emilu Becùt ki je to delo opravil izvrstno. Iskreno se zahvaljujemo tudi predsedniku SD STEKLAR Francu Vidoviču za njegovo humano dejanje, s katerim je pripomogel, da je bilo naše praznovanje še lepše. To priložnost izkoriščamo tudi zato, da se najlepše zahvalimo vodstvu sindikalne organizacije tozda Proizvodnja stekla, ki ji je predsedovala Krista Pufler, za denarno pomoč, ki smo jo prejeli v letu 1988. To so. humana dejanja, mimo katerih ne moremo brez zahvalnih besed Tn za katera želimo, da izve širši krog delovnih ljudi v delovni organizaciji. Vše to je tudi spodbuda za naše nadaljnje delo, ker vidimo, da so še delovne organizacije. oziroma delovni ljudje, ki niso pozabili na nas. Še enkrat hvala, vsem steklarjem, pa želimo mnogo delovnih uspehov. Društvo invalidov Hrastnik Predsednik Mirko Pokelšek zom ukrepal po svoje. Zlasti od tistega trenutka naprej, ko je ugotovil, da najnovejši torpedi, ki jih je dobil, zadevajo v prazno. Kaj je nato sklenil, nam nazorno pripoveduje ta zanimiva knjiga. Victoria Holt: MOJA SOVRAŽNICA KRALJICA Pravzaprav je neverjetno, kako domiselno si zna ta pisateljica izmišljati nove in nove zgodbé! Pa naj gre za otožno, veselo ljubezensko pripoved ali za zgodovinski roman - zmeraj se zdi knjiga tako mikavna, da je ne moremo odložiti. Pri zgodovinskih romanih pa Holtova v vsakem primeru temeljito obdela vse vire, preden se loti dela. In povrh je tudi tukaj njena spretnost v risanju -zapletov in razpletov pohvale vredna. Zelo ji je pri srcu elizabetinska Anglija, ki jo je, kakor kaže, posebno natančno preštudirala. Kakšno je bilo razmerje med Elizabeto I in njeno osem let mlajšo sestrično Lettice? Kaj se dogaja za kulisami? Kdo bi rad koga? Elizabeta je izrazito politično usmerjena, polna življenjske energije, vendar ne tako čedna kot Lettice, in tudi ne več tako mlada. Sicer zna - kot kraljica in ženska tudi odpuščati, ampak njena jeza je lahko brezmejna. Samo takrat, kadar je ljubezen večja, se omehča. Prvi človek iz neenakega, v romanu orisanega trikotnika, ki ga obišče smrt, je kraljičin občudovalec Robert; ta je nekaj časa deloval kot eden najbolj priljubljenih: svetovalcev, po njegovi smrti pa se kmalu povzpne na najvišje mesto njegov sin, ki mu je ravno tako ime Robert. Vendar je ta v izražanju svojih mnenj dosti bolj direkten, s kraljico se pogovarja brez ovinkarjenja. Posledice? Z zgodbo so tesno prepleteni zgodovinski dogodki. Avtorica prikaže prav dobro Jn nevsiljivo tudi minevanje let (od začetka do konca romana jih mine skoraj osemdeset). Imenitno so orisani značaji. Pisateljici ne dela nobenih težav prava poplava oseb. Novo v knjižnici Za lepši videz tovarne, prijetnejše počutje delavcev na delovnih mestih, za varno delo... Clay in Joan Blair: PODMORNICA SWORDRAY Clay Blair se je rodil v Lexingtonu, ZDA. Med drugo svetovno vojno je služil pri mornarici (v podmornicah), po vojni pa se je odločil za univerzitetni študij. Najprej se je zaposlil pri časopisih Time in Life, leta 1957 pa pri. Saturday Evening Post. Čez, čas je postal glavni urednik Posta in raznih tednikov. Kmalu je obesil redno službo na klin in se posvetil izključno pisanju knjig, biografskih in zgodovinskih, a tudi romanov. Piše z ženo. Eden prvih njunih uspehov je knjiga Zbogom, reka Kwai. Glavni junak romana je izmišljen, vendar je naslikan zelo prepričljivo. Prav lahko bi bil tudi resnična oseba v podmornički .vojni proti Japonski. Malo pred napadom na Pearl Harbor je Holmes že čisto prepričan, da uteg- ne vojna izbruhniti vsak hip. Napetost je začela naraščati, odkar so Japonci zavzeli Indokino. Ampak general Mac-Arthur, ki je bil večni optimist, se s tem ni strinjal... Napada na Pearl Harbour nikakor niso pričakovali. Mislili so, da bo sovražnik udaril drugam. Potem se je zgodilo, oboje: Japonci so napadli Pearl Harbour, takoj nato pa še Filipine, kjer je kraljeval MacArthur. Zdelo se je, daje ameriška obramba v razsulu. Prišlo je do hudih obtoževanj med kopenskimi in mornariškimi silami. Joan in Clay Blair sta znala to zelo nazorno prikazati, ne da bi se spuščala v moraliziranje o vojni in o tistih, ki sooblikujejo njen potek. Med drugimi zgodovinskimi osebami sta plastično, čeprav le v nekaj, črtah, prikazala tudi MacArthurja samega'. Najljubši pa jima je bil gotovo fiktivni Holmes, ki se ni in ni dal in je kljub vsem mogočim uka- Deset let ŽPZ na Dolu Druži jih ljubezen do pesmi Začetki zborovskega petja na Dolu v segajo v zadnja leta prejšnjega stoletja, d delu dolskih pevskih zborov in tudi pevovodij, da jim ne bi naredili krivice, saj so prav ti največkrat zborova gonilna sila pa bi lahko napisali bogato zgodovino. V zgodnjih sedemdesetih letih je bila dolgoletna tradicija dolskega zborovskega prepevanja prekinjena. Toda po nekaj letih so kulturniki v DPD Svoboda Dol predlagali, da kraj in društvo znova dobita pevski zbor. Pobuda, da bi ustanovili ženski pevski zbor se je kmalu uresničila. Zbralo se je trinajst žensk. Od takrat je minilo deset let, zbor pa danes šteje štiriindvajset članic. Kako močno lahko pesem druži ljudi je dokaz tudi v tem zboru. V njem prepevajo zaposlene delavke, študentke, kmetice, intelektualke, gospodinje, upokojenke. Od vsega začetka zbor vodi Ivanka Šerbah, zborov repertoar pa sestavljajo ljudske in umetne pesmi. Zbor sodeluje na kulturnih prireditvah v krajevni skupnosti, v občini in drugod. Vsako leto se predstavi s samostojnim koncertom. Vsako leto se udeleži tudi največje slovenske manifestacije - pevskega tabora v Šentvidu pri Stični, sodeluje pa tudi na zasavski pevski reviji. Pred leti je zbor kot predstavnik občine Hrastnik sodeloval na kulturni prireditvi v Ključu v SR Bosni in Hercegovini, od koder so pevkam ostali zelo lepi spomini. Pravijo, da je za ženske zbore deset let nenehnega delovanja dolga_doba in da se mnogi razidejo že prej. Ženski pevski zbor Svoboda Dol je to obdobje uspešno prehodil in kot se za jubileje spodobi, se bo svojim krajanom 14. aprila v kinodvorani Dol predstavil z jubilejnim koncertom. Sport in rekreacija ROKOMET Zadetek - igra v polno Nagradna igra Zadetek, s katero so se pričeli ukvarjati prizadevni dolski rokometni delavci že v preteklem letu, je letos naletela še na večji odmev. Za prvo žrebanje, ki je bilo na startu prvenstva sezone v soboto 1. aprila, je bilo po neuradnih podatkih prodanih okrog 1500 kartic. Žreb pa je nagrade razdelil takole: 1 « gagrada: kolo pony - Ivana Gračner, Belovo 39, Laško 2. nagrada: lestenec DO Sijaj - Mili, Kreže, Krnice 21, Hrastnik 3. nagrada: vikend paket za 2 osebi v Gorah - Damir Poslek, Log 2, Hrastnik 4. nagrada: 4 m3 drv TOZD Gremont 4 Rozi Tabor, Novi Log. 13, Hrastnik-. 5. nagrada: 4 vreče cementa Cementarne Trbovlje - Pero KožuJSžabjek 15, Trbovlje,- Tolažilne nagrade: Pavla Grum - Cesta 1. maja 28, Hrastnik - izdelek DO Sijaj Ivan Jančar - Gore 6, Dol pri Hrastni-' ku - izdelek DO Sijaj Bečirovič Sabaheta. - A. Kaple 63, Hrastnik - izdelek TOZD Jutranjka Vojko Pust - Pod hribom 17, Dol pri Hrastniku - knjigo Anja Grohar - Novi Log 7b, Hrastnik-| otroška igrača Že iz seznama nagrajencev, je razbrati, da je igra naletela na ugoden odziv tudi v sosednjih občinah. Vsem, ki imajo namen kupiti kartice za naslednja žrebanja, pa smo dolžni 'naslednja pojasnila. Prvič - drugo žtrebanje bo zaradi spremembe tekmovalnega koledarja že.v soboto, 22. aprila, in ne kot je bilo napovedano v naši zadnji številki .Steklarja, da bo žrebanje 29. aprila. Drugo, za tiste, ki računajo na bogate nagrade, nič kaj spodbudna sprememba pa je v tem, da predvidena nagrada - TV sprejemnik ni barvni, temveč črnobeli. Baje mu je barve snedla inflacija, kar pa konec koncev niti ni tako nerazumljivo. Kljub temu pa ostaja tudi takšna nagrada kar precej vabljiva. Organizatorji so nam še zaupali, da spisek nagrad še ni dokončen, da se še vedno širi in bogati. Torej za tiste, ki kartic še niste kupili, ni prav ?|jč zamujenega. Tiste prave nagrade še vedno čakajo,srečne nagrajence. Medtem se je, kar smo uvodoma omenili, že pričel tudi drugi del prvenstvene sezone 1988/89. V prvem kolu je članska vrsta gostila vrstnike iz Trebnjega in po izenačeni in nadvse razburljivi tekmi zmagala s 25 : 24 (15 : 13). Mladinci bi Se morali pomeniti z vrstniki iz Dobove. Ker gostov iz neznanega vzroka ni bilo, bodo svoje prve prvenstvene točke v tej sezoni dobili očitno brez boja za zeleno mizo. V pripravahKna prvenstvo so dolski rokometaši odigrali vrsto tekem in dosegli naslednje izide: Dol : Zagorje 25 : 24 (8 : 11), Dol : Radeče 28 I 26 (15 : 14), Radeče : Dol 25 : 25 (12 : 14), Škofljica : Dol 19 : 17 (8 : 9), Dol : Šempeter 31 : 25 (13 : 13) in Dol ': Škofljica 30 : 29 (15 : 11). NOGOMET Bodo nogometaši končno uspeli? Hrastniški nogometaši se že več let brez uspeha prizadevajo napredovati v višji tekmovalni razred. Nekajkrat jim je zmanjkalo moči takorekoč tik pred ciljem. No, tokrat kažejo resne namene zmagati najprej v celjski medobčinski ligi in nato morda tudi s kančkom športne sreče, ki jim doslej ni bila naklonjena, uspeti tudi v napornih kvalifikacijah. Čeprav enajsterica trenerja Fahrudina Ibrakiča v igralskem smislu ni doživela kakšnih posebnih okrepitev, pa je nadvse prizadevni predsednik Albert Kapelar velik optimist, ko gre za končni uspeh. »Z izjemo prvega mesta, bo vsak drug dosežek v tem trenutku na zas neuspeh. Menim, da je končno prišel čas, ko moramo napredovati v območno člansko ligo, kjer nam je po kvaliteti tudi mesto«, nam je zatrdil predsednik. V pripravljalnem obdobju je enajsterica odigrala samo pet prijateljskih in eno pokalno tekmo, ter dosegla naslednje izide: Hrastnik : Medvode 0:1, Hrastnik : Partizan Žalec 0 : 2,?j|rast-nik : Rudar Trbovlje 0 : 5, Hrastnik : Proletarec Zagorje 3:1, Proletarec : Hrastnik 4 : 3 in pokalna Hrastnik : Opekar 3 : 5 (2 : 2, 1 : 2) po 11-me-trovkah. KEGLJANJE Kdo v drugo ligo? Tako kot smo pričakovali je prvak Za-savsko-posavske lige dal šele dodatni troboj med ekipama Bratstva, Rudnika in. Litije, ki je bil 8. aprila, v Domžalah. Po končanem uradnem delu prvenstva so imele vse tri imenovane ekipe po 22 točk, kar je po predhodno sprejetih propozicijah pomenilo dodatno razigravanje na nevtralnem kegljišču. Ker je bilo to razigravanje v času, ko je bilo naše glasilo v tisku, vam lahko postrežemo le z izidi naših predstavnikov v zadnjih štirih prvenstvenih kolih, oddigranjlv mesecu marcu. 11. kolo Rudnik : Partizan Trbovlje 5089 : 5036 Rudar Trbovlje II : Bratstvo 4828 : 4840 12. kolo Bratstvo : Rudnik 5011 : 5128 13. kolo Bratstvo : Rudi Kepa Sevnica 5093 : 4891 Litija : Rudnik 5040 : 4930 14. kolo Bratstvo : Partizan Trbovlje 5017 : 4874 Partizan Brežice : Rudnik 4941 : 5087 Na prvi stopnji tekmovanja zasavsko-posavkse regije za Jugoslovanski pokal, ki je bilo v Litiji so zmagali kegljači Zanimalo vas Februar 1989 Januar smo zaključili s .1460 delavci, V februarju je sklenil delovno razmerje 1 delavec, delovno razmerje pa je prekinilo 10 delavcev. Tako je v naši delovni organizaciji bilo konec meseca februarja 1451 delavcev. Prišel je: Darko Funkel - ključavničar (za določen čas). Odšli so: Gvido Kosem - ključavničar varilec (upokojen), Danica Marincel - čistilka Rudnika s 4921 podrtimi keglji pred kegljači Bratstva. Tretji so bili domačini, četrti Sevničani in peti Brežičani. Kegljači Rudnika so se uvrstili v nadaljnje tekmovanje, ki bo v Hrastniku. Poleg njih bodo nastopile še ekipe Trboveljskega Rudarja, Krškega in zagorskega Proletarca. Zmagovalec bo uvrščen v nadaljnje tekmovanje na področju Slovenije. Strelci uspešno sklenili sezono Z državnim prvenstvom v Sarajevu se je praktično končala izredno pestra in za hrastniške strelce tudi nadvse uspešna sezona. Čeprav v Sarajevu nismo dosegli tistih, na skrivaj načrtovanih rezultatov, pa to nikakor ne zmanjšuje skupnega vtisa na sezono 1988/89. Res, da nismo bili na seznamu dobitnikov odličij; toda četrto mesto rudniških strelcev, z vsega enim krogom zaostanka za tretjeuvrščenimi Kamničami, in enak dosežek Bogdana Slanška med posamezniki, so rezultati, ki se jih ne bi sramovale tudi bistveno močnejša strelska okolja kot je denimo Hrastnik. Sicer pa je bil pretekli mesec izredno zahteven za najboljše strelce v nacionalnem programu. Po izrednih dosežkih na republiškem prvenstvu, kjer smo v ekipni konkurenci osvojili prvo (Rudnik) in četrto (Steklar) mesto, ter med posamezniki: — Rajmund Cvetko je bil prvi, Bogdan Slanšek pa drugi -je sledil še nastop na republiškem finalu za Zlato puščico, ki se je končal z drugim uspehom Bogdana Slanška (prvič je zmagal pred dvema letoma še kot član SD Okrogar Skvarča iz Za-gorja)ll 8. mestom Rajmonda Cvetka. Skratka, strelci ki so nas vso sezono razveseljevali z izrednimi dosežki, so v tem slogu sezono tudi sklenili. Ob rob državnem prvenstvu v Sarajevu velja še zapisati, da smo med skorajj 440 posamezniki, odnosno posameznicami iz 75 strelskih družin širom Jugoslavije, bili Hrastničani prvič zastopani z dvema ekipama in šestimi posamezniki. Zato naj zapišemo, da so. bili udeleženci 33. povojnega prvenstva v Sarajevu: Bogdan Slanšek, Roman Kajtna, Ivo Delpin (SD Steklar), ter Rajmund Cvetko, Željko Hrnčič in Franc Rešetar (SD Rudnik). Jože Premec bo sanitarijev (upokojena), Marija Krpič -skladiščna delavka (upokojena), Miljan Vujsič - kontrolor bolnikov (upokojen), Milan Lapornik - strojni steklar brigadir (upokojen), Milan Kaluderll skladiščnik orodja (invalidsko upokojen), Ernest Trbovc - premikač (upokojen), Milena Petrovič - kontrolor stekla (izključena), Samira Pezerovič - čistilka pomivalka posode (na lastno željo), Momir Stanojevič |i|jJstrojni steklar predstiskalec (na lastno željo). Prirastek v družini: Pijader Šefik in Vanja - hčer Kadrovska služba Nagradna križanka Med reševalce s pravilnimi rešitvami 1 • nagrada 8000 dinarjev cele križanke bomo z žrebom razdelili 2. nagrada 6000 dinarjev sedem nagrad: 3. do 7. nagrada 4000 Izrezek z vpisano rešitvijo pošljite na naslov: Uredništvo Steklarja, 61430 Hrastnik, Cesta 1. maja do 25. 4. 4 ALPSKA 00 LINA V OSRČJU SAVINJSKIH PLANIN TROFIČNO DREVO, BAOBAB KOTNA MERA, POLMER KRAJ PRI LJUTOMERU ANTON AŽBE 4 JAPONSKA NABlRALKA BISEROV SLOVENSKI PISATELJ (VITAN) 0OTIS0Č6K IGRALKA KRALJEVA PRITOK REKE M-AAS NA NIZO» ZEMSKEM papeževa OKROŽNICA 4 CENTER. OSREDJE EDEN 0D SEDMERIH RIMSKIH GRIČEV NAZIV BRKATA RIBA LATINSKI PESNIK (.ANALI“) ZAREBRNICA SPAN S KI PESNIK (GARCIA) FRANCOSKI FIZ.IK lANDREMAP.lt] SEZNAM REKA IN MESTO V ČSSR BRANDO ŠPANSKO ZENSKO IME STARA POPEVKA sestanek POZVANIH OSEB FRANCOSKI PISATELJ L ANDRE) STE AT IT, ZVRST L0JEVCA mesto V BANATU BORIŠČE (V CIRKUSU) FOND MÈSTO PRI KRASNO» JARSKU V -ZSSR negativ. NO NAE* LEKTREN ION DESET TISOČ IMRE NAQY JANEZ ERtEN IGRALEC DRACH KIKINDA ŽELEZOV OKSID PIANO PRESOJE« VALEČ, RECENZENT MODEREN PLES RASTLINSKA BODICA ZEMELJ1 SKA OŽINA NA MALAKI KOTANJA, KADUNJA PRISTAŠ LENINIZMA FRANCOSKA PISATELJICA (GEORGE) KAJETAN KOVIC FR. DRAMSKI PESNIK (JEAN) IME PESNIKA HASANI JA PROSTOR V ZEMLJI ZA POKOP MRLIČA KRANJ EGIPT. VOJ« SK0VODJA V VERDIJE« VI -AlOr' PROSTOR PRED VRATI DEL TEDNA PRVI VELIKI KNEZ MADŽAROV OTON JUQOVEC GL. MESTO &ANGLADESA MANJŠI OBROK HRANE JUVELIR» SKA ENOTA MESTO NA ŠVEDSKEM GOROVJE V BURMI ENA OD DVEH TONOVSKIH LESTVIC IGRALEC POLlfT GRŠKI PESNIK NAMEN, ZVIJAČA DOMAČE ŽENSKO IME PISATELJ ZOLA UTEŽNA MERA ZA DRAGE KAMNE ZAJEDA V MORSKI OBALI AMERIŠKI PISATELJ C JOHN) SESTAVIL: KARLI DR EM EL MESTO V PIEMONTU V ITALIJI REKA V PAKISTANU ZAPL0DEK, EMBRIO MESTO V BABILONIJI G07DNI ČUVAJ GERMANSKI OREL RIHARD, JAKOPIČ STAROGRŠ « KI POTU» JOČILJUD> SKI PEVEC DRŽAVA V ZDA ARI STO--FANOVA KOMEDIJA ILKA VASTE DVOJČKA KASTOR IN P0LUKS VLOGA IGRALCA POPOLNA TIŠINA RIMSKA SEST ERŽ^NIK MESTO POD GORJANCI NA UMET* NEM OTO: KU KRKE SL. PISA. TEL J 1C A PEROCI ALICE COOPER MESTO IN JEZERO V ZDA BLAZIN JAK DEI. TENIŠKE IGRE Zahvale Človek si velikokrat zaželi trenutka, ko bo lahko odložil svoje vsakodnevne obveznosti in delovne napore. Vendar, ko pride ta trenutek - trenutek slovesa od sodelavcev, od tovarne, je to slovo vendarle boleče. Drage sodelavke in sodelavci, iskrena vam hvala za vsa prečudovita darila in dobre želje ob slovesu, hvala za vse, kar mi iz časa našega skupnega dela lepega ostaja v spominu. Iskreno se zahvaljujem za izkazano pozornost tudi oddelku za obračun OD. Sodelavcem ter celotnemu kolektivu Steklarne, pa v bodoče želim mnogo delovnih uspehov in medsebojnega razumevanja. Milan Vujsič Ob odhodu v pokoj se iskreno zahvaljujem sodelavcem in sodelavkam izmene Ranzinger, za prelepa darilà in izkazano pozornost ob slovesu. Vsem skupaj, kot tudi članom kolektiva Steklarne Hrastnik pa v naprej želim obilo uspehov. Milan Lapornik Drage sodelavke in sodelavci izmene Ranzinger, ter vodstvo obrata. Prišel je čas, ko sem se poslovil od vas, in odšel v zaslužen pokoj. Vsako slovo je težko, še posebno težko pa je, če med večino sodelavci živiš in delaš 30 let, v dobrih in tovariških odnosih. Dan slovesa mi bo ostal za vedno v spominu še posebno zato, ker ste me prijetno presenetili s prelepimi darili, ki me bodo spominjala na čas, ki sem ga preživel med vami. Ža vse najlepša hvala? Vsem skupaj pa želim obilo zdravja in veliko delovnih uspehov. Adolf Haberl Drage sodelavke in sodelavci! Iskreno se vam zahvaljujem za darila in iskazano pozornost ob mojem odhodu v pokoj. Še posebej se zahvaljujem Miranu Zajcu za lepe besede in dobre želje. Vsem skupaj pa želim veliko delovnih uspehov. Danica Marincel Iskreno se zahvaljujem vsem sodelavcem in sodelavkam iz KIKO delavnice in vsem ostalim, ki so prispevali za darila, katera ste mi izročili ob mojem odhodu v pokoj. Vedno me bodo spominjala na dobre in slabe čase skupnega dolgoletnega dela. Vsem kolektivu STEKLARNE HRASTNIK pa želim še mnogo delovnih uspehov. Jože Veleji « Ob moji invalidski upokojitvi se iskreno zahvaljujem sodelavkam in sodelavcem Kiko delavnice ter obrato-vodstvu - Tehnično notranji obrat - za prelepo darilo in cvetje, ki me bo vedno spominjalo na vse prijatelje, ki smo dolga leta delali skupaj. Vsem skupaj želim veliko osebne sreče, celotnemu kolektivu Steklarne pa želim veliko delovnih uspehov. Milan Kaluder Nagrajeni reševalci Za prejšnjo nagradno križanko smo prejeli 76 rešitev. Žreb je nagrade namenil naslednjim: 1. nagrada 8000 dinarjev: Mili Cvetko, 2. nagrada 6000 dinarjev: Alojzija Povše, pet nagrad po 4000 dinarjev: Vili Alt, Marica Ranzinger, upok., Marinka Ovnik, Anica Poslek, Silva Rot. Rešitev prejšnje križanke VODORAVNO: gverila, spust, sveča, alt, noj, Tesla, Kunej, lat, Agaton, arti- čoka, p D., ratine, Karlo, Lim, Irokezi, A. A., oje, Emir, ila, inlet, Umag, Oise, talk, jola, laso, Grk, O. M., opeka, ekran, Abo, kamela, Pau, Lai, Onan, stepa, slap, Irci, drok, ruina, Ero, L. T., D. O., elita, Radovan, Eolus, lotos, Amerigo, Ilona, Agata, Tanatos.(K. D.) + + * Ob boleči izgubi naše sestre-jn tete Kristine Lazar se iskreno zahvaljujemo godbi in pevcem Svobode II, obema govornikoma za tolažilne besede in vsem, ki ste jo spremili na zadnji poti. Žalujoči: brata Mirko in Janez z družino ter sestre FanHn Alojzija z družino ter ostali sorodniki. [gj steklar Odbor za obveščanje: Marijanca Polzelnik - predsednica, člani: Milan Crnkovič, Janez Ciglar, Jože Drugo-vič, Jože Godiceli II., Albert Kapelar, Vlado Šebenik in Joži Umek. Uredniški odbor: Mili Kobal - glavna in odgovorna urednica, člani: Zdenka Fabjan, Majda Krošlin, Alojz Marčen, Ervin Predovnik, Joži Umek in Franc Vidovič. Fotografije Branko Klančar. Grafična priprava in tisk v nakladi 2200 izvodov tiskarna Formatisk. Naslov uredništva: Steklar, Hrastnik, Cesta 1. maja 14, telefon 0601-41-622, int. 55. Po sklepu republiškega komiteja za informiranje je glasilo oproščeno davka od prometa proizvodov.