ŽARNI GROBOVI V BRŠLJINU
TONE KNEZ
Dolenjski muzej, Novo mesto
Pri gradnji proge za industrijski tir k novo zgrajeni steklarni INIS 
v Bršljinu pri Novem mestu so delavci dne 26.4.1963 na pare. štev. 110/2 
k. o. Bršljin našli žgane grobove.1 O najdbi so obvestili upravo Dolenjskega 
muzeja, ki je takoj poskrbela za zaščitno izkopavanje. Pri tem smo od­
krili štiri prazgodovinske žarne grobove. Grobovi so bili vkopani v zemljo 
brez reda, njihova medsebojna razdalja je znašala približno 3 metre. Vsi 
štirje grobovi so bili najdeni na globini med 50—60 cm pod rušo. Grobovi 
so bili položeni na neobdelane kamnite plošče, nekateri pa tudi obdani 
s kamnitimi ploščami. Natančne grobne konstrukcije in podrobnosti v po­
sameznih grobovih niso znane, ker so bili grobovi pri delih z buldožerjem 
že deloma poškodovani in nekoliko premaknjeni iz prvotne lege.
Grob 1 (sl. 1). Na več manjših neobdelanih kamnitih ploščah smo našli 
črepinje ene posode in nekaj žganine. Ker je bil grob pri gradbenih delih 
že poškodovan, nam celotni grobni inventar ni znan. Najdbe v grobu:
1. Dno in spodnji del ostenja sivorjave posode, verjetno amfore. Po­
soda je narejena iz dobro prečiščene gline, zunaj in znotraj na površini 
dobro zglajena. Premer dna 9,6 cm, ohranjena višina 10,4 cm (T. 1: 1). 
Drugih pridatkov ali vsaj fragmentov nismo našli.
Grob 2 (sl. 2). Na dveh nepravilnih pravokotnih kamnitih ploščah sta 
bili položeni dve keramični posodi. Tudi ta grob je bil pri gradbenih delih 
že nekoliko poškodovan. Po najdbah in situ sodeč, je grob vseboval dve 
keramični posodi: prva je bila za žaro s pokojnikovim pepelom, v drugo 
pa so bili položeni bronasti pridatki in nekaj drobnih, nedoločljivih žival­
skih kosti. Poškodbe in deformacije kovinskih predmetov na površini do­
kazujejo, da so bili ti predmeti v ognju. Pridatki v grobu:
1. Fragmenti dna in ostenja sivorjave, zaobljene keramične posode — 
amfore? Fragmenti kažejo, da je bila posoda na trebuhu okrašena s finimi 
pokončnimi urezi (T. 1: 4). Oblika in velikost posode ni znana.
2. Precej fragmentov posode z debelim ostenjem, iz slabo prečiščene 
gline, ki vsebuje dosti zrnc peska. Na prelomu so fragmenti na notranji 
strani sivočrne, na zunanji strani pa rdečerjave barve. Fragmenti pripadajo 
verjetno večjemu grobemu loncu. Posode ni mogoče rekonstruirati.
5. Droben svitek bronaste žice, fragment manjše fibule očalarke. Pre­
mer svitka 2,3 cm, debelina žice 2 mm (T. 1:6). 1
1 Varstvo spomenikov 9, 1962—1964 (1965) 169 s.

4. Večji fragment tordirane ovratnice kvadratnega preseka, z navzven 
zavitim koncem. Ohranjena dolžina 10 cm, premer 5 mm. (T. 1: 2).
5. Bronasta, nesklenjena zapestnica iz masivne okrogle žice. Zaradi 
ognja je zapestnica na površini deloma poškodovana. Okrašena je s sno­
pom osmih drobnih paralelnih prečnih zarez. Premer zapestnice 7 cm, 
debelina 6 mm (T. 1: 3).
S l.1 : Bršljin. Žarni grob i. — Abb. t: Bršljin. Urnengrab 1 .
6. Fragmentarno ohranjena dvojnokrižna pasna spona iz tanke brona­
ste pločevine. Ohranjen je kavelj za spenjanje in prvi par rogljev. Pasna 
spona je po oseh obeh rogljev in po vzdolžni osi okrašena z vrsto drobnih, 
iztolčenih pikic ali bunöic. Ohranjena dolžina 3,7 cm, širina 4,4 cm 
(T. 1: 5a, b).
7. Na več delov razlomljen in poškodovan votel obroč (ovratnica, na- 
nožnica?) iz bronaste pločevine z navznoter uvihanima koncema, Premer 
obroča 12,5 cm, debelina obroča 12 mm (T. 1: 8).
Grob 3 (sl. 3) je bil od vseh grobov najbolje ohranjen. Na kamnito 
ploščo sta bili postavljeni dve keramični posodi: lonec in amfora. Grob je 
bil z dveh strani obdan s kamnitimi ploščami. Ne vemo povsem zanesljivo, 
če je bil grob tudi pokrit s kamnito ploščo. V loncu je bila na dnu shra­
njena žganina in nato zasuta z zemljo, v amfori pa so bili spravljeni ko­
vinski pridatki in zasuti z zemljo. Y grobu smo našli tele predmete:
1. Nekoliko asimetrično oblikovan lonec jajčasto-ovalnega profila s po­
udarjenim ravnim dnom in pošev izvihanim ustjem. Narejen je iz rjave

gline, ki je močno mešana s peskom. Izdelava je robustna, površina ni 
zglajena. Zdi se, da je bil lonec na zunanji strani prevlečen s črnim pre­
mazom. Višina 17 cm, premer dna 9,6 cm, premer ustja 16 cm (T. 1: 13).
2. Zelo skrbno izdelana trebušasta amfora z visokim, rahlo navzven 
razširjenim vratom. Dva trakasta ročaja vežeta vrat in rame amfore. Po­
soda je izdelana iz dobro prečiščene gline ter je zunaj in znotraj skrbno.
Sl. 2: Bršljin. Žarni grob 2. — Abb. 2: Bršljin. Urnengrab 2 .
do sijaja zglajena. Amfora je črnosive barve. Višina 16,8 cm. širina z ročaji 
19,2 cm, premer dna 7,6 cm, premer ustja 14,6 cm (T. 1: 9).
3. V ognju poškodovan in deformiran svitek bronaste žice — frag­
ment večje fibule očalarke. Premer svitka 4 cm, debelina žice 2—3 mm 
(T. 1: 11).
4. Večji kos lokasto oblikovane masivne tordirane bronaste žice — del 
ovratnice. Površina ovratnice je poškodovana zaradi delovanja ognja. Dol­
žina 10 cm, premer do 5 mm (T. 1: 12).
5. Dva fragmenta obročka s prepletom za lase iz drobne bronaste žice 
(Noppenring). Premer obročka 4,5 cm, debelina žice do 2 mm (T. 1: 10).
6. Precej fragmentov zavite drobne bronaste žice, ki pripadajo verjetno 
zgoraj opisanemu obročku za lase.
Grob 4 (sl. 4). Na kamniti plošči nepravilne ovalne oblike sta bili po­
loženi dve keramični posodi, ki sta ob odkritju bili najdeni le še v frag­
mentih. Poleg fragmentov teh dveh posod smo našli še žganino in drobce 
uvite bronaste žice. Najdbe v grobu:

1. Fragmenti dna in ostenja amfore iz rjavosive gline. Vrat amfore je 
rahlo navzven upognjen. Nastavki obeh ročajev so ohranjeni. Amfora je 
bila neokrašena ter zunaj in znotraj lepo zglajena. Rekonstrukcija ni 
možna.
2. Več fragmentov keramične posode (verjetno lonec?) iz temnosive, 
slabo prečiščene gline, ki vsebuje nekaj peska. Rekonstrukcija ni možna.
Sl. 5 : Bršljin. S kamnitimi ploščami obdan žarni grob 3 .
Abb. 3: Bršl jin. Urnengrab 3 mit Steinplattensetzling.
3. Droben fragment zavite tanke bronaste žice — mogoče del obročka 
za lase? Velikost 2,1 X 1,6 cm (T. 1: 7).
Opisani grobovi v Bršljinu sodijo nedvomno v skupino žarnogrobiščnili 
nekropol v Sloveniji, znanih pod imenom ruško-dobovska skupina. Naj­
bližje paralele zanje najdemo v Ostrožniku2 in Slepšku3 pri Mokronogu ter 
v Dobovi.4 Najdba teh grobov je toliko bolj pomembna, ker na Dolenjskem 
grobov iz tega časa skorajda nismo poznali, če izvzamemo neobjavljeno 
gradivo iz okolice Mokronoga. Hkrati so to grobovi, ki so bili izkopani v 
doslej najbolj zahodnem delu Dolenjske. Žal nam niso v podrobnostih 
znane grobne konstrukcije, ker so bili grobovi že deloma porušeni. Dejstvo 
je, da so bili vsi grobovi položeni na ploščate skale, grob 3 pa je bil ograjen 
s kamnitimi ploščami. Domnevamo, da so bili tudi drugi grobovi na isti
2 M . Hoernes. WPZ 2, 1915, 113.
3 1 . c., 114 s.
4 F. Starè, A V 2. 1951. 61 ss.: F. Starè, Razprave SAZU 3. 1953. 1 1 1 ss.; F. Starè. 
Situla 1 . 1960. 81 ss.

način obdani s ploščami, verjetno pa tudi pokriti s kamnito ploščo. Grobni 
inventar bršlj inskih grobov ne prinaša bistvenih novosti v okviru oblikov­
nega zaklada kulture žarnih grobišč. Važna je najdba dvojnokrižne pasne 
spone (T. 1: 5 a, b), ki je povečala število le-teh v Sloveniji na trinajst.5 
Ugotovili smo, da so vsi grobovi vsebovali po dve posodi: amforo in lonec. 
Amfore so izdelane iz dobro prečiščene gline, skrbno izdelane, na površini
Sl. 4: Bršljin. Žarni grob 4. — Abb. 4: Bršljin. Urnengrab 4 .
fino zglajene, temnosive ali črne barve. Lonci pa so izdelani iz gline, me­
šane s peskom, bolj grobo izdelani, površina ni zglajena. Barva loncev je 
temnorjava.
V tipološkem pogledu (dvojnokrižna pasna spona!) sodijo bršljinski 
grobovi v dolenjsko skupino (Slepšek, Ost rožnik) žamogrobiščnih nekropol 
z alpsko- balkansko komponento, ki se v keramičnih oblikah naslanja na 
gradivo v Dobovi, občutno pa se razlikuje od sočasne mariborske skupine 
(Ruše, Pobrežje). Prav iiz te dolenjske skupine se je razvila klasična hal- 
štatska kultura na Dolenjskem. Kronološko pa sodijo bršljinski grobovi 
v časovni horizont Ha B 1 (po Miiller-Karpeju), torej v X. stoletje pred n. št. 
S temi grobovi smo dobili na Dolenjskem manjkajoči vezni člen med de- 
pojskimi najdbami najstarejše faze žarnogrobiščne kulture iz Črmošnjic in 
Jurke vasi ter žarnimi grobovi na Mestnih njivah v Novem mestu,6 do 
horizonta halštatskega knežjega groba z oklepom prav tako v Novem mestu 
v naslednjem časovnem zaporedju:
5 F. Starè, Situla 1 . 1960. 95.
6 T. Knez. A Y 17, 1966 (1967) 31 sq.

depojska najdba v Črmošnjicah: Ha A 1 
depojska najdba v Jurki vasi: Ha A 2 
žarni grobovi v Bršljinu: Ha B 1
žarno grobišče na Mestnih njivah v Novem mestu: Ha B3 (po Miiller- 
K arpeju)=H a C l (po Gabrovcu)7
grob z oklepom iz Novega mesta— Kandije: Ha C 2 (po Gabrovcu).
ZUSAMMENFASSUNG 
G r ä b e r der U rn en felderzeit in B ršljin
Beim Bau der Glasfabrik in Bršljin bei Novo mesto, im Frühjahr 1963, stiessen 
die Arbeiter auf prähistorische Gräber. Eine sofortige Schutzgrabung ergab vier 
Brandgräber der Urnenfelderzeit, deren Grabkonstruktionen bei Bauarbeiten 
schon teilweise vernichtet worden waren. Die Gräber lagen auf unbehauenen 
Steinplatten, Grab 3 war auch mit Steinplatten umstellt (siehe Abb. 1—4). Alle 
vier Gräber wurden in einer Tiefe von 50—60 cm unter dem Rasen aufgefunden 
und lagen bis zu drei Meter voneinander entfernt. Das Grabinventar ist ziemlich 
einheitlich: Jedes Grab enthielt zwei keramische Gefäße: eine Amphora aus 
feingeschlemmtem Ton mit schwarzgeglätteter Oberfläche und einen Topf aus 
rauherem Ton. Die vier Gräber aus Bršljin weisen w Tr zeitlich der jüngeren Urnen­
felderkultur Sloweniens zu, bekannt unter dem Namen der Dobova— Ruše Gruppe. 
Der doppelkreuzige Gürtelhaken (T. 1: 5a, b) gibt den Gräbern noch eine nähere 
Bestimmung zur Unterkrainer Gruppe der slowenischen Urnenfelderkultur mit 
balkanischem Einschlag, woraus sich später die klassische Hallstattkultur Slowe­
niens entwickelt hat. Chronologisch setzen wir die Gräber aus Bršljin in die Zeit­
stufe Ha B 1 (nach Müller-Karpe). Mit diesen Gräbern bekamen wir in der Ge­
gend von Novo mesto das fehlende Bindeglied von den beiden Hortfunden der 
älteren Urnenfelderkultur aus Črmošnjice und Jurka vas zu den Urnengräbern 
von Novo mesto—Mestne njive und zum Panzergrab aus Novo mesto—Kandija in 
nachstehender chronologischer Reihenfolge:
Hortfund aus Črmošnjice: Ha A 1
Hortfund aus Jurka vas: Ha A 2
Gräber der Urnenfelderzeit in Bršljin: Fla B 1
Urnengräberfeld in Novo mesto— Mestne njive: Ha B 5 (nach Müller-Karpe) 
= Ha C 1 (nach Gabrovec)
Panzergrab von Novo mesto— Kandija: Ha C2 (nach Gabrovec).
7 S. Gabrovec, AV 15—16. 1964—1965 (1965) 33; S. Gabrovec. Germania 44. 
1966. 25.

Bršljin. i, 4, 9 keramika — Ton; 2, 3. 5— 8, IO —12 bron — Bronze.