TEKSTILEC GLASILO DELOVNEGA KOLEKTIVA TEKSTILINDUS KRANJ Leto XIX ■ZZ3E21 Februar 1978 e ISMOWS Akcijski program TOZD Tkalni Št. 1 Osnovni namen Ko iz leta v leto sprejemamo gospodarske načrte TOZD Tkalnice, imamo vedno v mislih tudi posebne zadolžitve, ki naj bi jih poleg rednih spremljali tudi samoupravni organi, družbenopolitične organizacije, vodstvo obratov in ne nazadnje tudi sleherni član temeljne organizacije. Prav gotovo bi bilo odveč govoriti, zakaj je potrebno postavljati še dodatne zadolžitve — cUje, ko pa imamo vse to urejeno že z gospodarskim načrtom. Dodatno postavljeni višji cilji v tem akcijskem programu naj bodo spodbuda celotnemu kolektivu tkalnice, da bo v prihodnosti s svojimi ustvarjalnimi silami dosegel še boljše rezultate. Praksa je pokazala, da je potrebno vsako družbeno koristno delo čimbolj spodbujati, še posebej pa velja to za uresničevanje samoupravljanja, ki daje široke možnosti vsakemu delavcu, da svoje umske, fizične in tudi kreativne sposobnosti vgradi v skupno — kolektivno delo, iz katerega črpa tudi njegove rezultate. Cilj Tudi letošnji proizvodni program TOZD Tkalnice je po svojem asortimentu in kakovostnem obsegu dokaj zahteven, saj prinaša z ozirom na vedno zahtevnejši asortiment, ki ga zahteva tržišče, tudi večjo razdrobljenost in s tem seveda tudi večji rizik proizvajanja. DE tkalnica II Za leto 1978 ima TOZD Tkalnica naslednji količinski plan: Proiz- DE PLAN DOSEŽENO PLAN Odnos Odnos vodnja za 1.1977 v 1.1977 zal. 1978 2:1 3:1 1 2 3 4 5 6 7 tekoči I 10.650 11.248 10.680 105,6 100,3 metri II 13.250 13.493 13.320 101,8 100,5 v 000 TOZD 23.900 24.741 24.000 103,5 100,4 votki I 27.025 27.829 26.675 103,0 98,7 V II 35.004 35.353 35.120 101,0 100,3 000.000 TOZD 62.029 63.182 61.795 101,9 99,6 povpreč. I 25,37 24,74 24,98 97,5 98,5 gostota II 26,42 26,20 26,36 99,2 99,8 votka TOZD 25,95 25,54 25,75 98,4 99,2 Plan asortimenta v 000 tekočih metrih: DE I DE II TOZD Vrste tkanin plan 1977 plan 1978 plan 1977 plan 1978 plan 1977 plan 1978 Česane tkanine 1.280 2.045,5 4.802 4.123,5 6.082 6.169 Polčesane tkanine 350 330,5 _ 350 330,5 Mikane tkanine 6.355 5.945 5.346 4.985,5 11.701 10.930,5 Polinozič. tk. 51/49 % 860 _ _ 860 Polinozič. tk. 100 % 995 _ 995 Stanične tk. 51/49% 1.219 200 1.419 Stanične tk. 100 % 844 844 Sintetič. kt. 51/49 % 140 295,5 872 1.606 1.012 1.901,5 Sintetič. tk.67/33 % _ 2.230 2.405,5 2.230 2.405,5 Sintetič. tk. (75 % pol. 350 Leacril tkanine 320 - - 350 320 - Skupaj 10.650 10.679,5 13.250 13.320,5 23.900 24.000 Kakor v preteklem letu, ko je bil akcijski program zadovoljivo izpolnjen, tako bomo morali tudi letos vložiti vse napore, da bodo s poglobljenim strokovnim in discipliniranim delom doseženi še boljši proizvodni in ekonomski učinki. Za- vedati se moramo, da sta glavni faktor pri realizaciji tega programa izpolnjevanje rokov in kakovosti, ki sta obenem tudi porok, da bodo tudi sprejete zadolžitve v okviru TOZD in delovne organizacije uspešno izvršene. Akcijski program DE tkalnica I Elementi Cilj v Dosež. Cilj v Odnos Odnos 1.1977 1977 1. 1978 2:1. 3:1 Kvaliteta Produktivnost 93% 94,3% 93,5 101,4 100,5 (votki na uro zaposl. na delu) 47.340 48.888 47.600 103,3 100,5 Izkoriščanje kapacitet 96% 96,7 % 96% 100,7 100,0 Štev. zaposl. po spisku 330 329,2 330 99,8 100,0 Doseg, operai. plana v votkih 103% 104% 103% 101,0 100,0 Doseg, asort. rokov in kvalit. 98,5% 98,5% - 100,1 - Obrazložitev elementov akcijskega programa: Kvaliteta Glede na asortiment, ki se tke v DE I in ki je namenjen v glavnem za tiskano proizvodnjo, dosežena tehnična kvaliteta proizvodov ne predstavlja neke večje ovire pri uresničevanju planskih zahtev. V preteklem letu se je kvaliteta gibala v razponu med 92,4 % in 95,6 %, kar dejansko dokazuje, da je postavljeni cilj za leto 1978 popolnoma realen in tudi dosegljiv. Produktivnost (votki na uro zaposl. na delu) Kakor v doseganju kvalitete, tako so tudi za povečanje produktivnosti dani vsi pogoji, da se na področju gladkega tkanja dosežejo še boljši rezultati. Prav gotovo bo potrebno preveriti celotno organizacijo proizvodnega procesa, ki lahko znatno pripomore k dvigu produktivnosti, vendar pa to ni možno izsiliti preko noči, zato je tudi postavljeni cilj za leto 1978 samo za 0,5 % višji od lanskega. Izkoriščanje kapacitet V pogledu izkoriščanja kapacitet (strojnega časa) lahko ugotovimo, da smo dosegli optimalo. Dejansko je doseže- (Nadaljevanje s 1. strani) na tista limita v izkoriščanju kapacitet, ki sama po sebi zahteva že določene stalne organizacijske napore, da bi se obdržala na tem nivoju. Zato je postavljeni cilj za leto 1978 ostal na isti ravni kot v letu 1977; pri tem pa moramo upoštevati, da je doseženi učinek v letu 1977 najmanj za 6 % variabilen, saj je izračunan na 7,5-urni delavnik. Število zaposlenih po spisku Ker je od števila ljudi predvsem odvisna produktivnost živega dela, bo obratovodstvo skupaj z vodstvom TOZD in tehničnim sektorjem skušalo najti pri dolgoročnem načrtovanju tehnološkega procesa čim boljšo in racionalnejšo zaposlitev kadrov, vendar v dani situaciji spričo naglega porasta bolniškega staleža, fluk-tuacije, povečanega števila invalidov in na koncu tudi osta-relost samega kolektiva, zlasti tkalk, ni možno zmanjševati delovne sile, saj je praksa v preteklem letu dokazala, da smo morali z dodatnimi napori — povečanim obsegom dela posameznikov — izvršiti planske naloge. Zato je postavljeni cilj za leto 1978 ostal na isti ravni kot v letu 1977. Doseganje operativnega plana v votkih Ker smo že po sprejetju osnovnega plana za leto 1978 odstranili iz tkalnice 5 širokih Rutti avtomatov, je razumljivo, da so se kapacitete DE zmanjšale za 0,75 %. Če hočemo doseči v letu 1978 iste rezultate kot v letu 1977, potem se bo moral dvigniti izkoristek kapacitet. Po drugi strani pa je treba pričakovati tudi v DE I večjo razdrobljenost proizvodnega programa, ki bo zahtevala večje število menjav in s tem seveda tudi nižji izkoristek. Upoštevajoč vsa ta dejstva je postavljeni cilj za leto 1978 ostal na isti ravni kot v letu 1977. Doseganje asortimenta, rokov, kvalitete in količin Prav gotovo je to eden od najpomembnejših elementov akcijskega programa, kajti v njem je vgrajena celovitost proizvodnih zadolžitev, ki ob doslednem izvrševanju planskih nalog zagotavljajo tudi uspešno realizacijo gospodarskega načrta TOZD in delovne organizacije. Ker se ta pravilnik, ki ureja te odnose, trenutno nahaja (po nalogu tehničnega sektorja) v reviziji, je razumljivo, da na osnovi lanskoletnih dosežkov ni možno postaviti nova izhodišča, ki bodo morala biti stimulativnejša od prejšnjih. Akcijski program DE tkalnice II Elementi Cilj v 1. 1977 Dosež. 1. 1977 Cilj v 1. 1978 Odnos Odnos 2:1 3:1 Kvaliteta 90% 89,8 % 91,0 99,8 101,1 Produktivnost (votki na uro zaposl. na delu) 42.500 43.710 42.700 102,8 100,5 Izkoriščanje kapacitet 93,5% 93,1 % 93% 99,6 99,5 Štev. zaposl. po spisku 480 478 490 99,6 102,1 Doseg. oper. plana v votkih 102% 100,8 % 101,5 98,8 99,5 Doseg. asor. rokov in kvalit. 98% 97,8 — 99,8 Obrazložitev elementov akcijskega programa: Kvaliteta Delovna enota tkalnice II že dalj časa vlaga velike napore za izboljšanje kvalitete proizvodov. Na predlog obratovod-stva so bile izvedene korenite organizacijske spremembe v založbi artiklov po statvenih sistemih in tkalnicah. Praksa je dokazala, da je možno organizacijskim načelom »en tkalec — en artikel« doseči znatno boljše rezultate v kvaliteti, kajti celotna dejavnost tkalca je izključno koncentrirana samo na eno tehnologijo oz. artikel. V preteklem letu je kvaliteta zelo močno nihala, in sicer od 85,6 % do 94,1 %. Čeprav je bil cilj postavljen na 90 %, je delovni enoti uspelo ta cilj doseči šele po reorganizaciji za- sedbe artiklov in to od meseca avgusta dalje. Res je, da je ostalo še nekaj odprtih problemov v kvaliteti pestro tkane proizvodnje, ki zahteva znatnejše večje organizacijske in strokovne napore, kot pa gladko tkanje, vendar upamo, da bo ta problematika ob sodelovanju zunanjih faktorjev uspešno rešena. Doseženi rezultati in postavljeni cilj za leto 1978 nakazujeta realne možnosti, da se bo kvaliteta tudi v DE znatno zboljšala. Produktivnost Kakor se na področju gladkega tkanja borimo za čim večjo produktivnost, tako tudi pestro tkanje ne bo smelo zaostajati in bo moralo napredovati v okviru tehnoloških možnosti, ki so določene za to vrsto tehnologije. Delovna enota je sicer svoje zadolžitve v letu 1977 izpolnila s 102,8 %, vendar če bo tržišče še naprej diktiralo trend razdrobljenosti proizvodnega programa, potem v letu 1978 ne moremo pričakovati nekega večjega napredka. Zato je postavljeni cilj za leto 1978 samo za 0,5 % višji od lanskega. Izkoriščenost kapacitet Praksa je pokazala, da je bil postavljeni cilj v preteklem letu nekoliko pretirano visoko postavljen (93,5), saj je bil dejansko doseženi učinek samo 93,1 %. Upoštevati moramo, da odstotek močno znižujejo prav karo tkanine, ki se glede zasedbe statev stalno menjavajo in praktično ni možno priti do nekih stalnih tehnoloških parametrov, s katerimi je možno uspešno krmariti proizvodnjo. Menimo, da bo postavljeni cilj (93%) še vedno predstavljal resno zadolžitev za DE II, saj tudi v prihodnjem letu ni pričakovati neko ustaljenost proizvodnega programa, ki bi zagotavljal čim manj menjav artiklov. Število zaposlenih po spisku Ne glede na zadovoljivo produktivnost, ki jo po pokazateljih Mariborskega inštituta dosega DE II, je treba ugotoviti, da se obratovodstvo srečuje z resnimi problemi glede uvajanja nove delovne sile. Pomladitev strokovnega kadra, ki prihaja k nam iz drugih republik kot nekvalificirana delovna sila, minimalno pokriva tehnološke zahteve proizvodnega programa. Še bolj pa je zaskrbljujoče dejstvo, kako to delovno silo zaposliti na bolj zahtevnih delovnih mestih, katera zaenkrat še vedno zasedajo delavci s solidnim praktičnim in tudi teoretičnim znanjem. Če upoštevamo vse te okol-nosti, zlasti pa to, da je delovni kolektiv DE II razmeroma zelo mlad in da se je v zadnjem obdobju močno povečalo število boleznin, posebno porodnic, potem je popolnoma razumljivo, da plansko zasedbo 490 ljudi ni možno vsaj zaenkrat znižati. Razpon zaposlenih v letu 1977 se je gibal od 472 do 487 ljudi; v zadnjih treh mesecih v letu, ko se je močno povečal bolniški stalež, pa v povprečju 486 ljudi. Poudariti moramo, da je bil lanskoletni cilj v akcijskem programu nerealno postavljen, saj je DE II obratovala nekaj časa skoraj brez čistilcev strojev. Doseganje operativnega plana v votkih Ker so vsi elementi akcijskega plana medsebojno tesno povezani, je jasno, da bo to vpli- valo tudi na končni rezultat doseganja plana. Lanskoletni cilj je bil z ozirom na proizvodnega, zahteve in objektivne težave, ki so nastopile, med letom, previsoko postavljen. Zato se za leto 1978 predlagajo bolj realna izhodišča, ki ne bodo nič manj stimulativna kot v preteklem letu. Zavedati se moramo, da bo treba na račun razdrobljenosti proizvodnje, ki je značilna za DE II, žrtvovati tudi preseg plana. Doseganje asortimenta, rokov, kvalitete in količin opisano pod DE tkalnice I ZAKLJUČEK V akcijskem programu obeh delovnih enot so zajeti le osnovni elementi, ki so glavni usmerjevalci proizvodnega procesa. Poudariti moramo, da njihova realizacija ni izključno vezana samo na prizadevnost kolektiva tkalnice, temveč je močno odvisna tudi od ostalih dveh TOZD — predilnice in plemenitilnice, ki bosta morali vsaj v pogledu priprave in barvanja preje več storiti kot doslej, kajti sprejete in potrjene dispozicije niso samo obveza za TOZD Tkalnico, ampak za vse proizvodne TOZD oz. delovno organizacijo. Uspeh podjetja ni odvisen samo od parcialnih rešitev, ampak zahteva skladno delovanje vseh dejavnikov, ki bodo morali sproti spremljati izvrševanje dispozicij, zlasti pa rokov. Nadalje bo potrebno posvetiti tudi vso pozornost varčevanju, zlasti s surovinami, rezervnimi deli in tkalskimi utenzilijami, ki predstavljajo v strukturi cene artikla glavno postavko. Zato bodo samoupravni organi TOZD Tkalnice tej kompleksni problematiki v letu 1978 posvetili vso pozornost. Prepričani smo, da bo TOZD Tkalnica uspešno izpolnila ta akcijski program samo takrat, ko bodo pri njegovi realizaciji aktivno sodelovale vse službe Delovne skupnosti in TOZD, ki so podpisali Samoupravni sporazum o medsebojnih pravicah, obveznostih in odgovornostih. Stane Primožič DOPISUJTE V C Sejem Moda 78 II Diploma tudi letos Sredi januarja so se zaprla vrata največje slovenske tekstilne manifestacije — »Sejem Moda 78«. Bil je, kot vsa leta prej, na Gospodarskem razstavišču v Ljubljani in nam prinesel nekaj novih presenečenj iz ustvar-jalno-proizvajalnih tekstilnih poljan. Naša OZD je na letošnjem sejmu predstavila nekaj novih strukturnih tkanin. Vredno je omeniti artikel 9539 Dabongo. To je debelejša barvana tkanina iz mešanice bombaža in poliestra v aktualnih barvah, primerna za obleke, ženske in otroške komplete, ter enobarvni popelini s^ posebnimi vezavnimi efekti. Za omenjene tkanine smo dobili na sejmu Moda 78 diplomo. Ostali artikli iz te grupe, ki smo jih predstavili javnosti, so bili tudi enobarvne tkanine v vezavi kanova in vafel. Vzbudile so precej pozornosti. Primerne so za športne srajce in bluze, posebno privlačne pa vsled bogate barvne palete. S tiskanimi tkaninami smo bili nekoliko skromnejši. Največ pozornosti je bila deležna tiskana flanela za ženske obleke, ki je letos tako zelo moderna. Škoda je le ta, da smo malce revni z desseni tega artikla. Tisti, ki se že zanima za modo v vročem poletju, ga je pritegnila nov tiskana tkanina, ki je zelo fina in tanka, primerna za ženske obleke. Poletna moda že napoveduje bogato, široko krojena krila, za kar je ta tkanina prav gotovo zelo primerna. Poglejmo, kaj so pripravili ostali tekstilci, konfek-cionarji in pletilci. Vsi so se trudili, da bi svoje sejemske kolekcije čimbolj izpopolnili in prinesli na sejem kar največ modnih novosti. Prenekateri modeli so bili zelo lepi, okusnih usklajenih barvnih kombinacij. Enako se lahko pohvalijo tudi otroški konfekcionarji. Naj 'omenim še zanimivost, da vsi vneto zatrjujejo, da bomo lahko vse izdelke našli že kaj kmalu po naših blagovnicah. Bomo videli, če bo to res. »Jaz sem ZA!« Bombaž-danes Nekaj vtisov z mednarodnega simpozija o bombažu, ki je bil v Bremnu v času od 19. do 21. januarja 1978 tkupičina mesta ljubljane in komisija za ocenjevanje izdelkov tekstilne In usnjarsko-predelovalne industrije pri gospodarskem razstavišču ljubljana, podeljujeta ob sejmu »moda 78« DIPLOMO LJUBLJANSKI ZMAJ TEKSTILNI INDUSTRIJI TEKSTILINDUS, KRANJ za artikel 9539 - CABONGO, grobo tkano platno z efektno prejo mešanice poliestra - bombaž in za artikel 9551 * srajčevina v aktualni Razpis štipendij Za šolsko leto 1978/79 bomo razpisali štipendije za naslednje poklice: SREDNJE ŠOLE: Štipendije — predilski tehnik (moški) 3 — tkalski tehnik (moški) 6 — tekstilno-kemijski tehnik (moški) 5 — likovni tehnik (moški ali ženska) 1 VISOKE ŠOLE: — diplomirani tekstilni inženir (moški ali ženska) 2 Mednarodni simpozij o bombažu organizira bremenska bombažna borza, oziroma njen institut za vlakna in to vsaki dve leti. Letos je bila to že 14. prireditev po vrsti. Število referatov in udeležba je vsakokrat večja, tako je bilo tokrat podanih kar 21 referatov in prisotnih 415 udeležencev iz 29 dežel. Praktično so bile zastopane vse celine, razen Avstralije, ki pa v pogledu bombaža ne pomeni ničesar. Letošnji simpozij bi po problematiki, ki se je obravnavala, lahko ocenili kot simpozij rotor predenja. Rotor predenje ali na kratko OE (Open End) predenje si že krepko utira pot in zahteva več rešitev, katere bi lahko po podanih referatih strnili v naslednji povzetek: — vzgojitev primernih sort bombaža za OE predenje, — prah in mikroprah — kako ga odstraniti iz tehnoloških razlogov in varnostnih predpisov, — katere procese uporabiti za dosego čimboljših parametrov, — struktura OE — preje in njeno plasiranje (čisti bombaž in razne mešanice z umetnimi vlakni), — katere aparate vključiti v preizkušanje. V nadaljnjih izvajanjih je bila interesantna problematika v zvezi s predelovanjem bombaža in njegova udeležba v skupni potrošnji tekstilnih vlaken. Značilen je naslednji podatek: Leta 1950 je znašal pridelek bombaža 7,068.000 ton in je bil s tem udeležen v celotni potrošnji z 71,1 %. Leta 1975 pa je znašal pridelek bombaža 13,012.000 ton, v celotni potrošnji pa je bil udeležen le z 52,7 %. To pomeni, da se je proizvodnja bombaža skoraj podvojila, istočasno pa je narasla proizvodnja — predvsem umetnih vlaken za desetkrat. V tekmi z umetnimi vlakni še vedno prednjači bombaž in kot kaže, bo to svojo vodilno vlogo tudi obdržal — kar pove že sam podatek, da kapacitete umetnih vlaken naraščajo, vendar v zadnjem času niso polno izkoriščene, ker potrošnje počasneje naraščajo kot zmogljivosti. Zanimivo je naslednje: površine z bombažem so v zadnjih 30 letih ostale skoraj iste: 81,8 % milijonov aerov na 82,5 milijonov aerov (1 acre je 4047 kv. m), pridelek pa je v tem času porastel od 30,8 milijonov bal na 65,2 milijonov bal oz. od 180 lb/acer na 3751b/acer (od 202kg/ha na 420 kg/ha). Izvajanje zakona o združenem delu Splošne ugotovitve Kot znano, je Zakon o združenem delu stopil v veljavo z dnem 11. 12. 1976. Zakon postavlja dva roka za izvršitev nalog in obveznosti, in sicer: — do 31. 12. 1977 je veljal rok za ureditev dohodkovnih odnosov, — do 11. 12. 1978 teče rok za izvedbo vseh ostalih nalog. Zaradi tega je prav in potrebno, da sedaj, ko je zakon že dobro leto v veljavi in ko je prvi od omenjenih rokov že potekel, naredimo naslednje: 1. da kritično pregledamo, kaj smo v preteklem letu izvršili in dosegli ter 2. da določimo program dela za tekoče leto. Pri tem moramo predvsem ugotoviti, da s samim sprejemom potrebnih samoupravnih splošnih aktov naloge niso izpolnjene. Kajti cilj, katerega je z izvajanjem Zakona o združenem delu treba doseči, je formalno ustrezna in vsebinska preobrazba družbeno-eko-nomskih odnosov na področju ustvarjanja, pridobivanja, razporejanja in delitve dohodka ter prisvajanja osebnih dohodkov v združenem delu. Prehod v novo kvaliteto odnosov, družbena preobrazba osnov ekonomskih odnosov mora spodbuditi delo, da bo obrodilo povečanje lastne in družbene produktivnosti. Spodbuditi mora ekonomič-nejše gospodarjenje z vsemi dejavniki proizvodne sile dela, od uporabe lastne delovne sile, ekonomičnejše uporabe sredstev za delo in predmetov dela do gospodarjenja z akumulacijo. Drugače rečeno — delavec mora biti ne le družbe-no-politično, ampak tudi ekonomsko zainteresiran, da z vso zavzetostjo opravlja vse tiste funkcije v proizvodnji in v družbeni reprodukciji, katere ima po ustavi in zakonu. V letošnjem letu bomo morali posvečati posebno pozornost združevanju dela in sredstev. Družbeno ekonomska usmeritev, ki je obstajala v državno-lastninskem administrativnem sistemu, da namreč podjetje skrbi le za to, da dobro izvrši svoje naloge, katere do podrobnosti opredeljuje državni administrativni plan, je dokončno za nami. Državno administrativno planiranje namreč predpostavlja, da država povezuje posamezna podjetja, njihovo delo in rezultate dela v celoti družbene reprodukcije. V pogojih razvitega samoupravljanja pa morajo to nalogo opravljati delavci v organizacijah združenega dela in v celotnem sistemu združenega dela. Pri tem morajo upoštevati tržne zakonitosti blagovne proizvodnje. Delovno, proizvodno in poslovno povezane organizacije združenega dela pa lahko uspešno regulirajo svoje medsebojne odnose v družbeni reprodukciji le, če jih grade na osnovah dohodkovnih osno-sov, to je na združevanju dela in sredstev. Pregled izvršenih nalog V pretekelm letu smo vso pozornost posvečali v bistvu dvem področjem: vprašanju samoupravne organiziranosti in dohodkovnim odnosom. Na področju samoupravne organiziranosti smo intenzivno proučevali našo dosedanjo organiziranost in njeno vskla-jenost z načeli in določili Zakona o združenem delu. Še posebej se je proučevalo vprašanje delovnih enot in delovne skupnosti. Ob pripravljanju analize se je ugotovilo, da je obstoječa samoupravna organiziranost v glavnem v redu ter da jo je treba nadalje utrditi in uskladiti z določili zakona. Sprejet je bil zaklju- ček, da je iz dela Delovne skupnosti Skupne službe treba organizirati novo temeljno organizacijo Energetika in vzdrževanje. Delavci navedenega dela so na zborih ugotovili, da obstajajo pogoji za organiziranje temeljne organizacije. Na referendumu sredi novembra 1977 pa za predlog ni glasovala večina vseh delavcev tega dela. Ob analizi vzrokov za neuspeh referenduma se je ugotovilo, da gre to delno pripisati tudi nezadostnemu pojasnjevanju oz. tolmačenju določil zakona in bodoče ureditve ekonomskih razmerij nove temeljne organizacije. To akcijo bo spomladi vsekakor treba ponoviti s tem, da se bo predhodno izvedlo potrebno pojasnjevanje in tolmačenje ter tudi pripravil celotni splet ustreznih rešitev ekonomskega položaja nove temeljne organizacije. Glede komercialnih del smo bili mnenja, da vsaj za sedaj ni pogojev za organiziranje posebne temeljne organizacije. To pa iz razloga, ker nimamo organizirane lastne prodajne mreže. Glede odnosov s trgovinskimi organizacijami združenega dela pa se daje poudarek združevanju dela in sredstev v smislu 72. čl. Zakona o združenem delu, pri čemer se temeljne organizacije dogovarjajo o delitvi skupnega prihodka, oz. se doseženi skupni prihodek razporeja mednje v celoti in neposredno. To vprašanje ostaja v ostalem odprto in se bo ponovno proučilo po vzpostavitvi odnosov s trgovinskimi OZD na bazi samoupravnih sporazumov o skupnem poslovanju. Kar se tiče proizvodnih TOZD, se je posebej proučevalo organiziranost TOZD Tkalnica in TOZD Plemenitilnica, ki imata dislocirane delovne enote. Pri obeh temeljnih organizacijah obstajata delovni enoti v obratu I in obratu II, vendar pa ni možno proizvodni proces popolnoma razmejiti in se opravljajo posamezne faze delno v obratu I in delno v obratu II. Ta ureditev se mora dnevno prilagajati zahtevam komercialnega poslovanja oz. tržišča, pri čemer se stremi za čim boljšim izkoriščanjem strojnega parka. Tako vsaj za sedaj ni pogojev, da bi se te delovne enote organizirale v temeljne organizacije. Za to bi bila nujna večja dopolnitev strojne opreme, da bi delovne enote predstavljale zaključene proizvodne celote. V TOZD Tkalnica in Plemenitilnica se kompleksna rekonstrukcija še ni mogla izvesti, marveč se je investiranje moralo omejevati le na odpravljanje ozkih grl in zamenjavo iztrošene strojne opreme. V bližnji prihodnosti bo nujno treba obnoviti energetske naprave, ki so že skrajno iztrošene, a so ključnega pomena za celotno proizvodnjo. To pa bo zahtevalo velika sredstva, tako da istočasno ni niti misliti na kompleksno rekonstrukcijo preje navedenih delovnih enot. Tako smo za sedaj primorani ostati pri organiziranosti enotne TOZD Tkalnica oz. TOZD Plemenitilnica s po dvema delovnima enotama, kar je v skladu s 470. in 471. čl. Zakona o združenem delu. Na področju preobrazbe dohodkovnih odnosov smo izhajali iz temeljnega določila ustave in Zakona o združenem delu, da se celotna nova vrednost, ki jo delavci v združenem delu ustvarijo s svojim skupnim delom, ustvarja kot dohodek temeljnih organizacij ter da o celotnem dohodku kot rezultatu skupnega dela odločajo delavci v temeljnih organizacijah združenega dela. V skladu s tem je v temeljnih Bombaž-danes (Nadaljevanje s 3. strani) Pri taki proizvodnji bombažnih vlaken pa se pridobi še okrog 3 milijone ton olja in 8 milijonov ton moke in tropin, kar je precejšnja postavka za pridobivanje hrane in tehničnih artiklov. V proizvodnji bombaža so do nedavnega bile na vrhu po količini Združene države Amerike, danes pa se je na prvo mesto povzpela Sovjetska zveza. Tudi v Afriki kot celoti se je pridelek v povojnem obdobju povečal za 13,7-krat. Značilno za te države (predvsem afriške in azijske) pa je hitro investiranje v predilnice, kar se občuti predvsem na zahodnem trgu, kjer je ponudba preje vedno večja in se v državah Evropske gospodarske skupnosti proizvodnja ne povečuje, temveč se povečana potrošnja preje krije z nakupi (uvozom). Iz nekaj podatkov lahko zaključujemo, da je potrošnja bombaža oziroma artiklov iz te surovine še vedno v porastu in da je v tekmi s sintetiko ostal zmagovalec bombaž — in še celo več: vse bolj prihaja nazaj na tista področja, kjer je sintetika že dominirala. Odprto pa še vedno ostaja vprašanje: kdo in kje ga bo v prihodnosti predeloval. B. Pertot Na referendumu v predilnici I samoupravnih splošnih aktih, tj. v samoupravnih sporazumih o združevanju dela delavcev v temeljni organizaciji zapisano: »Z ustvarjenim do- hodkom razpolagajo delavci temeljne organizacije samostojno v skladu z vzpostavljenimi odnosi z drugimi temeljnimi organizacijami, ki temelje na načelih vzajemnosti.« Po vsestranski javni obravnavi so bili v mesecu januarju t. 1. na zborih delavcev in na referendumu sprejeti naslednji samoupravni splošni akti, s katerimi se ureja celotni splet dohodkovnih odnosov: — Samoupravni sporazumi o združevanju dela delavcev v temeljni organizaciji, — Spremembe in dopolnitve samoupravnega sporazuma o združevanju v delovno organizacijo Tekstilna industrija »Tekstilindus« Kranj, — Samoupravni sporazum o urejanju medsebojnih razmerij pri skupnem ustvarjanju dohodka na bazi deleža pri skupnem prihodku, — Samoupravni sporazum o medsebojnih pravicah, obveznostih in odgovornostih, — Samoupravni sporazum o skupnih osnovah in merilih za razporejanje dohodka in čistega dohodka, — Pravilniki o osnovah in merilih za razporejanje čistega dohodka, — Samoupravni sporazum o skupnih osnovah in merilih za delitev sredstev za osebne dohodka, — Samoupravni sporazumi o osnovah in merilih za delitev sredstev za osebne dohodke. Čeprav so bili navedeni samoupravni splošni akti pred sprejemanjem v široki javni obravnavi, objavljeni in razdeljeni med delavce, je verjetno prav, da podamo kratko in zgoščeno prikaz ureditve dohodkovnih odnosov v okviru naše delovne organizacije. Vsi preje navedeni samoupravni splošni akti so medsebojno usklajeni. Osnova za urejanje dohodkovnih odnosov v okviru delovne organizacije je podana s spremembami in dopolnitvami Samoupravnega sporazuma o združevanju v delovno organizacijo. Podrobneje pa so dohodkovni odnosi med temeljnimi organizacijami Predilnica, Tkalnica in Plemenitilnica urejeni v Samoupravnem sporazumu o urejanju medsebojnih razmerij pri skupnem ustvarjanju dohodka na bazi deleža pri skupnem prihodku. Dohodkovni odnosi med temeljnimi organizacijami in delovno skupnostjo pa so podrobneje urejeni v Samoupravnem sporazumu o medsebojnih pravicah, obveznostih in odgovornostih. Samoupravni sporazum o združevanju dela delavcev je izredno pomemben samoupravni splošni akt, saj predstavlja temelj za celotno samoupravno urejanje notranjih razmerij v TOZD oz. delovni skupnosti. Vsebuje temeljna določila o upravljanju družbenih sredstev, razporejanju dohodka in čistega dohodka, delitvi sredstev za osebne dohodke, uresničevanju samoupravljanja, osnove za urejanje delovnih razmerij in drugo. Po ustavnih in zakonskih določbah je temeljna organizacija edini samoupravni subjekt, ki pridobiva dohodek. Skladno s tem določajo naši samoupravni sporazumi o združevanju dela delavcev, da delavci temeljnih organizacij združenega dela Predilnica, Tkalnica in Plemenitilnica pridobivajo dohodek z udeležbo pri skupaj ustvarjenem prihodku na podlagi združevanja dela in sredstev oz. proizvodnje skupnega proizvoda; TOZD Prehrana in oddih pa pridobiva dohodek s samostojnim poslovanjem. S samoupravnim sporazumom o združevanju v delovno organizacijo so se temeljne organizacije sporazumele za skupno opravljanje nekaterih poslov — kot npr. nabavno prodajna dejavnost, poslovanje z združenimi sredstvi, družbeni standard itd. Temeljne organizacije so samostojne pri razpolaganju s sred- stvi, ki jim pripadajo. Da bi se zagotovil trajen in skladen razvoj vsake od temeljnih organizacij, so se sporazumele za združevanje sredstev, zlasti za skupno opravljanje poslov v proizvodnem ciklusu in v blagovnem prometu, za skupno investiranje in za druge skupne interese. Vendar pa se z združevanjem ne morejo odtujevati sredstva od temeljnih organizacij, katerim pripadajo. Združujejo se denarna sredstva poslovnega sklada, sredstva rezervnega sklada in sredstva sklada skupne porabe. Medsebojne odnose v zvezi s koriščenjem združenih sredstev urejajo TOZD Po sistemu internih kreditov. Samoupravni sporazum o urejanju medsebojnih razmerij pri skupnem ustvarjanju dohodka na bazi deleža pri skupnem prihodku so sklenile temeljne organizacije Predilnica, Tkalnica in plemenitilnica. Delavci navedenih temeljnih organizacij so se sporazumeli, da v pogojih medsebojne delovne, tehnično-teh-nološke ter ekonomske povezanosti in pogojenosti skupno pridobivajo dohodek na bazi deleža v skupnem prihodku, katerega ustvarjajo s prodajo proizvodov ali storitev, ki so rezultat skupnega dela. Delavci v temeljnih organizacijah sodelujejo pri razporejanju skupnega prihodka sorazmerno svojemu prispevku, ki so ga dali s svojim delom pri ustvarjanju tega prihodka. Zaradi nemotenega poteka proizvodnega procesa v vseh fazah in ustvarjanja najugodnejših rezultatov v proizvodnji skupnega proizvoda temeljne organizacije skupno določajo: obseg, strukturo in dinamiko proizvodnje in dobavo medfaznih proizvodov — kvaliteto medfaznih proizvodov — ter objektivno pogojene okvire za stroške normativnega materiala in druge stroške. Ustvarjeni skupni prihodek se v celoti razporeja med temeljne organizacije, ki so sodelovale v proizvodnji skupnega proizvoda. Pri razporejanju skupnega proizvoda se deleži temeljnih organizacij določajo na podlagi internih cen svojih medfaznih proizvodov in storitev. V interne cene se zajame vse materialne stroške amortizacijo po minimalni, z zakonom določeni stopnji ter osebne dohodke in prejemke. Med materialne stroške se upošteva stroške, določene s tehničnimi in izkustvenimi normativi. Za dobavljene medfazne proizvode se temeljni organizaciji prizna delež iz skupnega prihodka na podlagi internih cen v odvisnosti od dotoka sredstev za prodane skupne proizvode. Ob koncu obračunskega obdobja pa ise izvrši dokončen obračun. Prihodki od prodaje proizvodov in storitev, ki niso rezultat skupnega dela, pa se takoj ob realizaciji in v celoti priznajo dotični temeljni organizaciji. Sporazumno dane in prejete bonifikacije in druge pozitivne in negativne razlike pri prodaji skupnih proizvodov, kakor tudi stroške prometa, se pokrije iz ustvarjenega skupnega prihodka pred njegovo razporeditvijo. Nabavljeni material se knjiži v breme temeljne organizacije, ki dotični material porablja. Tako pride temeljna organizacija do svojega prihodka. In kako pride do dohodka in čistega dohodka ter kako ju deli? Samoupravni sporazum o skupnih osnovah in merilih za razporejanje dohodka in čistega dohodka ureja določena vprašanja skupnega interesa s področja pridobivanja in razporejanja dohodka in čistega dohodka. Iz celotnega prihodka poravna temeljna organizacija naslednje izdatke: materialne stroške za poslovanje — amortizacijo po minimalnih, z zakonom predpisanih stopnjah — in izredne izdatke. Preostali del predstavlja dohodek temeljne organizacije. Iz dohodka se poravnajo obveznosti za zadovoljevanje skupnih potreb (izobraževanje, kultura, zdravstvo, socialno varstvo itd.), splošnih družbenih potreb, obveznosti do delovne skupnosti in nekatere druge. Tisti del dohodka, ki ostane po poravnavi teh obveznosti, predstavlja čisti dohodek temeljne organizacije. Delavci v temeljni organizaciji razporejajo čisti dohodek za osebne dohodke in za skupno porabo, za zboljševanje in razširjanje materialne osnove dela ter za ustvarjanje in obnavljanje rezerv. Delavci razporejajo del čistega dohodka za osebne dohodke in za skupno porabo sorazmerno z doseženimi rezultati dela in odvisno od uspeha, doseženega z uprav- (Nadaljevanje 8 S. strani) ljanjem in gospodarjenjem z družbenimi sredstvi. Pri razporejanju čistega dohodka so delavci dolžni izločati sredstva za zboljševanje in razširjanje materialne osnove dela ter za ustvarjanje in obnavljanje rezerv zaradi zagotavljanja razširjene reprodukcije v temeljni organizaciji in v družbi kot celoti. Pravilnik o osnovah in merilih za razporejanje čistega dohodka posamezne temeljne organizacije vsebuje podrobnejša določila o razporejanju dohodka in čistega dohodka. Samoupravni sporazum o medsebojnih pravicah, obveznostih in odgovornostih ureja v podrobnosti razmerje med temeljnimi organizacijami in Delovno skupnostjo Skupne službe. Bistvene določbe so naslednje. Delovna skupnost opravlja dela za vse temeljne organizacije pod enakimi pogoji. V okviru opravljanja del morajo biti enakomerno zadovoljene potrebe in zahteve vseh temeljnih organizacij. Delovna skupnost je odgovorna za pravočasno in kvalitetno izvrševanje poverjenih del, s katerimi se zagotavlja uresničevanje skupnih ciljev združevanja v delovno organizacijo, kakor tudi za zakonitosti pri izvrševanju vseh poverjenih del skupnega pomena. Delovna skupnost pridobiva dohodek s svobodno menjavo dela iz dohodka temeljne organizacije z ozirom na prispevek, katerega dajo delavci delovne skupnosti s svojim delom uspehu poslovanja v temeljni organizaciji — z ozirom na kvaliteto in izvrševanje svojih del in nalog — ter z ozirom na višino ustvarjenega dohodka temeljne organizacije. Delavci delovne skupnosti imajo pravico do sredstev za osebne dohodke in skupno porabo v skladu z načelom delitve po delu ter v soglasju z osnovami in merili, po katerih se ta sredstva določajo v združenih temeljnih orga- nizacijah. Temeljne organizacije zagotavljajo delovni skupnosti sredstva za delo in poslovanje, potrebna za opravljanje poslov z njenega delovnega področja. Osnovna sredstva ne pripadajo delovni skupnosti, marveč ostajajo skupna sredstva temeljnih organizacij, ki so dana le v uporabo delovni skupnosti. Delovna skupnost je dolžna ta sredstva racionalno uporabljati, varovati in vzdrževati s skrbnostjo dobrega gospodarja. Temeljne organizacije zagotovijo za redno poslovanje delovni skupnosti denarna sredstva s posebnim dogovorom, s katerim se določita višina in dinamika koriščenja. Predlog za dodelitev teh sredstev pripravi delavski svet delovne skupnosti, o odobritvi pa sklepajo delavski sveti temeljnih organizacij. S temi sredstvi se pokrivajo materialni stroški ter osebni prejemki v breme materialnih stroškov (potni stroški, dnevnice, stroški prevoza na delo itd.). V kolikor se na koncu poslovnega leta pojavi pri delovni skupnosti neizkoriščeni ostanek denarnih sredstev, se ta vrne temeljnim organizacijam oz. se upošteva ob obračunu za naslednje leto. Samoupravni sporazum o skupnih osnovah in merilih za delitev sredstev za osebne dohodke je bistveni sestavni člen na področju preobrazbe družbeno ekonomskih odnosov — konkretno pri delitvi osebnih dohodkov. Ta samoupravni sporazum je bil sprejet s ciljem, odpraviti sleherne vse-dline v osnovah ekonomskih odnosov, ki so izvor neenakopravnosti med delavci v združenem delu, zlasti sleherne vsedline prisvajanja osebnih dohodkov, ki ni v sorazmerju z delovnim prispevkom posameznika k skupnim rezultatom. Vzporedno pa je treba izrinjati vsedline mezdnega interesa, mezdnega ekonomskega in družbenega ravnanja. Mezdne sestavine v delavče- vem interesu morajo v celoti zamenjati sestavine dohodkovnega interesa. Osnove in merila za ugotavljanje delavčevega delovnega prispevka je treba opredeliti tako, da bodo tvorila podlago in motiv za de«, lavca, da bo s povečevanjem svojega delovnega prispevka neposredno vplival na oblikovanje in dinamiko svojega osebnega dohodka in s tem na ustvarjanje materialne podlage za zadovoljevanje osebnih potreb. S samoupravnim sporazumom o skupnih osnovah in merilih za delitev sredstev za osebne dohodke so določena naslednja temeljna načela. Vsakemu delavcu je treba zagotoviti, da dosega osebni dohodek v skladu s svojim prispevkom k ustvarjenemu dohodku temeljne organizacije. Poleg načela delitve po delu in rezultatih dela se uporablja tudi načelo solidarnosti. Zaščititi je treba osebni dohodek delavca z dolgoletnim delovnim stažem, ki redno opravlja delo in si prizadeva pri izvrševanju svojih delovnih nalog, vendar pa zaradi zmanjšane delovne sposobnosti ni več zmožen dosegati prejšnje individualne učinke. Osnove za delitev sredstev za osebne dohodke so: obseg in zahtevnost dela in nalog, pogoji dela, strokovna izobrazba in potrebne delovne sposobnosti, potrebne delovne izkušnje, umski in fizični napor, stopnja odgovornosti. Delež delavca pri delitvi osebnih dohodkov se določa na podlagi doseženega individualnega učinka delavca in učinka njegove delovne skupine ter doseže- nega rezultata temeljne organizacije. Prispevek delavca k delu se ugotavlja odvisno od kvantitete in kvalitete njegovega dela, pri čemer se upošteva zlasti: vrsta opravljenega dela, obseg opravljenega dela, kvaliteta doseženih rezultatov dela in izraba delovnega časa. Da bi se zagotovila čimbolj neposredna in objektivna delitev osebnih dohodkov po rezultatih dela, se določijo delovne norme za vsa dela in naloge, kjer je možno in ekonomsko opravičeno z njimi meriti učinek. Pri delih in nalogah, kjer se delovni učinek ne more meriti z normami, se določijo druga merila in načini za ugotavljanje prispevka k delu, upoštevajoč predvsem izvršitev danih planskih nalog glede na količino, kakovost in pravočasnost izvršenega dela. Sestavni del osebnega dohodka je osebni dohodek iz minulega dela, ki se določa v odvisnosti od prispevka, ki ga dajo poprejšnja vlaganja pri ustvarjanju dohodka, v odvisnosti od prispevka posameznega delavca pri ustvarjanju dohodka ter od dolžine njegove skupne delovne dobe in delovne dobe v tej delovni organizaciji. Samoupravni sporazum o osnovah in merilih za delitev sredstev za osebne odhodke posamezne temeljne organizacije vsebuje podrobnejša določila o delitvi osebnih dohodkov skladno s preje navedenimi skupnimi osnovami in merili ter izhajajoč iz specifičnosti posamezne temeljne organizacije. (dalje v naslednji številki) Prosta mesta za vajence Za učenje raznih poklicev bomo sprejeli za šolsko leto 1978/79 naslednje število vajancev: Poklic Število obrat I obrat II Skupaj električar 3 1 4 mizar 1 1 2 inštalater 1 1 2 klepar 1 - 1 strugar 1 1 2 strojni ključavničar 3 2 5 kovač 1 _ 1 rezkalec - 1 1 Skupaj: 11 7 18 Učna doba za vse navedene poklice je 3 leta. Kandidati morajo imeti dokončanih 8 razredov osnovne šole in ne smejo biti starejši od 18 let. Interesenti naj se zglasijo v kadrovskem sektorju in to lahko vsak dan, kjer bodo dobili vsa navodila in pojasnila. L.P. Volilna komisija plemenitilnice II Poapnenje žil-arterioskleroza Jugoslavija je na prvem mestu z ozirom na smrtnost zaradi arterioskleroze. Med starejšimi prebivalci v svetu so na prvem mestu kot vzrok smrti bolezni srca in ožilja, ki imajo pa največkrat višek v poapnenju ožilja in zvišanem krvnem pritisku. V prvi fazi se smatra, da je najvažnejša poškodba žilne stene. Na to poškodbo naj bi vplivali: zvišan krvni pritisk, kajenje, vdihavanje plinov, predvsem ogljikov monoksid. Prizadeto mesto je napolnjeno v začetku s tekočino, kasneje pa Se začno vanjo nalagati maščobe. Nastane t. zv. aterom. Tak aterom vsebuje velike količine holesterola. Razumljivo, da se razvije več takih ateromov, če vsebuje serum v krvi večjo količino holesterola. Pri poizkusu na živalih so s hrano, bogato na holesterolu, povzročili nastanek ateromov in poapnenje ožilja. Tretji faktor, ki naj bi vplival na poapnenje ožilja, je povečano strjevanje krvi, ki nastopa ob nekaterih stanjih, kot so: duševni stresi, sladkorna bolezen, debelost, itd. Proces poapnenja ožilja ali arterioskleroza se začne že v rani mladosti, posledice se navadno pokažejo po 45. letu starosti. Preprečevanje arterioskleroze I. Primarna zaščita zajema splošne in usmerjene ukrepe: 1. Splošni ukrepi se izvajajo v smislu prevzgoje ljudi k zdravemu načinu življenja: pravilna prehrana, nekadil-stvo, telesna aktivnost, sproščanje duševne napetosti. 2. Usmerjeni ukrepi vključujejo zgodnje odkrivanje ogroženih posameznikov in odstranjevanje dejavnikov tveganja: zvišanega krivnega pritiska, zvišanega sladkorja v krvi, zvišane maščobe v krvi, itd. Kadar je prisotnih več dejavnikov tveganja, določamo stopnjo ogroženosti, odnosno dajemo oceno tveganja. Pacientu razložimo, katere dejavnike lahko odstrani s svojim in zdravnikovim prizadevanjem, na katere dejavnike pa ne moremo vplivati: starost, spol, družinska podvrženost, poklic in vedenjski tip A: delavnost, stalen občutek pomanjkanja časa, zasedenost z roki, želja po tekmovanju. Na ta vedenjski tip lahko z vtrajnostjo delno vplivamo s t. zv. avtotre-ningom. Primarna zaščita torej zajema ukrepe, ki preprečujejo nastop bolezni. Najlažje odstranimo dejavnike: 1. ki so posledica načina življenja in družbenih vplivov. Odstranimo jih s spremembo navad: hrana z veliko nasičenih (trdih) maščob, jajc in ka- lorij, kajenje in telesna nedejavnost. 2. Dejavniki tveganja, ki so posledica motenega notranjega urejevalnega ustroja, vendar nanje lahko vplivamo z dieto odnosno zdravili: zvišan krvni pritisk, zvišan krvni sladkor, zvišane maščobe v krvi, zvišana sečna kislina, vedenjski vzorec. 3. Dejavniki tveganja zaradi prizadetosti raznih organov: ledvične bolezni, zmanjšano delovanje ščitnice, itd.; 4. Dejavniki tveganja, pogojeni z dednostjo in drugimi zakonitostmi, na katere ne moremo vplivati: spol, starost, telesni ustroj ter ostali dedni dejavniki. Dieta, holesterol in lipoproteini Čeprav so s holesterolom v prehrani že davno izzvali arteriosklerozo, pa so dolgo menili, da je pri ljudeh raven serumskega holesterola povsem podvržena notranjim vplivom in nanjo ne vpliva sestava prehrane. Študije so to ovrgle, saj so razložile velike razlike v količini serumskega holesterola pri različnih narodih prav z različno prehrano. Očitno vplivajo na zvišano raven absolutna količina nasičenih maščob in holesterola v hrani, zvišano razmerje nasičenih proti nenasičenim maščobam, pa tudi celokupni kalorični odnos in količina ogljikovih hidratov. Za različno raven serumskega holesterola pri posameznikih ne moremo seveda kriviti samo prehrane, saj so se pri enaki prehrani pokazale razlike pri posameznikih in s tem različna podvrženost arteriosklerozi. Nedvomno gre za dodatno dedno pogojenost, vendar tudi v takih primerih ustrezna dieta lahko znatno zniža raven holesterola v krvi. Velik dokaz o sodelovanju holesterola pri nastanku arterioskleroze je prepričljiv: bolezen koronarnega ožilja, prein-farktna stanja in infarkti srca so redki pri narodih z nizkimi vrednostmi holesterola v krvi, obratno pa pogosta, zgodnja in naglo potekajoča pri bolnikih z družinsko močno zvišano količino maščob v krvi tipa II, kjer je močno zvišan predvsem holesterol. Med vrednostmi serumskega holesterola nad 200 miligramov in pogostnostjo obolenja koronarnega ožilja obstoja skoraj premočrtno sorazmerje. Osnovna razlaga za ateroge-no delovanje holesterola je prenikanje žilne stene z vsemi njenimi posledicami. Ker pa so pri povečani količini maščob našli tudi povečano nagnenje k združevanju trombocitov, odnosno pospešeno znotrajžil-no strjevanje, je možno, da maščobe sodelujejo tudi v trombozi. Vpliv trigliceridov v krvi je v študijah prikazan kot samostojen dejavnik tveganja pri nastanku arterioskleroze. Na osnovi sedanjega znanja je v skupku prehrana — maščobe v krvi — najboljši podatek za prikaz tveganja — holesterol v krvi. Za zaščito je bistveno vprašanje ali je s spremenjeno dieto možno doseči nazadovanje že obstoječih arterioskle-rotičnih sprememb na ožilju? Nazadovanje so dokazali s poizkusi na živalih že pred desetletji, zadnja leta pa so prinesla neizpodbitne dokaze o nazadovanju hudih arterio-sklerotičnih okvar pri opicah samo s pomočjo prehrane. Povečan arterijski krvni pritisk Med višino krvnega pritiska in pogostnostjo bolezni srčnega ožilja obstoja premočrtno razmerje tudi v območju, ki ga klinično še ne vrednotimo kot zvišan pritisk, kar priča o pomembnosti tega dejavnika tveganja. Enako odvisnost so našli tudi s pogostnostjo infarktov, nenadne smrti, srčno-žilnih smrti in smrti zaradi možganske kapi. Zvišan krvni pritisk namreč na dovzetnih mestih povzroča okvare žilne stene in s tem poveča propustnost žilne stene ter dovzetnost za nalaganje maščob iz krvi. S poizkusi so dokazali, da znižanje krvnega pritiska zadrži razvoj arterioskleroze, vendar je zelo pomembno, kako zgodaj pričnemo z zdravljenjem. Kajenje Kajenje je po dosedanjih proučevanjih znano kot dejavnik tveganja, ki močno zveča obolevnost in smrtnost zaradi obolenja srčnega ožilja. Polovica smrti pri kadilcih je srčnožilnega izvora. Tudi tu je dokazan količinski, stalen vpliv: težji kadilci obolevajo bolj kot lažji, stalni kadilci bolj kot tisti, ki so opustili kajenje. Najbolj znani strupeni snovi v tobačnem dimu sta ogljikov monoksid (CO) in nikotin. V bolezenskem razvoju arterio-sklerotične okvare je pomembnejši ogljikov monoksid. Ta sproži pomanjkanje kisika zaradi povezave z železom v krvi in s tem onemogoča pravilen prenos kisika. V teh pogojih pa pride tudi do počasnejšega odstranjevanja maščob v krvi. Nikotin sam zviša srčni utrip ter zgornji in spodnji krvni pritisk. S tem poveča porabo kisika v srčni mišici in zniža prag za bolečino pri bolnikih z angino pektoris (stanje pred infarktom). Nikotin je torej dodatni dejavnik tveganja. Obe snovi torej ogljikov monoksid in nikotin vodita do povečane potrebe po kisiku in zmanjšane preskrbe z njim, kar lahko pripomore k nastopu srčnega infarkta ali nenadne smrti. Trajno zmanjšana preskrba s kisikom pa vodi tudi do obolelosti srčne mišice. Dodatni vpliv kajenja je zviševanje maščob v krvi in povečana nagnjenost k strjevanju krvi (trombozi). S stališča preventive je pomembno, da so v študiji, ki je zajela več stotisoč ljudi, ugotovili, da so že v prvem letu po opustitvi kajenja bistveno zmanjša pogostnost smrti zaradi infarkta in se 10 let po opustitvi kajenja približa nekadilcem. Sladkorna bolezen Študije so pokazale, da imajo bolniki s sladkorno boleznijo 3 —4-krat večjo pogostnost bolezni srčnega ožilja ter trikrat večjo umrljivost zaradi obolenja ožilja. Ti bolniki imajo običajno prezgodnjo in močno izraženo arteriosklerozo, vseh treh razmestitev (srčno, možgansko in na okončinah). Čeprav imajo bolniki s sladkorno boleznijo pogosteje izražene tudi ostale dejavnike tveganja: zvišan pritisk, zvišane maščobe in prekomerno težo, je analiza pokazala, da gre za dodaten neodvisen dejavnik tveganja. Pojasnjuje se, da sladkorna bolezen vpliva na večjo ranljivost žilne stene. Zvišana sečna kislina v krvi Zvišano sečno kislino že od nekdaj povezujejo z obolenjem srčnega ožilja, vendar se druži z drugimi dejavniki tveganja: povišanim pritiskom, sladkorno boleznijo, zvišano maščobo v krvi, itd. Nedavna študija je dokazala, da sečne kisline ne moremo proglasiti za samostojen dejavnik tveganja. Njeno zvišanje nam mora samo narekovati iskanje ostalih dejavnikov tveganja. Telesna nedejavnost Telesna dejavnost povzroča številne spremembe v krvo-toku, ki v skupnem učinku vodijo do večje telesne zmogljivosti ter manjše porabe kisika v srčni mišici za isto delo. Na to najbolj vpliva močnejše kroženje krvi v srčnem ožilju ter s tem zmanjšano nalaganje maščob na steno ožilja, hitrejše odstranjevanje maščob in sladkorja iz krvotoka ter zmanjšanje telesne teže. Važno je tudi, da zmanjšuje možnost hitrejšega strjevanja krvi, tako da pogojno zavira trombozo. Debelost Debelost sama ni neodvisen dejavnik tveganja, razen če je pretirana. Opozarja pa na prisotnost drugih dejavnikov, kot so povečan pritisk, sladkorna bolezen, zvišane maščobe, telesna nedejavnost. Vedenjski vzorec in stres Več raziskav je pokazalo povezavo med obolenjem srčnega ožilja in duševnim stresom. Predinfarktno stanje, srčni (Nadaljevanje * 7. strani) infarkt ali nenadno smrt lahko sprožijo prepir, vožnja avtomobila, izguba ljubljene osebe. Vzrok je v izločanje neke snovi v telesu (kateholamina). Raziskave so pokazale, da imajo vlogo pri obolelosti srčnega ožilja določene vedenjske posebnosti, ki jih imenujemo vedenjski tip A. Ta tip kaže delavnost, zasedenost z roki, stalen občutek pomanjkanja časa, željo po uspehu in tekmovanju. Pogostnost obolenja srčnega ožilja je bila dvakrat večja, pogostnost drugega infarkta pa kar petkrat večja pri osebah z vedenjskim vzorcem tipa A. Analiza je pokazala, da je ta dejavnik, čeprav se pogosto druži z ostalimi, samostojen in zelo močan dejavnik tveganja. Tip A izloča več hormona iz nadledvične žleze kot odgovor na duševni stres. Pri njem so našli tudi večje vrednosti holesterola in trigliceridov. Osebnostne poteze tipa A določajo samo višino praga za neugodno stresno doživljanje, za vlo- go v arteriosklerozi pa je najbrž pomembno tudi, kolikokrat je prag prekoračen. To vzbuja up, da bi z ustrezno zaščito lahko dosegli uspeh tudi pri tem dejavniku tveganja. Družinska podvrženost Pogostnost bolezni srčnega ožilja je večja pri sorodnikih bolnikov s to isto boleznijo. Družinsko podvrženost lahko pripišemo dejstvu, da se družinsko kopičijo tudi glavni dejavniki tveganja: povečan pritisk, zvišane maščobe, sladkorna bolezen, itd. Nekateri so dedno pogojeni (sladkorna bolezen in družinske lipoprotei-nemije — zvišane maščobe v zgodnji mladosti). Vendar družine nimajo skupnih samo dednih znakov, temveč tudi okolje in dedne navade, ki so za pogostnost pojavljanja arteriosklerotičnih bolezni prav tako pomembne: način prehrane, stopnja telesne aktivnosti, kajenje, stresna doživljanja. Starost Ni še povsem jasno, zakaj so v starosti pojavi arterioskle- roze pogostnejši: ali je tu bolj važno dolgotrajno delovanje dejavnikov tveganja ali pa biološko staranje žilne stene. Spol Med 35. in 55. letom starosti je v ZDA umrljivost zaradi bolezni srčnega ožilja pri moških 6-krat večja kot pri ženskah. Enako tveganje kot pri moških pa imajo žene z zvišanim krvnim pritiskom, sladkorno boleznijo in v menopavzi. Po menopavzi se razlika začne manjšati, tako da ima nad 65. letom starosti že več žena kot moških angino pektoris. To si razlagajo tako, da obdobje žene pod 50. letom ščiti hormonalno stanje v telesu, ki pa še ni pojasnjeno. Pogostejše obolevanje srčnega ožilja nastopa tudi pri ženah, ki dalj časa prejemajo kontracepcijske tablete. Tudi tu je vzrok v hormonalnem stanju telesa in ni še dovolj raziskan. Povezani učinek dejavnikov tveganja — ocena tveganja Po statističnih podatkih je ugotovljeno, da je vrstni red dejavnikov tveganja naslednji: krvni pritisk, holesterol, kajenje, krvni sladkor. Neodvisni dejavniki delujejo ob hkratni prisotnosti vzajemno, npr.: holesterol, krvni pritisk in kajenje, ki vsak zase povečujejo tveganje približno dvakrat, pri skupni prisotnosti povečajo tveganja 8-krat. Danes je znanih več ocen tveganja, ki napovedujejo verjetnost pojava infarkta ali arteriosklerotičnih bolezni. Tveganje lahko izražamo količinsko z odstotkom verjetnosti, da se bo bolezen pojavila v določenem času ali pa kakovostno z opredelitvijo posameznika kot nizko povprečno ali visoko ogroženega. Test, ki ga boste prebrali, napoveduje verjetnost za razvoj bolezni srčnega ožilja. Namenjen je laikom za lastno oceno ogroženosti. Seveda bo zdravnik upošteval tudi ostale dejavnike tveganja, ki niso vključeni v tabelo, pa so težko merljivi, npr. vedenjski tip, spremembe v elektrokardio-gramu, itd. dr. Mira Cepuder KAJENJE 0 nekadilec 1 bivši kadilec ali kadilec pipe ali cigar (ne inhalira) 2 manj kot 10 cigaret dnevno 8 20 cigaret dnevno 9 30 cigaret dnevno 10 40 cigaret in več dnevno SERUMSKI HOLESTEROL (v mg %) 0 pod 180 1 181-200 2 201-220 7 221-249 9 250-280 10 281-300 sistoliCni krvni pritisk (v mm H g) 0 110-119 1 120-130 2 131-140 6 141-160 9 161-180 10 181 in več KRVNI SLADKOR (v mg %) 0 na tešče pod 80 1 sladkorna bolezen v družini 2 na tešče 100, eno uro po jedi 130 5 na tešče 120, eno uro po jedi 160 6 lahko vodljiva sladkorna bolezen 10 težko vodljiva sladkorna bolezen DEDNOST 0 v družini ni ishemičnih bolezni srca 1 eden od staršev nad 60 let z ishemično boleznijo srca 2 oba starša nad 60 let z ishemič. bolez. 3 eden od starš, pod 60 let z ishemično boleznijo srca 7 oba starša pod 60 let z ishemično boleznijo srca 8 starši in ožji sorodniki pod 60 let z ish. bolez. srca TELESNA TEŽA 0 več kot 5 kg pod normalno telesno težo 1 + - 5 kg normalne teles, teže 2 6 —10 kg odvečne teže 3 11-19 kg odveč, teže 7 20-25 kg odveč, teže 8 26 kg in več odvečne teles, teže TELESNA AKTIVNOST 0 intenzivna poklicna in rekreacijska telesna aktiv. 1 zmerna poklicna in rekreacijska telesna akvitnost 2 sedeče delo in rekreacijska telesna aktivnost 3 sedeče delo in zmerna rekreacijska teles, aktiv. 4 sedeče delo in majhna rekreacijska telesna aktivnost 6 telesna neaktivnost SPOL IN 0 ženska pod 40 0 ženska 40-50 2 ženska po menopavzi 3 mlajše ženske z odstranjenimi jajčniki 5 sorodnica koronarnega bolnika 6 ženska s sladkorno boleznijo STAROST 0 moški 20-30 1 moški 31-40 2 moški 41-45 3 moški 46—50 4 moški 51-60 6 moški 61 — 70 in več TOLMAČENJE 1 — 8 točk: ni ogroženosti (velja, če se pri rednih letnih pregledih ne poveča število točk pri prvih treh dejavnikih tveganja) 9— 17 točk: ni večje ogroženosti (velja, če se pri rednih letnih pregledih ne poveča število točk pri prvih treh dejavnikih tveganja) 18 — 40 točk: zmerna ogroženost (potreba po ukrepih in rednih kontrolah) 41 — 59 točk: velika ogroženost (zadnji čas za ukrepe in redne kontrole) 60—68 točk: kritična ogroženost (nujno takojšnje ukrepanje). Razpis za predlaganje kandidatov za podelitev občinskih priznanj OF v letu 1978 Na podlagi pravilnika o podeljevanju občinskih priznanj Osvobodilne fronte slovenskega naroda Žirija za podeljevanje priznanj OF pri občinski konferenci SZDL Kranj OBJAVLJA organizacije, samoupravne skupnosti, njihovi organi in posamezni občani. Predlogi morajo vsebovati osebne podatke in utemeljitev razlogov, zaradi katerih naj kandidati prejmejo priznanje OF za leto 1978. Rok za prijave je 15. marec 1978. Kasnejših predlogov žirija ne bo upoštevala. OBČINSKA KONFERENCA SZDL KRANJ Žirija za priznanja OF RAZPIS ŠTIPENDIJ Za šolsko leto 1978/79 bomo razpisali štipendije za naslednje poklice: SREDNJE ŠOLE: štipendije — predilski tehnik (moški) 3 — tkalski tehnik (moški) 6 — tekstilno-kemijski tehnik (moški) 5 — likovni tehnik (moški ali ženska) 1 VISOKE ŠOLE: — diplomirani tekstilni inženir (moški ali ženska) 2 štipendiji pogoje in rok za predlaganje kandidatov za podelitev občinskih priznanj v letu 1978. Priznanja bodo podeljena ob obletnici ustanovitve OF v letu 1976 zaslužnim organizacijam in posameznikom, ki so z družbenopolitičnim delom, posamezniki, pa tudi z drugimi osebnimi kvalitetami, dosegli uspehe trajnejšega pomena pri razvijanju in uveljavljanju našega socialističnega samoupravnega sistema in odnosov. Upoštevani bodo zlasti tisti, ki prostovoljno opravljajo družbeno delo in izstopajo s svojo prizadevnostjo, požrtvovalnostjo in z delovnimi uspehi v svojem delovnem okolju. Kandidate za podelitev priznanj lahko predlagajo organizacije SZDL in druge družbenopolitične organizacije ter organizacije združenega dela, delovne skupnosti in druge ZIMSKA REKREACIJA Zavod za turizem Bled nam je poslal cenik uslug za zimsko sezono 1977/78 in sicer za žičnice na Zatr-niku in umetno drsališče na Bledu. Vsa smučišča so dobro vzdrževana, vse žičnice stalno v obratovanju, pa tudi parkirni prostori očiščeni. Vsem ljubiteljem zimskega športa zato posredujemo naslednje podatke: CENIK za žičnice na ZATRNIKU za zimsko sezono 1977/78 Dnevne karte: 1 — dnevna karta (od ponedeljka do petka) 70,00 din 1 — dnevna karta (sobota, nedelja, prazniki) 90,00 din Točkovne karte: 1 točka......................................1.00 din Potrebno število točk za posamezne žičnice: Vlečnica Plana 1 ............................4 točke Vlečnica Plana 11 ...........................2 točki Vlečnica Hotunjski vrh ......................5 točk Vlečnica Zatrnik.............................4 točke Sedežnica Berjanca...........................10 točk DOPUSTI: Šole, smučarski klubi in druge športne ter sindikalne organizacije imajo 20 % popusta in eno brezplačno dnevno karto na vsakih 20 oseb. Pri nakupu točkovnih kart ni brezplačnih kart. Popusti ne veljajo ob sobotah, nedeljah in praznikih. Potovalnim agencijam, hotelom in drugim delovnim organizacijam se za turistične grupe prizna 10 % provizije in eno brezplačno karto na vsakih 20 oseb. Smučarska šola po želji. Avtobusni prevoz z Bleda zagotovljen po ceni 10.— din v eni smeri. Topli obrok v Snack baru Zatrnik — rezervacije možne preko Hoteli VIATOR Bled (tel. 77-591). CENIK za umetno drsališče na Bledu v zimski sezoni 1977/78 OBRATOVANJE: od novembra 1977 do marca 1978, vsak dan URNIK: od 10. do 12. ure od 14. do 16. ure od 17. do 19. ure Otroci 5,00 din 10,00 din CENE (za enkratno drsanje): Odrasli a) ob delavnikih 10,00 din b) ob sobotah, nedeljah in praznikih 15,00 din c) večerno drsanje 15,00 din Izven rednih drsalnih ur lahko sindikati, športni klubi in druge skupine zakupijo drsališče, za ceno 750,00 din na uro POPUSTI: Šolam, športnim klubom in sindikalnim organizacijam se prizna 20 % popust na vrednost kupljenih vstopnic oz. na ceno najemnine za drsališče. Potovalnim agencijam pa se prizna 10% provizija na vrednost kupljenih vstopnic oz. na ceno najemnine. Vodje skupin, učitelji in trenerji imajo prost vstop, kadar pridejo s skupino. OSTALO: V cenah je vključena hramba stvari v garderobi. Za denar in vrednostne predmete ne odgovarjamo. Predšolski otroci lahko drsajo na umetnem drsališču samo v spremstvu odraslih. XI. zimsko športne igre ObSS Kranj Pod pokroviteljstom SGP Gradbinec Kranj, so se v dneh 4. 2. ter 11. in 12. 2. 1978 odvijale XI. zimsko športne igre ObSS Kranj. V soboto, 4. 2. 1978 ob 8. uri se je v Zgornji Besnici pričelo tekmovanje v sankanju. Na ca. 800 metrov dolgi in zelo ledeni progi je večina udeležencev imela precej težav, da je prispela na cilj. Se najbolj so prišli na svoj račun redki, vendar vztrajni gledalci, ki jim ob spodbujanju tekmovalcev ni bilo hladno. Ob 12. uri je bil start v tekih v Nemiljah, kjer so se pomerile ženske na 3 km in moški na 5 km dolgi progi. Zelo lepo sončno vreme ter lepo pripravljena in ne pretežka proga, je bilo pravo doživetje za vse nastopajoče. Tako kot za sankanje, kot za teke pa velja ugotovitev, da je naša OZD imela zelo skromno zastopstvo. V upanju, da bo udeležba v tekih prihodnje leto večja, vas opozarjam na prispevek v prihodnji izdaji našega glasila o hoji in tekih na smučeh. V soboto, 11. in nedeljo, 12. 2. 1978 pa je bilo na Jezerskem tekmovanje v veleslalomu. Precej slabo vreme in novozapadli sneg je povzročil težave tako organizatorju pri izpeljavi tekmovanja, kot tekmovalcem v njihovem prizadevanju za čim boljšo uvrstitev. Kot novost letošnjega tekmovanja naj navedem še tekmovanje v kombinaciji, kamor se štejejo rezultati posameznikov, ki tekmujejo v vseh treh disciplinah. V tej konkurenci smo imeli letos samo enega tekmovalca in to Jožeta Humerca, ki se je uvrstil na 13. mesto. Od 43 prijavljenih tekmovalce se jih je udeležilo 33. Vsem tistim, ki se tekmovanja niso udeležili brez pravega vzroka, naj povem, da je tak odnos neodgovoren tako do vodstva tekmovanja, ki ima ogromno dela s pripravo tekmovanja, kot do 00 sindikata, ki nosi stroške tekmovanja, saj za tiste, ki ne nastopijo, ne dobi povrnjenih stroškov. REZULTATI: Sankanje: moški A — do 35 let 1. Šparovec Viktor, Iskra, 1.35,14; 2. Murovec Miran, Sava, 1.37,44; 3. Martinjak Franc, Cest, podjet., 1.37.82; 43. Rupar Lado, Tekstilindus, 1.58,16; 66. Hlebec Rudi, Tekstilindus, 2.18,47. /' Moški B — nad 35 let 1. Meglič Jože, Iskra, 1.09,87; 2. Kos Vinko, Sava, 1.22,42; 3. Hladnik Jože, Elektro, 1.30,97; 16. Humerca Jože, Tekstilindus, 1.47,30; 17. Škrab Franc, Tekstilindus, 1.48,11. TEKI: Moški A — do 25 let 1. Lah Franci, Gradbinec, 13.06,58; 2. Jerkovič Emil, Gradbinec, 13.50,72; 3. Šparovec Viktor, Iskra, 14.10,51; 17. Strnad Tone, Tekstilindus, 21.37,14. Moški C — nad 35 let 1. Kordež Gašper, Iskra, 13.01,55; 2. Dolenc Jure, Gradbinec, 13.23,44; 3. Grašič Vinko, Iskra, 13.28,56; 9. Polajnar Peter, Tekstilindus, 16.15,18; 15. Humerca Jože, Tekstilindus, 18.04,25. VELESLALOM: Ženske A 1. Oman Darka, Prešer. gledal., 54,96; 2. Možina Sonja, Iskra, 56,47; 3. Šiler Erika, Reg, zdr. sk., 58,49; 7. Zajc Jana, Tekstilindus, 1.04,87; 12. Delavec Tomislava, Tekstilindus, 1.18,19; 15. Razpet Metka, Tekstilindus, 2.03,11. Ženske B 1. Kurnik Eti, LB, 41.68; 2. Zajc Ema, Sava, 45.97; 3. Tepina Jana, Gor. oblačila, 47.48; 4. Močnik Danica, Tekstilindus, 49.09; 10. Jerančič Marija, Tekstilindus, 52.37; 18. Lapuh Marina, Tekstilindus, 57.08. Ženske C: 1. Mihelič Maja, Zas. sekt., 41.59; 2. Krampi Mira, Iskra, 49.41; 3. Demšar Marija, OŠ Lucijan Seljak, 49.87; 7. Jakopin Sonja, Tekstilindus, 52.56; 13. Gros Kristina, Tekstilindus, 56.73; 15. Loparnik Breda, Tekstilindus 1.00,58; 17. Tisak Metka, Tekstilindus, 1.05.18. Moški D: 1. Robas Janez, Gimnazija, 35.49; 2. Hladnik Jože, Elektro, 36.15; 3. Slivnik Edi, Gradbinec, 36.54; 39. Humerca Jože, Tekstilindus, 44.50. Moški F: 1. Pintar Jože, Iskra, 41.34; 2. Štular Janko, IBI, 42.19; 3. Jocif Miloš, ŽTP, 42.39; 11. Justin Franc, Tekstilindus, 47.26. Moški G: 1. Vodopivec Drago, Zvezda, 39.53; 2. Hladnik Janez, Tekstilindus, 41.68; 3. Podboršek Janko, Elektro, 42.90. EKIPNO MOŠKI: 1. Iskra I, 2. Sava I, 3. Gradbinec, 9. Tekstilindus. EKIPNO ŽENSKE: 1. Tekstilindus I, 2. Iskra I, 3. OŠ Lucijan Seljak, 6. Tekstilindus II. SKUPAJ EKIPNO: 1. Iskra, 2. Gradbinec, 3. Tekstilindus. Zahvale Ob smrti dragega očeta JOŽETA MIKLAVČIČA se iskreno zahvaljujem vsem sodelavcem TOZD PO obrata I za poklonjeni venec, izraze sožalja in spremstvo na njegovi zadnji poti. Ivanka Šenk Ob smrti najine mame JULIJANE LUŠINA se iskreno zahvaljujeva sodelavcem plemenitilnice I in tkalnice II za darovano cvetje in izraze sožalja. Vsem iskrena hvala. T . Ivanka in Ivan Lušina Ob boleči in tragični izgubi ljubega sina MARKA VREČKA se iskreno zahvaljujem vsem sodelavkam in sodelavcem finančnega sektorja in laborantom predilniškega laboratorija za izrečeno sožalje, poklonjeno cvetje in pomoč. Hvala vsem, ki ste nam na kakršenkoli način pomagali, ga spremili na zadnjo pot in zasuli s cvetjem njegov mnogo prerani grob. Zofka Vreček Ob smrti mojega očeta JOŽETA JEŠE se iskreno zahvaljujem vsem sodelavcem in sodelavkam tkalnice v obratu II za podarjeni venec in vsem, ki so mi izrazili sožalje, iskrena hvala. Ivanka Zlate Ob odhodu v pokoj se naj-lepše zahvaljujem vsem sodelavcem v elektro delavnici obrata II in sindikalni organizaciji DS skupne službe za lepa poklonjena darila. Vsem skupaj želim še veliko delovnih uspehov. AntonVidmar Ob odhodu v pokoj se toplo zahvaljujem sindikalni organizaciji in sodelavkam skupnih služb za lepa darila in jim želim veliko uspehov vnaprej. Tončka Štefe Ob odhodu v pokoj se najlepše zahvaljujem sodelavkam in sodelavcem pripravljalnice obrata II ter sindikalni organizaciji obrata II za lepa darila, ki mi bodo ostala za spomin. Vsem skupaj želim še veliko uspehov pri nadaljnjem Ivana Kodelja Ob odhodu v pokoj se zahvaljujem sodelavkam in sodelavcem iz objekta A, 2., 3. in 4. tkalnice ter sindikatu za prelepa darila. Vsem želim še mnogo delovnih uspehov. Angelca Peterc Ob odhodu v pokoj se iskreno zahvaljujem vsem sodelavkam iz adjustirnice ter vsem ostalim, ki so prispevali za prekrasno spominsko darilo in jim želim kar največ delovnih uspehov. Rezka Stalekar Ob odhodu v pokoj se vsem sodelavcem, kakor tudi sindikatu tkalnice I zahvaljujem za prelepa darila, ki mi bodo v trajen spomin. Celotnemu kolektivu želim še mnogo uspehov. Ana Ferjan Najlepše se zahvaljujem sindikalni organizaciji plemenitilnice I za novoletni obisk in darilo. Alojzija Hribar adjustirni odd. Ob odhodu v pokoj se najlepše zahvaljujem sindikalni organizaciji DS skupne službe za lepo poklonjeno darilo. Kolektivu želim še mnogo delovnih uspehov. Mijo Krizmanič Ob odhodu v pokoj se vsem sodelavkam in tovarišu Isteniču iz adjustirnice obrata I, kakor tudi sindikalni organizaciji DE plemenitilnica I zahvaljujem za prelepa darila, ki me bodo vedno spominjala na vsa leta, ki smo jih skupaj preživeli. Celotnemu kolektivu želim še mnogo uspehov. Tinca Krivic Ob odhodu v pokoj se najlepše zahvaljujemo IO sindikalne organizacije plemenitilnice I za lepa poklonjena darila. Kolektivu želimo še mnogo uspehov! Tinca Krivic Rezka Stalekar Tončka Hudoklin TEKSTILEC — glasilo delovnega kolektiva Tekstilindus Kranj Ureja glavni in odgovorni urednik Katarina Smodej in odbor za informiranje, ki ga sestavljajo: Vera Kastelic — predsednik, Le-tinič Ing. Alenka — podpredsednik in člani: Franc Mihelčič, Saša Valentinčič, Slavka Rojina, Peter Jeko-vec in Pavia Blažič. Tisk: GP »Gorenjski tisk« v Kranju. Opro, ščen prometnega davka po pristojnem mnenju štev.: 421/72 POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI