^QlCt Gorenjski časnik od leta 1947 «^^^ž»^ ^ Prvi fbfphodsik tidnir Goreniec leta igoo PETEK, 27. OKTOBRA 2006 Leto LIX, št. 86, cena 290 SIT, 19 HRK» 1,21 EUR Odgovorna urednica: Mariia Volčjak Časopis izhaja ob torkih in os petkih MAXLAT>A! 22.000 IZVODOV •X'WW.CiORFN SKIGLAS.SI Lastniki Gorenjska banka je v letošnjih prvih devetih mesecih ustvarila 9,4 milijarde tolarjev bruto dobička. Cveto Zaplotnik Cerklje • "Če bi bü novinar in cih v primerjavi s koncem lanskega leta povečala biJanČ-no vsoto za dobrih 12 odstot- prihodnje ne moremo pričakovati tako visokih dobičkov kot v preteklosti, zanesljivo bi moral napisati članek o kov, na 360 milijard tolarjev, pa bomo ostali v skupini naj- Gorenjski banki, bi mu dal in ustvarila 9,4 milijarde to-naslov Umirjena rast v letu larjev bruto dobička, ob tem 2006," je predsednik uprave pa so opozorili, da letošnji vidende za zdaj še ne more- boljših bank, " je dejal Zlatko Kavčič in dodal: "O višini di- Zlatko Kavčič skupaj s članoma uprave SreČkom Korber- podatki zaradi prehoda na mednarodne računovodske mo govoriti, a tudi letos ni razloga, da lastniki 2 njo ne jem in Gorazdom TrČkom standarde niso primerljivi s bi bili zadovoljnu" Gorenjska začel že tradicionalno novi- tistimi iz prejšnjih let. Letoš- banka je ob koncu septem- narsko konferenco ob dnevu varčevanja, na kateri so predstavili letošnje dosežke, načrte za naprej in komentirali tudi aktualno dogajanje v go- nji dobiček je po višini približno tolikšen kot v letih 2005 in 2004, ni pa ga mogoče primerjati z lariskim tri-četrtletnim, ko ie na višino bra izkazovala 4,6 odstotka bilančne vsote vseh slovenskih bank, 12,3 odstotka celotnega kapitala in 3,3 odstotka sredstev občanov. Po biknč- renjskih podjetjih, v katerih dobička (12,2 milijarde tolar- ni vsoti je ohranila osmo in ima banka lastniške deleže, jev) vplival izredni dogodek, po kapitalski moči drugo Kot so povedali, je banka v le- to je odločitev države za pred- mesto v Sloveniji. tošnjih prvih devetih mese- časno poplačilo obveznic. "V Na novinarski konferenci Gorenjske banke: na desni uprava • predsednik Zlatko Kavčič (na k ai. stran sredini) ter člana Srečko Korber (levo) in Corazd Trček (desno). / f 010: Tina DeM V nedeljo ponoči uro nazaj! Zaradi prehoda s poletnega na zimsko oziroma srednjeevropsko merjenje časa bo treba v nedeljo, 29. oktobra, ob treh zjutraj prema urne kazalce za uro nazaj, na drugo uro. Slovenska vlada je na osnovi direktive Evropske unije odloČila, da se merjenje poletnega Časa vsako (eto začne zadnjo nedeljo v marcu, merjenje zimskega časa pa zadnjo nedeljo v oktobru. Noč s sobote na nedeljo bo tako za eno uro daljša. J. K. Sala ah grožnja Savi Ali želi družba Ibiko iz Slovenskih Konjic s tujim kapitalom prevzeti kranjsko Savo? Štpfak 2argi p^ skupini. Za delnico Save po- nuja 49.500 tolarjev, kar je le nekaj tolarjev več, ko je bila najvišja cena delnice na borzi, ptve ocene analitikov pa op)ozaijajo na to, da bi mora- a biti ob resnih namenih za prevzem v ceno všteta še prevzemna premija, ki bi ceno podvojila. Po podatkih Save ima Franc Gajšek v lasti 5.375 delnic Save, kar predstavlja 0,27 odstotka kapitala Save, po ocenah iz finančnili krogov pa bi lahko z vsemi svojimi kapitalskimi nalož» čar Save, ki je že lani na bami zbral le nekaj milijard skupščini delničarjev Save tolarjev, za prevzem Save pa presenetil z napovedjo pre- bi bilo potrebnih blizu 100 Torkova objava namere družbe IBlKO, d o. o., iz Slovenskih Konjic, da nameravajo dati prevzemno ponudbo za odkup delnic Save, družbe za upravljanje in financiranje, d. d-, ki je hkrati skladno z Zakonom o prevzemih obvestilo Agencijo za trg vrednostnih papirjev, Urad RS za varstvo konkurence, poslovodstvo in predstavnike delavcev, je bila prav janež Bohorič /FewTmaDak gotovo precejšnje presenečenje, saj gre za relativno majhno, kapitalsko šibko družbo. Več pove podatek, da je lasmik omenjenega vzema, pri čemer naj bi se za milijard tolarjev, podjetja Franc Gajšek delni- to zanimali tuji investicijski k 19. stran A A Gorenjska Banka TI rt- ^ "M ^ A 13 ^ ii* TUDI V ŠMCARSKIH FRANKIH Ö PREŠERNOVO GLEDALIŠČE K. RANI Gregor Strniša ŽABE www.pgk.si Prilika o ubosem in bogatem Lazarju Režiser Jaka Ivane PREMIERA: Ponovitve: 2., 3., 4. in 1?. 11. ob 19.30 Prihodnja številka Gorenjskega glasa bo zaradi praznikov izšla v ponedeljek, 30. oktobra. Gorenjski Glas 86 CŠ C/5 VOLITVE 2006 Zmagovalke volhev so liste Danes objavljamo primerjavo» kandi-I kaienh ^irank oziroma «-o jsvo jem v skem na volitvami leta vdfivct i?bral ienci in kdo med zmagovalci na Gorenj-ir> koga so je rned potä- i GORENJSKA 2-4: Odločal bo novi svet Radovljiški Župan janko Z. StüSek j« na zahtevo svetniSkih skupin SDS, NSi in SIS skjrcal izredno sejo občin* skega sveU, na kateri naj bi potrdili «snul«k pogQdbe o sofinanciranju centra za ravnanjez odpadki v Kovor* ju. Vendar je sedanji svet prepusti novem Ü. 5 KRONIKA Nad kriminalista zlila žolč V nadaljevanju sojenja dvanajstim Gorenjcem zaradi domnevne t^ovl* nt 2 drogo sta ftied pričanjem krlmi* nalista vzrojila Iretjeobtoženi Matjaž Cotman In njegova soproga. 10 EKONOMIJA Hevreka! za Elan in Domel Na ljubljanski prlredftvl Hevreka!^o6 pod geslom Razvojna moi Slovenije so podelili priznanja petim najboljšim inovacijam v okviru akcije naj* podjetnejSa Ideja. Nagrado sta preje^ la tudi £lan iz Segunr in Domel iz Že* VREME Danes bo pretežno jasne in zeh toplo. Juiri in v nedelo bo ddno jasno, občasno pretežno oblačno. VncÜ na nede^ iahko pade nekw kape^ de&a. 7/i8°C 1Q • jutri: deinoja^ CM i£} M in m r Ä 2 VOLITVE 2006 da n ica.zavH (S>g-sios, si GOREN|SKI GLAS petek» 27. oktobra 2006 m» Vsem» ki ste zaupal; svoj glas listi SDS ter našf kandidatki za županjo, ge. Ireni Oman, se iskreno zahvaljujemo. Predsednik HO SDS Mag. Branko Grims i 9 v Vsem občankam In občanom Občine Šenčur se iskreno zahvaljujem za znova izkazano zaupanje na preteküh lokalnih volitvah. Vaši številni glasovi in dobre želje pomenijo potrditev mojega dose-darjega dela, še bolj pa me vaša visoka podpora zavezuje k nadaljevanju deta za vsestranski razvoj naše lepe občine. Vsem pri srčna hvala I MiroKOZEU, župan občine Šenćjr S'ovAAiKa IJudikA »trank« Občinski odbor Slovenske ljudske stranke Naklo se volivkam In volivcem zahvaljuje 2d izkazano zaupanje pri volitvah za župana in občinski svet Občine Naklo. Spoštovane občanke in ebcanll Franc čebuli Mof9 dopo b9S9da k^g^rtov^/rg ponovni izvDiKi za Zupana Občine Cerklje na Gorenjskem se vam zahvaljujem za tako visoko ukazano podporo na lokalnih volitvah, s katera ste mi dati novega elana in moći za trdo delo, s ka* terim lahke uresničimo nastavljene cilje. V zativalo vas z na novo izvoljenimi svetniki in svetnicama Liste 29 razvoj vasi pod Krvavcem vabim na i I ? V nedello. 29. oktobra, ob 14. url pred športno dvorano v CerMjah ali v n|e|. (Srečanje Do ob vsakem vremnu Pridružite se mi ob dobro obložen našemu skupnemu četrtemu mandatu / Prisrčno nbMI in domači glasbi, da nazdravimo Cerkje na Gorenjskem. Franc Čebuli In LOV Volivkam in volivcem v občini Radovljica I OfdQf 0V39I VQirKi. KI Stf rr« pod- prli v prvrm UOQu «liw h^ a supi^Jt. 7 ^hm^ 46 % gim m m o^MgoC'K cb H u mniopeti^j* um tijdi v dru9rm Vregtj M ^ta» VI rf>e ctsn^jt}^ tudi dn^gi bog ^em* « vuj rev^vUjO hbu pa rT>i umcwe^i u fmftgo* Vender imo^» k Ml^rM MrtbMl bom wl* jltirrn ^ m ue tne V kropu f^ po^ prk Id kKji drugih ^QiiAA. U (Od' yetjdxt' |0 V noj» do&ftddni« de'o m mc] pr^a/r ^«cvof« oWine velitAe in vOlw. udeieflti M ypfHfv V ftov«rP&ra KC6. le lahke ^C6äm\ ki potrebuje vei optimli-nia in novo energijo. Ob tej phJoŽnosti vas vljudno v^biRi. da me v drugem krogu volitev za župana ob6nc Radovljica spet podprete, vse üste^ ki se mlnuio nedeljo le niste odJo6li> pa vabim» da pridete in psujete za razvoj in napredek. VaS Andici Čufer so liste Največ mandatov v novoizvoljenih občinskih svetih je od strank tudi na Gorenjskem dobila SDS, judje pa so množično volili tudi različne neodvisne liste. D an ica Zavt^l ž lebt r kjer je Itevilo svetniJcov LDS pa je imela manj uspeha izgubili po eno svetniško ..............................................................................z deset padJo na Šest, podo- stranka NSi, ki )e skoraj v mesto in bosta imeli le po Kranj - Med že izvolienimi bno hidi na [esenicah, kjer vsaki občijii izgubila kak se- enega predstavnika v občin- župani v Sloveniji je dobra jih je sedaj pet. v prejšnjem dež. Tudi DeSUS ostaja pri- skem svetu (doslei po dva), četrtina takih, ki so kandidi- mandatu pa jih je bilo osem. rali kot neodvisni, na Gorenj- Več kot razpolovila se je na-skem je od 14 izvoljenih klonjenost tej stranki v Škof» bližno na istem kot pred štirimi letiva nadaljevanju objavljamo sestavo občinskih svetov in ter v stranici SMS, ki po novem sploh ne bo imela člana občinskega sveta (doslej j imela dva). Brez Člana v sve- osem takih, ki so voEtve do- ji Loki, kjer je imela prej debili s podporo volivcev ali raz- vet svetnikov, v novem man- primerjavo z volitvami leta tu je ostala stranka SNS in li- ličnih neodvisnih list Ali so datu pa bodo le Štirje. So vo- 2002 res popolnoma neodvisni in livci» ki so bolj naklonjeni sta Blaž Račič s skupino volivcev (ki niti ni kandidirala). nestrankarski, je sicer stvar opcijam levo od sredine, svo- Največje pridobila lista Novinka v jeseniškem občin-razprave, zagotovo pa so tako je glasove raje podelili stran- ^a našo dolino gre skem svetu je stranka Aktiv-imenovane neodvisne liste ki SD? V Kranju in na [eseni- na Slovenija (AS), ki bo ime-strankam na letošnjih volit- cah se Že zdi, da je bilo tako. Kranjska Cora • Po neurad- la enega svetnika, eno svetni-vah pobrale precejšnje Števi- V Kranju se je število man- nlh podatkih bo v občin- ško mesto pa ohranja Delo glasov volivcev in skupno datov te stranke povečalo s tri skem svetu pet mest pripa- SUS. Dober rezultat so dose- osvojile tudi petino mandatov v občinskih svetih. Vsa- na osem, na Jesenicah s šest dlo stranki LDS, ki je v prejš- gli še v Stranki demokratske na enajst, stranka pa je svet- njem mandatu imela štiri akdjeSDAS, ki jo bosta v ob- činskem svetu zastopala dva občinska svetnika. Med novi- krlne liste so pridobile man- niška mesta pridobila celo v občinske svetnike. Po dve date zlasti na Bledu, v Bohi- nekaterih občinah, kjer jih svetniški mesti sta pripadli nju, Cerkljah, Domžalah, prej ni imela (Komenda, Lu- strankama SD in SDS, ki sta mi občinskimi svetniki je Mer^šu in Radovljici, pone- kovica). V Kamniku sicer ni po dve mesti imeli že v prejš- tudi dosedanji župan jesenic kod pa imajo v primerjavi z pridobila več simpatij njem mandatu. Novinka v Boris Bregant» svetniške minulim mandatom manj cev v primerjavi s prejšnjimi občinskem svetu je lista Za stole pa bodo zasedali trije mest, denimo v Komendi, volitvami, v Ško^i Loki pa Uikovid in Moravčah. ima še enkrat toliko svemi- našo dolino gre, ki bo imela kar dva občinska svemika. županski kandidati, Robert Pajk, Branko Noč in Andrej Sicer pa je najmočnejša kov kot prej (prej dva, sedaj Po eno mesto bodo imeli Čeme, U. P. stranka z največ mandati po štirje). LDS je obdržala veliko NSi (že doslej eno mesto), letošnjih lokalnih volitvah število svetnikov v Domža- Nestrankarska Zgomjesav- Največ mandatov SDS. Zanjo je glasovalo sko- lah, kjer jih ima kar tretjino, ska dolina (izgubila je kar fsjeodvisni listi za Žirovnico raj 17 odstotkov volivcev. povsod dmgod jih je manj, dve svetniški mesti), lista Tudi na Gorenjskem je do- enega več pa ie dobila le v Razvoj športa in turizma Žirovnica • Sestava novega mala v vseh občinah poveča- Kranjski Gori. Stranki SLS ohranja eno mesto. Lista L4-članskega občinskega sve- la število mandatov, največ so volivd letos podelili manj glas občanov (LOG) in stran- ta nekoliko spremenila. jih ima še vedno v Tržiču (9) mandatov kot pred štirimi ter v Kranju in Škofli Loki (po 7). Največja poraženka leti, na Gorenjskem pa se kar drži. zlasti v tradicionalno ka DeSUS pa sta z enim svetniškim mestom novinki v občinskem svetu. V novem V prejšnjem mandatu je bila s štirimi svetniki najmočnejša Neodvisna lista za Žirov- letošnjih volitev pa je LDS, ki "ljudskih" občinah, kjer je mandatu med občinskimi nico, ki je tudi tokrat po neu- je izgubila mesta v občinskih svetih domala v vseh občinah, najbolj opazno je to denimo v Kranju in Kamniku, njihov tudi župan, denimo v svetniki ne bo Članov strank radnih izidih dobila največ Naklem. V Škofii Loki in Že- SLS, SMS in liste Mladina mandatov leznikih je celo pridobila, en mandat tudi v Tržiču. Zato , in sicer kar Šest. Volivci so znova izvolili Leo- Hvala vsem občankam in občonom Mestne občine Kran ter občin Naklo, Preddvor, Jezersko, Šenčur in Cerklje za podporo no letošnjih olcalnih volitvah, toko zo županske kandidate kot tudi za kandidotne liste za volitve v občinske svete. Radi bi ohranili stik z vami, soj bomo le loko lahko izpolnili done obljube Se naprej se priporočamo za vaso podporo. Predsedstvo Območne orgonizocije SD Kran Puc Kopian, dr. Janez nar in Jože Zupančič. U. P. Doline, ki so v prejšnjem sklicu imele po enega svetni- polda Pogačarja in Izidorja ka. Lahko bi torej rekli, da je Jekovca, po novem pa bodo v največja zmagovalka lokal- občinskem svetu sedeli še niii volitev v Kranjski Gori Ii- Vanja Resman, Sebastijan sta Za našo dolino gre na Zupan, Boštjan Noč in Lidija čelu z županskim kandida- Domig. LDS je z novimi vo- toin Robertom Plavčakom, litvajni en mandat izgubila, največja poraženka pa Ne- v občinskem svetu pa tako strankarska Zgornjesavska kot v prejšnjem mandatu dolina, ki je izgubila kar dva ostajata )ože Resman in Va- mandata. Sicer pa bodo med lentin Sodja. Dva mandata občinskimi svetniki štirje so znova dobili Socialni de- županski kandidati, poleg mokrati, ki jih bosta zastopa- Roberta PlavČaka Se Marinka la Anton Koselj (svetnik že v prejšnjem mandatu) in Ciril Dolar. SDS bo drugače kot po prejšnjih volitvah, ko je imela en mandat, odslej v občinskem svetu imela dva nova svetnika: Antona Zupana in Albina jenka. NSi volitve niso prinesle sprememb - tako kot zadnja štiri leta jo bo zastopal )ože Hribar. En sedež je znova dobila ger. V 28-članskem občin- tudi SLS, ali bo nanj sedel skem svetu je namreč dobila Franc Pfajfar, pa bo pokazal kar enajst svetniških mest. drugi krog županskih medtem ko jih je doslej ime- tev, v katerem se bo pomeril z Leopoldom Pogačarjem. Zmagovalca bo tako zamenjal naslednji kandidat na listi. Na svetniških sedežih po novem pa jih bo imela le pa tokrat ne bo svetnikov pet. Dve mesti je pridobila DeSUS (vprejšnjem manda-tudi SDS, imela bo šest sede- tu Franc Legat) in SMS žev. Slabši rezultat kot pred štirimi leti so zabeležili v Zmaga Mencingerjevih socialnih demokratov jesenice - Zmagovalka lokalnih volitev so Socialni demokrati (SD), na Usti katere je kandidiral tudi novoizvoljeni župan Tomaž Tom Mencin- la le šest. Največja poražeiika na Jesenicah je stranka LDS, ki je doslej imela največ» kar osem občinskih svetnikov. (Branko Brgant, ki ga je kasneje nadomestila Renata strankah SLS in NSi. ki sta Hočevar). A. H. v 4 GORENJSKI OAS petek, 27. oktobra 2006 VOLITVE 2006 3 Svetniki s kar dvanajstih list (Franc Kramar, Dušan Cop alni demokrati (prej enega, TiČar. Slovenska ljudska Matevž Kleč bosta zastopala ki nima ve^ sedeža v ob^in-in Janko KovadČ), sedaj pa sedaj štiri); na njih bodo stranica je od šestih sedežev NSi, SMS pa ßeno Fekonja skem svetu, svojega svetni- Bled jih bo poleg župana Kramar* Iure MegliČ, Vida Ribnikar, Največ svetnikov v ^rh. Da^a Sebastjan Gubič in Zdenka ohranila le tri: dobili so jih Frančiška Rozman, Slavko in Borut Zatler, Po en sedež ka pa je pričakovala rudi so dobili še SLS in Franc lista Godlarjev. V Šenčurju je sicer kar devet novih svet« nie in svetnikov. S. š. dvajsetčlanskem občinskem ^a^g^^ ^op. Zdravko Ma^ca. En sedež je pridobi- Prezelj in StanisUv Be^t. Rozman. DeSUS in Alojz - svetu na Bledu je bilo do se- ^esar, Müena Cesar, Jože la tudi SDS (prej osem, sedaj Uberalna demokracija Slo- Jurij Gorjanc ter Stranka za daj iz vrst LDS (Miha Po.oč- Sodja). Socialni demokrati devet): za zdaj so na njih venijc ima tudi tokrat dva se- napredek krajevnih skupno- nik, Leopold Zonik, Srečo ohranjajodva mandata, ki sta Pavel Rupar, Anion Šuštar, deža; na njih bosta Bojan sti 2 Joželom Lombarjem. 2rnaeovalki LRV in SDS Vemig. Drago Benčina), se- ^ gg^j ^^^^ 2vone Šo- Vida Raztresen, Janez Boga- Uvrinšek in Ciril Zupin. Usta Glas žensk Slovenije z ® daj pa bosta stranko zastopa- lar in Krste Milakovič (Zv<«ie taj, Jurij Rozman, Justina Nova je Stranka za napredek la le še dva (Srečko Vemig, Davorina Pire - če ne bo žu- šolar, Milan Arii), Slovenska Kristan, Janez Ančimer, KS, ki je dobila dva sedeža; Danico Kokošar na čelu, ki je bila svetnica v mandatu Cerklje - Zmagovalka letošnjih volitev v Cerkljah na demokratska stranka pa je Dragomir Ficko in Marta na njih bosta Miro Roblek in 2002-2006, je obstala tik Gorenjskem je Lista za razvoj vasi pod Krvavcem žu- panja). Tri svetniške manda- ^^ega svetni- Bečan. Kandidati LDS imajo Ana Bolka. Brez mandatov pod črto izvoljenih. S. K. te je do sedaj imela üsU za ^ ^^^^^^ Rozman), po no- dva sedeža manj (prej osem, so ostaH kandidati Socialnih gospodarsko ekološki razvoj (Anton Poklukar, Roman Beznik, Igor Jan), ki ima Se- vern pa bo imela dve svetnici sedaj šest); za zdaj jih zase- demokratov (prej en sedež). Koalicila tokrat v veČini (Matilda Arh, Marija Ogrin). Po eno svetniško mesto osta- dajo Borut Sajovic, Marjan S. S. Špehar. Zehra Eka Zinac, pana Franca Čebulja, ki je obdržala sedem mest v občinskem svetu (Janez Kor- daj dva mandata (Lipoid j, y.^i za razvoj podeželja Drago ZadnUcar, Jožko Ku- sprememb Zonik, Bons Cvek)._ Dva (Dušan Jovič) ter Usti za bolj- helj in Andreja Potočnik. ^ šo požarno varnost in reševanje ()ože Žvan). Obrtniško dva jim tudj ostajata (Jan podjetniška Usta nima več Špec, Ludvik Krčmar), dva predstavnika v občinskem mandata so imeb SD {Vladimir Silič in Vinko Gole) in Ženčur • Župan Šenčurja bar, Silva Dolinar, Matjaž Miro Koželj bo imel dniga- Čmič, Blaž Kaplenik, Mari-če kot v prejšnjem mandatu ja Stare, Franc Kropivnik in Tudi NSi je izgubila en se- Naklo - Občinsld svet Obä- v novem 17-članskem ob- dež (prej dva, sedaj eden); ne Naklo bo po letošnjih vo- Činskem svetu večinsko dobU ga je Franc Praprotnik. Po en sedež so ohranili Mla- Borts Kožar). Bolje kot na prejšnjih volitvah se je litvah doživel le manjše spre- podporo. Zmagovalka voli- odrezala SDS, ki ima svet- mandata so imen 12 SDS (Bojan Žerovc, Franc Poga- y 5 membe. Slovenska ljudska svetu (do sedaj Janez Andol- di Tržiča in Športniki Tržiča; stranka je ohranila 5 sede» tev SDS je namreč pridobila dva sedeža (Marjan Kri« nika več kot prej (Andrej Kosec. Dejan Podgoršek in Čar) in jim tudi ostajata (Blaž Ažman, Janez Petkoš), brez mandata pa je ostala Lista za prve bo zastopal Klemen žev, ki so jih dobili )aoez stane, Marija Dermastija, Ana Polanc). 5 po enim ob- Polovica novih imen naš kraj, ki je imela v dose- Radovljica - V radovljiški ob-danjem občinskem svetu ei^j ^^^^^ precejšnje spre- Grašič, druge pa Andreja Koblar. Po en sedež sta si priborila Vincenc Peme za SLS in Janez Meglič za DeSUS. V svetu ne bo več Štular. Marjan Babič, Gabri- Janez Grilc, )ože Regina, Činskim svetnikom pa so jeia Jošt. Ivan Meglič in Al- Cvetka Kuhar in Franci Sek- verjetno zadovoljni tudi v bin Rehberger. Slovenska demokratska stranka ima tri ne). Podpira ga Še SLS, ki novonastalih listah Kultura, dva mandata (Bons Cvek, ima po novem dva svetnika sedeže (prej dva); na njih (Ciril Kozjek in Janez Suš- membe v a6-Članskem ob- predstavnikov Liste Perne bodo Albin Golba, Marko nik), od nestrankarskih list, Alojz Poklukar). En mandat ünskem svetu. LDS, ki ima Vinko in skupina podjetni- Mravlja in Ana Žonlar. übe- ki so tudi javno podprle noje irnela NSi {Rajmund Ber- y sedanjem sestavu sedem kov, Brez politike za občane ralna demokracija Sloveruje vega (starega) župana, pa nik) in la ji rudi ostaja (Mat- svetnikov, jih bo v novem Tržiča in Liste tržiških upo- ima dva sedeža (prej tri); na sta po en sedež dobili novi jaž Berčon), pm tako je ime- 5est ^^^^ ^ Stušek, kojencev. S. S. la enega svetnika SLS (Franc p^niož J^č, Irena Pogač- Pretnar) m eno svetniško nik, Janez Erman, Anton Ka- mesto ji ostaja (Franc Pre- ^^^ p^ v pri^^e-toar). Stranka mladih Slove- ^ izvoUtve Stuška za župa- njih bosta Aleš Knimpestar i Skupna pot (Junj Gor- Svetnikl prihajajo z dveh list mje (Dominik Lavnč) je iz- „g pa bo mesto v svetu na- jezersko • V občini Jezersko in Jože MohoriČ. Nova Slove- jup) in Za mlade za Šport nija • krščanska ljudska ter za kulturo (Aleš Perič stranka je ohranila dva sede- Močnik). Socialni demokra- NSi ža; na njih bosta Peter Celar in Branka UraniČ. Socialni ti so pridobili enega svetnika (Ciril SiUr in Nina Ba- gubila mandat, üsta za ljudi ^^^^^ ^j^g^ jobil Marjan so voÜtve potekale po večin- demokrati so ohranili en se- kovnik), LDS (Jožef Stmž in prostor pa je imela do se- ßutorac). SDS, ki je na volit- skem sistemu, torej so voUv- dež; na njem bo Stanislav nik in Simon Kuhar) je tako daj en mandat (Ana Marija štiri leti dobila štiri ci volili imena posameznih Koselj. Na novo bosu imela kot S LS enega izgubila, prav ulica, ljudje {Peter Anton Pire) in Za vas (Marjan Ro-potar). SLS (Miha Zevnik) ter Lista obrti, podjetništva in turizma (Janez Preša) sta ohranili po en svetniški sedež, LDS (Anton Kopi(ar) je enega izgubila, najbolj razočaram pa so verjetno v i, saj so imeli v prejšnjem mandatu tri občinske svetnike, po novem pa samo enega (Jože Ipavec). Zupan ima tudi v novem 16-članskem občinskem svetu Kovač), v novem svetu pa bo imela dva (Ljubisbva Kapus, svetnike, se je na letošnjih volitvah izenačila z LDS in Slavko Ažman). Usta za bolj- jj^ g^gt (Zvonko Prezelj, na dan volitev znano, kdo bo So požarno varnost je unela j^^jan Vidlc, Mateja Grčar, sedel v novem občinskem kandidatov in ne političnih po en sedež Zdravko Cankar tako pa tudi Nestrankarska zagotovljeno večino (skupaj strank ali list. Tako je bilo že (DeSUS) in Anton Kosec lista za šport in kulturo s SLS in listo obrtnikov), (Stranka za napredek KS). V svetu ne bo več stranke (Aleksander Sašo Zupan) in menda pa se dogovarja še NSi (Janez Janko OvijaČ). V za širšo koalicijo. Kar pol iz- en mandat (Jakob Por), sedaj Anton Pc^čnik, Janez Kal» svetu, ki ima na Jezerskem SMS in Liste za' skupno občinskem svetu bo po no- voljenih občinskih svetnic pa ostaja brez. En mandat je ,enekar in Aniu Vidlc). Sod- le sedem Öanov. Za U mesta dobro (vsak je imel po en vem tudi Lista mladih (Ja- in svetnikov je novih. S. Š. imela tudi Obrtniško podjet- aj^j demokrati so ponovili niška lista (Franc Novak), ki e ni več med listami, en volilni izid izpred štirih let in v svetu obdržali tri mesta (Ja je na letošnjih volitvah kandidiralo 22 ljudi, od tega le šesterica s strankarskim sedež). S. S. nez Žumer). Razočarani so v listi Skupna pot za Voglje, mandat pa je imela tudi Usta ^^^ Demšar, lože Rebec, predznakom (po trije iz Mija Žagar), SNS enega strank DeSUS in SD), dva (Slane Pere), DeSUS enega samostojno in vsi drugi z list . najštevilnejši v pri za uravnotežen razvoj vseh naselij (Albert Vidic), ki ohranja eno svetniško mesto Pfaj^), prav tako tudi (Albert Vidic). SNS do sedaj obrtniško podjetniška Usta m unela mandata, po novem Peternel). Stranka prišli le kandidati slednjih pa una dva (Anion Omerzel ^^ Slovenije je izgubüa dveh, in sicer štirje z liste S Aleš Vukelj). prav tako lista ^ve mesti in ima zdaj samo srcem in trije z Jezerske li- V Kranju premoč Socialnih demokratov S srcem za Jezersko m Jezerska lista. V občinski svet so Toni)a Mežana • (Anton Me-žan, Ra dos lav Mužan) in eno (Simon Zore), N.Si je nazadovala s treh na dva hodnjih štirih letih bodo v 33-Članskem Svetu Mestne občine Kranj Socialni demokrati, Pred Itirimi leti so imeli na lokalnih volitvah le Blejska lista (Bojan Žerovec, svetnika (Avguštin Mencin- kandidiral njegov protikan- Franc Pogačar). Eno svetm- g^^^ Resman). Slo- didat Drejc Kamičar. Pred ško mesto una tudi nova liga ^^^^^ ^ gtij.^^^ ^ občinskem Turistika (Miran Ijvnč). V. S. sta mladih Radovljica pa od- svetu sedela večina (šest) ste. Prva je "županova", z ^ ^^^^^^ ^0 pa je za občinski svet ^^^^^ ^^ ^^^ sedU jih bodo Aleksander Ravnikar, Stanislav BoŠtjan-čič, Nada Mihajlovič, Janez Černe, Ilija D i m i hrie vski, Največ svetnikov Liste za Bohinj slej ne bosta imeU niti ene- svetnikov liste S srcem za Je- Doroteja Oslerman, Milan ga. V svet se je z dvema svet- zersko, le eden je bil z druge Podgoršek in Evstahij Dr- nikoma prebila lista Glas liste. Županu ob taki sestavi ^^^^ 5 sedmimi sedeži mladih Radovljica (Gorazd ni bilo težko doseči soglasja. ^^ema več kot na volitvah Bohinjska Bistrica. Vdoseda- Fajfar, Matija Žibema), s po Prihodnja štiri leta utegne 2002, jimsledijoäani stran- njem občinskem svetu v Bch svemikom so novinci biti drugače. Lista S srcem ^^ ^^ ^^^ Grims, hinju je biJo med šestnajsti- ^^ ^^^ Slove- za Jezersko ima sicer enega ^.^^a Oman, Bojan Homan, mi Člani največ svetnikov Liberalne demokracije Slovenije (Franc 2van, Janez Cvetek, ni)e (Helena Kralj) m AS - Aktivna Slovenija (Darko Maroll) ter E-kolo lista mo- svetmka več, trije opozicijski" pa vendarle utegnejo mešati Štrene ali vsaj kritič- Darko Jarc, Saša Kristan. Gregor Tomše in Jure Kristan. LDS je bi) na prejšnjih Janez Rozman, Lucija Grm), ^rega sožitja ((anez Ur- no gledati pod prs te ^panu volitvah najmočnejši po šte-v novem občinskem svetu pa ^^^ ^^ svetniki bo in njegovi opciji. D. Z. bosta LDS predstavljala le pnbližno polovica '"starih", dva svetnika (Dušan VuČko, Zastopstvo bo tokrat le neko- . ^ .. lanez Rozman), Tri svetnike ^^^ bolj žensko, v sedanjem ^ je imela Nova Slovenija - ki- sesta^ sta dve svetnici, v no- preddvor • V občini Pred- dn, Alojz Potočnik, Alenka vilu svetnikov, kar deset so jih imeli, tokrat pa se bodo morali sprijazniti le s šestimi, med njimi so lelko Ka- ščanska ljudska stranka (Jo- ^ C. Z. žef Cvetek, Janez Smu]n Anton ^^ ^ prihodnja štiri leta za- ložef Vahtar m Franc Hribar obänipridobDaSDS.kije paj z listama Svel pod Ratitov- Beovič. Martma Kopača pa bo sedli naslednji člani: Mojca (SLS), Anton Hrihai m Franc imela ptej le enega predstav- cem (trije mandati) in Rad v primem njegove izvoUtve za Primož Rebolj in P®»'«^ nika, zdaj pa bo imela tri. Vc^ imam svoj kraj (en svetnik) tvo župana nadomestil Tomaž Alojzij Kosec (NSi), Roman (SD). Pmnerjava sestave ol> Utve so bÜe zelo uspešne tudi rila svojo koalicijo ter na začet- Vehai. Enako število svetm- Cemi^«, Peter Podgoršek in č^iskega sveta s tisto izpred šti- sodalne demokrate, ki doku nekajkrat to tudi pokazala. ških mest so obdrtali v stran- Aco Franc Šuštar (SDS), fanez . rih let kaže na veiik uspeh liste slej v občinskem svetu niso Poleg omenjenih so imeli po kah NSi, SLS in SD. Z Uste ^t^n ^ ^^^^^ za Občino Mengeš in njen raz- ^^^j^ga ^daj pa dva sedeža Je LDS, NSi in NSj bodo v občinskem svetu Gubane, Miha Berant. Ro- voj, ki je letos kandidirala prvič bodo imeU dva svetnika. Pri puder, Roman Novak. Katarina Lucija Glas in Milan Ku-oaver (NSi), Roman Cerar, Franci Cerar in Marija P^eika (SDS), Milan Brodar (Neodvisna lista Moravške doline), Stane Ravnikar (LDS) in Janez Vtdic (SLSU. P. SDS, po enega pa S D in De- sedeli Marko Mrtak, Manjan ^^ Čemivec, Leopoldina ^ ^ ^^^^ ^ svetnike. Bolj sus. Za največje presen&Jenje Žakelj in Vesna Kianjc, z liste [n Franc Serten (Nad- uspešna je bila letos tudi SDS, so pred letošnjimi volitvami SLS Germana Pivk m 2 liste treh svetnikih še naprej ostaja ^ar osem neodvisnih Nova Slovenija, enega pa so strankarska lista občine Vo- ^ ^ imda pet svetnikov, dva izbili v Neodvisni listi "Za Cofje • V novi občini Goije so v poskrbeli v U)S. ki so pref.^ SD Branko Jeseno«. Svojega ^ Anion ^^ ^^^^ ^^^ svetnikov ^^ ^^ben"; kjer bodo ime- občinski svet izvoljeni na li- zno oddali listo kandidatov in predstavnika pa v svetu ne bo ^^^ neodvisnih kra- P^)® tudi iz vi^ LDS, Id je v j- ^ predstavnike. stah voüvcev. Janez Kosmač, Ivan Ratek. Janez Kolenc, Ludvik Haidinjak, Tomaž bili zaradi tega izločeni Majveč več imel Desus. prav tako ne ^^^^ s^^j^ prejšnjem mandatu imeli šest občmsk^ sveta so po ^ov bo po neuradnih rerul- SNS. M. R. predstavnike v občinskem sve- pr«istavnikov. ^a ^etni^ ^^^^^ naslednji: Vincenc Je- tatih tudi v prihodnje imela ' ' ^ SLS - enega več kot v prejšnjem mandatu, torej Šest, ene- Pol svetnikov novih ga več bosta imela tudi SDS Medvode • V občinskem svetu pešnejša N adstrankarska lista doslej.). P. (tri) in SD (dva), po enega občine Medvode bo sedelo naj- občine Vodke, ki jo vodi župan manj pa Svet pod Ratitovcem več svetnikov SDS. pet (Janez Brane Podboršek. saj so dobili Svetniki z desetih list (dva) in NSi (enega). Desus z Barie, Mitja Ljubeljšek, Jelka skoraj polovico vseh mest • se- enim mandatom ostaja na is- Casar, Sonja Podgoršek, Lju- dem od petnajstih, kar je za Domžate - Zmagovalka letoš tem, namesto liste Rad imam bomir Jamnik). Enega manj dvemestivečkotdosl^.Enega nji^ lokalnih volitev v obäni svoj kraj pa bo sedaj v občin- ijnata Nestrankarska lista za svetnika več ima tudi Nova Domžale je stranka LDS, ki skem sv^ nastopala stranka napredek krajev občine Med- Slovenija, prav tako je precej tako nadaijuje uspešno delova Zveza neodvisnih Slovenije, ki vode (Janez Bui^. Leopold pridobila tudi SDS. ki je imela "je v lokalni politiki, saj so tud je dosegla dva mandata. B. B. Kn^z, Grega Bizjak, Zvonka doslej le enega predstavnika, l^tos, tako kot pred štirimi let Hočevai Šajalovič) in LDS zdaj pa bo imela tri. Velik po- dobili visoko podporo volivcev (Alenka Žavbi Kimaver, Mar- raz je doživela LDS. ki po ki jim zagotavlja u svetnikov jan Kunstelj. Jelena Alekskf, novem nima več svojega pred- rned njimi je tudi dosedanja županja Cveta Zalokar Ora-tem. Prejeli so kar dobrih 28 tu lest list v novem mandatu ^^^ ^ ^^ ras (Neodvisna lista za boljSi Bergant. Stanislav Lah. Dani- pa sodelujejo le šdri liste. Na <^eniokrati m NSi pa ostajajo j^^ez Bemot Franc Av- jela Mandeljc ter Mihael KU- voUtvah je bUa daleč najus- P" i^^§tevüu svetnikov kot t^j ^^ ^^^ juteršek (NSi), nar. na predlog strank pa Ja- Rok Kotnik in Gregor Bajde nez Mežan (SDS), Alojz Po- (SD), Franc Bariič, Tomaž Be- klukar (SDS), Branko Banko den in Ivanka Lederer Vid- (SD). V. S. Le šest novih imen Gorenja vas-Poljane * V 17- Ivan Regoršdc). Dva svetnika stavnika. ). P. članskem občinskem svetu bo imajo v Listi aktivnih Medvoš- V prihodnjem mandatu sedelo čanov (Darini© Veiovšdt. VoJ- le Sest novih obrazov. Nekoliko ko Bizant). SD-ju (dr. Urika Le devet starih svetnikov odstotkov glasov in tako za dobrih dvajiajst odstotkov prehi- pa se je premešalo razmerje sil Repnik, Aldsande Bartrf) in Kamnik • Eno večjih prese- teli SDS, ki si je na drugem med strankami Največ je pri- NSi (Stanko Okoliš, Janez Šu- nečenj letošnjih lokalnih vo- mestu zagotovila šest svetni- dobila stranka SDS, ki ima po šteiiič). po enega pa Aktivna litev predstavlja velik uspeh Li- kov,trivečkotvprejšnjemma. novem v občinskem svetu dva Slowiija (Di^an Djuldč), 2e- steToneöSm(^nÜQna,kiseie ndata Velik uspeh je dos^ svetnika več. Zastopali jo bodo lena stranka {Uroš De- s svojo listo letos predstavil pr- tudi Sista Petra Verbiča • Lista Lzidor Mrak. Leopc^ Kržišnik. Roman Demšar, Milan čadeŽ, Peter Dolinar in Vesna Bo^» taj. V strankah LDS, SLS in NSi pa so po eno svetniško mesto iz^bill Na listi NSi so Suhadold brez svetnika bili izvoljeni Janez Hrovat, SUS (Ivan špenko) in SLS, vič, pa že pridobil kar šest od za Domžale, ki je letos kandidi-kjer je kot edini z referenčnimi 29 svetniških mesL Preostala rals prvi^ in dobila štiri svetni- glasovi v občinski svet prišel Stanko Bukovec. M.B. mesta si je razdelilo enajst list, ška mesta. Devetindvajset svet- dve več kot doslej, Po šest mest niskih mest si bo sicer razdeli- bodo zasedli tudi Člani LDS, ki lo deset list kar je ena več kot so v primerjavi s prejšnjim mandatom izgubili štiri svetni- na prejšnjih volitvah. J. P. Miha Peterod, Boštjan Pinlar Komenda-Mesta v občinskem ke, ter člani SDS, ki so imeli Največ krajevnim listam in Mirjana Možina. Z liste svetu si je zagotovilo sedem prej štiri svetnike, torej so pri- LDS bodo v občinskem svetu list, kar je ena več kot v prejš- dobili dve mesti. Enega svetni- Trzin • Trzina so v občinski sedeli Dušan Maic, Bogo Žun njem mandatu, najuspešne- ka manj ima letos Nova Slove- svet letos izvolili trinajst svet- in Ivanka Oblak, z liste SLS pa jša pa je bila stranka SDS. nija, ki jo bodo v svetu zastopa- nikov, torej enega več kot na RAOOvgiCA Zahtevajo ponovitev lokalnih volitev Lokalni odbor Stranke mladih Slovenije (SMS) v Radovljici je dal ugovor na izvedbo lokalnih volitev v občini. Na glasovnici namreč poleg imena stranke SMS nI btlo natisnjenega njenega logotipa. V stranki zato mislijo, da bi v primeru objave logotipa pridobili več glasov volivcev. Zahtevajo razveljavitev glasovanja na vseh voliščih, kjer so bile glasovnice brez logotipa, in ponovitev volitev hkrati z drugim krogom županskih volitev. Občinska volilna komisija je ugovor obravnavala včeraj popoldne, o svoji odločitvi pa bo najprej obvestila vlagatelja. D. Ž. PREIEU SMO Poi ^O A ä CORENISKl GLAS petek, 27. oktobra 2006 GORENJSKA 5 KRATKE NOVICE kranjska Gora Štiri sedež ni ca Kekec prihodnje leto V Kranjski Gori se pripravljajo na gradnjo Še ene štiri-sedežnice, in sicer šttrisedež-nice Kekec na mestu sedanje vlečnice Kekec Vlada je pred kratkim že izdala koncesijo za gradnjo. Kot je povedala Klavdija Comboc iz Žičnic Kranjska Gora, bodo letos pripravili vso potrebno dokumentacijo, gradnjo pa naj bi pričeli prihodnje leto. Ta- krat se bodo tudi sprostila evropska sredstva, na katera računajo. Naložba bo po ocenah vredna med 600 in 700 milijoni tolarjev. V okviru gradnje Štirisedežnice bodo uredili tudi park za deskarje. U. P. Blsd Sankanje spet med počitnicami Čeprav je poletno sankall-Sče na Straži že prenehalo obratovati, pa si bodo užitke pri vožnji s sanmi domačini In obiskovalci Gleda lahko znova privoščili v času "krompirjevih" počitnic, med 28. oktobrom in 5. novembrom med 10. in uro. Vse počitniške dni bo mogoče drsati na ledu v Športni dvorani med 9.30 in 11. uro ter 16.30 in 18. uro, pa tudi turistični vlakec ob lepem vremenu vozi vsak dan od 10. do i8. ure. Prav tako med 10. in 18. uro Še vedno vozijo blejski fijakerji. Od 8. do \7. ure je odprt tudi muzej na blejskem gradu, kjer v torek, 31. oktobra, ob 20. uri pripravljajo ples čarovnic z gledališko predstavo in jesenskimi dobrotami. V. S. Dnevi srbske kulture Kulturno društvo Brdo iz Kranja je organiziralo književna srečanja, gledališki večer in odmevno folklorno prireditev. Suzana P. KovačiČ obiskovalci lahko doživeli iz- nec Jutro u tudini. Zlatomii Kranj • Kulturno društvo ročiJo različnih narodov, posebni gostje so bili Člajii fbl- Brdo Kranj je minuli vikend klome skupine iz Bačkega Bodiroža, predsednik Kultur-nega društva Brdo, je srečanje strnil z besedami: "S tem organizirajo 2. Dneve srbske kulture. V četrtek so v Kultur- Dobrega Polja Iz Srbije. Fol- ohranjamo izroälo in kulturo klomo manifestacijo je Kul- srbskega naroda, na folidomi nem domu Visoko priredili turno društvo Brdo letos oi^a- manifestaciji pa se prepletajo književno tribuno, na kateri niziralo že četrtič, prvi4 pa v izročila različnih narodov. V sta sodelovala književnik Ranko Pavlovič in profesor Zlaüco sldopu dnevov srbske kulture. Soboto so naslovili kot prihodnje si Želimo, da bi celotno dogajanje preselili v sta- Juric, oba sta prišla iz Banja» književno-poetski večer, Id se ro mestno jedro Kranja in ga luke, Istega dne je bila na Vi- je odvijal v prostorih iskre pri s tem poävili." Kulturno druš-sokem tudi monokomedija, železniški postaji. Na njem je tvo Brdo deluje dvanajst let, hit-predstava za^^jih let v Sr- sodeloval književnik Boro Ka- biji "Zorka end njeni momco-vi" v izvedbi Vesne Andelko- petanovič, za katerega velja, vanj je vključenih okoli 85 družin. Od lani ima status da je scensko tako močan, da druStva, ki deluje v javnem in- vid V petek zvečer je bila dvo- mu preprosto moraš prisliih- leresu na področju kulture v rana na Visokem skorajda premajhna za vse, Id so si že- niti. Kapetanoviču sta se pridružila tudi Ranko Pavlovič in Republiki Sloveniji- Njihova folklorna skupina se je letos leli ogledati folklorno manife- Zlato Jtmč. Smüjana llić, ki poleti udeležila tudi Medna-stadjo "Razigrana mladost", že leta živi v Kranju, pa je rodnega folklornega festivala Skozi ples, igro in pesmi so predstavila svoj pesniški prve- v Grčiji. Na folklorni manifestaciji so se prepletala izročila različnih narodov. Za gasilski avto V Kovorju zbirajo denar za novo gasilsko vozilo. Občina Tržič še ni prispevala niti tolarja. Stoian Saje občine. Slednja je odgovorna ..............................................................................za zagotavljanje požarnega Kovor • Člani Prostovoljn^a var^ v vseh krajih. ŽaJ nas je gasilskega društva Kovor se za- odgovor občine, da v te nanie-vedajo,dabodoprisvojemdelu ne nima na razpolago sred-uspešni le, če bodo staho skr- stev. neprijemo presenetil. Zabeli za izpopolnjevanje znanja radi Sj-letne tradicije gasilstva in modernizacijo gasilske v kraju smo vseeno zbrali po-opreme. Med slednjo sodi tudi gum in se odloČili za nakup primemo opremljeno gasilsko manjšega avta Iveco Daily, ki vozilo, Glede na razporeditev bo stal dobrih 15 milijonov to-društva v drugo kat^orijo, bi larjev. Ob pomoči KS Kovor, morali imeti vozilo, ki stane prebivalcev, zasebnih in trži-dobrih z6 milijonov tolarjev. ških podjetij smo zbrali denar "Gasilska društva v občini za nakup podvozja s kabino. Tržič imamo razen osrednje izbrani izvajalec bo naredil enote v Bistrid pri Tržiču po- nadgradnjo vozila do februiirja veČini vozila TAM, ki so starej- 2007. Do takrat bomo varčeva- ša od 15 let Zalo niso več var- li in zbirali prostovoljne pri- na, še manj pa ustrezajo za- spevice za plačilo preostalih ob- htevnim intervendjajn ob po- veznosti," je povedal Franc žarih in nesrečah. To je bil Smolej. Predsednik PGD Ko- glavni razlog, da smo gasila v vor je obenem dejal, da še ved- Kovorju sami "^ali pobudo za no upajo na udeležbo občine nakup modernega gasilskega pri nakupu in opremljanju vo- avta. Pripravili smo finančni žila. Ce se to ne bi godilo, bi načrt za investidjo, s katerim bil to edinstven primer na Go- smo seznanili prebivalce naše renjskem in verjetno tudi v dr- krajevne skupnosti in vodstvo žavi. Pr eo dvo r Zloženka o Preddvoru Turistično društvo Preddvor je izdalo novo zloženko, ki predstavlja naravne in druge znamenitosti v občrni s panoramsko karto, besedilom tn fotografijami, Za idejo in zasnovo zloženke je zaslužna predsednica društva Mirjam Pavlič. Kot je povedala, gre za skromen opis kraja s turistično tradicijo, kjer je polno zanimivosti tudi v okolici. Za planince je najbolj privlačen vrh Storžič, mnogi pa radt ob'^skujejo tudi Zaplato, Potoško goro, avorov vrh in Sv. Jakob, izletniki se radi ustavljajo ob jezeru Čr-nava v Preddvoru, ki je poleti zanimivo za ribiče in Čolnarjenje, pozimi pa za drsalce. Ob jezeru je grad Hrib, eden od treh Še ohranjenih gradov. Mimo njega vodi gozdna učna pot, na kateri so med 29 različnimi drevesi tudi orjaške sekvoje. Priljubljena točka za sprehod je senčnica josipine Turnograjske nad gradom Turn. Mnogi si radi ogledajo cerkev sv. Petra v Preddvoru in podružnične cerkve v okoliških vaseh. S. S. Odločal bo novi svet "Stari" občinski svet je odločanje o medobčinskem centru z odpadki v Kovorju prepustil novemu. za ravnanie CvFTO Zaplotkik tru in da še vedno tudi ni raz- dela vloženega denaiia v Diro či5čeno, ali bo v Kovorju le cen- pa tudi za sanadjo zaprte de- ftadovljica • Radovljiški žu- ter za ravnanje z odpadki ali ponije na Črnivcu. pan Janko S. Stušek je na za- tudi odlagališče odpadkov. Ra- Radovijiška občna je 6, ok- htevo svetnL^kih skupin SDS, dovijiškaobčina, kijetudisso- tobra podpisala pc^odbo z ol> NSi in SLS sklical v sredo iz- glasjem države začela posto- činami jesenice. Kranjska redno sejo občinskega sveta, pek za izgradnjo lastne depo- Gora in Žirovnica za odlagana kateri naj bi potrdili osnu- nije(Diro),seobtemzav2ema, nje odpadkov na Mali Meža-tek pc^odbe o sofinandxanju da bi v gorenisko reševanje od- kli, nekaj dni kasneje je odpo- izgradnje in obratovanja medobčinskega centra za ravnanje z odpadki v Kovorju, Svet o njihovem predlogu ni sklepal, ampak je podprl županov padkov vključili tudi Diro, po oceni ministrstva za okolje in prostor bi lokacijo lahko namenili za gradbene odpadke. Če Dira ne bodo vključili v celoviti vedala odlaganje odpadkov v Logatcu, na Jesenice pa naj bi jih začela voziti z novim letom. Cena odlaganja bo 85 ev-rov na tono in bo za pet evrov predlog, po katerem naj bi že sistem ravnanja 2 odpadki na ni^a kot v Logatcu. In kolikš-zaradi politične higiene o tako Gorenjskem, bo občina zahte- na naj bi bila v centm v Kovor- pomembru zadevi odločali na vala od države povraälo denar- ju? Po navedbah radovljiška naslednji redni seji, ko bo svet v novi sestavi in bo za odloča- ja, ki ga je vložila v izdelavo lo- župana naj bi odvisno od virov kadjskega načrta. Radovljiški finandianja znaSala od 67 do nje na razpolago že tudi več in- in tržižki župan, Janko S. Stu- 95 evrov za tono, k ceni pa bi formacij. Župan je predlog Sek in Pavel Rupar, sla podpi- morali prišteti Še davek na do- utemeljil s tem, da vse gorenj- sala pismo o nameri, po kate- dano vrednost in boniteto, ske občine 5e niso sprejele od- rem bo TrSč podpiral prizade- je predlagana v višini 0,75 evra loätve o medobčinskem cen- vanja Radovljice za povraälo na prebri^ca. i . a: . V- f V? 4 27., 28. m I 30. oktobra! ^ Kupite 3 - plačate 21 Pri nakupu treh kosov oblačil ie najcenejši brezplačen. / Mit«v»io •i > . 'i- IN' V Skočimo skupaj v kakovostna nova oblačila za iport in prosti čas priznanih blagovnih znamk in ekskluzivnih blagovnih znamk. ■FinUT f-lBVm M9XXXX bnAHb« o 7 MBB donzo ♦^äsfD^ jOSmna snDO o ■■ v 6 GORENJSKA info@g-glas.si GORENJSKI GLAS petek, 27- oktobra 2006 Zofija bi rada voziček Zofija Svete, KranjČanka, ki sedaj živi v Domžalah, je zaradi tromboze izgubila nogo. Dvanajst let star voziček ji ne služi več. Danica Zavt^l2lebir priznajo več. Tako sem izve- ..............................................................................dela na Soči, ko sem želela Domžale • Nad Zofijo se je dnigega» saj moj stari že raz-zgrnilo več težav hkrati. Pred pada. Drugega pa bi rada» dvanajstimi leti so ji zaradi ker s protezo zelo težko ho-bolezni odrezali nogo, lakrat dim in grem zato redko iz je dobila tudi invalidski vozi- stanovanja v četrtem nad-ček. Prej sta s partnerjem ži- stropju," pove Zofija. Napoti-vela v Križah, ko pa je umrl, li 50 jo tudi na izposojevalni-se je izselila iz hiše, kjer sta co vozičkov, vendar so tam-bila podnajemnika, in prišla kajšnji rabljeni vozički v preživet k hčeri v Domžale. Nje- cej slabem stanju. Zaradi na štiričlanska družina se je tega se obrača na javnost, že prej gnetla v garsonjeri. Morda bi Zofiji lahko poma« gali tudi naši bralci. Rada bi zbrala okoli sto tisočakov za pet. ena od postelj je kar na nov ročni invalidski voziček, manjši od 40 kvadratnih metrov, sedaj jih je Štiri leta že hodniku. In sedaj k njeni največji težavi, vozičku. "Zaradi inva- morda pa ji kdo lahko pomaga tudi z dobro ohranjenim rabljenim. Lahko jo pokličete lidnosti bi mi na vsakih pet na telefon 01/724-26-48 ali let pripadal nov invalidski vo- 040/438709 ali ji nakažete ziček, vendar imam sedaj denarno pomoč na račun nožno protezo in mi ga ne 07656-4738649679. Zofija z vnučkom Timotejem. PODREČA Ob obletnici rojstva Simona |enkd v spomin na 171. obletnico rojstva pesnika Simona Jenka bodo danes med iS. In 19. uro položili cvetje pred pesniko- vo spominsko ploŠČo v Kranju, na grobu v Prešernovem gaju ter na PodrečI pred spomenikom. Jutri bo Srečanje likovnikov na Sorškem polju z naslovom Pesnikovo polje, ko bodo sfikarji svoje vtise z enodnevnega obiska na SorŠkem polju skušali preliti na platno in na papir. Ob 19. uri bo priložnostna razstava v dvorani Krajevne skupnosti Mavčiče In podaritev slik v trajno last krajevni skupnosti. Sodelovali bodo Likovna skupina KUD Sava Kranj in povabljeni slikar-i, pesnici Neža Maurer In Agata Trojar, na citre bo zaigrala Evita leše. S. K. Bled Podelili nagrade Avgusta Kuharja v okviru letošnjega evropskega tedna varnosti In zdravja pri delu na Bledu poteka mednarodni strokovni simpozij Zveze društev varnostnih inženirjev Slovenije In Ministrstva za delo družino In socialne zadeve. Simpozij se je začel včeraj v hotelu Golf na Bledu, kjer so med drugim podelili tudi nagrade in priznanja Avgusta Kuharja, ki jih že okroglo desetletje podeljujejo za Izjemne dosežke v stroki varnosti in zdravja pri delu. Namen podelitve nagrad In priznanj iz dacije Avgusta Kuharja je usmerjanje pozornosti javnosti v pomen sistema varnosti in zdravja pri delu za ohranjanje zdravja ljudi in življenjskega okolja. Nagrado se izjemni dosežek SO si zaslužili Mihael CokI, za življenjsko dele Voje* slav Adamič in za najboljšo diplomsko nalogo Gregor Do- blekar. Priznanja za Izjemno strokovno delo v društvih in sekcijah je dobilo deset posameznikov» med njimi tudi Maks Vrečko Iz Društva varnostnih inženirjev Gorenjske, V. S. zdravili Nacionalna promocija varne In pravilne rabe zdravil. Kar 17,7 odstotka zdravil uporabniki nikoli ne uporabijo, čeprav njihov rok uporabnosti še nI preteke Suzana P. Kovačič Kranj • Naj najprej navedemo nekaj ugotovitev iz raziskave Fakultete za farmacijo o napačnem ravnanju z zdravili na domu: 25,3 odstotka slovenskih gospodinjstev shranjuje zdravila na neprimeren način, tako da so izpostavljena vlagi, neprimerni temperaturi in svetiobi; 17,2 odstotka gospodinjstev shranjuje zdravila tako, da so dosegljiva otrokom. Kar 21,2 odstotka bi jih vzelo zdravilo tudi po preteku roka uporabnosti; 20 odstotkov skrbnikov zdravil je zdravila na recept, Id so bila predpisana osebno zanje, že posredovalo v nadaljnjo iiporabo družinskim članom ali prijateljem, strokovnjaki pa svari- jo, da je to za nekoga lahko stotka pakiranj zdravil, Id jih neporabljenih zdravil na manja, ki naj bi ga vodil celo usodno. Le 12,1 odstotka uporabniki nikoli ne upora- domu porabimo na leto kar prostovoljno in čim bolj sa-skrbnikov po preteku roka bijo, čeprav njihov rok upo- okrog 8,25 milijarde tolarjev mostojno zlasti kronični bolnik, Id se dolgotrajno zdravi z več kot tremi zdravili hkra- uporabnosti zdiaviJa vme v rabnosti Še ni pretekel. Poleg iz naslova zdravstvenega za-lekamo ali v posebne zbiral- tega strokovnjaki ocenjujejo, varovanja. 2 namenom izobraževa- nike odpadkov za ekološko da so v razvitem svetu težave, uničenje. povezane z zdravili, vzrok za nia in vzgoje so uporabni- Odhodki obveznega Cilj nacionalne promocije 7,1 odstotka vseh hospital iza- kom zdravil od 16. oktobra v zdravstvenega zavarovanja vame in pravüne rabe zdra- cij, pri Čemer bi bilo možno lekarnah in v zdravniških za zdravila so v lanskem viJ, katere pobudnik in nosi- 4»3 odstotka vseh hospitaliza- ordinacijah aii čakalnicah na letu znašali 66,546 milijar- lec je Zavod za zdravstveno dj preprečiti. Gre predvsem voljo priročnik za varno in de tolarjev ali povprečno zavarovanje Slovenije, je po- za z navodili neskladno je- pravilno rabo zdravil, obra- 33-255 tolarjev na prebivalca, leg bolj vame in pravilne manje zdravil, prenizek ali zec Moj seznam zdravil (z V letu 2005 je bilo v breme rabe zdravil tudi zmanjšanje količine zavrženih zdravil in previsok odmerek, napačno vodenjem tega seznama naj obveznega zdravstvenega izbrana zdravila in drugo. Na bi zmanjšali obseg strokovno s tem znižanje odhodkov podlagi teh ocen na zavodu neupravičenih multiterapij, zavarovanja predpisanih 14.658.633 receptov (izdaja zdravstvenega zavarovanja ocenjujejo, da v Sloveniji za- ko bolnik jemlje hkrati veČ zdravü v lekarnah) oziroma za zdravila. V slovenskih go- radi zdravstvenih težav, po- kot šest zdravil), Na voljo je v povprečju 7,2 recepta na spodinjstvih je kar 17,7 od- vezanih z zdravüi, ter zaradi tudi obrazec Moj dnevnik je- prebivalca. V grobu tudi nemški vojaki V začetku tedna so v Lovrenški grapi začeli izkopavati posmrtne ostanke domobrancev in nemških vojakov. Boštian Bogataj V grobišču domobrancev ..............................................................................so do včeraj našli približno Ško^a Loka • "V manjšem deset posmrtnih ostankov v grobišču smo nedvomno globini 120 centimetrov, našli posmrtne ostanke sed- Grobišče je veliko in v več mih nemških vojakov, saj je plasteh» do včeraj so, kot bil pri njih tudi nemški rečeno, lahko odkrili zgolj denar, vojaške epolete, prvo plast. "Izkopavamo značke, pasovi in podobno, arheološko, kar pomeni, da Ti vojaki so prekopavali po- delamo počasi in ročno, z bite domobrance, ki smo jih metlicami, lopaticami in str- tudi našli v zgornjem, več- galci. Vse kosti očistimo in jemgTobiš6i,natopašesebi postavimo na svoje mesto," skopali jamo," nam je o pravi Pintar, ki pričakuje dosedanjem delu antropolo- končanje del v prihodnjih gov in arheologov povedal dneh. Izkopavanje poteka na Janez Pintar, predsednik način, da se vidi lega okostij, škofjeloške komisije za evi- kar bo pokazalo tudi način dentiranje in urejanje povoj- poboja. Domneve komisije, nih grobišč. Arheologi iz da v obeh grobiščih ležijo Z arheološkim izkopavanjem bodo odkrili način poboja, z analizo DNK pa^ kateri Poljanci In ŽtrovcI so v Lovrenški kranjskega podjetja Magelan posmrtni ostanki skoraj šest- rap« doživeli zadnje minute življenja. so dela v Lovrenški grapi, desetih ljudi» se potrjujejo. kjer sta dva od vsaj 20 povo- Pri izkopavanju so vse dni Žirov, saj so bili pobiti do- strinjajo in bodo sodelovali grobišč na območju navzoči tudi domnevni svoj- mobrand iz gorenjevaške in pri forenzičnih preiskavah, občine Škofja Loka, začeli v ci, ki v največji meri prihaja- žirovske domobranske pos- ko naj bi z analizo DNK ponedeljek- jo iz Poljanske doline in tojanke. Svojci se z izkopom opravili še identifikacijo. J 1 4 GORENJSKI GLAS petek, 27. oktobra looG II s •• vil nui. sta novnik (^g'gtas. 51 7 Dachstein ni Biatlonci so drugi snežni trening opravili na ledeniku Dachstein nad Ramsauom v Avstriji, Maja Bertoncelj i fi e Ramsau • Torek zjutraj. Iz Kranja se odpeljerno proti Avstriji in po dobrih treh urah vožnje prispemo do Ramsaua, od koder se z gondolo v petih minutah dvignemo tisoč metrov višje, na višino 2800 metrov, na ledenik Dachstein. Edina zgradba tam je restavracija, znan je tudi "steklen pomol", spodaj pa nekajstome-trski prepad. Sicer pa megla in dež, naša ženska in moška biatlonska reprezentan- | ca, katere obisk je bil nal dlj 0 tega dne, pa kljub temu ne- moteno opravi dopoldanski Biatlonke in biatlonci na meglenem in deževnem Dachstelnu, kjer je snega vedno manj. trening. Dekleta spremlja trener Tomaš Kos, ki je Sloveniji že skoraj sedem s snegom zaradi slabega let, letos pa prvo leto vodi le vremena ni bilo nič. Do- nim letošnjim prvim stikom stanjeni nekaj kilometrov stran od deklet, vmes pa je biatlonke. Pravi, da je bila ta sprememba, ki jo je uvedel novi direktor reprezentance Borut Nunar, dobra. Sicer pa med biatlonkami po pripravljenosti izstopa Tadeja BrankoviČ. Največ težav ima še vedno Andreja Koblar, ki premočijo. Poleg tega pot na ledenik na eno stran vzame strelišče, kjer opravijo popol- vsaj pol ure, treba je Čakati dar^ski trening, dopoldan pa na gondoloje opisala Ta- končna odločitev o njeni na- karieri bo znana 20 do 30 kilometrov trenin- deja Brankovič in dodala, da daljnji kmalu. ga na smučeh na ledeniku. v tem obdobju morajo treni- Med fenti je daleč spredaj Sicer pa Dachstein vsako rati, ne glede na vreme. Mi Janez Marič. Bil je bU dobro leto kaže slabšo podobo, razpoložen. Veselil se je že Snega ni veliko, trening je srede, ko so za nekaj dni odšli domov, medtem ko se pn vremenu res nismo ime-i sreče, saj je bila še dan prej trenutno mogoč le v spod- prava "šajba", kot se je izrazil njem delu, kjer je speljanih ji zdravje ne dopušča resne» bodo dekleta konec ledna osem kilometrov prog. "Tu- Gregor Brvar iz Zbilj, novi MariČev "cimer" in trenutno ga treninga. Na Dachstein je preselile še v. Obertilliadi, ki kaj med treningom ne mo- morda celo drugi mož mo-prav z nami prišla v torek, s je bolj priljubljen kraj za tre- reŠ uživati. Zebe te vedno ške reprezentance, ki jo vodi seboj imela opremo, a z nje- ning. Fantje so bili sicer na- malo, Čevlji in rokavice se Uroš Vclepec. V nedeljo v Bogdanov spomin S tekmo za Norčičev memorial se bo to nedeljo na no-metrski skakalnici pod Šmarjetno goro končala etošnja poletna skakalna sezona. Vilma Stanovnik cev za pokal Codcta. Na njej se bo predstavila večina na Pri SK Triglav, ki letos škodbi glave. Kvallfikadje za tekmo se bodo začele v nede- Kranj • Polema sezona v ših reprezentantov na čelu z praznuje 6obletnico klu- ob 9. uri, prva serija v smučarskih skokih se konču- domaČimi skakalci. Kot je po- ba, bodo ob koncu sezone, konkuj enci pa ob 10-50. je in po vsej Sloveniji, kjer vedal trener |ani Grilc, sta v soboto» 4. novembra, Že jutri, v soboto, pa bo ži- imajo skakalnice, pripravljajo med Triglavani trenutno v pripravili klubski dan. Na vahno na in ob 50-metrski dobri formi predvsem A- štirih skakalnicah na Go- skakalnici na Gorenji Savi. reprezentanta Rok Urbane in ^^ predsta- ^^ potekalo zadnje še zadnja tekmovanja tako za dekleta kot za fante v različ- mh kategorijah. Od poletne Robert Kranjec, ki sta zanes- ^ mladi skakalci vseh ka- tekmovanje, ko se sezone, katere vrhunec je bil skakala na preglednih v začetku septembra s tekmo tekmah in treningih, ki so jih za FIS veliko nagrado, se v zadnjem času (pred dnevi v Zakopanih) opravili najboljši slovenski skakalci. Seveda bodo ta konec tedna poslovili tudi na novi skakalnici pod tegorij do 15 let, oato pa bo ob skakalnicah še družabno srečanje. Šmarjetno goro, kjer bo v ne- lahko preseneti Še kdo drug deljo tekma za Norčičev memorial, ki bo hkrati tudi zadnja tekma članov in mladin- način ca bo tekma kako zanimiva iK re prezenta nt, Kranjčan Jure Bogataj, ki sicer uspešno okreva po septembrskem padcu z balkona in hudi po- bodo dečki do 15 let ob 12. uri borili za naslov državnega prvaka v nordijski kombinaciji. Hkrati bo tudi tekmovanje za pokal Cockte za dečke do 14 in 15 let, že ob 9. uri pa se bodo na Gorenji Savi za naslov državnega prvaka pomerili cicibani. ALPSKO SMUČANJE Kranj Tekem v Sdidnu ne bo Kljub ponedeljkovi odločitvi, da so snežne razmere na ledeniku Sölden na avstrijskem Tirolskem dovolj dobre za prvi veje-slaiomski tekmi nove sezone svetovnega pokala alpskih smučark in smučarjev ta konec tedna, so bili organizatorji v torek tekm oris leni odpovedati. V torek je namreč deževalo» napo- vedane pa so bile tudi visoke temperature. Odločili so se tudi, da odpovedanih tekem ne bodo nadomeščali. Tako se bo letošnja sezona začela s slalomskima tekmama na Finskem it. in 12. novembra. Razmere v Leviju, kjer bodo najprej nastopi-e smučarke, dan zatem pa le smučarji, so za zdaj dobre. V. S. SMUČARSKI SKOKI KÖSZEC Dve zmagi Kranjčanov na Madžarskem Več kot 120 skakalcev tz Avstrije, Češke, Slovenije, Bolgarije, Romunije in Madžarske je tekmovalo v tem madžarskem smučarsko-skakalnem centru. I2 Slovenlie so se tekmovanja udeležili skakalci Triglava, Velenja rn Čeršaka. Kranjčani so dosegli zelo lepe uvrstitve, saj so zabeležili dve prvi mesti in eno drugo. Med cicibani je zmagal Miha Zupan, odlično tretje mesto pa je osvojil Kristjan Lesnik. V konkurenci cicibank pa je drugo mesto osvojila Monika Finžgar Med dečki do deset let je bil na 20-metrski skakalnici pn/i Nik Fabjan, peto mesto je zasedel )akob i\hr, enajsti pa je bil Žiga Jelar ). j. VABilAPRIREDriVE Rokometni spored - V1. A ženski ligi bo ekipa Loka kave KSI jutri gostovala pri Kočevju. V 2. Irgiza moške-zahod bo ekipa Radovljice že danes ob 20. uri gostila ekipo Mokerca, ekipa Alple-sa bo jutri ob 19- uri gostila moštvo Kranja, moštvo Dupelj gostuje pri Ajdovščini, moštvo Cerkelj pa pri Mitolu Sežani. V. S. Nogometni spored - V PrviLigi Telekom Slovenije bo ekipa Domžal Jutri, v soboto, z začetkom tekme ob i8. url, gostila ekipo Nafte. V 2.5NL se bo ekipa Triglava Gorenjske v nedeljo pomerila z Zagorjem, Tekma v Kranju se bo začela ob 14. uri, Ekipa Tinexa Šenčur bo v riedeljo gostovala pri Bonflkl v Kopru, V 3. SNL-zahod bo ekipa Ka Ice rja Vod ote rm jutri ob 15. uri gostila moštvo Svobode. Roletk Dob gostuje pri Krki, Kampa pri Adrii. Ekipa Jesenic bo v nedeljo gostovala pri Brdih, ekipa Ihana pa bo doma ob 14. uri gostila Avtoplus Korte. V1, gorenjski ligi so pari jutrišnjega 10. kroga: Zarica - Britof, Železniki - Alpina ŽirI, Šobec Lesce - Nakfo, Bohinj • Velesovo, Sava - Kranjska Gora in LoČan - Visoko. V 2. gorenjski Ifgi igrajo: Preddvor - Trboje, Bled Hinter - Hrastje, Polet - Bitnje in Kondor - Godelič. Vse tekme se bodo začele ob 15. uri. V. S. Hokej v dvorani na Jesenicah - jutri in v nedeljo bo na sporedu nov krog tekmovanj v dvoranskem hokeju. V 3. krogu velikega floorballa bo jutri tekmovanje v OŠ Prežihovega Vo-ranca. Pari so: Borovnica - Žiri (ob 15,), Galaks Domel Marmor - Polycom Brlog (ob 14.30), Thunder - Ljubljana (ob f6. url). V nedeljo bodo v Gimnaziji Jesenice tekme 2. kroga v malem floorballu U 19. Pari so: ŠDMH - Loka Spiders \o.), Thunder - Borovnica (ob n.io), Žiri - ŠDMH (ob )2.20), Galaks Alples - Loka Spiders (13.30), Polycom Brlog - Borovnica, Thunder • Žiri (15.50). V. S. Odbojkarski spored • Jutri, v soboto, igralci Autocommerca v 7. krogu S red n jeevrop s ke lige gostijo moštvo OK Varaždina, Tekma v dvorani v Radovljici se bo začela ob 20. uri. V 1. DOL sta v Kamniku jutri na sporedu dva gorenjska derbija. Pri ženskah se bodo ob 17.30 v ŠD Kamnik pomerile igralke Broilne Kamnika in jesenic Bleda, ob 20.00 pa se bosta, prav tako v SD Kamnik, pomerili moški ekipi Calcit Kamnika in Astec Triglava. Ob moški ekipi v molki 2. DOL gostujeta, pri ženskah pa se bo ŽOK Partizan Šk. Loka ob 19. uri v OŠ Šk. Loka mesto pomeril s Cometom iz Zreč. V 3. DOL igrajo doma - Kamnik II : LOK Črnuče (Stari ZD Kamnik ob 15.00), Bled - Kostak-Elmont (OŠ Bled ob 16.00) in Pizzeria Morena • Bohinj (OŠ Žirovnica ob 17.00). B. M. Košarkarski spored - V 3. krogu Lige UPC Telemach bo jutri na sporedu gorenjski derb Ekipa Triglava bo v dvorani na CG. Elektra in He- Planini ob 20.15 gostila ekipo Loka kave lios sta igrala že v sredo, zmagali so DomžalČani s 88 : 77. V 1. slovenski ligi za ženske se zanimiva tekma obeta jutri v Kranjski Gori, kjer bo domača ekipa HIT Kranjske Gore gostila ŽKK Domžale. Tekma v dvorani Vitranc se bo začela ob i8. uri, vstopnine ni. Ekipa Odeje bo jutri ob 17. url v dvorani na Podnu gostila ekipo KED Panter Ilirije.V. 5. ODBOJKA Tekma petega kroge 1. državne odbo|kar$ke Hge Odbojkarji Astec Triglava txxJo v soboto, 28. oktobra« gostovali v Kamniku ort ekipi CaIcK Kamnik. Telcma bo ob 20. urf v Športni dvorani Kamnik. S^mo navi;ače In vse prKrržence Astec Triglava« da na tribunah kamniške dvorane pomagajo Kranjčanom osvojiti prve točke na gostovanju. G&P HOTELI BLED hORS A cap HOTELI BLED, d. o. o. Cankarjeva 6, Bled V uspešni in največji hotelsko turistični družbi na Sledu iščer sodelavca, ki je pripravljen s timskim delom prispevati k rasti kakovosti Gostinskih storitev 2a Dodročie dela i. POMOČNIK VODJE STREŽBE m/ž Od vas pričakujemo: -VI. stopnjo izobrazbe - smer gostinstvo • 2 leti delovnih izkušenj > znanje vsaj dveh tujih jezikov (angleški, nemški, italijanski) - inlcia^ost, komunikativnost in osebna urejenost Kandidate prosimo, da vloge z dokazili o izpolnjevanju pogojev v roku 8 dni od objave pošljejo na ,.. G&P hoteli Bled, d. o. o, Canka^ieva Informacije tel. 04/679 16 13, 6, Bled. 8 •» mm mm»mmm vil ma. sta n ovn ik@g'glas.si GOFENISKl GLAS petek, 27. oktobra 2006 HOKEJ jsssnice Sosedski derbi na jesenicah v dvorani Podmežakla se danes obeta še ena zanimiva tekma v avstrijski ligi EBEL V goste prihaja ekipa Posut VSV Iz Beljaka, ki se bori za vrh lestvice^ v koroškem derbiju pa je v začetku tedna premagala KAC kar z 8 :1. Zagotovo jtm Jeseničani, ki so v torek s 3 : o v Innsbrucku premagali domače moštvo PA^K Innsbruck^ ne bodo popuščali, tako da se obe« ta še en razburljiv medsosedski derbl. Tekma se bo začela ob 19.15, V nedeljo ob i8. url Jeseničani gostujejo pri KAC-u v Celovcu. V. S. KICKBOX Tržič Tržičani osvojili pokal Kickboxing sekcija Tržič je minulo nedeljo pod okriljem Združenja kickboxerjev Gorenjske organizirala 2. pokal Gorenjske v kickboxu v letošnjem letu. Tekmovanja se je udeležilo okoli 60 tekmovalcev Iz kranjske, tržiSke, škofjeloške in kranjskogorske sekcije. Razdeljeni so bili na dve osnovnošolski kategoriji, dve ženski kategoriji, moška pa se je delila na kategorijo novih in starih članov. V osnovnošolski lahk :ategoriji je zmagal Nikola Džever (TržIČ), v srednji pa Žak Kos (Tržič). V ženski lahki kategoriji je bila najboljša Sabina Alijagič (Tržič), v težki sta se pomerili le dve dekleti, zmagala pa je Vanda Balon (Kranj). Med novimi člani je v lahki kategoriji slavif Aljaž Gaber (Šk. Loka), v poisrednji je bil najboljši Gašper Benet (Kr. Gora), v srednji se je najbolje izkazal Aleksander Oojčinovič (Kranj), v težki pa Uroš Sparovec (Tržič). Pri starejših Članih je v lahki kategoriji zmagal Sanel SmajloviČ (Tržič), v poisrednji se je najbolje boril Mladen Bi- jelič (Tržič), v srednji je bil najboljši Danijel Kovačevič (Tržič), v težki pa Stanko RadojeviČ (Kranj). Med sekcijami je na tretje mesto po doseženih točkah uvrstila škof}eloška sekcija, druga je bila kranjska, največ točk pa je zbrala tržiška sekcija, ki je tako osvojila tudi prehodni pokal. P. P. SAH ubljana Prvi turnir Rožiču Na OŠ Mirana Jarca v Ljubljani je bil odigran prvi letošnj šahovski turnir ciklusa mladih za leto 2006/2007. V enotni skupini do 15 let je nastopalo 80 Igralk in Igralcev. Po zelo Izenačenem boju je slavil 13-letni Samo Rožič (OŠ Tone Ču- far Ljubljana - ŠK Ig), drugi je bil njegov klubski kolega Domen Hiti, tretji pa presenetljivo Aleš Brcar (OŠ Trebnje - ŠK Trebnje BMP). Zelo dobro je nastopil tudi ii-letni Skofjelo-Čan Cal Drnovšek (OŠ Ivan Grohar Škofja Loka - ŠS Tomo Zupan Kranj), ki je za zmagovalci zaostal le pol točke in zasedel šesto mesto. Za dobro organizacijo turnirjev ima zasluge neutrudni Franc Poglajen, ki mlade šahiste obdari tudi z lepimi praktičnimi nagradami. Hkrati tovrstni turnirji služijo mladim kot odličen trening, saj na turnirjih nastopa kar nekaj državnih prvakov v različnih starostnih kategorijah. Žal se mladi iz ožje Gorenjske tega dejstva prema zavedajo. O. O. kpan) Pomlajene Kranjčanke v boj za obstanek v kongresni dvorani Hotela Šport na Otočcu bo v dveh terminih, od 2. do 5. novembra in od lo. do 12. novembra, potekala Državna ženska šahovska liga. Organizator je Šahovska zveza Slover^lje, tehnični izvajalec pa Šahovsko društvo Krka. Nastopalo bo deset najboljših ekip. Boj za prvo mesto naj bi bil zelo zanimiv, ker imajo tri ekipe približno enake možnosti za uspeh. Gorenjsko pa bo letos zastopala le ekipa ŠS Tomo Zupan Kranj, ki pa se bo morala močno potruditi, da bo obdržala prvoligaški status. Ob mladi mednarodni mojstrici Vesni Rožič m škofjeloški mojstrici FIDE Simoni Orel je Še vedno čutiti vrzel v ekipi po smrti mlade škofjeloške mojstrica Karmen Orel lani. Upamo, da bosta mladi Škof^eločankl Jerneja Debeljak in Anja Dolenc prispevali odločilne točke za obstanek. Nastop v ligi pa je odpovedala druga gorenjska ekipa, Gorenjka Lesce, menda zaradi prevelikega f nančnega vložka. Ljubitelji Šahovske Igre boste lahko zasledovali vse zanimivosti tudi prek spletnega portala http://www.sah-zveza.sl/rez/o6n/sio6lgdw/. V. S. Do vrha smeri Alpinistični odsek Kranj je minuli konec tedna pripravil plezalne dneve, v dveh dneh pa se je na umetni steni dvorane na Zlatem polju predstavilo kar dvesto tekmovalcev in tekmovalk. Vilma Stanovnik Kranj - Med nastopajočimi je v najmočnejši konkxirend v soboto zvečer najbolj navdušila ŠkofjeloČanka Natalija Gros (AO Kranj), ki je na tekmi državnega prvenstva spretno opraviJa z zahtevno smerjo in edina priplezala do vrha. Za njo sta se uvrstili §e dve loški reprezentantki, Maja Vidmar in Lucija Fran- ko (PK Škofla Loka). 2a dane pa je bila smei, ki jo je postavil Tomo Česen tokrat prezahtevna, saj nihče ni preplezal do vrha. Še najviše je uspelo priti Tržičanu Klemenu Bečanu (ŠPO Tržič), drugo in tretje mesto pa sta osvojila Malevž Pintar in Blaž Rant (PK Škofja Loka). Poleg najboljših so v soboto in nedeljo tekmovali tudi Sko^eločanka Natalija Gros je tudi na tekmi v Kranju dokazala, da zasluženo sodi med mladi plezaid od cicibanov, najboljše športne plezalke sveta. / roto tma Doki mlajših in starejših dečkov in deklic ter kadetov in kade- ko preizkusili plezalnike Bo- "Člani organizacijskega od- več kot tisoč obiskovalcev, tinj in s plezanjem dokazali, real, prisluhnili so predava- bora plezalnih dnevov smo res uspela," so po prireditvi da imamo v Sloveniji precej nju alpinista Andr^ Štiem- se tokrat §e bolj potrudili kot povedali organizatorji iz Al- perspektivnih športnih plezalcev. Ob merjenju moči na steni so v odmorih obiskovalci lah- flja in si ogledali fUme. Ob doslej in prepričani smo, da pinističnega odseka Kranj. konai sobotne tekme so se je prireditev, na kateri je tek- Vsi, ki jih zanimajo rezultatih zbrali ob plesu in druženju v movalo okoli 20c plezalcev pa si te lahko ogledajo na klubu Manana v Kranju, in plezalk ter si jo ogledalo http://tekina.aokrani.com. Svoljšak odlično nastopil na treh državnih prvenstvih Izkušen škofjeloški jadralni padalec Tone Svoljšak se je v dobrem mesecu dni udeležil kar treh različnih državnih prvenstev In se vedno uvrstil med najboljše tri. Vi lma Stanovn i k sploh grem. Vendar pa se ....................................... nas je na pri2ori5Ču tekmo» Škofja Loka - Slovenci smo vanja nato vreme usmililo in Še vedno premočno na vrhu spremenljivih razmerah med državami in posamez- sem zmagal z veliko pred- ruki, ki se ukvarjajo z natanč- nostjo pred drugimi tekmo- nim pristajanjem z jadralni- valci že po petem poletu," mi padali, škof^eločan Tone pravi Tone Svoljšak, ki se je Svoljšak je med najboljšimi prejšnji teden nato udeležil že vrsto let, trenutno pa je še prvenstva v Bolgariji, blizu deseti na svetovni FAl rang Pernika. listi v točnosti pristajanja. Posebno v septembru in ta mesec je dosegel tri lepe rezultate. II "V prelepem sončnem vremenu nas je tekmovalo 40 tekmovalcev. Prvi tekmovalni dan, v soboto, smo opravi-Praktično v dobrem me- 11 štiii polete. Samo v zadnji SGCu dni so se razvrstila tri seriji nam je ponagajal izred-državna prvenstva v natanč- no močan veter, ki je preme-nem pristajanju z jadralnimi šal vrstni red. V nedeljo smo padali. Za vsa je značilno, da opravili še dva poleta. Zad-smo opravili po šest poletov, njega, šestega, smo leteli v kar da realen končni rezultat obratnem vrstnem redu, kot in izniči faktor sreče. Prvo je smo imeli rezultate. Nastopil bilo na Češkem in je hkiati sem kot predzadnji in lovil tudi štelo za evropski pokal. razliko zaostanka 40 cm. Slovenci smo pobrali prva tri Odletel sem odlično, zgrelil mesta, jaz pa sem bil v hudi nulo za dva cm, vendar je Tone Svoljiak je v točnosti pnsta)an|a trenutno na desetem kotikurend tretji. Naslednje odprto državno prvenstvo je bilo na HrvaŠkem. Vremen- premalo. Za borih 21 rnesiu na svetu, cm po šestih serijah me premagal domačin Ralev," o druge naše tekmovalce • ta za reprezentanco za sveto- ska napoved je bila slaba» svojem zadnjem zato sem omahoval, ali naj pravi Tone ga nastopu tako kot torek, oktobra, na Lijaku vno prveiLstvo v Litvi februar- čaka Še zadnja izbirna tekma CjCj i ytClVOČflinC I 04/201 42 41,e-po5ta:narocnjne@g-gias.si, www.gorenjskjglas.si i* če vas veseli delo z ljudmi, ste dinamični, Komunikativni in ncpvih izzivov, pridružfte se nam. Iščemo nove sodelavce: ANIMATORJE-(M/Ž) Pogoji; - zaključena V. stopnja izobrazbe - pogovorno znanje 3 tujih jezi Kov - organizacijske in animacijske sposobnosti za delo z Ijudm VEČ NATAKARJEV * (M/Ž) Pogoji: -srednja gostinska šola-tehnik aJI poKllona šola - natakar - želene delovne izkušnje - pogovorno znanje 2 tujih jezikov BARMANE - NATAKARJE • (M/Ž) t ' srednja gostinska iola • tehnik aü pokiicna šola - natakar • potrdilo o pridobitvi ziianja barmana - želene delovne izkušnje - pogovorno znanle 2 tujih jezikov VEČ KUHARJEV - (M/Ž) fogojir • srednja gostinska šola - tehnik ali poklicna šola - natakar - zetene delovneNzkušnje VEČ KUHARSKIH POMOČNIKOV • (M/Ž) Pogojj. . nezaključena oz. zaključena osnovna šola VEČ SOBARIC - ČISTILK - (M/Ž) Pogoji: • nezaključena oz. zaključena osnovna §ola Delovna rezmeoa bomo sklenili za določen čas (čas zimske sezone) s potnim delovnim ćaaom. Vloge z dokazili o kpolnjevaniu navedenih pogojev oožljits v roku 8 dni od objave na naslov: HIT >^pinea, d. d., Borovika 99, Kad rovsKa služba, 4260 Kranjska Gora. LEKARNA V BOROVLJAH LEKARNA ADLER APOTHEKE MAG. PHARM. JUTTA ROSIAN Borovlje - Ferlach, Hauptplatz 16 Tel. 0043/4227/2225 Fax 0043/4227/2572 email: adler@apothckeferlach.at www, apotb e k eferiac h. at NaroČila za zdravila sprejemamo tudi po telefonu in faksu! Zdravila iz NEMČIJE vam bomo preskrbeli v roku enega dneva! POKLIČITE NAS, GOVORIMO SLOVENSKO! « SIMnvCLfVEk ^lA mmVLlefsK hiA ZMO Avtohiša Vrtat d.o.o. Kranj, Deiavska c. 4, tel.: 04 27 00 235 RADI^DMEV RAOIO CERKNO, D. O, O, PUATlSeVA ULICA 39, 5262 CCPKNO Tei_: 05/37 34 770 FAX, 05/37 34 77 t : INFO@RADfOODMrV.NE7 S0.9. ! »7,2, g «,9. 103.7MHZ UKV.STERCO.RDS 89.8 91.1 96.3 m 5 o o e^I UU o O O E^DIO SORA Gorenjski pri j ti tel j Radio Sora d.o.o.. Kapucinski trg 4, 4220 Škofja Loka. tel.: 04/506 50 50, fax: 04/506 50 60, e-oiailr info^radio-sora. si (S C&lli^v'^ a g © XP Goreniski Glas fETEK. ST.OKTaaER BDĐG. DVOItANA rRIHSKDVD* KRANJ SLADKD-rEKOČA KITARSKA KUHINJA ZA SLADOKUSCE 9tf*M C • HENG J ^ i Najlepši avstrijski 19.99 € (4.790 $(T); Severni Jeten aft medved. Noge nastavljive do višine 57 cm. 19,99€(4J90SIT);>4db'^tnfi(o/»/ar.SamostGječi. V. 86 cm, 32,90 € (7.884 SIT); Sb'eć^ce v obtiki storža, 2 kos3 v' višini 9 cm ali 6 kosov v vi^ni 5 cm. Cena zavoja 2,99 € (717 SIT); Oarifni set Dozakekse in skodelica s podstavkom. 7,99 € (1.91S SIT) J Kozarčki s svečami 3-delni otroški set • {i.9i5srr) ^ ^ A Popust lahko vnovčite samo s tem kuponom. Od petka, 27. okL do sobote, 4. nov. 1] Kozarčki s svečami. Različni dizajni. 3,99 € (956 SIT) otFoito'set Veliko različnih dizajnov. Set vsebuje 1 veliko skodelico s podstavkom in 1 majhno skodelico. 6,99 € (1.675 SIT) na vse gospodinjske izdelke, preproge, okraske za stanovanje, tekstilne izdelke za gospodinjstvo in sv^lke Popust velja ob naKupu naO SO,v€ (11.982 SIT). '^Popust na do»tej veljavne orodajne cene. Popust ne velja za vrednostne bone, izdelke rz posebne ponudt» »klka Bestpreis«, za IzOeke znamk Saeco. Kenvrtjod» De longU. Bugalwo, MieJe, Rledbe veljajo do odprodaje zatog. Za napake v lisku n© odgovarjamo. Vse cene veffajo brez dekoracyskih materialov. Cene ve^iajo od 27.10. do 4.11.2006. 'Namesto cene so naše doslej veljavne prodaine cene. kika KLagenfurt, Celovec. Včlkermarkter StraBe 165. tel. 0043/463/3840, odprto: pon. - pet. 9.00 - 18.00, sob. 9.00 - 17.00. klkaVlIlach, Beljak, Kämtnef Stral^e 7. tel, 0043/4242/32111, odprto: pon. - pet. 9.00 - 18,00, sot3- 9,00 - 17. IO I I o li u si mon.subic@g-^as, 5 i GOREN)SKl GUS petek, 27. oktobra 2006 V nesreči avtobusa ranjenih dvanajst dijakov Simon Šubic sko hišo. K sreći hitrost ni ............................................................................bila velika. Kot nam je uspe- Smokuč - Včeraj, tik pr^ed za- lo izvedeti, se je v njem pelja- kJjučkom redakcije, se je v lo sedemnajst dijakov sred- kraju Smokuč pri Žirovnici nje Šole na )esenicah, v ne- zgodiia huda prometna ne- sreči pa se je poškodovalo sreča, v kateri se je poškodo- dvanajst otrok, od lega vsaj valo več otrok. Operativno dva huje. Eden naj bi si zlo- komunikacijski center Poli- mil nogo, drugi pa nos. Oba cijske uprave Kranj je bil o so reševalci odpeljali v bol- nesreči obveščen ob 14.33 nišnico, večino ostalih po- uri. Avtobusu, ki je voziJ na Škodovanih otrok pa so k redni liniji Jesenice - Begunje • Krnica, so po neurad- zdravniku odpeljali starši. "Po zdaj znanih podatkih ni nih podatkih odpovedale za- nihče v življenjski nevarno-vore in je zato na ozkem sti," je pojasnil Huso Bakrač delu ceste trčil v stanovanj- iz PU Kranj. Avtobusu so menda odpovedale zavore, zato je trčil v stanovanjsko hišo ob cesti. / foi». a^v« &utov«< Skofja Loka^ Tpžit Krani Torbičarji trikrat udarili torek dopoldne so v Škofli Loki, Tržiču in Kranju okradii tri starejše občanke. Najprej je nekdo okoli 8.30 na območju Škofje Loke okradel 52-letno občanko. Iz košare, ki jo je nosila v roki, je izvlekel vrečko, v kateri je imela več gotovine, nato pa je pri begu svoj plen izgubil. Oškoddvanka ga je opisala kot mlajšega moškega, visokega okoli 165 do "170 centimetrov. Svetlih in kratko posthženih las, oblečen pa je bil v modre kavbojke in temno modra zgornja oblačila. Okoli 11. ure sta nato temnolasa neznanca, stara približno 25 let, v Tržiču okradla 85-letno občanko. Iz torbe sta ii vzela sto tisoč tolarjev gotovine in hranilno knjižico. Pol ure kasneje je v Kranju žrtev tatu postala le 79-letna občanka. Neznan moški, star približno 20 let in visok 180 cm, oblečen v temnej- ša oblačila, na glavi pa je imel kapico s Šiltom, ji je iz torbice vzel denarnico, v kateri je imela 17 tisoč tolarjev. S. S. www. gore n j s ki g [ a s. s r D A T R i S i. 4?d0 fSUm ŽENTTNA POSREDOVALMCA VTTAUS vam nudi posredovanje stikcpv za resTve zveze ali pnlateljstva po vsej državi tn tuiinr za vsa starostna obdobia. Pnctru-žfte se našim št^nim zadovolinim uporabnikom. Diskretnost zagotc^^jena. Tel.:041/234-330, 031/782-870 Nad kriminalista zlila žolč v nadaljevanju sojenja dvanajstim Gorenjcem zaradi domnevne trgovine z drogo sta med pričanjem kriminalista Boštjana Lindava vzrojila tretjeobtoženi Matjaž Cotman in njegova soproga. Simon Šubic dja izvajaJa tajno opazovanje ....................................... in ima posnetke shranjene na Kranj - V sredo se je na 1.200 kasetah. "Nikjer ni nič, Okrožnem sodišču v Kranju vi pa me tu zajebavate!" se je nadaljevala glavna obravna- vzrojil in dodal, da to poHdja va zoper 37'letnega Matjaža počne že 14 let Razburil se je Šušteršiča iz Kranja in enajst tako močno, da je nazadnje drugih Gorenjcev, starih od prosil sodnico Andrijano 23 do 45 let, ki jim obtožnica Ahačič. naj mu dovoli obiska- očita stontev 46 kazmvili de« h zdravnika, saj se mu je kol janj prometa s prepovedani- srčnemu bolniku dvignil primi drogami. Ozračje v veliki tisk in mu je slabo. Ob odho-sodni dvorani se je razgrelo, du iz dvorane se je c^lasila še ko je na prostoru za priče Cotmanova soproga in krimi-stal kriminalist Boštjan lin- nalistu zabrusila: "Na polidji dav, vodja koordinacije pred- ste pokvarjene barabel Že de-kazenske preiskave zoper set let nas nadlegujete." Po obdolžene, ki so jo na polici- krajšem odmoru ji je zaradi Obdotženi Matjaž Cotman je bil na prvi obravnavi prešerno ji poimenoval! Buldog. teh besed, s katerimi je po razpoložen [na sliki), na drugi paČ ne. 1 Foto:TiAaoou Kriminalist je najprej odgo- mnenju sodnega senata raz-voril na vprašanja okrožne dr- ^lila pričo, sodnica prepove- katerih se ima pravico izreči. vico do obrambe zagotovo ni žavne tožilke Marie Marinke dala nadaljnje spremljanje V nasprotnem primeru mu na mestu," je bil oster Košir-Jeraj in ducata zagovornikov, obravnave. "Upravičeno sem bo kršena pravica obrambe." jev zagovornik Kristjan Gnil* šak. Tudi drugi zagovorniki odsotnih obdolžencev so na- ki jih je zanimalo predvsem, ga žalila," je Cotraanova so- je bila prepričana tožilka, ki kako so nastala poročila o proga pospremila odločitev je prisilno privedbo predla- delu tajnega delavca in kak- senata sala še za Štiri obdolžene, ki sprotovali prisilnim prived- šen je bil nadzor nad izvaja- Napeto je bilo že na začet njem prikritih ukrepov. Koso ku obravnave, saj je tožilka so prav tako manjkali na sredini obravnavi. "Tožilka dti- bam, tako da je na koncu sodni senat zavrnil tožilkin dobili možnost- spraševati senatu predirala, naj odredi ra pravico do obrambe, a po pr-edlog. V sredo so sicer za- tudi obdolzeni, je tretjeobto- prisilno privedbo drugoobto-ženi Matjaž Cotman Iz Kra- Ženega Aleša Koširja iz mojem mnenju sploh nima slišali več prič, ki naj bi ku-pojma, kaj je to. Zagovornik povale drogo od obdolženih, nja začel kriminalista Ünda- Zgornjih Bitenj, ker je nje- obdolženega je na obravnavi in poslušali posnetke tele- va razburjeno spraševati, gova prisotnost na obravnavi prisoten, očitno se je z njim fonskih pogovorov med nji- kako da pri njem nikoli niso v fazi dokazovanja potrebna predhodno posvetoval, stri- mi In obdolženimi, s kateri- našli droge oziroma ga zaloti- in celo nujna. "IzvajaH se nja se tudi's sojenjem v od- mi sku^ tožilstvo dokazova- li pri njeni prodaji, Če je poli- bodo dokazi zoper KoŠuia, o sotnosti. Sklicevanje na pra- ti svoje obtožbe. V Merkurju reševali vajo V torek so v poslovni zgradbi Merkurja v Naklem izvedli vajo reševanja z višin. simok Šubic Naklo • V sredo ob 14-45 se je iz zgornjih nadstropij poslovne zgradbe Merkurja v Naklem začel viti gost dim, kar je bil znak za začetek vaje reševanja z višin, Id so j v Merkurju pripravili skupaj z Gasilsko reševalno službo Kranj in bližnjimi prostovoljnimi gasilskimi društvi. Florjan Zabret, vodja službe za varno in zdravo delo v na- keisld družbi, je pojasnil, da so zaposlene predhodno ob- V dimu ujete zaposlene so reševati s pomočjo dvižne lestve vestili, da bodo v oktobru iz- in vrvne tehnike. vedli tako vajo, niso pa jim sporočili točnega datuma. Po vnaprejšnjem scenariju iz Kranjazvodjemintervend- "Zato je bila ta vaja dober je požar izbnohnil v arhivu v je Andrejem Štremfljem in preizkus, kako hitro se lah- drugem nadstropju sicer Šest- približno 30 prostovoljnih ga- ko ob sprožitvi požarnega nadstropne stavbe. V četrtem silceviz Naklega, Dupelj, 2ej. alarma izprazni poslovna in petem nadstropju se je za- Bistrice in s Kokrice, si je zgradba, v kateri je vsak dan radi gostega dima ujelo pri- ogledal tudi poveljnik Gasil- približno 750 zaposlenih bližno deset zaposlenih, ki so ske zveze Slovenije Matjaž in obiskovalcev. Zadovoljni morali gasilci rešiti s po- lOarič: "Zelo pohvalno je, da v smo, ker je tako veliko šte- močjo dvižne lestve, nekatere Merkurju gojijo zavest, kako vilo zaposlenih stavbo zapu» pa so spustili m varno po na- pomembna je požarna var- stilo v približno treh minu- peti vrvi. Vajo, v kateri je sode- nost, kar je slovenski industri- tah," je pojasnil Zabret. lovalo deset poklicnih gasilcev ji precejšnja redkost J» Brnik Novi varnostni ukrepi Od 6. novembra naprej bo na vseh letališčih v EU, tudi brniškem, veljal omejen vnos tekočin na letaia. Ore za odziv evropske komisije na zadnje teroristične grožnje v civilnem letalstvu. Potnikom bo v ročni prtljagi dovoljeno prenašati manjše količine potrebščin za osebno nego (parfumi, kreme, geli...), kf pa morajo bit shranjene v embalaži velik največ 100 mililitrov in se jih lahko brez težav sprav litrsko prozorno plastično vrečko. Tako shranjene količine morajo potniki pokazati na varnostno kontrolni točki. Dovoljene $0 izjeme, in sicer zdravila in hrana, je potrebna med letom, vključno s hrano za dojenčke. Več v naslednji Številki. ZeigE Našli truplo V ponedeljek so v Zbiljskem jezeru nadaljevali iskanje 49-letnega moškega, ki so ga pogrešili 15. oktobra. Okoli 17. ure so potapljači v jezeru našli njegovo truplo. Ogleda trupla se je udeleži zdravnik Inštituta za sodno medicino, ki je odredil sanitarno obdukcijo. S. •J 76 Priloga Gorenjskega glasa Festival F1TAZ v La Pazu poteka na 3.800 metrih nadmorske višine. Navdušenje nad slovenskima predstavama. Prešernovo eda • v v isce • v • najvišje na svetu Marko len5nri£ Zame drži, da tudi izpol- venski premieri so v Večeru zapisali, da "Pravljica Pastirica in dimnikar v ccloti izzve- nim vse, kar obljubim," ni kot dovolj premišljena in nama je sredi pogovora z Bo- slikovita uprizoritev, ki bo rutom Veselkom dejala Ma- najmlajše obiskovalce Pre- ritza Wilde, ustanoviteljica in šemovega gledališča presta- direktorica mednarodnega viJa v zamaknjeni svet, v ka- gledališkega festivala FITAZ terem vladajo drugačne ko- v bolivijskem La Pazu. Takoj ordinate in v njem otroška za tem je nadaljevala: 'Testi- domišljija lahko dobi krila", val jebienalniinnaslednji bo V Boliviji se je pokazalo, da gotovo leta 2008. Kaj se bo ta krila lahko dobi tudi odia- medtem zgodilo z Bolivijo, slo občinstvo, id je napolnilo tega pa ne ve nihče." Bolivijski festival FITAZ, na katerem se je Slovenija le- mesmo gledaiiŠČe v La Pazu, saj so odrasli po števiiu prevladovali nad otroki. V dvora- tos prvič predstavila s PreSer- ni je bilo več kot 600 ljudi, ki novim gledališčem izTOranja, je Maritza Wilde prvič organizirala leta 1999 in je bil že peti po vrsti. Vsa leta poteka so do zadnjega sedeža napolnili veliko dvorano Čudovitega osrednjega mestnega gledališča Alberto Saavedra Pe- V bolivijskem mestu la Paz, rez, ^ajenega v kolonialnih 5 zdaj pa obstaja resna mož- časih, in na koncu z navdu- j nost, da bi ga predsednica šenim aplavzom pozdravili j preselila v sosednji Peru. prihod prvega slovenskega | Maritza Wilde je bila namreč gledališča na najvišji festival Predstava rojena v Limi in ima v Peruju ogromno gledaliških prija- na svetu. FITAZ namreč poteka v La Pazu, ki Borut Vesel ko in M a ritza Wilde Kamni v žepih teljev ter pomembnih vezi, 3800 metrih nadmorske viSi- klasični pravljici oživljajo zen še vedno igralstvo- Zara- Nasprotje Pandur|evim r» 1 • • • • ^^ ^^ predstavljalo ne! Nastopi so bili zato tudi fantazijo" so med drugim za- di tega so BoDvijd Šc posebej spektaklom ]e V DOIIVI]! velikih problemov. Selitev fe- fizično izredno naporni, ig- pisali: "Orožje, s katerim ig- nestrpno Čakali zadnji dan süvala bi bila slaba luč pred- ralci so višinske probleme re- ralci evropskega nivoja v Pre- festivala, ko so po uradnem pokazala, da vsem za BoUvijo. ki je zaradi ševaii s pomočjo kisikovih šemovem gledališču uspeš- zaključku in podelitvi pri- ^ Pol^zala, da srrio revoludonamih potez njiho- bomb v zaodrju. Pastirica in no navdušujejo občinstvo, se znanj domačemu gledališču Sloveniji dobili nekaj, k^ je Predstava Kamni v žepih smo V Sloveniji vega predsednika Eva Mora- dimnikar je bila že pred pri- imenuje snubljenje s po- lesa na očeh svetovne javno- hodom najavljena kot glavna močjo fantazije," V tekstu ci- iz mestnega obrobja El Alto ter mednarodnem festivalu popolno nasprotje nekdanjim velikim spektaklom To- dobili nekaj, sti. Clm PreSemovega gle- predstava letošnjega festivala, tirajo direktorja Boruta Ve- Santiago A MÜ iz CUa laliko maža Pandur ja a je kljub daLŠČa so v to andsko državo kar je popolno prišli v najbolj občutljivem saj so fotografijo z nje obja\i-li na naslovni strani festival- selka, ki je povedal, kako so na odru videU še Boruta Ve- uspešno. Kranjčani v U Paz prišli z že- selka in Janeza Hočevarja - Pandurjeva gostovanja so času in so lahko iz prve roke ske zloženke- Na festivalu, ki llo, da bi gledalcem znova vr- Rifleta v predstavi Kamni v ^^^ P^ množici i^al- naspr0t]e spr^mllall proces vzpostav- je trajal od 3. do 14. oktobra, nili magičnost gledahšča. Ijanja nove oblasti. si je občinstvo lahko ogledalo Tudi zabavo je treba poveza- nekdan j im Prešernovo gledališče je na 70 predstav gledališč iz Boli- ti s potrebo po razmišljanju," . festivalu sodelovalo z dvema Velltam predstavama. Najprej so se predstavili s Pastirico in dim- Spektaklom nikarjem, čudovito predstavo vije» Nemčije, Argentine, Čila, Slovenije, Španije, Fran- , Mehike, a)e, Urugvaja in Venezuele. žepih Irske pisateljice Marie Jones in v režiji Vinka M öderndorfe rja. Tudi ta je med drugim dejal Vesel- predstava je že po premieri v ko. Direktor gledališča je Sloveniji doživela zelo dobre opozoril na problem, ko kritike, saj so na POP TV o cev in bogati scenografiji, Kamni v žepih pa je intimna predstava s samo dvema igralcema, brez scene in kostumov. Če je Tomaž Pandur v devetdesetih letih na festival TomaŽa za otroke in odrasle znamenitega pravljičarja Hansa Christiana Andersena, ki jo Panduri a, a je je v kranjskem gledališču Medijska pozornost Kranjčanom mora gledališče tekmovati s njej poročali: "PredsUva go- ^ Caracas za predstavo Divi- televizijo, ki nam v minuli vori o dveh prezrtih statistih, Comedia peljal stočlan- posreduje tudi po sto različ- ki med neprestanim čaka- ^^P^ ^ nih podob. Gledališče se njem na snemanje filma sa- kontejnerjih, zdaj Slovenci temu zoperstavlja s svojo ča- njarita o igralski karieri. Ble- gledališko dvorano lahko na žiraia Spela Stres, like v njej Na dan predstave je osred- robnostjo in magičnostjo. Na štela sU fanez Hočevar - Rif- po\n\rr\o in navduSimo samo kljub temu pa so odigrali Vesna Slapar, nji bolivijski dnevnik La Ra- koncu te obširne predstavit- leinBorutVeselko, kistabli Branko Jordan, Pavle Rako- zon slovenski uprizoritvi po- ve kranjskega gledališča so skovito prehajala iz ene vloge v drugo. Skupaj sta namreč odigrala kar 14 različnih lahko enako vec, Igor Štamulak, Bojana svetil skoraj celo stran kul- zapisali» da je Borul Veselko Fomazarič» Ciril Roblek in tume mbrike. V članku z na- po izobrazbi zdravnik» ven- z dvema igralcema. Kajti natančno to sta Hočevar in Veselko tudi storila. Seststo uspešno. Robert Kavčič. Ob njeni slo- slovom "Slovenski igralci v dar je njegova največja ljube- oseb II ► 14. stran 12 GORENJSKI GLAS petek. 27. oktobra 2006 POLITIKA Razgledi Domačijsko strankarsko kadrovanja v osrednji obveščevalni varnostni agenciji v državi Sova ods (tatom tike? iGOK ŽERJAV nik v Veliki Britaniji in na Ir- zagrešil tedanji slovenski ve-skem, leta 1999 je postal prvi leposlanik v Londonu. Prvo oktobrsko nedeljo mož misife na sedežu voja- Ljubljanski kriminalisti, ki vodenje Slovenske obvešče- ške zveze Nato v Bruslju, je jih je tedaj vodil Jaka Dem-valne in varnostne agencije, po osnovni izobrazbi za na- šar, so Šinkovca osumili stoki je bolj znana kot Sova z ve- meček profesor angleškega ritve kaznivega dejanja davč-liko začetnico, formalno pre- in španskega jezika s knji- ne utaje od najemnine v viši-V2el Matjaž Šinkovec, dolgo- ževnostjo. Štirinajstletna di- ni 343.000 tolarjev. Še veČ, letni diplomat ter član in. funkcionar vladajoče stranke^ plomatska izkušnja, ki je bila prekinjena za dve leti, ko je SDS. Z imenovanjem stran- vodil sektar za Nato na zuna- karskega politika za prvega njem ministrstvu, je nasled-moža osrednje državne ob- nji argument, proti katere-veščevalne varnostne agend- mu Rupel prav tako ne more Ljubljani, Kazensko ovadbo na policiji niso skrivali zadovoljstva, da so razkrili jasen primer storitve kaznivega de- janja. Drugače je menilo okrožno državno tožilstvo v je je vlada prestopila Rubi- oporekatii zoper Matjaža Šinkovca so kon in po nepotrebnem spo- Vlada in njen predsednik namreč zavrgli s sklepom. litizirala tako občutljivo dr- Janez Janša sta imela pov- Razlogi za takšno ravnanje žavno agencijo, kot je osred- sem drugačne načrte. Pred- niso znani. nja tajna služba. r Časno $0 razrešili dosedanje- Pred dvema letoma se je vlada je šele prejšnji teden ga direktorja Sove dr. Iztoka Šinkovec neuspešno potego- odpravila nerodnost, ki jo je povzročila sama. Matjaž Šin- Podbregarja, id je tajno sliiž-bo vodil od leta 2002. Na val za položaj evropskega poslanca SDS, istega leta pa je kovec je namreč prve dni njegovo mesto je [anševa via- uspešno promoviral v člana opravljal fimkcijo direktorja da imenovala Matjaža Sin- strokovnega sveta SDS. Kas- Sove in bil hkrati Še sloven» kovca, vidnega člana vladajo- neje se je pojavljal kot more- ski veleposlanik pri vojaški Če SDS. Prednosti, ki-smo jih bitni strankarski kandidat za zvezi Nato v Bruslju. Sinkov- prej navajali, če bi bil imeno- položaj zunanjega ministra, ca so na seji vlade pred dve- vani v igri za položaj sloven- vendar je mandatar Janša dal ma tednoma razrešili diplo- skega veleposlanika v Spani- prednost prebežniku iz LDS matskega bremena. Ne ji, so v tem primeru dobile dr. Dimitriju Ruplu. spodobi se namreč, da je ka- negativju predznak. Sova, ki je necwsredno po- teri koli diplomat hkrati šef tajne službe. Dr. Podbregar, ki je odšel drejena predsedniku vlade "na lastno željo" in bo karie- oziroma vladi, je po svojem Če bi vlada Janeza Janše ro nadaljeval na visold šoli za statusu samostojna in apoli- imenovaia Matjaža Sinkovca, varnostne vede, je bil pred tična služba. Zagotovo bo kijevdiplomadjižeštirinaj- prihodom v Sovo načelnik predsednik vlade na vodilni sto leto, za novega slovenske- generalštaba Slovenske voj- položaj Imenoval le osebo, ki ga veleposlanika v Španiji, bi ske ter ima Čin generalpod- ji domala brezmejno zaupa, gotovo naredila izvrstno po- polkovnika in se ponaša z Povsem samoumevno se je tezo. Slovenija namreč v Špa- doktorskim nazivom. Za na- zdelo, da na ta položaj ne niji zaenkrat nima svojega meček je bil dr Podbregar more priti aktivnj član katere veleposlanika, slovensko veleposlaništvo pa je bilo ena od travmatičnih točk, na ka> teri je tekel nedavni spor med predsednikom vlade Ja- strankarski prvoborec novej- vanje vseeno zgodilo. Nekdaj pred imenovanjem za prvega moža Sove zadolžen za nacionalno varnost. koli politične stranke, saj podobne omejitve veljajo tudi za policijo, vojsko in sodstvo. Matjaž Šinkovec je resda Vendar se je politično kadro- nezom Janšo in predsedni Novopečenemu kom države lanezom Dmov- še slovenske zgodovine. Bil je soustanovitelj stranke vladajoča LDS se je s političnim kadrovanjem v osrednji škom. SDS, demokratično koalici- slovenski tajni službi opekla dirCKtOriU Dosedanjemu slovenske- jo, ki je leta 1990 zmagala na že na začetlcu slovenske samu veleposlaniku v Španiji prvih demokratičnih volit- mostojnosti, ko je bila teda-SOV6 MstjSŽU Tomažu Lovrenčiču - ki je, vah, pa je prav on poimeno- nja vamostno-informativna v zanimivo, pred debitantskim val Demos. Pred vstopom v služba občutljiva in krhka za- Sinkovcu sc vsto^m v diplomatske vode politiko se je za vsakdanji radi svoje preteklosti. Sova je vodil Sovo, še prej pa je bil kruh boril v sindikatih, v pro- namreč pravna naslednica ob prevzemu zaposlen v kabinetu predsed- stem Času pa se je ukvarjal z nika vlade - je mandat ugas- znanstveno fantastiko in pro- svojegs novega nil na začetku pol^a. In Če- učevanjem neznanih letečih prav je zunanji minister dr. predmetov. zloglasne službe državne varnosti oziroma udbe. Kakor koli že» ieta 1993 so za direktorja Sove imenovali poslanstva Dimitnj Rupel še tako vehe- V zavest širše javnosti se je Janeza Siršeta, nekdanjega mentno hitel zatrjevati, da Šinkovec morda najbolj vtis- ministra za turizem. Širše je sicer bil dolgoletiü sodelavec lahko smejalo, delo na veleposlaništvu v nil Madridu poteka običajno, si- Češ da je tuadja v očeh evropskih dr- žav in dobro naoljenega di- s sprejemom porno zvezdnice Cicdoline na njenem gostovanju po Sloveniji in težavami s slovensko kri- t«ianjega predsednika vlade Matjaž Šinkovec dr. Janeza Drnovška in je izhajal iz LDS. Siršetov mandat ob prevzemu svojega novega končalo klavrno. Tudi Sirše- preVZel vodenje plomatskega stroja ni običaj- minalistično policijo. Sled- se je predčasno iztekel, nje- poslanstva lahko smejalo, tov naslednik Silvan Jakin, ki aa. Temeljno dejstvo je, da nja je ob obdelovanju krimi- gova obveščevalna avantura češ da je prevzel vodenje taj- je bil očitno bolj naklonjen taine službe, ki Rupel vse doslej še ni našel nalnega početja hrvaškega pa je trajala pičlega pol leta. ne službe, ki je nekoč vohu- ted ß ^ ^ «»iA^A^^A^«» «»»IM**«* 4 • »A « ^ m ^ « ustrezne zamenjave, danes državljana Mateta Stepiča, ki Dr. Miha Brejc, ki je vodenje nila za njim osebno. Vendar a n j emu obra m bnemu ministru Janezu lanše kot je nekoč peänpeidesetletm Matjaž ši- je kot podnajemnik stanoval tajne službe prevzel pred osa- Sova danes ni več politična premieru, se je poslovil po r « «^k » A MM ^ * ^ ^ ^ i« aA a m w vohunila za nkovec pa bi bil gotovo ideal- v Šinkovčevem prostornem mosvojitvijo, se je politično policija ali vsaj to ne bi sme- nekaj mesecih. Vprašanje je. zamenjava Šinkovec, ki je leta iqoz po stanovanju v središču pre- aktiviral šele kasneje. la biti. Politično motivirano kako se bo tokratna zgodba stolnice, cazJaila domnevno Novopečenemu direktorju vodenje tajne službe se je v končala. In predvsem, s njim osebno, stal prvi slovensW veleposla- kaznivo dejanje, ki naj bi ga Sove Matjažu Šinkovcu se je novejši slovenski zgodovini kakšnimi posledicami. GORENJSKI GLAS petek, 27. oktobra 2006 13 AFRIKA Razgledi Aprila naslednje leto bodo štiri absolventke medicine odšle v Zambijo, da bi se izpopolnile v znanju tropske medicine in nudile humanitarno-medicinsko pomoč prebivalcem v kraju Nangoma. • • • Valerija Čenćub leto izobražujemo na podro- ....................................... ćju tropskih bolezni» in sicer v Aprila 2007 se bodo absol- obliki izbirnega predmeta tropska medicina, ki je o^- niziran na Medicinski fakul- ventke medicine Špela Ža^, Tea Ternč, Barbara VajdiČ in An|a ToHar za tri mesece od- ted. Odprava bo potekala od pravile v osrčje Afrike, kjer aprila do začetka julija 2007. bodo pridobile strokovne m živ- Vse organiziramo sami, kar Ijenjske izkuSnje na področju pomeni, da trenutno zbiramo tropske mecÜdne. Vse štiri štu- denar, materialna sredstva in dendce nameravajo diplomirati vzpostavljamo stik z misijo-Še pred odhodom v Zambijo, kamor jih bosta spremljala diplomirani zdravstvenik Drago SatDšek in diplomirana medi-dnska sestra Vesna Ostrožnik. Petindvajsetletna Špela Žagar, nom, kjer bomo delovali, ter z univerzitetno bolnišnico v Lu-saJd, glavnem mestu Zambije, kjer bomo na enomesečnem izobraževanju. Nato bomo dva meseca delovali v naša sogovornica v intervjuju, bolnišnici v Nangomi. Bolniš-prihaja iz Kranja in je letos pre- nico v vasi Nangoma je leta Z leve proti desni: Drago Satošek, Barbara Vajdič, TeaTerzič, Anja Troha, Vesna Ostrožnik, jela &kultetno Prešernovo na- 1986 začel graditi pater Stan- Špela Žagar grado za svoje raziskovalno delo na Medicinska fakulteti ko Rozman. Vodijo jo medicinske sestre in za nekaj veČ Razložila nam je, kako bo celo- kot sto postelj imajo trenutno tna odprava potekala. enega samega zdravnib. Cilji naše odprave so predvsem Zakaj ste se odloČili za la pro- primarna zdravstvena oskrba jekt? lokalnega prebivalstva, po-"S sekcijo za tropsko medid- moč pri oskrbi bolnišnice z no smo se seznanili ob vpisu zdravili, sanitetnim materia- na fekulteto. Že takrat naju je s lom in medicinsko opremo, sošolko to področje tako pre- izobraževanje in ozaveščanje vzelo, da sva sklenili, da bova prebivalstva o širjenju nalez- ob koncu Študija tudi midve Ijivih bolezni, higieni in organizirali odpravo. Letos sla ustrezni prehrani. Znanje, ki se nama pridružili Se dve podo- ga bomo pridobili, bomo po- bno misleči sošolki Ker je delo sredovali tudi prihodnjim ge- in pomoč inedidnskih sester v neradjam." tropih neprecenljivo. k so- delovanju povabile še diplomirano medicinsko sestro in diplomiranega zdravstvenika. Za Kateri so največji zdravstveni problemi v Zambiji^ "Največ zdravstvenih pro- Največ zdravstvenih problemov, tropsko medicino nas je navdu- blemov, s katerimi se bomo sredstev donatorjev. Nekaj vanje, zato bomo zagotovo s Čutld veselja, ko bomo videli, S katerimi se Notranjost bolnišnice v Nangoml da smo nekomu pomagali, vendar tudi z občutki nemo- bomo srečevali, šil predvsem prof dr. Franjo srečevali, predstavljajo pred- denarja smo že dobili, a nam seboj vzeli tudi ta material. Pikelj, dr. med., ki je tudi po- vsem malarija, tuberkuloza, še zmeraj manjka velik del. Približno mesec dni pred od- budnik in ustanovitelj Sekdje razne pljučnice, podhranje- Upamo, da bomo nekaj teh hodom pa bomo zbrana mate- ä pri zdravljenju ter jeze^ Če za tropsko medicino. Za odhod nost hepatitisi, di^ke, okuž- stroškov pokrili z donadjami rialna sredstva poslali v 2am- kljub vsem prizadevanjem preClStaVliaiO ne bomou5peli." Podpora odpravi predvsem v Zambijo smo se odločile ba z virusom HIV in z njo materialnih sredstev. Projekt bijo." predvsem zato, ker se nam je pc^ojena množica redkejših sicer podpirajo Medicinska zdelo, da bo to izkušnja za äv- bolezni, ki jih pri osebah z fakulteta v Ljubljani, Ministi- Uspeh prejšnjih odpravi . ......___ ljenje, saj bomo na ta način de- normalno delujočim imun- stvo za zdravje Republike "Prva odprava v Zambijo je Trenutno člani projekta malanla, jansko lahko pomagale Iju- skim sistemom ne najdemo. Slovenije in Infekdjska klini- bila leta 1990 in je bila na- pošiljajo zasebnim zdravni- dem, W 50 najbolj potrebni po Znanje o teh boleznih nam ka v Ljubljani." mod. Zavedamo se, da ne bo koristilo tudi po vrnitvi v sploh prva odprava Sekcije kom, lekarnam in farmacevt- tuberkuloza, za tropsko medicino. Sekdja skim podjetjem prošnje za bomo ničesar globalno spre- Slovenijo, saj omenjene bo- Katera materialna sredstva za tropsko medicino ie zdru- pomoč pri humanitarni od- TaZHC pljuCnice, pravi. S prošnjo na pomoč pa se obračajo tudi na vse ostale, podhrafljenost, menile. Naš namen je pred- lezru in tropske bolezni v na-vsem pomagati posamezniku šem okol)u niso več redkost, oz. tamkajšnjemu lokalnemu predvsem zato, ker se vedno dnskih sester, ki so v bolnišni- boste vzeli s seboj? "S strani zdravnika m medi- ženie absolventov, mladih pravj. S prošnjo na pomoč pa zdravnikov, šhidentov višjih letnikov Medicinske fakulte- ki podpirajo tovrstne projekte. prebivalstvu» saj za njih lahko več ljudi odpravlja na potova- d v Nangomi, pričakujemo v te in absolventov VLsoke Šole V ta namen imajo odprt hcpatitisi, naredimo res veliko. Če pa ne nja v "eksotične" kraje, bo v okviru naših sposobnosti, da bi bolniku nudile ustrezno II roku nekaj tednov seznam za zdravstvo, ki organizira transakdjski račun na Uni-potrebnih materialnih sred- humanitamo pomoč v deže- verzi v Ljubljani, Medicinska unslce, OlCUZDa pomoč, mu bomo ob listrezru začetni medicinski oskrbi nu- Kako se bosle financirali? stev, S seboj nameravamo lah tretjega sveta. Prejšnje fakulteta, Vrazov trg z, 1104 "Potrebovali bomo nekaj vzeti različne antibiotike, skupine so z veseljem poro- Ljubljana, Številka: 01100- Z VirUSOm HIV manj kot pet milijonov tolar- protivirusna zdravila, antimi- Čale, da so naši študentje pri- 6030708380» sklicna Števil- dile čimprejšnji dostop do jev. V stroške je vključen na- kotike, analgetike, itd., poleg spevali k oi^anizadjskim in ka: 250-94, namen: Odprava IR Z IIJO ustrezne zdravniške pomod, kup in transport zdravil in zdravil pa tudi kinuiki mate- strokovnim izboljšavam, kar Zambija april 2007. Porabo lahko tudi s faevozom do uni- sanitetnega materiala, pre- rial, kinirške instrumente in kaže, da je naša prisotnost še sredstev, ki se bodo zbrala na pOgOjeHa verzitetne bolnišnice." voz, letalske vozovnice, vizu- tehnične pripomočke- Še po- kako pomembna. Zelo velik Iransakdjskem računu, nad- II mi, cepljenja in stroški biva- sebej bi potrebovali tehnične pomen ima tudi izobraževa- žira Medicinska fakulteta v milOŽlCa nja v Ltisaki v času izobraže- pripomočke za otroke. PrejŠ- nje prebivalstva. S tem lahko Ljubljani. Več o njihovem Naš projekt se je v bistvu vanja. Vse stroške, ki so po- nje odprave so poročale o te- dolgoročno pomagamo. Ra- projektu si lahko preberete reCUcej Slll ««v« v« ^ « ^ A ^ M ^ M ^ ^ / Kako bo projekt potekal? že začel, saj se pred trimesečnim odhodom v Zambijo eno vezam 2 odpravo, krijemo iz lastnih sredstev oziroma iz žavah 2 rokavicami, deter- zumljivo pa je tudi to, da se tudi na njihovi spletni strani genti in preparati za razkuže- bomo pri delu srečevali z ob- http://zambija2007.^tLinfb. bolezni. H GORENJSKI GLAS petek, 27. oktobra zoo6 KULTURA Razgledi Morales je kariero začel kot obiralec kokinih listov in jo nato nadaljeval z organizacijo nogometnih prvenstev ter množičnih protestov. tudi na mednarodnem fesö- ženjsko delovno silo in me- valu hispanskega gledališč v sto j e kmalu postalo eno veli- arneriškem Miamiju. Zdaj Idh središč za trgovino s suž-so tem državam dodali §e nji. Pravijo, da so v tem ^su Bolivijo, eno najbolj avtenti6 celo konjska kopita izdelova-nih držav )užne Amerike, li iz srebra, ob njih pa seveda Iqer so decembra lani dobili opremljali tudi cerkvene ol-prvega Indijanskega pred- tarje, haciende itd. Leta 1573 sednika v vsej zgodovini svo- je imelo mesto Potosi 120 ti-je države, čeprav je Indijan- soć prebivalcev in je bilo veČ-cev pri njih kar 70 odstotkov, je od Madrida. Rima ali Pari-Prebivalci evropskega izvora za. Leta 1650 se je število preso vladali vse do lani, kljub bivalcev Potosija povzpelo na temu da jih je le 5 odstotkov, 160 tisoč in tedaj je bilo 25 odstotkov pa je mešancev. to eno največjih in najboga-Po zaslugi Roberta Kavčiča, tejših mest na svetu. Bilo organizatorja in igralca v je desetkrat večje od Bosto-Prešernovem gledališču, na, o New Yorku pa se sploh smo na pot v Bolivijo odšli še ni govorilo. Potosi je imel opremljeni s fotografijami, v 17. stoletju So cerkva, na na katerih sta skupaj naš di. desetine igralnic in zabavišč. Janez Drnovšek in njihov nekaj samostanov in celo gledališče. V tistih Časih so imeli Evo Morales. Fotografije so se kmalu izkazale za po- membnejši dokument od Spanci v zlatu in srebru kar naših potnih listov, saj so od- osemkrat večje rezerve od pirale Številna vrata. vse ostale Evrope. To ni nič i stran Evo Morales se je sicer v čudnega» saj je njihovemu času fesdvala ukvarjal s pre- uprizoritev drame Evalda Fli- evropskimi koprodukcijami cej drugačnimi problemi. impen)u v enem samem stoletju uspelo nabrati kar 200 sarja Nora. nora. Obsiaja že nabralo izkušnje, lahko Malo pred našim prihodom äsoi kilogramov zlata in 16 ljudi v dvorani je z burnim tudi skupna želja po ŠirŠi pričakujemo, da bo zaživelo je prišlo do hudih spopadov milijonov kilogramov srebra, aplavzom na koncu potrdilo mednarodni koprodukciji, tudi to medcelinsko gledali- med rudarji v rudarskem Samo z nabranim srebrom njuno odlično igro. Seveda ko naj bi veČ latinskoameri- Ško sodelovanje. so bili v pomoč španski nad- Sloh gledališč skupaj uprizo-napisi, ki pa so imeli ob nju- rilo eno od slovenskih dram, Slovensko gledališče je v Latinski Ameriki izredno središču Huanani, v katerih bi lahko tlakovali pot od je bilo 12 mrtvih in 78 ranje- Potosija do Španije. nih. V zraku je namreč nači- ni igri le stransko vlogo, fa« s katero bi nato lahko prišli privlačno in populamo. Leta onalizacija bolivijskih rudni nez Hočevar - Rifle je po predstavi zagotovil, da se bo na kranjski Teden slovenske drame. Festival v La Pazu na- 1991 je ta preboj naredil To- kov, do katere naj bi prišlo v maž Pandur, ki je s Sloven- kratkem, zato prihaja med Koka je hostija podeželja Kljub vsemu temu je Boli- v Bolivijo v kratkem vmil In mreč že nekaj časa pozor-si zanjo vzel več časa, Borut nost posveča ravno medna- Veselko pa se je z direktorico festivala Maritzo Wilde do- rodnim koprodukdjam. Letos sta tako Bolivija in Nem- škim mladinskim gledališčem in znamenito Šeherezado prvič gostoval v Mehiki. Kmalu za tem so na ta konti- sedanjimi lastniki in vlado vija danes ena najrevnejših do velike napetosti. Žrtve teh držav, predsednik Evo Mora-političnih spopadov na kon- les pa skuša zdaj petsloletne cu vedno ostajajo rudarji. Do govoril za vrsto zanimivih Čija skupaj pripravili Brech- nent začela odhajati Še druga rudarskih spopadov je prišlo stvari. Ena med njimi je red- tovo Mater korajžo, v prired- gledališča. Prešernovo je v nedaleč od mesta Potosi, v mo ta, da bi na prihodnji fe- bi in režiji Maritze Wilde, zadnjih letih tako že gostova- katerem so se nekoč naselje- listov in jo nato nadalje- zgodovinske krivice popraviti čez noč. Morales je kariero začel kot obiralec kokinih stival leta 2008, ki bo posve- Glede na to, da si ie Prešer- v Venezueli, Dominikan- vali Španski bogataši-Ti so za val z organizacijo nogomet- čen Aziji, povabili indijsko novo gledališče s podobnimi ski republiki, Argentini in svoje potrebe potrebovali su- nih prvenstev ter množičnih Kihemetične volitve Robert GuJnN Računalnik in jaz Zgodile so se volitve. Neka- Jaz sem volitve spremljal Dandan^ volimo na tak če. Tam nas bo pričakala sla- primeru bodo volitve bistveno teri slavijo, spet drugi objoku- na intemetu. Odpri sem splet- način, kot so to počeli že mno-jejo svojo zamujeno prilož- no stran Republiške volilne go pred nami. Gremo na vo- sovalna ruiprava. V režo na tej napravi bomo vstavili cenejše, saj odpade strošek papirja, Številnih volilnih ko- nost. Sekaj pa je ludi takšnih, komisije, ki se nahaja na na- UšČe, tam se identificiramo in osebno izkaznico s Čipom in misij in še hitreje bo potekalo ki nadaljujejo volilno bitko, slovu http://www.rvk.si. Pred dobimo volilne lističe. Na njih vtipkali dostopno geslo. S tem vse skupaj. Na dan volitev je bilo na vseh seboj sem imel celo Slovenijo, obkrožimo želen izhorinliske nas bo sistem prepoznal in Tehnološko ni več nikakr- televizijsk ih p rogramih govora samo o volitvah, kdo ja in kdo vse njene občine, ki jih je že več kot 200. 5flmo klik na žene, pa zakaj ne. Najbolj zani- leni kraj je bil dovolj, pa sem mivo je bilo spremljati rezultate volitev. Ti so se spremi- že imel pred seboj tekoče podatke o rezultatih odvržemo v zapečatene volil- ugotovil, kdo smo. Če bomo ne skrinjice. Klasika. Štetje li- vpisani v volilni imenik, se stičev in preštevanje rezultatov sto še vedno enaka kot Šen problem izvesti voinve na elektronski način. Problemi nam bo na zaslonu odprl so v zaupanju, varnosti in av- volilni listič, ki ho vseboval le tentičnosti podatkov. Sistem včasih, ročno. Le rezultate je tiste možnosti, ki so nam na za identifikacijo je potrebno Iti od volilnega, saj se ne 021 roma njali iz minute v minuto, tem kraju. Podatki so se spre- sedaj, poleg zapisa na papir, voljo, odvisno pač od kraja. Kdor je sedel pred TV ekra- minjali iz trenutka v trenu- potrebno vnesti še v računal- kjer imamo prijavljeno stalno nom,je lahko Mil informaä- tek. Koliko ^sov, ^^o/iko od- nik. Ta po Internetu poSlje re- prebivališče. Volili bomo lah- koga volil. Pa tudi to je že reje le od novinarjev, ki pa obi- stotkov je dobil kdo od kandi- zultate posameznega volišča ko torej kjerkoli, le ne v kraju. čajno največjo pozornost po- datov za župana in strankar- v centralni računalnik, ki zbi- kjer prebivamo. Možnosti na šeno. Primarna težava je v možnosti vplivanja na voliv- svečajo večjim krajem. Preden ske liste. Ves čas sem bil na pridno podatki do medijev in tekočem z rezultati. Na televi- ra celotne podatke. Podatki se v centralnem računalniku ob- zaslonu. na volilnem lističu ca. Kako lahko zagotovimo, bomo izbrali le z dotikom pr- da nekomu, ki bo volil doma. do njihove predstavitve gledal- ziji niso nikdar omenili kra- delajo in od tod sledijo voii/ni sta. Tako bo naš volilni glas ne bo nekdo za njegovim hrb- cem. pa mine običajno kar nekaj Časa. Tako gledalec nima ja, kjer živim, zato pa sem ga na internetu hitro našel in izidi. A Še vedno je kontrola oddan. Volilna naprava bo tom sugeriral odločitve ali mu po klasični poti, z listki in natančnega vpogleda v volihie sprotno spremljal gibanje svinčnikom. Šele po uskladit- samodejno preštela in prikazala rezultate. Rezultati voli- jo celo vsiljeval. Gre za čisti faktor ni rezultate, in če je iz manjšega volilnih rezultatov v mojem vi rezultatov na listih in v ra- tev bodo znani hitro in sprot- mogoče izključiti. Zato. kaj kraja, o tem sploh ni govora. kraju. Kol zavednega občana čunalniku se objavijo uradni no, seveda v okviru zakon- kmalu, dlje od glasovalnih Pa pri tem ne gre za medijsko me je to seveda zanimalo. rezultati volitev. blokado, ampak bolj za to. da Večiiia občanov je za rezulta- Kako pa naj bi bile videti si pač medijski prostor delijo te izvedela šele dan ali dva volitve v prihodnosti? Najbrž skih določil. Nekje v še malo bolj oddaljeni prihodnosti pa bomo lahko volili kar doma. naprav ne bomo prišli. A že to bo pruej bolj elegantna možnost, kot pa je to v praksi največ'i in najboljši. po bo še vedno potrebno na preko Interneta. V vsakem sedfij. C0REN|SK1 GLAS petek, 27. oktobra 2006 15 KULTURA Razgledi protestov, S slednjimi je zru- to, da koka govori, kot je v ŠiJ kar nekaj vlad. preden mu eni od svojih andskih zgodb je končno uspelo zmagati na zapisal perujski pisatelj En- volitvah. Za La Paz je na- rique Lopez Albujar, ki ugo- mreć značilno, da je vanj tavlja, da ima vsak narod mogoče priti le po eni poti, svoje pregrehe in razvade. ki vodi 2 vrha El Alto, kjer je tudi letališče. V El AJtu živijo Angleži imajo whiskey, Francozi konjak, Rusi vod- najrevnejši deli prebivalstva ko, Japonci sake, Nemd pivo in ko ti s protesti zaprejo ... Z vzhoda pa prihaja opij, vpadnico, mesto dobesedno ki je resnična opojna droga, odrežejo od sveta. V največ- nekaj povsem drugega kot jem bolivijskem mestu reve- koka, o kateri pisatelj pra\^: ži živijo na najvišjih delih, "Koka je hostija podeželja, bogataši pa na mestnem Ni ga namreč dneva, ko In-jugu, ki je kar 1000 kilome- dijand ne bi z njo sprejema-trov nižje. Zato je vsako giba- 11 obhajila. Kajti koka jih nanje po njem zelo naporno, govarja s svojim okusom in višinsko bolezen, ki je udari- vonjem. Toda tega ljudje, ki la predvsem po igralki Vesni jo žvečijo, iz diletantizma ne Slapar ter organizatorju ter bodo nikoli dojeli. Koka ima igralcu Robertu Kav6ču, pa pri Indijancih In njihovih so naši gledališčniki prema- obredih podobne funkcije govali s stalnim pitjem koki- kot vino in kruh pri drugih -j nega Čaja. Koka je namreč narodih, kajti tudi vino in % sestavni del bolivijske kultu- kruh v mestih izgubita svojo i re, saj žvečenje njenih listov prvotno fiinkdjo in postane-tamkajšnjim prebivalcem ta nekaj Üsto drugega." Nav- ,2 znižuje tlak in jih ohranja sezadnje so si tudi kokain iz- pri moči. poleg tega pa ob mislili nekje povsem drugje. kiu. Kmečke družine v Boli- Mehiko, je prvič javno pri- bo zdaj pripomoglo k temu, žvečenju izgubljajo Še apetit. V Boliviji in drugih andskih Toda vsa ta dejstva jim žal deželah ga niti ne potrebuje- iji pa recimo za obiranje ko kinih listov v celem letu za nič ne pomagajo, saj povsod jo, tamkajšnji kmetje pa celo služi)0 le 2000 dolarjev, drugod po svetu koko uvr- ne poznajo. Pa Čeprav bi ga znal, da v ZDA žm komaj da bodo Slovenci bolje spo- pet odstotkov svetovne popu- znali probleme te države, ki ladje, vendar v njegovi drža- ji je navkljub vsem petsto- Kokain pripada neki pov- vi porabijo skoraj polovico lemim pritiskom uspelo za- ščajo na seznam drog, zato poznali, si ga ne bi mogli sem drugi kulturi. Potiebu- vseh drog na svetu. Dodal je ščititi večino njenega prebi- je moraJa tudi bolivijska via- privoščiti, saj na svetovnih jejo ga tisti ljudje, ki prisega- tudi, da severni Američani vaistva. ki govori indijanska da leta 1992 v zadnjem tre- trgih dosega astronomske na materialne dobrine, za nutku spremeniti koncept cene in je zaradi tega name- njihovo kopičenje pa morajo porabijo kar tretjino vsega kokaina na svetu. ZDA so s jezika ajmara in kečua. Njihove izkušnje so vsekakor svoje predstavitve na svetovni razstavi Expo v španski njen nekim povsem drugim porabnikom. Tistim na- ostati budni tudi tedaj, kojih tem postale največje sveto- na moč dobrodošle tudj za telo ne uboga več. V takš- vno tržišče za droge, saj so nas v Evropski skupnosti, Sevilli. Tedaj so hoteli pred mreč, ki živijo v stresnem n^ni trenutku nastopi ko- recimo Američani leta 1993 kjer ima slovenščina na svetom razbiti predsodek do zahodnem kapitalističnem kain kot droga, ki človeka za droge porabili kar 49 mi- moč podoben status kot bo- koke in v Španijo pripeljati svetu in si s svojimi prihodki zbistri in skoncentrira, pa lijard dolarjev (od tega 51 mi- livijski indijanski jeziki. Ko vreče kokinih listov ter Iju- brez najmanjših problemov čeprav ima za seboj nepre- lijard za kokain), kar je. za so jih torej Kranjčani z odra dem nazorno pokazati svojo lahko privoščijo, da za kilo- spane noči ali recimo z al- primerjavo, polovico zuna- nagovorili po slovensko, so kulturo.vendarjimteganiso gram kokaina plačajo kar koholom prepojeno telo, Ko njega dolga Argentme. ljudje v gledališču takoj za- dovolili. Verjetno bi tedaj 120 tisoč dolarjev, kolikor re- je ameriški predsednik Bili Tudi gostovanje Prešer- čutili, da govorimo skupm Koka ima pri Indijancih in njihovih obredih podobne funkcije kot vino in kruh pri drugih narodih. judje v Evropi Izvedeli celo cimo sUne v japonskem To- Clinton maja 1997 obiskal novega gledališča v Boliviji jezik. Kam s polhi IZ STARIH CASOV Miha Naguč Valvasorjev opis polhov in jesem, ko se spravljajo skozi so se za pravico, kdo jih sme se tako malo upirajo, da jih vsega» kar je z njimi poveza- svoje luknje v zemljo. Z je- loviti. "Ne sme pa vsak kmet nasoli polne lonce, sode ali no, je v njegovi Slavi eden senskim lovom je takole: Na- polhov loviti, prej mora ne- kadi in jih uživa vso zimo. najbolj zanimivih. Tej drob- pravijo veliko skrinjo in v kaj odriniti gosposki, lastnici Ponekod jih marsikdo nasoli ni živalci je namenil veliko sredi odprtino. Vanjo vtakne- gozda. Navadno dajejo za do- po več tisoč." več prostora kot marsikateri }o pesto starega kolesa. V cev bro luknjo po krono, t. j. 2 Ne vem, kako bi bilo, če bi obilnejši. Hotel je preveriti nabijejo veliko ostrih žebljev, goldinarja, tudi več ali manj, sam živel v tistem času, a zdi tedaj še živo ljudsko prepri- tako da mole zddlaj konice . kakršna je pač luknja, dobra se mi, da bi se uvrstil med ti- Čanje, da polhe pase sam hu- ven. Polh gre lahko noter, alislaba. Znanoje. kakSneso ste, ki "se branijo te jedi". dič - in ni ga povsem ovrgel, nazaj pa ne more, ker mu Oziroma: sam je nekoliko žeblji nastavljajo osti. Skrinje luknje. V njih ostanejo polhi brez hiane vso zimo. Nikoli Priznati moram, da nisem polha nikoli poskusil ne lovi- verjel v le pripovedi. Bolj zakopljejo nad polšjo luknjo, nisem mogel zvedeti, da bi ti ne iesti in me tudi prav nič stvaren je njegov opis lova na tako da gleda le cev na dan, jih našli v zemlji; zato sodim» ne mika, da bi ga. ' Ta živalca polhe, ki se ga je seveda tudi vse naokrog pa zadelajo. Pol- da se prav globoko žanjejo. ** ni samo za jed, ampak glis, po slovensko polh udeležil. Nastavijo pasti in ko hi se gneto v skrinjo, dokler O naših polliih je treba pove- tudi za okras obleki. Njihove se ulove, jih iz njih pobirajo, ni nabito p>olna. Zjutraj ujet- dati Se, da so lepo rejeni in mešiče prevažajo v oddaljene "Sem ter tja se pa zgodi, da nikepobero, skrinjo pa puste imajo veliko več masti ko dežele in kraljestva, na pri- njajo: tudi nošnja krznenih oblek in dodatkov ni več v se sliši, kako se pasti vso noč tam in tako delajo zmerom mesa; zato jih je najbolje mer v rimsko cesarstvo, na modi, naravovarstveniki mu prožijo, pa se še en polh ne ujame. Dolže vraga, da on napre). Za današnje ekoloSke in peči. Mnogi plemenitaši in Holandsko, na špansko Ni- celo nasprotujejo... Toliko o meščani se branijo te jedi, zozemsko, v Anglijo, Franci- polhih, o katerih sem hotel trapikmetein jihima za nor- živalstvu prijazne poglede je posebno ženske. Eni pravijo, jo, Italijo itd. Krznarji potro- povedati vse okoliščine zato, ce. Zares se zelo pogosto bi) to precej strašljiv način da se jim graja, ker te živali sijo kožice z apnom» od česar ker mi Še ni prišel pred oči zgodi, da vso noč nastavljajo lova, ki pa očitno ni odvrnil vrag vardeva in pase, drugi, dobiva krzno ali podlaka čr- pisatelj, ki bi bil te živalce loke, pa nobenega polha ne ljudi od množične udeležbe, ker so tako podobne podga- nikaste lise kakor tiger." Ja, prav popisal," je svoje polha- dobe. Najbolj jih love v pozni Nasprotno: celo potegovali nam. Kmečkemu Človeku pa poglejte, kako se časi spremi- nje sklenil učeni Valvasor. 1 6 CORENfSKl GLAS petek» 27. oktobra 2006 USODE Razgledi Veliko zlo so bili splavi, ki jihni bilo malo Tako smo vajeni Milena Miklavčič preživeli le najmočnejši in udarila navznoter, v ^vi se bilo o tem v ObČasniku že rejenih splavov je bila sterilna jodpome j Ši. Za škrktinko ji je začel nabirati gnoj in nekaj pisanega, zato bom to, nost. Ko so otiod začeli hoditi, na primer so morali ležati zdravnik ji je prerezal uho v izredno zanimivo poglavje, so bili tako fantki kot deklice več kot šest tednov v strogi zadnjem trenutku, da se je preskočila. Tako so mi povedali zgodbo o neki ženski, ki so ji že v krildh brez spodnjega perila. Na ta način so otroci karanteni. Ta bolezen je pu- gnoj iztekel. Ko mu je mama Med ženskami je bDo veli- kot otroku poškodovali obra- stala tudi hude posledice: prinesla edino brisačo v hiši» ko tuberkuloze, pljučnic, te- zni živec med ruvanjem lahko luJali in kakali in jih ni vnetje ušes in srčne mišice. jo je zavrnil z besedami: kar tanusa, trpele so zaradi pove- zoba. Tako ji je usta vleklo v bilo potrebno karnaprej pre- Med otroki je bilo veliko spravite jo, saj lahko že kma- šenih maternic. Ljudje so si desno smer in zato so se ji oblačiti. Sogovorniki so ve- glist, želodčnih obolenj in I u pride Še župnik. pomagali 2 domačimi Čaji, snubci izogibali, Vse sestre deli povedati, da se je velikokrat zgodilo, da je kdo stopil drugih vnetij. Če so jih bolela iišesa, so Nekateri otroci so (tako kot obiskali so domačega padar- so se že poročile, sama pa je danes) radi vtikali kamenje ja, v nujnih primerih, ko jim ostala pri bratu, ki je prevzel v kaku, ki jih je bilo zmeraj, jim v zunanje uho vlili tople- ali kaj drugega v nos ali uho. je šlo že pošteno za nohte, pa kmetijo, za teto in deklo. Ži- če ne drugje, polno pod ga olja. V takih primerih pa so se so poiskali pomoč zdravni- vela sta bolj vstran od drugih Med klopjo, kamor so se otroci Brinovo olje pa je bilo uiii- zmeraj odločili za bolnižni- ka. Dokler le-tega ni bUo, so ljudi in ker tudi bratu ni pre- ženskami je rajo«»«ro«. bilo veliko zatekli, ko SO začutili, damo- verzalno zdravilo, ki je po- co. se odpeljali celo do Ljublja- več dišalo, da bi zapravljal zdravilo vse od ČrviČenja v Ob pljučnicah in prehla- ne. Cepljenje, bolezni tuberkuloze, Umrljivost žensk med po- treba piti po potrebi, imela )e trebuhu do prehlada. Za ko- cÜh so si pomagali z lanenim privnico je zdravnik predpi- semenom. Pogreli so ga in ^^ ^il otrok nezaželen sal grenko sol, ki jo je bilo ga dajali otrokom na prsi. Proti bolečim zobom so se čas za letanje za ženskami, si je postregel kai doma. Pravili so, da se mu sestra ni preveč upirala, ker je biJa že Veliko zlo so bili splavi, ki od malega navajena, da je pljučnic, rodom je bila na širšem območju Žiro v zelo nizka. okus po sodi bikarboni. borili na zanimiv način: ali jih ni bilo malo. Brez zdrav- moške treba ubogati. Sele ko Veliko ocrok je zbolevalo so zažgali kos vrviccin po- nlkove pomoči bi marsikate- je zanosila, se je začela zave- Kljub nemogočim pogojem, za mumpsom. Zaradi glavo- tem vdihavali dim, še bolj ra ženska, ki se je zatekla v dati svojega greha. Bilo jo je tetällllSS, trpele ko o kakšni posebni čistoči bolov je bilo potrebno miro- pogosto pa so imeli pri roki to skrajno dejanje, izkrvave- preveč sram, da bi kc^arkoH ni bilo ne duha ne sluha. vanje. Vendar se je dogajalo, kos mrzlega železa, ki so si la. Po pričevanju zdravnika vprašala za nasvet. Z navad- so zaradi otroke so začeli cepiti proti da je bila kdaj pa kdaj zuna- ga tiščali na obolelo mesto. se je zgodilo, da je iz nožni- no žlico si je skušala poma- davici in kozam že leta 1020. nja oteklina le neznatna, Posebno mesto so imele • ce potegnil koren, lasno gati in spraviti otroka iz povešenih Kljub temu so te bolezni bile Tako Tončka pove, da ji oče bradavice. Povedali so mi, da sponko ali kakšno drugo ko- sebe. Pri tem se je večkrat ra- dokaj ^goste. V Času, ko še ni dovolil počivati, ker ni bila so si jih najhitreje odkrižali z renino. Ne zmeraj, zgodilo nila in če je ne bi, vso krvave- maternic. niso poanaJr antibiotikov, so niČ otekla. Toda oteklina je zagovarjanjem. Vendar je se pa je. Posledica doma na- Čo, našli nečaki, bi umrla. 1 ^ Med sosedi Slovenci za meiam (OŽE KOŠNJEK z Gorenjskega je mogoče priti v Ziljsko dolino na avstrijskem Koroškem po treh poteh. Prva pot je preko Ljubelja do Kožentavre (Kirschentheuer) in nato pred dravskim mestom levo po desnem hregu Drave po Rožni dolini (Rosental) skozi Bistrico v Rožu (Feistriti im Rosental), št. Jakob {St. Jakob), BekStaJn (Finkenstein) in Podklošter (Amoldsteinj, kjer je te Ziljska dolina, ki se nato nadaljuje v stneri proti Šmohorju (Hermagorju), kjer je skrajna zahodna m^a dvoje-žične KoroSke. Druga pot je cesta preko Korenskegu seJh do Pepca DrumI, mati petih otrok: "Po treh letih truda je Stara pošta zaživela. Podkloštra, tre^a pa iz Trbiža Veselimo se vsakega obiska v Itaiiji preko m^nega prehoda ^ Slove nije. " Kokovo (Coccau) v Italiji in Vrata (Thoeti) v Avstriji v b/i-žini Podkloštra. Obnovljena $tara pošta sredi Ziljske Bistrice lo, b' ga zaradi prijetnega V Bistrico se tudi zaradi pod-Ponos Bist rice je kpo ureje- smučišča poznajo tudi G orenj' jetnost i D ru mlovih vrača ne- ljudi, da nas ni treba biti sram. Zaradi članstva Slove- no mogočno poslopje Stare ci. Pepca in Ludwig sta zaradi kdanja slava napredne in bo- nije v evropski uniji se odnos Med Podkloštrom in Smo- pošte (Alte Post) sredi vasi. spoštovanja kulturne dediščine gate vasi, ki je imela mline, do slovenščine izboljšuje. Ved- hoijem leži prijetna vasica Bi- Stara pošta je nekaj posebne-strica na Zilji ali Ziljska Bistri- ga. Pred Jtirimi leti sUi propa- najpr^ obnovila 300 let staro Drumlovo domačo "ziljsko žage, obrtnike, gostilne in celo no več Korošcev seje želi na-svojo pivovanw. Na vprašanje, učiti, tudi tisti, ki se je v prete- ča (Feistritz an der Gail). V dajočo stavbo sredi vasi kupila hišo", nato pa pogumno tvega- ali ju z možem pri delu ovira klosti niso mogli ali hoteli in vasi se zadnja leta vedno pogo- koroška Slovenca, domačin i« la in v li mesecih propadajočo dejstvo, da sta zavedna Slo- popravljajo napako. st^e s/iS slovenska govorica z odvetnik v Bäjaku dr. Ludwig Staro pošto spremenila v re- venca, je Pepca odgovorila: Razmišljanje ljudi je drugač-značilnim zUjskim dialektom. Druml in žena Pepca, rojena stavracijo. galerijo, seminarsko "Ne. Vedno sva se počutila no kot pred dvajsetimi, ko so Žal marsikdo iz Slovenije, ki se skozi Ziljsko Bistrico pelje na v Slovenjem Plajberku (Win-disch Bleiberg) na koroški i n rek reaäjsko sred IŠČe, v srce svobodno in razmišljala in de- me sva rili, kakšen revež bo kraja, v katerem so nemščina, lovala pozitivno, ustvaijalno. moj sin zaradi slovenskega znano smučišče Mokrim, tegß strani mejnega prehoda Lju- slovenščina in italijanščina Slovenci na Koroškem imamo imena Tomaž. Danes jim je ne ve. belj, blizu Podna ali Bodenta- enakovredni pogovorni jeziki, toliko uspešnih in uglednih zaradi tega nerodno." ( i f^ v -t 100 LET MAVtoLOK Medijsk* iporjzor o^redfjih prireditev Gorenjski Glas Petek. 27.1 SVEČANA AKADEMIjA ob J9.00 Športna di^rana Podcn Osrednja prireditev 100 let športa v občini Škofia Loka UNaicuM IIUJ VTf ^«HTirmi* M-' Gorenjska^ Banka Hunkti •• no.'lulhun Pozor - jagodni izbor Naložba za prihodnost Vse već ljudi $e odloča za sodobne oblike Raiffe^n Capital Management, sestavlja ko- varčevanja, Ki ponujajo višje donose kot na prh iarico bolj dinamičnih nai^, ki tudi v prihod- mer klaacne hranilne knjižice. T^ je čeost pa boli pfliiubljeno vtaoanje v 1 nvestidiske sklade. zagotavljajo evrootvezni^ skiadt. Sodeč po ugotovitvah mednarodne raziskave o Prednost sklada Raiffelsen-TopSelection- nalttbenih navadah vlagateljev v sklade, ki jo je Garantiefonds je torej ptecK/sem varnost. Raz-dojžt» GfK GraMteo opravila tudi v Sk^veniji, poreditev dinamičnih nakizb in obvezni v tem več kot polovica (58 odstotkov) Slovencev ^ skladu ^dov bodo nammč dnevno upravljaK vlaga v sklade. pod nadzorom uglednega garanta, britanske NcMSt pri Raiffeisen Kr^urvi t^anki je garan- banke Barclays» in steer tato, da bo delež bolj tirani sl^d skladov Rarffeisen-TopSelection- tveganih naložb večji v obdobju vzpenjanja del- Garaittebnds, ki ga je t^anka nedavno porxidi- ni^h trgov, manjši pa ob njihovem padanju, la skx«nskim vlagateljem. Po izteku sedemlet* Raiffeisen Krekova banka ze dve leti uspešnega naložbenega obdobja (6. novembra no trži Pelade, ki jih upra/lja vodifna avstrijska 2013) Je nalozt>enikom zagotovljeno 100- doižba za upravljanje Raiffeisen Capital f^ana-odstotno izplačilo glavnice oziroma dOodstot- gement. 'Med najbolj uspešnimi sktadi sta btla no izplačilo naivisie vrednosti enote premože* doslej Raiffeisen-Osteu ropa-Aktien in Rai-n^, dosežke v času defo^Qn;a sklada, če je ta ffeisen^urasien-AKfen, po nedavnih korektu- sdšja od glasnice. Vpisno obdobje, mö katerim rah na kapitatskih trgih pa se je pokazzüo, da veljajo ta zagotovila, traja do 3. novembra viagateije vse bolj zanirDajo dolgonsčne in w- 2006. Kasn^e bodo naJožt» v ta sklad še veci- ne naložbene možno^. Zato srDo izboru 15 rx) mogoče, vendar brez garar>cije. skladov dodali garantirani sklad Ra^eiserv SMad Ra'rffei sen-TopSel ection-Ga;dntie< TopSe(ecton-Qarantiefor>ds, še posebno pre- fonds zaiema tako obveznlške kot delniške vidnim vlagateljem pa je odslej na voljo Rai- sklade, izmed naložbenih regij pa stavi pred- ffeisen-A.R.-Global-Bafanced," Je povedal vsem na väiodno Evropo, Aajo, pacifiško ob- mag. Gvfdo Jemenšek, direktor Oddelka za- kiadništva in inves^iiskega bančništva pri RKB. fTiočje ki raz^iajoče se trge. Pet v preteklosti zelo uspešnih skladov, ki jih upravlja dnj^>a Le kratek ćas vas čakajo ooiične mo;>nosl! bogato bero s p€limi obetavnimi skladi združenimi v sklad Raiffelsen^ToDSelection^Garantlefonds« adi združenimi v sklad Raiffejsen^TopSelection^Garantlefonds« to z garancijo^ Ne prebirajte predolgo ^a) sc vpisno obdobje ;k ad konča 3. novembra 2006 ifKWnjski s^'Wi P'jifV'iC^i C vViV//'kb pnoMceuSKD «roAOCtjo gpwm üffo ^ poiftre le aomL*» (Mwprt m ipwi u il wäi^ Temi ^Mfml^ /M ■iti^liiijH ih» IĆ ^mfiQ ^ fawpi^i t\ m otti » yvfe«M pww nta M i« < oMO^ vMSir^ raM CO cotti^wi Mid^ 41 M^m cvcvM lOrMMUi »WIPM OS f^« eMMtMh Preaiffii da ^ gjgtfn (WW^ ^ Mr^ aiiafti im^m ti yifholTOrtoewcyi*«» m^iiiB Taegniiibp GywfcwiJtod 14 d «d ti araviM . nftA ^Hwarwüii «Mi F^wh^w» «i^ it 109) I i i t r RAZVOJ PODEŽELJA KRAN] Center za trajnostni razvoj podeželja projekta se bolj približali domačim In tu-Kranj bo v prihodnjih dveh letih v sodelo- jim gostom. Z izbranimi gostilničarji vanju z evropskimi partnerji v projektu fn- bomo v sodefovanju s tržnlkl. turističnimi terreg HIB Alpske skupnostf {projekt sofi- delavci in etnologi celovito razvili gorenj-nancira Evropski regionalni razvojni sko gostinsko-turistleno znamko (sam sklad) pod Imenom ReglofMarket In z Iz* produkt, strategijo njegovega trženja, Izbranimi malimi In srednjimi podjetji In delavo celostne podobe, trženje na Go-strokovnjakl razvil regionalne znamke s renjskem In sosednjih regijah)» s katero področja mesnih proizvodov in gostinsko- bomo dvignili kakovost In raznolikost v turističnih storitev. gostilnah dostopnih jedi, dvignili povpra-Z gorenjskimi mesarji bomo razvili sevanje In gorenjskim gostilnam ter tur iz-standarda kakovosti za dva tradicionalna mu ponuditi nove tržne perspektive. kakovostna mesna proizvoda (predvldo- Zato vabimo vse gostilničarje na Go- ma gorenjski želodec s kašo in prekajeno renjskem. ki že Imajo ali načrti^ejo v svo- gorenjsko zaseko) in zanju pridobili jo ponudbo vnesti tradicionalne jedi. da ustrezne slovenske In evropske znake ka- se pridružijo že obstoječemu krogu go- kovostt. S tem bomo dvignili prepoznav- stiln, s katerimi bomo razvili blagovno nost značilnih mesnih Izdelkov v regiji In znamko goreftjsklh Jedi. Oglasite se nam zunaj nje» poenotili njihovo kakovost, jih na telefonsko Številko Centra (04) 257 88 zaščitili pred tržnimi zlorabami in omogo- 2S, po elektronski pošti j -kranl.sl čili proizvajalcem • nosilcem certifikata aH osebno na sedežu zavoda v Strahinju. višje dodane vrednosti. zraven novega Biotehniškega Šolskega Gorenjska gastronomija Je s kranjsko centra (StrahInj 99a). klobuso. blejsko kremno rezino, bohinjskim mohantom, ajdovimi in koruznimi Bralce GG pa va£r/mo, da nam poštlejo žganci, loško smojko. tržiško bržolo, tmena tiptin9h J^f'M Jfh nI' štrukljl, govnačem In dražgoškim kruh- smo navedli v tekstu. SaJbolJ izčrpna sei- kom, pa nismo našteli vseh, dovolj boga- nama bomo nagrdo ^M^n« vpWaj v v^^mv ujm p« Mit Različna mnenja o novem statutu GZS Štefan Žargi sodelovali rudi predsedniki ..............................................................................upravnih odborov združenj Ljubljana-V sredo je bila na in območnih zbornic, kon- Gospodarski zbornici Slove- čala po dolgotrajni ia vse- nije (GZS) v Ljubljani seja binsko razvejani razpravi s upravnega odbora z dvema prekinitvijo, saj ni bilo mo- pomembnima točkama, ki goče doseči dogovora med naj bi vplivali na nadaljnje območnimi zbornicami in delo. Kot smo že poročali, je panožnimi združenji glede GZS sredi procesa prilagaja- umestitve instituta pravne » h subjekti vite te organizacijskih enot v predlog Statuta. n)a svo)e organiziranosti in programa dela novemu Zakonu o gospodarski zborni- Predlog območnih zbornic ci, ki zahteva prehod na je namreč bil, da se v statut prostovoljno članstvo in do- zapiše možnost preobliko- pušča organiziranje večjega vanja območnih zbornic in Števila zbornic. Seja uprav- združenj v samostojne pranega odbora, ki je bila to- vne subjekte, kar pa Zakon zaprta za javnost, je o gospodarskih zbornicah imela na dnevnem redu ob- ne dovoljuje. Panožna zdru-ravnavo Statuta GZS in Iz- ženja so pripravljeni pred-bodiŠČ za poslovni načrt log statuta podprla, območ-skupnih nalog za leto 2007. ne zbornice pa so vztrajale Kot so sporočili iz službe za pri svojih amandmajih- Po-komuniciranje GZS, se je noven sklic seje upravnega odbora je predviden v začetku novembra. razširjena se)a upravnega odbora GZS, na kateri so CEgE Engrotuš med najuspešnejšimi ustvarjalci novih delovnih mest v Evropi Vstop Slovenije v EU je slovenskemu gospodarstvu omogo- tudi mednarodne primerjave uspešnosti, ki jih objavljajo najuglednejše mednarodne neodvisne institucije. Tako je na rfajnovejši lestvici 500 uspešnih evropskih podjetri, ki jo j objavil Business Week, prvič v njeni zgodovirfi tudi desetiro uspešnih slovenskih podjetij. Toda po zaslugi družbe Engrotuš iz Celja se prvo slovensko podjetje na tem seznamu najde Že na 30. mestu. Ta uvrstitev je namreč zapisana pred imenom EngrotuŠ, medtem ko se na lestvici Europe's 500 do sto pojavi samo še eno slovensko podjetje- Pri merilih za razvrstitev so neodvisni ocenjevalci za prednostni kriterij jemalf relativno povečevanje števila zaposlenih (BIrchev index) v triletnem Časovnem obdobju. Ta indeks namreč ne upošteva zgolj absolutnega povečevanja števila zaposlenih, ampak zagotavlja enakopravno obravnavanje velikih In malih podjetij z več kot 50 zaposlenimi. Družba Engrotuš je bila v preteklem letu že drugič zlata gazela kot najhitreje rastoče slovensko podjetje, ima pa tudi več drugih verificiranih priznanj o trdnosti in bonitetah svojega poslovanja. Družba Engrotuš je že v preteklem letu dosegla 454 milijonov evrov prihodkov, za naložbe je namenila dobrih 71 milijonov evrov in imela 3500 sodelavcev. Š. Ž. Kranj Trgovci iščejo nove povezave Iz združenja za trgovino pri Gospodarski zbornici Slovenije so sporočili, da za danes pripravljajo srečanje s trgovci v poslovni stavbi Merkurja v Naklem, Na srečanju bodo razpravljali o pripravah na ustanovitev samostojne Trgovinske zbornice Slovenije, ki naj bi jo ustanovili Že sredi novembra. Ta naj bi temeljila na prostovoljnem članstvu, vanjo pa naj bi se včlanili vsi, ki bodo prepoznali interes za sodelovanje. Na srečanju, na katerega so povabili predstavnike vseh velikih, srednjih in malih trgovskih podjetij (podobna regionalna srečanja organizirajo po vseh regijah v Sloveniji), bodo spregovoriti tudi o aktivnostih In postopkih trgovcev ob prehodu na evro ter stališčih trgovcev ob spremembah Zakona o trgovini. Š. Ž. MRANjiNica ion ö.d Ihh^trnocJ)®. 04/2^)0-777, odliaii pogoji 9 t i KMETIJSTVO cveto.zaplotn ifc @ g-glas .si GOREN|SKI GLAS petek. 27. oktobra 2006 Popis vrtnarstva V zadnjih treh letih se je v Sloveniji število tržnih pridelovalcev vrtnin zmanjšalo za četrtino. Več kot polovica od 1.393 Ljubljana - Državni sWx^üi- tržnih pridelovalcev pride- ni urad je letos tretjič v sa- luje vrtnine na manj kot moslojni Sloveniji izvedel pol hektarja velUd površi- popis vrtnarstva. Po prvih ^ |e 62 pa na vee kot pe- tih hektarjih. začasnih podatkih je v Sloveniji 1.395 tržnih vrtnarskih pridelovalcev, Id so letos za tržno pridelavo namenili mi so pridelovali kapusnice 1.585 hektarjev zemljišč, od na 516 hektarjih, solatnice na te 92 odstotkov površine za 373 hektarjih, korenovke in pridelavo na prostem in gomolj nice na 250 hektarjih, osem odstotkov za pridelavo plodovke na 237 in čebulnice v zaščitenem prostoru. V na 157 hektarjih, na ostalih primerjavi s popisom pred površinah pa so rasle trajni- tremi leti se je število tržnih ce, stročnice in ŠpinaČnice. pridelovalcev zmanjšalo za Rezano cvetje so pridelovali Četrtino, površina, namenjena za tržno pridelavo, pa za devet odstotkov. na skoraj enajstih hektarjih, površina je bila za devetino večja kot pred tremi leti, šte» Na 1,360 hektarjih oz. na vilo rezanih cvetov pa kar za 86 odstotkih površine so le- S4 odstotkov. StevUopridelo-tos pridelovali zelenjadnice, valcev okrasruh rastlin se je na ostalih pa predvsem cvet- zmanjšalo, prav tako tudi šteje, zelišča, sadike zelen jadnic vilo vzgojenih rastlin, z izje-in jagode. Med zelenjadnica- mo balkonskih. KftAN) Objavili prejemnike dodatne mlečne kvote Agencija za kmetijske trge in razvoj podeželja je na svoji spletni strani objavila seznam prejemnikov dodatnih mlečnih kvot \z nacionalne rezen/eza kvotno leto 2005/2006. Na seznamu so tudi gorenjske kmetije In agrarne skupnosti- C. Z. ml' Manpower' MANPOV\/ER je vodilno Dod|etje v svetu na področju zaposlovanja in upravlianja človeških virov. Zaradi sirlenja vabimo k sodelovanju: STROKOVNEGA SODELAVCA ZA KAPRE (M/ž) Pridakulemo: • dokončana najmanj VI. stopnja ustrezne Izobrazbe - veselje do dela z ljudmt in prodaje - komunikacijske spretnosti, smisel za delo z ljudmi, dinamičnost - sposobnost san^oorganizdcije in opravljanja več nalog - vozniški Izpit kategorije 6. KOMERCIALISTA ZA PRODAJO HR STORITEV (m/Ž) Pričakujemo: - najmanj VI. stopnjo izobrazbe - veselje do prodaje in predstavitve stontev - komunikativnost, prodornost, s^oiniciativnost • znanje angleškega jezika - vozniški izpit kategorije 6. Nudimo: redno delovno razmerje za določen čas» z možnostjo podaljšanja za nedoločen čas in de o v dinamičnem pisne na \ \ ponudbe z dokazili pričakujemo v 8 dneh od dneva . Manpower, d. o. o., Koroška c. 14, 4000 Krani. Več infi o našem podjetju: www.manpower.si Vedno podrtije že pospravili Na Jelovici, kjer je orkanski veter ob koncu junija izruval ali polomil 85 tisoč kubičnih metrov drevja, so ga doslej pospravili že bÜzu 80 tisoč "kubikov". Cvrro Zaplotn i k Rudno • Od 160 hektarjev prizadetih gozdov jih je J05 hektarjev v državni lasti oz. v postopku vračanja Ljubi)an« ski nadSkofiji, 30 hektarjev v lasti nadikofije in hektarjev v zasebni lasti. Lastniki so na podlagi odločb blejske in kranjske območne enote zavoda za gozdove pohiteli s spravilom, prvič doslej pa so se tako obsežne podrtije loti« li strojno. Naenkrat so delali kar s štirimi lastnimi in na« jetimi "kompleti" • harve-sterji in forvarderji, strojno sečnjo in spravilo pa so v bolj težkih razmerah dopolnjevali še z gozdno žičnico. Na blejskem, 125 hektarjev velikem območju, kjer je v V enem mesecu bi iahko končali s spravilom podrtega in polomljenega drevja, ujmi padlo 70 tisoč kubič- nih metrov drevja, so doslej drugim bomo zgostili mre- območna enota zavoda za - pospravili okrog 00 odstot- žo lovnih pasti. Spomladi gozdove, predvideva po^oz- ^ Jelovice, kjer je biJo letos kov podrtije, na kranjskem nas Čaka tudi sanacija po- dovanje le bolj strmili in največje gozdno delovišče škodovanih gozdnih cest, ki "razgaljenih" terenov, delu, kjer je bilo na 35 hektarjih okrog 15 tisoč "kubikov" podrtega ali polomije- bolj obremenjene. Po prvih do drevje morali z ograjo in nega drevja, so s spravilom že skoraj pri koncu. "Če bo vsaj še en mesec primerne- kar naj bi denar glede na ko- začetkom spravila iz var- V Sloveniji, so na dan od- so büe zaradi spravila lesa obeh primerih pa bodo mla- ^^ ^^ kubičnih u I . - u J J- metrov oz. od 40 do so to- ocenah bo za to treba name- s premazi zaščititi pred div- - 1 1 niti 37 milijonov tolarjev, za jadjo. Rampe, ki so jih pred vomjakov lesa. ličino odpeljanega lesa zago-i lastniki." ga vremena, bo podrtija v glavnem pospravljena," zadovoljen ugotavlja Andrej Avsenek, vodja blejske ob- pg^^pg ^odo ostale močne enote zavoda za gozdove, in dodaja: "Čeprav je Na prizadetem območju pravočasno spravilo najbolj- bodo veČino sestojev obnovi-ša zaščita pred nevarnostjo li po naravni poti, sanacijski lubadaria, bomo prihodnje načrt, ki sta ga skupno pri-leto okrepili varstvo, med pravili blejska in kranjska nostnih razlogov postavili na gozdnih cestah, bodo zaradi predstavlja izpad dohodka za- jelenjadi in rastišč divjega radi prezgodnjega "poseka", petelina ohranili Še od pet- ostalo so stroški za preventiv- najst do dvajset let 02. vse no varstvo» obnovo gozda in dotlej, dokler sestoji ne bodo nekoliko zrasli. zaščito mladja ter za popravilo gozdnih cest in vlak. V dr- Po oceni zavoda za gozdo- žavnem proračunu za leto jc veter povzročil na Jel več kot tristo milijonov 2007 je predvidenih enajst milijonov tolarjev pomoči. V nekdanjem hlevu sadje in zelje Na Jeralovi kmetiji v Podbreziah so v starem hlevu uredili prostor za prodajo sadja in izdelkov iz sadja CvFTO ZAPLOT>J I K Podbrezje • Na kmetiji, kjer na integriran načm, to je ob omejeni uporabi izbranih škropiv, pridelujejo sadje v poldrugi hektar velikem nasadu, doslej niso imeli prostora, da bi kupcem na enem mestu predstavili vse, kar pridelujejo in kar jim ponujajo. Ko so pred dvema letoma dali iz hleva še zad-t? govedo, so začeli razmišljati, da bi v sto trideset let starem, obokanem hlevu uredili prostor za prodajo Ije pa so namakali in je normalno obrodilo. Večino sadja prodajo na drobno - neposredno na bnetiji, kjer so si pred tremi leti tudi uredili hladilnico, ter na tržnici v Radovljici, del ga ponudijo trgovcem m menzam, n pa ga tudi predelajo. V zad- pridelkov. Lani so poskrbeli Aleš ]erala z gajbico jabolk v rokah in obkrožen s steklem za zunanjost poslopja, letos cami žganja in likerja so uredili Še notranjost prostora, kjer kupcem po- njem Času dajejo predelavi sadja vse vQĆ\i poudarek, za izdelke so doslej prejeli že tudi več priznanj, med drugim letos za žganje tepkovec zlato priznanje na razstavi Dobrote slovenskih kmetij na Ptuju ter na ocenjevanju v St. Paulu v Avstriji. In kaj načrtujejo za naprej? "Radi bi razširili sadov- Na Jeralovi kmetiji obdelu- "Sadna letina je bila letos do- njak, zaščitili novejši nasad z nujajo jabolka devetih no- jejo devet hektarjev lastnih in bra, pričakujemo okrog pet- mrežo proti toči ter uvedli vejših in Štirih starih sort, poldrugi hektar najetih kme- deset ton jabolk in Se nekaj hruške šestih sort, tri vrste tijskih zemljišč ter skrbijo še hrušk, sadje pa je tudi kako- žganja in štiri vrste likerja, za deset hektarjev gozda. Pri- vostno, saj smo imeli srečo, sadni sok, kis, suho sadje. pasterizacijo jabolčnega soka," pravi Aleša Jerala, po izboru Kmečkega elasa ejo krompir, zdje, ječ- da nas je zaobšla toča," pravi "mladi gospodar leta 2003'', zeljnate glave, ajdovo moko men, ajdo in koruzo za silira- Aleš Jerala in dodaja, da je bil ki ima pri načrtih tudi pod-in (v sosednjem prostoru) nje in nadaljujejo več kot sto- pridelek krompirja zaradi poro svojih najbližjih • žene. še krompir. letno sadjarsko suše za polovico manjši, ze- očeta, mame ter bratov. % i f f GORENJSKI GU\S petek, 27. oktobra 2006 FIN NCE cvcto .zaphtnik (S^e-glas .si 21 Lastniki bodo spet zadovoljni 4 1. stran kur. Cena delnice se je Še zvi- §ih lastnikov, saj spremembe šaJa. Medlem ko je lani v Zlatko Kavdč: "Gorenjska pri njih lahko vplivajo napo- Gorenjska banka je bila v povprečju znašala 250 tisoč banka tudi v prihodnje želi ložaj banke. Nobeden od na-letošnjih prvih devetih mese- tolarjev, je bilo v letošnjih pr- ostati najveća na Gorenj- ^^ lastnikov nima prevladu-dh po donosnosti in kapital- vih devetih mesecih povpre- sJcgm med najboljšimi v ^log®» z^to bi o morebit- ski ustreznosti, ki najbolje čje 261 tisoč. nih statusnih spremembah kaže na vamost poslovanja Po obsegu sredstev obča- Sloveni|i ter konkurenäia odločati kolektivno." in tveganje, nad slovenskim nov je banka okrepila tržni ^ evropskem prostoru. zadeva Iskraemeco, jih bančnim povprečjem in po delež v Sloveniji, pri krediti- ob nepotrebni avanturi s pri- operativnih stroških močno ranju občanov in podjetij ga evri so doslej prilagodili vse silno poravnavo in izgublje- pod povprečjem. Pri medna- je zmanjšala, povečala je do- bankomate in več kot polovi-rodnem ocenjevanju je ohra- maä in tuji plačilni promet, co POS terminalov, del evro nila visok rating, najboljšega med slovenskimi bankami in tudi najvišjega med vzhodnoevropskimi samostojnimi bankami. Angleška finančna institucija Finance Central Europe jo je na podlagi lanskih rezultatov že Četrto leto zapored razglasila za najboljšo banko v Sloveniji in njenega predsednika uprave Zlatka Kav6ča za najboljšega bankirja. Lastniško se je banka letos malo spremenila, za dve odstotni točki še vedno pa niso zadovoljni s kovancev imajo že v trezorjih. trženjem NFD-jevih vzajemnih skladov, Pri varčevanju so zvišali obrestne mere za večje zneske, ponudbo posojili so dopolnili z deviznimi O Savi, Planiki, Peku ... Ko je predsednik uprave Zlatko Kavčič komentiral ak- nem letu skrbi za poslovanje podjetja. Za nakup deleža, ki ga v Merkurju prodajata odškodninska in kapitalska družba, se ne potegujejo, ii-odstotni delež, ki ga imajo v Peku, so za dobro ceno pripravljeni prodati, o tem se ne potrošniškimi posojili in sta- tualno dogajanje, je dejal, da dogovarjajo z Alpino, kljub novanjskimi posojili v Švicar- je bila objava namere za pre- vsem težavam v preteklosti skih frankih, odprli so novo vzem Save, ki je z 41 odstotki pa so zadovoljni, da v Tržiču poslovalnico v Lescah in eno največja lastnica Gorenjske še vedno delajo čevlje in da je zaprli v Kranju, postavili so tudi deset novih bankom a- pv73 banke, presenečenje in da za zdaj ne želijo špekulirati z ugibanji, ampak bodo poča- blagovna znamka ostala. Kar zadeva Iskratel, kjer ima banka 26.odstotni lasmiški načrtu, v banki kali na razplet. Na vprašanje, delež, so se razmere spreme-testirajo še zadnjo program- kako je banka zaščitena pred nile z dogovarjanjem Sie- lliviiua, u*C WVULVUU VSn-AJ iCdUiajv dv ^auujs^ ^ii^^ioiii- ^icu aiuc i« ui/gUYai^oJijciii iJic je svoj delež povečal le Mer- sko opremo, poslovanju z morebitnim sovražnim pre- mensa z Nokio o drugačni Gorenjska Slovensko banka povprečje Donos na kapital pred obdavčitvijo Donos na aktivo Operativni stroški na povprečno aktivo 1,54 % 16,36% 16,17 1,31 % 2,17% ustreznosl 21.C il,0 vzemom, je Kav6č odgovo- organiziranosti telekomuni- ril: "Lastništvo banke je kon- kadj. Stečaj Planike morda soUdirano» trije največji last- sploh ne bi bil potreben, če niki (Sava, Merkur In Zava- bi ji država v okviru sanacije rovalnica Triglav) imajo ve- dala dogovorjeru denar, ki ga čino in deset največjih debli- je potlej podjetje v stečaju s Čarjev več kot tri četrtine del- pravnomočno tožbo zoper nie, vendar pa nas razumlji- diiavo izterjalo v stečajnem vo zanimajo tudi lastniki na- postopku. Adriatic Slovenica in Vzajemna napovedali združitev CVFTO Zap LOTNIK daU družbi, ocenili njuno ..............................................................................vrednost in določili menjal- Kranj • Vodstvi zavarovalnic no razmerje, dokončno pa Adriatic Slovenica Ln Vza- naj bi o združitvi odloČili jemna sta v sredo sporočili, skupščini obeh zavaroval- da njuna nadzorna sveta so- nie. V Vzajemni napovedu- glašata z začetkom postopka za združitev obeh zavarovalnic. Če bo "poroka" med drugo največjo splošno zavarovalnico in največjo specializirano zdravstveno zavarovalnico uspela, bo nastala močna zavarovalniška jejo, da bodo njeni Člani oz. zavarovanci ob združitvi dobili svoj delež izplačan v delnicah. V obeh zavarovalnicah si od združitve veliko obetajo, saj pričakujejo hitrejši razvoj nads tandardnih zdravstvenih pa tudi živ družba, ki bi z več kot 110 Ijenjskih in premoženjskih mili jardami kosmate premije lahko uspešno korikurira-la na slovenskem trgu in tudi pri širitvi na tuje li^e. V združitvenem postopku, ki naj bi ga končali najkasneje do prihodnjega poletja, bodo najprej skrbno pregle- zavarovanj, tesnejše sodelovanje z izvajalci zdravstvenih storitev, večjo dostopnost zavarovancev do zava-rovabih storitev pa tudi velike prihranke pri stroških obdelave škod in pri informacijski tehnologiji. Ljubljana Spominski kovanci za dva evra Evropska unija bo 25. maja prihodnje leto praznovala ^o. obletnico podpisa Rimske pogodbe. Države, ki že uporabljajo evro kot plačilno sredstvo» pa tudi Slovenija, ki ga bo uvedla prihodnje leto, bodo ob tej priložnosti izdale spominske kovance za dva evra. V Sloveniji jih bodo po odločitvi vlade izdali 400 tisoč, na nacionalni strani kovanca bo v slovenskem jeziku napisano: Rimska pogodba - 50 let, Evropa, Slovenija, 2CÖ7. C. 2. PRElELl SMO Mar smo res tako naivni? ko dolga, na račun samo polovične širine od obsUtjeČe pa asfaltirana. To bo pomemben razvojni korak za letališče, Pismo pod zgornjim našlo- P" ^ uom jt bih objavljeno v Co- renjskem giasu 20. oktobra. z. Javni gospodarski zavod Čeprav jt težko odgovarjati na ^^^ ^^^^ ^^ ^ ^^ sestavek, ki v vsakem stavku ^^^^ ^^ ^^^ navaja polresnice, rieresnice in ^^^ ' ^ konstrukte, smo dolžni na Zaradi izgube se je zmanjšala knjigovodska vrednost podjetja, niso pa izgube "pokrivali" ne občina Radovljica in ne davkoplačevalci. Sicer pa ALC Lesce zadnja leta gospodari izključno z lastnimi sredstvi, ki jih zasluži s prodajo storitev. S temi skromnimi sredstvi tudi kratko odgovoriti na tisto, kar zadeva ALC Lesce. 1. Monitoring (meritev) krupa, ki ga povzroča dejavnost letališča Lesce, je bil opravljen it. julija J998, 2}. oktobra 2001, 26. avgusta 2004 in dolžni smo go opravi- ti zopet v ktu 2007. PoroHla o ^djtujcmo letaliiit L^. meritvah hranimo na letaliŠ- Žongliranje drugimi ču, možno SI jm je ogledati. (ne )dejstvi, ' ugotovitve", kak o skupno in pomembno pa jim J^ P^ ^""'"P'' ^ je to, da hrup ne presega niti etiketiranja drugih naj mane ravni niti mejne konič^ ne ravni hrupa, dopuščenega na območu Radovljice. kana. Letališče Lesce je prav letos 2. Letos sprejeta strategija P^«""™'« P"'"' P®"^«'' m začela seje druga petdesetletnica. "Lfkinjanje" letališča razvoja nikjer ne govori o širitvi letališča Lesce, ki zaradi omejenosti letališča z bodočo f^ ^^^^ awocwfo. cesto Lesce Begunje novoustanov- in cesto Radovljica-Nova vas ^ štindesetim; sploh n i mogoča. Za radi avto- ' ceste je potreben premik vzlet- Zvoke Kobentar, no-pristajalne steze, H bo ena- ALC Lesce GG mali oglasi 04/201 42 47, e-po$td; maliogld^i^g-glds.si www.qorenjskigias.si HALO - HALO GORENJSKI GLAS telefon: 04 201 42 00 )iifm\\t u sp^fj^in^mo uk^oi^g m. f^k^u dh «fbfl« na i T Krir^pu 0; QojwrtHii^j \fi (nriU M11 COu^f' Cara WM^ in poituQb v (iit^i^i JANSZ ROZMAN S.P. - ROZMAN BUS. LANCOVO 4240 RADOVljlCA. TEL; 04/S3-T5-249 Nakupovalni izlet - Madžarske toplice 28. 10. - 31. 10., 2. 11. - 5. n., 6. 11. • 12. 11.; Trst 27. 10.. 31. jo.; Lenti 25. to.; Arizona 26. u.; Palmanova in tovarna Čokolade 30. 11. Udi 25.11. METEOR, CERKLJE, D. O. O., STARA C. 1.4207 CERKLJE Nakupen valni izlet v L«n1i 4.11. 2006. Prijave po tel.: 04/25 21300 ...........................K....................................................... Obvestila o oocookih OBjAVLjAMO v rubriki glasov kažipot brezplačno samo enkrat. PRIREDITVE Učbenik življenja Jesenice • Mladinski center jesenice vas vabi na prireditev Učbenik življenja Martina Kojca v petek, 27. oktobra, ob 19. uri v dvorano MCJ. Oktobrski semenj Kranj - TD Kranj vabi v soboto, 28. oktobra, na Oktobrski semenj. Prireditev bo potekafa v starem delu mesta Kranj, na Glavnem trgu pri vodnjaku od 8. do 13. ure. Žalna svečanost Žužemberk - Občina Žužemberk, Glavni odbor ZZ5 Slovenije, Odbor VII. korpusa, Območni odbor ZZB Novo mesto in Občinski odbor ZZB Žužemberk vabijo na žalno svečanost, ki bo v soboto, 28- oktobra, ob ii. uri, pri spomeniku padlih borcev in aktivistov NOB na Cviblju v Žužemberku. Predstavitev Olikanega Slovenca Bohinjska Bistrica - V Mali dvorani joža Ažmana se bo danes, v petek, ob 79. uri začela predstavitev faksimilirane izdaje prvega slovenskega bontona z naslovom Olikani Slovenec, PROSTA DELA študentje,dijaki www.ms4(ranj^l Lavtižarjevi dnevi Kranjska Cora • V Ljudskem domu bodo od 27. do 31. okto bra potekali Lavtižarjevi dnevi. krčne žile, odprte rane? \AMt2 0IU itmiM IYA4^SeoD ht^^r» 05/640 02 33 Kostanjev piknik s čarovnicami Gozd Martuljek • V okviru prireditev, ki v občini Kranjska Gora od 27. oktobra do 5. novembra potekajo pod skupnim naslovom Noč čarovnic in borovSke čompe, se bo v torek, 31, oktobra, ob 19. uri v Gozd Martuljku pri Hotelu Špik začel Kostanjev piknik s čarovnicami. Ples čarovnic ,Kranjska Gora • V Clubu Manhattan Grand hotela Prisank se bo v torek, 31. oktobra, ob 21. uri začel Ples Čarovnic z žrebanjem nagrad, animacijami in zabavo do jutranjih ur. Veselo počitniško popoldne Šenčur - Društvo prijateljev mladine SenČur vabi na veselo počttniško popoidne, kt bo v petek, 3. novembra, ob i6. uri v domu krajanov v Šenčurju. Naredili si boste lahko ogrlico ali zapestnico« Šivali torbice, izdelovali darilne škatle, ustvarjali v glasbeni delavnici ter se ličili in frizirali. IZLETI Od Litije do Čateža Kranj • PD Kranj vas vabi na tradicionalni ao. pohod od Litije do Catežd, ki bo na Martinovo, v soboto. 11» novembra. Odhod bo izpred hotela Creina ob 7. uri. Prijave v društveni pisarni na Koroški cesti 27 do Četrtka, 9, novembra. Izlet v neznano Preddvor - Planinska sekcija Preddvor vas vabi na Izlet v neznano, ki bo v soboto, 4. novembra. Odhod bo ob 7. uri iz Preddvora. Prijave po tel.: 040/260-930, 031/625-874 in 041/747-717 do petka, 3. novembra. V Lenti Preddvor • Društvo upokojencev Preddvor obvešča svoje člane, da jeza nakupovalni izlet v Lenti, ki bon. novembra (organizator DU Naklo), prostih še nekaj mest. Če bodo prijave, bo odhod tudi iz Preddvora. Će bi se izleta udeležili, takoj pokličite številko 25 51 069. h 22. stran » KAŽIPOT, OGLASI GORENISKI GUS petek, 27. oktobra 2006 ► 21. stran Na Marti nova nje Preddvor • Društvo upokojencev Preddvor vabi svoje Člane na martinovanje, ki bo 14. novembra, odhod bo ob 7. url v Ormož {ogled tovarne sladkorja, oljarne v SredISČu ob Dravi, Jeruzalem, Svetinje). Prijave sprejemajo poverjeniki, v društveni pisarni pa v ponedeljek, 6. novembra, ob 9. url. lOanj • Društvo upokojencev Kranj vabi 14. novembra na turistični izlet z martinovanjem v Slovenskih Konjicah. Odhod posebnega avtobusa bo ob 7, uri izpred Creine. Prijave sprejemajo v društveni pisarni od 2. novembra dalje do zasedbe mest v avtobusu. Od Litije do Čateža Šenčur • Turistično društvo Šenčur v soboto, n. novembra, ie do Čateža • vdbi na pohod po Levstikovi poti od podoživite z Levstikom Čar Martinove sobote. Skupne zmerne hoje bo od 5 do 6 ur, Odhod avtobusa bo ob 6. uri izpred pošte Šenčur. Informacije in prijave z vplačili zbira do četrtka, 9. novembra, Franci Errin, tel. 041/875 812. Kranj • Člani planinske m pohodniške sekcije kranjskih upokojencev vabijo v soboto, 11, novembra, na pohod po Levstikovi poti • od Litije do Čateža. Hoje bo 5 do 6 ur. Odhod avtobusa bo ob 6. uri izpred Creine. Prijave z vplačil sprejemajo v društveni pisarni do lO. novembra. Terme Ptuj in martinovanje Kranj • Društvo upokojencev Kranj vabi 8. novembra na kopalni izlet z martinovanjem v Terme Ptuj. Odhod posebnega avtobusa bo ob 3. uri izpred Creine. Prijave z vplačili od danes, petka, do zasedbe sedežev v avtobusu. Na Ojstrc Tržič • Vodniški odsek PD Tržič vabi v soboto, 4. novembra, na 2139 metrov visok Ojstrc • Obir. Odhod bo ob 6. uri izpred OŠ Tržič. Prijave in informacije do Četrtka, 2. novembra, po tel.: 5971S36. OBVESTILA Dom na Kališču med prazniki Kranj • Dom na KaliiČu bo oskrbovan od sobote, 28. oktobra, do srede, 1. novembra. Krvodajalska akcija Skofja Loka - V četrtek, 2. novembra, in v petek, 3, novembra, bo krvodajalska akcija na Podnu v Škofjl Loki. Vpis in odvzem krvi bo med 7. In 13. uro. izrezovanje buč lučk Podvin - Na Vrtnariji ReŠ v Podvinu bo danes, v petek, ob 17. url prireditev za otroke. Delavnico z izrezovanjem buČ bosta m <1 občina skofia loka Na podlagi RS, it. 110/2 Škofi a Loka . tn . I . č ena Zakona o urejanju prostora (Uradni list popravek) in 18. in 86. člena Statuta Občine RS, 5t 37/95}, je Občinski svet Občine Škofja Loka na svoji iS. redni seji, dne 21. septembra 2006 sprejel: SKLEP O javni razgrnitvi In javni razpravi predloga sprememb in dopolnitev ZN za obrtno cono Trata, kot dela ureditven^a območja P>/2r Gorenjska predilnica, Lokateks, ECP. 1. javno se conc Trata, ca. Lokateks, predlog s a ureditvenega (Ur. L RS 44/98 in dopo nrtev 2N za obrtno ia Pi/2, Gorenjska predi ni- . 43/03) 2. Predlog prostorskega akta bo javno razgrnjen od 13. 11. 2006 do 13. 12. 2006 v pritličju Občine škofja Loka, Mestni trg 15 v času uradnih ur. . n V času javne razgrnitve bo na obravnava v sejni sobi občine 10.OO un I a Loka. na lav- Pisne pripombe in predloge na razgrnjen predlog podajo zainteresirani na naslov: Občna Škofa Loka, Poljanska cesta 2,4220 Škofja Loka za oddajo pripomb poteče zadnji dan javne razgrnitve. 5. Ta sklep se objavi v Uradnem listu Republike Slovenije in Gorenj $kem glasu. Škofja Loka, 21 Številka; . 2006 1 Župan Občine škofja Igor Draksler. 1. r I vodila Maja Kolar in Matjaž Erker, Nožke prinesite s seboj, buče lahko dobite na vrtnariji. Delavnica na temo čarovnic in ples Kranjska Cora • V hotelu Kompas bo od 27. do 31. oktobra potekala otročka delavnica na temo vsakič ob 15. čarovnic. V nedeljo. 29. oktobra, se bo ob 17. uri začel ples s čarovnicami za otroke. Od 2. do 5. novembra se bo ob is tih urah nadaljevala Še delavnica na temo borovških Čomp, PREDAVANJA Osupljive najdbe Kranj • Druitvo prijateljev Sv. pisma vas vabi na predavanje Osupljive najdbe v Gimnazijo soboto, 2$. oktobra, ob 9. url. iJntca 9, ki bo jutri, v Komunikacija z mladostnikom - (ne)mogoče Kranj • Zakonski In družinski inštitut Krog tako kot lansko eto, tudi ietos prireja Večere za starle In zakonce v Gimnaziji Kranj, Večeri so vsak ponedeljek ob t8. uri. Vstop je prost In se nI potrebno prijaviti. Vsi naslovi so objavljeni na zd i-k ro g. s i - V ponedeljek, 30. oktobra, ob i8. uri se bo začel večer 2 naslovom Komunikacija z mladostnikom -(ne) mogoče! KONCERTI Koncert Veteranskega pevskega zbora PoljČe ' Veteranski pevski zbor OZ WS Radovljica -Jesenice pod vodstvom pevovodja Franca Podjeda vabi na tretji samostojni koncert domolju , narodnih in ponarodeiih pesmi. Koncert bo v petek, 27. oktobra, ob 19. url, v dvorani Centra za obrambno usposabljanje v PoljČah, Nastopila bosta tudi Harmonikarski orkester glasbene šole iz Radovljice In letošnji pn/i glas Gorenjske Darko F'eterman. PREDSTAVE Slonček z rožnatimi ušesi Kranj • Danes, v petek, bo v Kricah Kračah ob 17.30 nastopilo lutkovno gledališče Iz Bolgarije, MM Tetares. Z lutkovno igrico Slonček z rožnatimi ušesi. Predstava je v slovenščini, KOMEMORACIJE Žalne komemoracije ob dnevu spomina na mrtve Kranj - Območno druženje borcev In udeležencev NOB Kranj obvešča občane, da bodo slovesnosti potekale: v pe- RaoTriM jeicn^.«OO.^igl^MftC^mia, JVVH^ Gorenjska 96 MHz RAD O Z A RADOVEDSE Svet lavnega zavoda OSNOVNE äOLE ŠENČUR PIpanova cesta 43, 4208 ŠENČUR razpisuje delovno mesto RAVN ATE L J A/ RAVN AT E LJIC E Kandidat mora za Imenovanje na funkcijo ravnatelja izpolnlevati splošne zakonske In posebne pogoje, skladno z Zakonom o organizaclfi in iinanciranju vzgoje in izobraževanja - ZOFVl (Uradni li$t PS, št. 98/05 • uradno prečiščeno besed Kandidat mora Imeti pedagoške, vodstvene, organizacijske in druge sposobnosti za uspešno vocfenje zavoda. Izbrani kandidat bo imenovan za 5 let Predvideni začetek dela je 1,3. 2007, oziroma skladno ssoglasjem ministra Pisne prijave z dokazili o izpolnjevanju zahtevanih pogojev, dosedanjih delovnih izkušnjah, s kratkim življenjepisom ter programom oziroma vizijo razvoja ter dela zavoda za mandatno obdobje pošljite najkasneje v 6 dneh po objavi razpisa na naslov Svet zavoda Osnovne šole Šenčur, PIpanova cesta 43, 4208 Šenčur. s pripisom "NE ODPIRAJ- PRIJAVA NA RAZPIS ZA RAVNATELJA/RAVNATELJICO", Vloga bo še veljavna, če bo na zadnji dan roka oddana na posti kot priporočena Kandidati bodo prejeli pisno obvestilo o izbiri v zakonitem roku, NOB na pokopališču; stolp ob i8. uri tek, 27. oktobra: v Mavčičah ob n. uri pri spomeniku NOB; na Orehku ob n. uri pri spomeniku padlim borcem in talcem; na Primskovem ob 16. uri pri spomeniku pred šolo; v StražiŠču ob 16. url v spominskem parku; na Kokrici ob 17. uri pn spomeniku padlim na pokopališču; v ponedeljek, 30. oktobra: v Kranju ob i6. url pri centralnem spomeniku evni skupnosti Vodovodni spomeniku v ŠoHijevem mlinu; v Preddvoru ob 16, uri pri spomeniku prt stari šoli; v sredo, 1. novembra: v Podbrezjah ob 10. uri pri spomeniku pred šolo; Coričah ob lo. uri pri centralnem spomeniku padlim borcem in talcem; v Zabnici ob 10. uri pri centralnem spomeniku padlim borcem In talcem; v Šenčurju ob n. uri pri centralnem spomeniku padlim borcem tn talcem; v Cerkljah ob n. uri pri centralnem spomeniku NOB; na Zgornjem Jezerskem ob 19. uri pri centralnem spomeniku NOB. Radovljica • v Begunjah: i. novembra ob io. uri v Dragi pri spomeniku, ob n, uri v graščinskem vrtu; v Lescah 30. oktobra ob 16. uri na Žagi; v Ljubnem 27. oktobra ob 10. uri pri spomeniku; v Radovljici 30. oktobra ob i6. ur vrtu; na Siedu 1. novembra ob lO. uri na pokopališču; v Gorjah 1. novembra ob 9. uri na pokopališču; v Bohinjski Beli 1. novembra ob 9.30 pri spomeniku; v Bohinjski Bistrici 31. url pr centralnem spomeniku poleg Doma Tomaža Godca: v Ribnem 1. novembra ob grajskem ra ob i6. spomen 9.15 pri ; v Kropi i- novembra ob 15. uri prt spomeniku; v Zasipu 1. novembra ob 9. uri na pokopališču. Kranjska Gora • Kranjska Gora: v petek, 27. oktobra» ob n. uri pn spomeniku NOB na starem pokopa išču, nato ob cerkvi pri spomeniku žrtvam prve svetovne vojne; Dovje: torek, 31. oktobra, ob ^s^ uri pri spomeniku žrtvam prve in druge svetovne vojne lesenice • Planina pod Golico: v sredo, 1. novembra, ob k. uri pri spomeniku; Jesenice: v sredo, i. novembra, ob 9. uri v Spominskem parku na Plavžu; Koroška Bela: v sredo, i. novembra, ob 10. uri v Parku talcev na Koroški Beli; Blejska Dobrava: v ponedeljek, 30. oktobra, ob 16. uri pri spomeniku ob Gasilskem domu; v torek, 31. oktobra, bo ob n. uri koncert Pihalnega orkestra Jesenice- Kranjska Gora v brezovem gaju na pokopališču. Žirovnica - Breznica: v sredo, 1. novembra, ob 14. uri na pokopališču Skofja Loka - v petek, 27. oktobra: na Hotavljah ob 12. uri pri spomeniku NOS; v Leskovici (polaganje venca) pri spomeniku NOS; v Gorenji vasi (polaganje venca) pri spomeniku NOB; v Škofji Loki ob i5. uri pred Domom ZB NOV; v nedeljo, 29. oktobra: v Dražgošah ob 10.30 pri spomeniku NOB; v ponedeljek, 30. oktobra: v Železnikih ob i6. uri pri spomeniku NOB na Trnju; v sredo, i. no» vembra: na Trebiji ob 9. uri pri spomeniku NOB; v Po» Ijanah ob 9. uri pri spomeniku NOB; v Žireh ob 10. uri na pokopališču na Dobračevi; na Godešiču ob 10.30 pri spomeniku NOB; pri Svetem Duhu (polaganje venca) pri spomeniku NOB. NAGRAJENI REŠEVALCI KRIŽANKE AC LOVŠE Geslo nagradne križanke AC lOVit se glast: NAJVEČJA IZBIRA TOYOTINIH TESTNIH VOZIL NA ENEM MESTU, in kdo so prejemniki nagrad? nagrado - vikend uporabo TOYOTE CO-ROLLE prej me I erica Zadražn i k, Milje 8a, 4212 Visoko; 2. nagrado - vikend uporabo TOYOTE YARIS nove generacije prejme Tone Jevnikar, Visoko 743, 42U Visoko; 3. nagrado - kapo in ma^ jlco TOYOTA prejme Anton Luskovec. Godešič S, 4220 Škofja Loka. Nagrade Gorenjskega glasa prejmejo: Milka Prem, Rtbno, . grupe odredov 4260 Bled; Tončka Benedik, Strmica 3, 4227 Selca in Marija Zalta, Srednja vas 42, 4267 Srednja vas. Nagrajencem iskreno čestitamo! NAGRAJENCI NACRADEN KRIŽANKE VIESSMANN. ki je bila objavljena v Gorenjskem giasu 29. septembra 2006.nagrado: kolesarsko torbico dobi Katarina Zamik, Moste 103, 1218 Komenda; 2, nagrado: majico dobi Boris KokoŠinek, C. V. Svetina iS, 4270 Jesenice; 3. nagrado: CD Slovenija pa dobi Matjaž Ko-kalj. Studeno 26,4228 Železniki. Nagrade Gorenjskega glasa pa prejmejo; Janez Rajgelj, Žirovnica 106, 4274 Žirovnica; Ivan Bu-kovnik, Begunje 83, 4275 Begunje in Vera MejaČ^ Pot v Rudnik 15,1241 Kamnik. NACRAJENO NAGRADNE KRIŽANKE VtESSMANN, kt je bila objavljena 6. oktobra 2006.1. nagrado: majico prejme Helena Kramar. Dovje ti2, 4281 Mojstrana; 2. nagrado; kalkulator prejme Franja Kovač, DobliČka gora 14/3, S340 Črnomelj; 3. nagra* do: CD Slovenije predme Meta Mezek, F ran ko vo naselje 147. 4320 Škof]a Loka. Nagrade Gorenjskega glasa pa prejmejo: Ak>jz Kobalj, Ševlje 34, 4227 Selca; Sabina Uranič, P$ata 4, 4207 Cerklje in Franc MejaČ, Cankarjeva 20, 4290 Tržič, •'TSR*! f GORENjSKl GLAS petek, 27. oktobra 2006 RADOSTI ŽIVLJENJA infoig) e-glas.si 23 o h ro vt Boris Berc.ant minut, kar [e odvisno od sorte. Pripravljamo ga lahko na Clavnati in listnati ohrovt, številne načine. Surovega ki je lahko tudi okrasne nara« ve, sta bližnja sorodnika ze-a. Pri ohrovtu je glava za razliko od ostalih vrst zelja lahko uporabimo za solate, zelo priljubljene so tudi ohrovtovj zvitki, polnjeni z mletim mesom. Zelo oku- veliko bolj razrahljana, Usti sen je tudi v močnih juhah pa so bolj ali manj rebrasti in in enolončnicah. Kot priloga nsdcodrani, kar ie odvisno od je okusen v kombinaciji s pa- radižnikom, gobami in krompirjem. sorte. Poznamo zgodnji, jesenski in zimski ohrovt. V nasprotju z robustnim zimskim ohrovtom predsüvljata pe^enice z ohrovtom zgodnji in jesenski ohrovt režite na osmine in ji odrežite kocen. Natö ohrovt dobro bolj nežno vrsto zelenjave, ki še 15 minut. V krožnike položite po eno rezino pop>eče- Za 4 osebe potrebujemo: 8 operite in blanširajte 5 do 10 nega toasta, jih obložite s si-velja med sladokusci za pra» peienic, eno glavo ohrovta, eno minut v slanem kropu. Do- rom in prelijte z juho ter po-vo delikateso. Po barvi, ki se čebulo, 5 dag pancete, 4 žlice bro odcedite. Gorgonzolo strezite, razlikuje glede na to, kdaj bekgß vinskega ki*;a, sol in po- zdrobite z vilicami in jozme-ohrovt pobiramo, ne more- per mo prepoznati njegove ka- kovosti. Barva ohrovta je šajte s kislo smeuno ter ohrovtovi zvitki drobnjakom. SoÜte m popo- ^ govedino In gobami Ohrovt operite in ga razre- prajte po okusu. Namastite med temno zeleno (pozni žite na kose velikosti 5 ali 6 ohrovt) in rumenkasto zele- centimetrov, olupite Čebulo pekač in vanj nadevajte ohrovt, povrhu polijte sirovo Za 4 osebe potrebujemo: 4 lepe in vdike liste ohrovta. 40 no (zgodnji ohrovt). Zimski in jo sesekljajte skupaj s pan- mešanico ter jo potresite z dag mlete govedine, 4 žlice ohrovt je bolj aro matičen, četo. Sesekljano čebulo, mandlji. Narastek j)edle 10- masla, jo dag Šamplnjonov njegov okus pa je tako ime- ohrovt in panceto dajte v po- 15 minut, oziroma toliko (ali drugih gob), 2 Šopek mlade novani tipični okus zelja. V nev in prepražite, nato do- časa, da dobi zlato barvo, ga čebulice, 2 stroka Česna, 20 dag prodaji je glavnati ohrovt dajte klobase, predhodno na- precej pogostejši od listnate- luknjane z zobotrebcem, pri-ga, ki je predvsem na last- lijte kis, solite in pokrito ku- narežite in še vročega postrezite. skute, 2 žlid drobno naribane- ga parmezana, 2 žlid sesekljanega peteršilja, sol i« sveže nem vnu gojena dobrina, hajte 45 minut ter pogosto ohrovtova juha s sirom '^letpoper. Pri nakupu izbiramo čvrste premešajte in po potrebi do-glave z neovelimi zunanjimi dajte vodo. Ko je jed kuhana. Za 5 oseb potrebujemo: 3 žli- Ohrovtove liste na hitro listi, pri listnatem pa tako ali jo preložite na krožnik in pos- ce oljčnega olja, i stsekljano Če- blanširajte v slanem kropu. bulo, S dag na kockice nareza- V večji posodi na maslu prene slanim, 2 sesekljana stroka pražite sesekljano čebulo, česna, 1 kg ohrovta, I mesne mleto govedino, na kocke juhe, 5 tankih rezin Čimbolj narezane gobe in česen. Ko aromaličnega sira. 5 manjših' se vse skupaj dobro prepraži, tako videz pove vse. Listnate- trezite. ga čim prej porabimo, glavnati pa se v hladibiku zavit v ohrovtov narastek folijo ohrani tudi do dva tedna. Pred pripravo najprej odstranimo ovenele liste, glavo s sirom Za 5 oseb potrebujemo: 2 kg ter popečenih rezin toasta. sol solite in popoprajte ter ohla- dite. Primešajte skuto, parmezan in peteršilj ter s tako ohrovta pa operemo. Če ga ohrovta, 25 dag gorgonzole, 20 in sveže mlet poper. želimo narezati na trakove. dag kisle smetane, 3 žlico droh-ga najprej razrežemo na štiri no narezanega svežega drob- V veliki posodi, na olj- pripravljenim nadevom nadele, odstranimo kocen, njaka. 4 žlice mletih mandljev, čnem olju prepražite čebiilo, polnile ohrovtove liste Ln jih nato pa vsako četrtino razre- soi. sveže mlet poper, malo žemo na trakove. Upoštevati masla za pekač. moramo, da se ohrovt ne slanino in česen. Dodajte očiščen in na trakove nare- trdno zavijte. Zložite jih v posodo, zalijte s kislo smeta- zan ohrovt, pokrijte in dušite no, pokrijte s pokrovom in sme kuhati predolgo, duši- Z ohrovtove glave odstra- pel minut Zalijte z juho. so- dušite na majhnem ognju mo ga lahko največ 10 do 15 nite zunanje lile in popoprajte ter kuhajte 20 minut. ZELENO CVETOCE (gor Pavlič Nešpija Danes pa vam predstavljam staro slovensko okrasno drevo, ki je bilo že skoraj pozab-Ijeno, včasih pa ni manjkalo Oktober se nagiba h kon- v nobenem vrtu. To je neš- cu, vrtovi se počasi pripravljajo na počitek. Rože so od-cvetele, pridelke smo pobrali in tudi dnevi so že občutno plja. Plodovi na hitro spominjajo na marelice, vendar Imajo veliko značilno muho, liste pa zelo temne in deko- krajŠi, večeri pa dolgi in po- rativne. Neiplja je majhno li- Časi se bomo poslovili od vrt- stopadno drevo, ki obrodi sa- | nih opravü. Marsikateri vrtičkar obču- deže trpkega okusa, ko pa se | zmediio, so sadeži zelo aro- dežele, kjer so jo najprej sadili kot okrasno drevo. Pio- duje svoj vrt in sadove svoje- matični. Pri nas Še dolgo na- trebno škropiti pred boleziu-ga dela vse leto. Marsikdo zaj niso vedeli, kaj početi s mi in plodovi so tudi zdravil-tudi reče, da je najlepša roža plodovi, v tujini pa so zelo ni. Drevo je zimzeleno in za- dovi imajo okus po mandelj-V vrtu polna jablana in letos cenjeni in tudi do trikrat radi tega je v Primorju tudi nih s pridihom vanilije, doje bila letina jabolk res dobra dražji od jabolk. Včasih so okrasna rastlina. Vonj cvetov zori v tem času In ko jih obe- in obilna. Marsikatero jabol- jih v starih nasadih sadili ko je dobilo svojo aromo z je- bolj za okras, plodovi pa, ker )e prav omamen m spominja na mandeljnove cvetove. remo, jih pustimo, da se zmedijo. Iz njih izdelujemo senskim soncem. Jablana je niso vedeli, da so užitni, so privablja veliko čebel. Do- marmelado in likerje. Ker so tudi slovensko drevo in pravi kar segnili na drevesu. NeŠ- movina nešplje je Kitajska, nešplje uporabne tudi naj bi imel v vrtu pije ne napadejo nobeni od koder so jo razširili v Ev- zdravilstvu, iz njih izdeluje- posajeno vsaj eno jablano. Škodljivci, zato je tudi ni po- ropo, največ v sredozemske mo sirup proti prehladu. KUHARSKI RECEPTI Zavas izßira Damca Dolenc Tedenski jedilnik Nedelja - Kosilo: kokošja juha z zelenjavo In vllvanci, svinjske zarebrnice na žaru, pečen krompir, ocvrte bučke, mešana solata, jabolčna pita; Večerja: Siroici rezanci z baziliko in sirom (gavda), paradižnik s kaprami In oljkami. Ponedeljek • Kosilo; ričet z zelenjavo in govedino, pečena jabolka z orehi in medom, sok iz korenčka In jabolk; Več«rja: polenta s kajmakom In dušenimi bučkami, bela kava. Torek - Kosilo: krompirjeva juha s korenjem, rižota s telečji-ml kosci, endivija z jajčno polivko; Večerja: posebna salama, zeliščna skuta, sveža paprika, zrnati kruh. Sreda • Kosilo: česnova juha s kruhovimi ocvrtki, pražena mlada goveja jetra, pire krompir, rdeča pesa v solati: Večer- ja: jabolčni narastek, jabolčni sok. Četrtek * Kosilo: goveje srce v omaki, njoki s parmezanom, solata iz kitajskega zelja; Večerja: ajdova kaša z gobami, sadna kupa s kivijem In stepeno smetano. Petek • Kosilo: prežganka, orada po tržaško, blitva s krompirjem, mešana solata, trdi flancati; Večerja: krompir v oblicah s soljo in kajmakom, jogurt. Sobota • Kosilo: zeljna juha s krompirjem in kranjsko klobaso, jabolčni zavitek; Večerja: pizza s šunko in sirom, jaboičnik. Jabolčni narastek 6 dog rnasla ali margarine, 6 dag sladkorja, 2 rumenjoko. 2 Žemlji, molo mleko, 4 dag orehov, malo naribane limonine /u-pinice, 2 beljaka, 60 dog jabolk, 7 dag sladkorja, cimet. 7 zavitek vanliir) sladkona. Surovo maslo, sladkor in rumenjake penasto umešamo. Dodamo v mleku namočene in ožete žemlje, naribane orehe in limonino fupinico: nazadnje narahlo primešamo trd sneg Iz beljakov. Polovico testa vlijemo v namazano skledo oz. pekač za narastke, potresemo z olupljenimi, na listke zrezani-mi jabolki, in s sladkorjem, ki smo ga zmešali s cimetom in vanflinom. Zdaj jabolka pokrijemo z drugo polovico testa in pečemo pri 180 stopinjah približno 45 minut. GG ^^^^ oäasi 04/?01 42 47, e*P0ŠT»' mdiioaij^^.gUi % WMW QOteniskiqUs 9 UČILA Best Oelik Založba s prepoznavnimi knjižnimi projekti razpisuje nova delovna mesta: ►RAČUNOVODJA Zahtevani pogoji: * znanje izdelave poročil za DURS. AJPES. CURS. BS * dobro poznavanje SRS in davčne zdkonoddje * VI. ad VII, stopnja izobrazbe in 3 leta delovnih izkušenj ► GRAFIČNI OBLIKOVALEC im/« Zahtevani poboji: ^ ustrezna izobrazba in delovne Izkušnje Ponudbe posljUe v 8 dneh na Učila International, d.o.o., Tdič, Cesta Kokrlkega odreda 13, 4294 Križ«, zaposl^e^ucila n\ ROCIA HURA VIKEND ZA DVA na Rogli 17.09. ' 27.10.2006 in 05.11.-26.112006 Hotel RoeU 30.000 SIT / L2S.19 ( Horel Planja 35.000 SIT /) 46,05 < VUjote»« o 3 OMbč 2i pü]pnuB(1, ^u1f^4nJe v bazoiu m uvni nj Ro^i, Lk vožn].i po MARTINOV VIKEND ZA DVA z domaftrai marcinovimi dobrota/nx itemun lo 12. n.200b) JESENSKI NAJEM Vile Terme Zreče 05.11.-25 II 2006 APT 2+2 3.dni 5-dni 7. dni 33.200 ;i3s54 50.900 2\2A(i 66.200 APT 4+2 srr/c 37.300. i$5,6S 57.800.241 JO 75.700 315.89 VUjoicno: HAjon ^Airnu^. ki>pAn]e S0% popust pn ftbitku Iprodaja cC (do 11 2006) Izkoristite ugodnost do 18% nižjih cen PričeU seje 1. predorodaja smučarskih vozovnic ROGLA - KRVAV Tel.: 03 757 6000,01 23 29 264, www.www.rog]a.$i 24 OGLASI, MALI OGLASI i nfo @g-gla$. si GORENJSKI GLAS petek, 27. oktobra 2006 C« KD Javni yidd Slovenija 74 k\j1turn9 Mjdvrwr Otn^ocod KR AM J, www.ckfl SOBOTNA MATINEJA CMtuie: lutkovno gleđališ^d Haribor MROŽE K DOBI OČALA Sooot», 28. oktober 2006, ob 10. url, v Prešernovem 6le<}«MS£u ♦ Gorenjski Glas (S^v illfi NAGRADNA IGRA ZA NAROČNIKE ZA ljubitelje LUTK Nagradno vstopnico za jutrišnjo predstavo v Prešernovem gledališču prejme Grega Flajnik. Nagradno vpralanje za vstopnico za predstavo 4. novembra: Katere lutke so vam bile do sedaj najbolj všeč^ Odgowej važim im«rgm ir piitmkom, poirtirn nulmom in nsroäiiSto Swvillw poiliit? n& narotf KW^g'elK « na nnlov Gor«ri($ki «iss. U^oco Krani do srede, 18 >a2006. Nagrade Cankarjevega doma Vstopnici za ogled koncerta Drugačni občutki, ki bo 2. novembra, prejme ANDREj JALEN z Bohinjske Bele. Vstopnici za ogled enega od filmov v oWlru 17. LIFFe pa je žreb dodelil JANI OSTER M AN z Luž. te http: OBČINA KRANjSKA GORA OBČINSKA UPRAVA Oddelek za okolje in prOStOr Kolodvorska ib, 42Z0 Kranjska Gora 04/5809 800, fax.: 04/5809 Sz4, direktni tel.: 04-5809 821 občina.kranjska-gora.si, e-pošta: o bei na (g) kranjska-gora. si Sv. 350S/i-4/2006-8P Datum: 25.10.2006 Na podlagi 28. člena Zakona o urejanju prostora (Uradni list RS št 110^02,08/03} Občina Kranjska Gora sklicuje: prostorsko konferenco o tretjih spremembah in dopolnitvah Ureditvenega načrta Športno prireditvenega centra (ŠPC) Bezje ki bo potekala v sredo, 08. u. 2006, ob 16.00 uri vs^ni sobi Občine Krartjska Gora, Kolodvorska )/b. Na prostorski konferenci bo predstavljen Osnutek programa riprave Sprememb in dopolnitev Odloka o ureditvenem načrtu po rt no prireditveni center (S PC) Bezje v Kranjski Gori (Območje urejanja Kranjska Gora - Porentov dom, z oznako KG R4), ki je objavljen v Uradnem listu RS št, 17/2002 in v Uradnem vestniku Gorenjske št. 1/2005. Namen pn/e prostorske konference je pridobitev priporočil, usmeritev in legitimnih Interesov lokalne skupnosti, gospodarstva, nteresnih združenj ter organizirane javnosti v zvezi s spremembami prostorskega akta. Udeleženci prostorske konference, ki predložijo dokazilo, da za- , društvo s i drugo pravno osebo, iahko in usftieritve vpisni stopajo organ, organizac na konferenci podajajo sv0)a priporoči ki ali ustno na zapisnik. Pripravil; Boštjan pri stavec, dipl. var„ vodja oddelka ŽUPAN: j u re Žerjav, prof. OBČINA ŠENČUR Kranjska cesta n, 4208 Šenčur, tel. 04/2519 loo, fax. 04/2519 111, e-pošta: obcina@sencur.si VABI LO na 1. prostorsko konferenco za i2delavo prostorskega reda občine Šenčur Na podlagi 28. člena Zakona o urejanju prostora (Uradni list RS, Št. 110/02, 8/o3-popr. in 58/03-Z2K-i) Občina Šenčur vabi na 1. PROSTORSKO KONFERENCO za izd^avo prostorskega reda ob-6ne Šenčur. Prostorska konferenca bo organizirana v poneddjek, dne 6. IL 2006,2 začetkom ob 13. uh v sejni sobi Občine Šenčur, Kranjska cesta\\. Namen prostorske konference je pridobitev priporočil, usmeritev, edlogov in legitimnih interesov lokalne skupnosti, gospodarstva in Interesnih združenj ter organizirane javnosti pred začetkom Izdelave prostorskega akta. Udeleženci prostorske konference, ki predložijo dokaziJo, da zastopajo organ, organizacijo, drvštvo ali drugo pravno osebo, lahko na prostorski konferenci dajo svoja priporočila lr\ usmeritve v zvezi s pripravo prostorskega akta v pisni obliki ali ustno na zapisnik. Osnutek programa priprave prostorskega akta je na vpogled do 6. 11. 2006 na Občini Se/idur, Kranjska cesta 11, 4208 senčur, delovni dan med 8.30 in 12. uro ter na spletni strani Občine Šen-Čur, h ftp://wvAv.sencur.si/. Številka: 035-2)/06-1 Datum: 25.10. 2006 ŽUPAN OBČINE ŠENČUR Miro Koželj LOTO Rezultati 86. kroga . TO. 7. 12, 22, 30. 31, 3$, 36 in 1$ Lotko: 7. o, 3, y. 2, 4 Predvideni sklad $7 kroga za Sedmico: 177.000.000 SIT Piedvideni sklad 87. kroga za Lotko: 72.000.000 SIT WWW.CORENjSKICLAS.SI Mali oglasi tel.: 201 42 47. 201 42 49 fax: 201 42 13 i^ali oglasi se sprejemajo: za objavo v .30. in za obidvo v •v. do petka od ponedeij 7 -15. ure. II nepremičninskd» dfužbd i Zevnikova u) Strrtg .rjeva ut 8, Krant. td 041/? 47 523.04/2; )62 S90 HlS€ PRODAMO ŽELfZNIKI, Log, rtovc^dnja, III. gr. fezd,ttoris 10*12(P (P*N*M), \000rrM zefnlji$£3 ob gozdu, m robu naselja. Cena:29MIOsit (121.01$ EUR). a, let. 1992,1B0 mi bivaln« površine * klet, odlično vzdrtevana, na 550 ms Možnoit menjave za slanovan« v Kraniu, cena; 60 MIO s2 v pritličju objekta, obn* leta 2004. samostojen vhod, kli* matie takoj na voljo, cena « 1131.802,00 SlT/m2 (550 £UR/rr>2)^ Hl$& prodamo: I BESNICA: 30 let staro hi^o na* parceli 960 m2, HlSa Ima klet, pritličje, nad> siropj« in podstreho, vsaka etaža 90 m2. ločena je garaža ms in manjla ibrurvarica, cena = 48,0 mio SIT ' (200 300 £UR). HRASTJE: stan. hrSa I21. do, velikosti 11,90 X 8,60 m, na parceli 637 mz, klet, pritličje in nadstropje, hifa je pr«na, cena ■ 58, 7 mio SIT (245 000 EU R). DRULOVKA' stan. hiša stara 45 lel, za dvodružinsko hi$o. stan, povriina 270 rnz« velikost parcele 1.000 m2, c«n& = 55,0 mio srr {229.510 EUR). RADOVgiCA: v bližini mesta, nov^jenaslan hISo • dvoj^kv Izmeri 65 mz v eni etaži, tri etaže, v 2006 adaptirana, najnovejSe parcela $$3 m2, poleg ie lo^en ob* garaža, cena ■ 95,7 mio SIT .000 EUR) VELESOVO: stan, hiia Ictmk 1979» cca, 8$ m2 na etažo (K, P, N in podstrešje). parcela 681 ms. dva lojena stanovanja, cena • 44,0 mio SIT {183.608 EUR). $ENCUR: stan. hiia, letnik 60, uporabne površine 200 ms, obnova v letu 2004, (Zdelana kl^, pritličje in mansarda, parcela 900 ms. cena ■ 45,0 mio SIT (187.78^ EUR). VIRMANE: stan. hi$a vel. 9x11 m, (klet. pritličje in mansarda). parcela 320 m2, letnik 1965, obnovljena leta zooo (streha, fasada, okna. vrata, tlaki), cene - 49,5 mio SIT (206.559 EUR). V bližim TRŽIĆA stan. HiSa s tlort-som 10.S0 X 12 m. staro 30 let, na parceli 700 m2, ima stanovanje cca. 100 mz v pritličju in nadstropju, pnmema za dve družini, hiia je pod* kletena in izdelano podstreho, cena » 48.0 mio SIT 1200.300 EUR). ZEMMI^^ Prodamo: Ba$elj: stav parcela $00 m2, cena = 17.973,00 SlT/m2 (75 EUR/m2). Mač«: stav. parcela 1186 m2 po ^9.17^0C SIT (80 EUR/mz} in v nadaljevanju parcelo 33S mz po 2,396.00 SIT {10 EUft/rrrz). Coriće: stav. parcelo 998 mz po 23.964.00 SiT/m2 (100 euR/mz), Stiska vas pod Krvavcem: slav. parcelo m2 za počitniško hišico. cena = 22.765 SlT/m2 (95 EUR/m2). CTANOVANfA: Prodamo: CORIĆE: trisobno v pritttčju hlie $1 m2. klet 8 m 2. terasa V4 mz In 34 m2, vrt 227 m2. obnovljeno leta 2002. cena « 27,0 mlo SIT (112.669 EUR). TRŽIĆ, Bi strica: trisobno 125 m z v pritličju hiie, cbr^ova 86, cena ■ mio SIT (91,804 EUR) KRAN], Vodovodni slelp: trisobno 71,73 m2 v 4,nad., obnova delno Z005, vsi priključki, na vol/o po do« eovoru, cena ■ 27.0 mio SIT (11Z.S69 KRAN}, Planina' dvosobno 60 ms v 9. nad., letnik 75, cena - 22,50 mio SIT (93.890 EURJ. KRANf, Zlato potje: trisc^no 79.6 m2 v visokem pritličju 2. nad., obnova aoo3. cena ■ 28,5 mio SIT (118,928 t'ker ncpremiCMIMC ftFAL HrtkJt svrr RE tmoja haan| NAIuli^ 12 AOOOhmAß^ Tila 04f2^^^4^oo cm^i. kranj^svet^neprerpicnine.Si ://M%vw.svet*neprt m i20 EUft) do 46^.666,34 SIT EUR}/m2. OgluHe s* v Mil pisarni od poneddjb do Četrtka od S. do 17* ure, eb p^ih pa od S* öo 16. ur«. TR^ - Bistrica: dvosobno, 65,04 m2, . 4./^.. vzdrževano^ v$eljiv0 fe* bruarja 2007. Cena mio SFT (89.7^8 EUR). Krsnj • bTcžina centra: dvo^bno rrian* sardno, v več&la novanjski hiši, $3.43 m2,11950, vedeti p^novljer>o. Cena igmio SIT (79.286 EÜR)^ l^nj • Pianina I; a, L19761 parcela ni2, p garaža, vrt. bn^nancai v nasefjii hll Hi$a ima gabarit K * P 4 N 4 neizdelano pod* sireKo Cena 48^5 mio SIT (203AS6 Kranj ^ Zgornje Bitni« polovica stano* vanjske hi!e v nadstropju, trisobno v veiikostr 95,6 mz, L 1957, brez balkona^ parcela 250 mz^ garaia, parkirišč ie. vseljivo takoj. Cena 24 mio SIT JSO Kranp ob Zadružni in Jeenčevi ukl na voljo Se ana enota nepodklete« nega dvojčka (120 mz stanovanjske povrilne in 257 rn2 zemljlSČa) m ena enota podkletencga dvojčka (ISS ma stanovanjske povr&ine in 255 m2 zemljilža}^ zgrajeno do tretje, podaljšane faze^ Cena prvega jo 39 mro SIT (162764 EUR) drugega pa 43^2 mio Sn (180411 EUR), KUPCI NE PLAČAjO PROViZIJE. tentun 182 m2, v zahodnem delu m* selja so naprodaj tri tl&>e enodrutin* «ke hiSe. zgrajene do 3. podaljšane faze^ Hile so podkletene, klasično grajene, z dobrim izkoristkom prosto* ra in zasebnostjo posameznih enot lz dnnne sobe imajo izhod na zelenico, vsaka hiia ima tudi balkon in nadstre* iek za dva avtomobila. Parcele merijo od 29) do 372 m2. Cena: 43 mio SIT (180*000 EUR]* Kupci ne platjo pro* vizije. ZEMgiiĆE prodamo Podvin' Moini«: ma. sonćna, rav* na parcela pravilne oblike v območju okacijskega nairta novega naselja enosta no vanjskih Cena 23^964 SIT/ma (100 EUR). Moic 1009 mz» ravna* ozka parcela z direktnim dostopom po asfaltirani cesti. Podeželje, lep razgled, S km iz Kra^ n)3 proti Smledniku. Cena 26*360.00 srr (110 EUR) /mz- • V^^et 478 mz, stavbno zem* Ijiiie, ravna parcela^ sončna. Cena 33.550,00 SIT/mz {140 EUR/m2) ^ t^ka • Sv. D^h: zazidljivo zemJji$-če. cca. 700 mz skupaj s cesto, ravno. Cena 31*153,00 SIT (130 EUR) /ma. ODDAMO pesbvni prostor Zgornja Besnica: 80 mz v kleti hfše kot skladišče* lahko preureditev v pisarne« L i993r san^tarifei cca. )Q par* kirnih mest Prevzem lakoj. Cena 70*000,00 S1T na mesec + stroška {292 EUR). wvirw*svet*nepreniicriine.&i I 9 OA-NI GA NI, d.o.o., Vlfakzrieva ulka 107 (OPC Šenčur), 4208 ^nfur : 04/e5-i 7-199, 04/26-17-198 e-poita: infb^nepremicnirie-gani*si HIŠE ŠENĆUR, prodamo zelo lepo in svetio vrstno hiio, kf stoji na 266 mz zemlji^ ča, stanovanjske ^rš^ne 240 m z, kompletno opremljena s kakovostno opremo, s terase izhod na zdenico. p^kleterUf garaia. zxbalkon^ vsi pn* klju^kl, CK, vseljivo takoj. CENA* 70.C00.000,00 srr (292.104,82 EUR). ZEMgi^ niŠKA VAS, prodamo sončno zazidljivo parcelo z razgledom v dohno, 530 ms, elektrika v bližini, prevzem mo2en takoj* CENA: 21.OS8,33 Srr/nu (88 EUR/mz)* 8AŠEL],zazidl|ivo zemljiiče v amen >522 mz, elektrika in voda na parcela, predem možen takoj. CENA: 25.152.6k44 SIT (104960 EÜR)* VIKEND POl/ANSKA DOUNA ^ POD)ELOVO BRDO, p/odamo podkleten zidin vikend z leprim razgledom na sosednja tko^el^ ika hrrbovjd, stanovanjske pov^iine 127 ma > pomožni objekt (dn^amtca) 6mx3,5m, 1m2zem1|ida, K + P + M, star 6 let, VSI pnključks, CK • trda goriva, terasa, kompletno opitmljen, vseljivo takoj Vikend se nahaja na m^rn^ lokaciji, 10 km do smu oddamo v komplet ali po delih (lastni vhodi), ćajna kuhinja, sejna soba, server soba, primemo za ra^rulružko Vil pri čtalecprisotflosb nadeb. CENA KUPIhiO V Kranju z 0^0 okolico, nujr>o kupimo enosobno ali enosobno stanovanje s kabinetom v izmeri cca. 50 n>2, za nam že znanega kupca. KRAN) - OKOLICA najamemo poslovni prostor v izmen cca zoo m2 za avto* mobilski salon, z urejenim parkiniiem* CENA: po dogovoru Namfi6>ih bkadjah kupimo već Ni in zazidljivih parcel r^zlićnih welikostf in dirrterutj^ za nam že znane stranke. KRAN1*OKOLiCA, nujno kupimo eno- hiSo na cca 500 mz zemifiiča, za n^m ie znano stranko, do cca. 47 mio* SIT* v^ww* nepremicr^ine^gan^si GKoHl^'ot Mlinska ul 1, Maribor. PE Trf i«. Ste Marfe Aux Mines 9/a eiefon. 592 5949, 030/30 20 11 STANOVANjA PRIZMO TRŽtČ ' center, enosobno. 38^94 mz. II./3+M, v celoti obnovljeno 1. 2006. Cena^ 12,6 mio sit (52.579 EUR)* KRAN) • mesto, dvosobno, 63.2 mz* II./4, l*i* 1958, z balkona razgled na Šmarjetrio goro, potrebne obnove. Cena 20 mio sit (83458,52 EUR). KRAN) * Pfaniria L di/osobno^ 70,26 mz. III/4 li^ 1974« vzdrževano, odprt pogled Ceru 24*$ m» sit (102^36,69 EUR) KRAN)* Pianina I dvosobno, predelano v trisobno, 73,22 mz, pritlt^je, itrij, l*i* 1978. Cena: 27 mio sit EUR). tfSCE « trisobno* 60 m2 v mansardi scanovanjske vile, obnovijerw v cdoti I 2C02, terasa 18 m2, vrt nadstreJek za avto. Cena: 26,5 rmo sit (110.582.54 EUR). T10)Č • trisobno, dvoetažno, 74,85 mz, kM. terasa 2005. Cena: 23*7 mio sit (98898 EUR). KRAN) • Huje, triinpolsobno, 115. m2, M/2, obnovljeno, ga crij a, 21: Cena: 36 mio sit (150.225,^4 EUR). HIŠE PROTAMO BRiTO? PRI KRANjU ^ dvostan. hisa v sldopu dvofSca, lil* gr* Iva, cca* 250 mz biv. površine, parcela cca. 500 m2. Cana: 35.9 mio sH (149808 EUR). POOLjUBEL) • dv«5tan hiSa. 360 rr>2. star^ovanfi popolnoma izdelani, Nii maofka samo fasada, parcela 696 m2, L 2001. Cena. S9,7m^ Sit (249.123.69 EUR) PARCELI PRODAMO tANCOVO * 3 zazidljive ^rcele» 676 ms, 679 ma in Ko$o m2. Cena: 21.567,6 srt ZALOC PRI CERKLjAH - zazidljiva parcda. ina katen stoji brvalna brunarH:a. 530 m2j ravna, sonina. Cer^a: T6f7 mio srt {69.688 EUR). PODtjUBEg • zazidljiva parcela, 716 mz, ravra sonina, pravokotne oWrkc* Cena: 22765,80 sit/mz (95 EUR/ma). VIKENDE PRODAMO MORAVSKE TOnJCE« Prekmurska vas, vrstna hi$ica, 37,82 m2 v dveh etažah, atrij, IJ* 2005^ opremljeno, bližina fgrii& za golf Cena: 12 mro srt (50.075,11 EUR)* Moien tudi kratko* najem* naimaniza 1 teden. # GORENISKI GLAS petek, 27. oktobra 2006 MALI OGLASI 25 mp PROJEKT * n «M» Tel.: 04 20 43 200 GSM: 031 5t1 111 PROOAMOr KKAN] • Rvifru^i mz, $./7 nad. l«o izg. 1979. bliiina poŠte, u^o» ctna. Cena: 95,560,00 SUR (22.900.OCO1OO srr). SCNCUR^ famostojfid hi^a, 170 m:, pare. 900 mi, obno^j«na I 04* dobra tckscija, vredna ogfeda. Cena: i&?.78i,67EUR (45 M OKOUCA PREDDVORA: brvd nr vikend 60 mx P^M. ptfc. m2, L 83, čudovit raz* gled Cena'146 05241 EuR (3S MfOSfT)* KUPIMO: Omeboe stanovmie z dv«ma kabin*^ »ma v firžj^ fiadstropju v Carso^^ero a i enosobno do EUR v Kran|ii ali ik. Lob. hiio v Kraniu m oM»d de 2CQCQ0 SUR (47.928.000 SIT) C610TN0 PONUD&O N£PREMIČNIN MAJDOi HA NAil SPLfTNI STKAN t 4 wotradnj«^ aMC^CiJt^ Mrvmiii^me ve n u m.». Bfitof 4j, 4000 Kranj litfija AvenufT^&i NAKUP Zg. BKnjCi Visoko^ Miljei za resne küpee ridemo sazidljive parcele cca* &00 m2, $ prrključki na parceli* če te odločate za prodalo^ nas prostm pokličete KranK Vodovodni stolp, iščemo eno* PRO DA) A Knnji Župančičeva^ prodamo trisob* no iUAOvanje i kabinetom, mansar^ da/2, brez balkona^ zelo svetlo^ razgibanOi opremljeno, sUro cca* zo lete ccna: 36*00»000|00 s it. Knnjf juriič^a, prodamo dvosobno stanovar>jer 55 mzi ]. 1951. obnovi* jeno. mansard no, s P P, cena* 19.000*000,00 Sit* wvrwivenum.si , d* o« Ori nepremičninska družba, Sirilarieva ulica k, Telefon: 336 73 70 S-poSta: Interne): wsviA^.fessLsi STANOVANIA PROOAMa KRAN) • ćifte Ir^sobn^npvogradnja ZO05, 76.00 mZi VSI priključka cena J2.800*000|00 Srr (136 S7I197 EUR) PREDDVOR: enosobfto stanovanje v pri« tličju manjie^a bloka. 41,55 ma. I* izg* 198). n»d$rreM za avte, uporaba zeč* njavnen cena 22.000.000,00 SIT ' BLED ^ v atpskm bbku ibrisobno sta^ j novanje^ 53 mz, L nadst, I > cena 44.333.000,00 SIT {185.000 EUR ^KOP^A LOKA: dvo&obno Stanovanje, V* nadstropje, 55.10 m2, c«na ZO.000.00O1OO SIT (S34S3.S2EUR)* KSiAN}: obnovijeoo stanovanje v stano^ vanjski hiSl. U* nadstropje, 60 mz, 19.000.000,00 SIT (79 225,^9 EUR}. KRAN) «canteR dvosobno, $6.eo m2. v star>oyan|ski Htii, IL nadst7<^je, vc^oti obnovl^nc 2006. C«na 19.000.000,00 SIT (279.28^00 EUR)* SKOF)A LOKA • Frankovo nas^ dvo* sobno, VIL nadstropje, k izgradnje 1992, VSI pnUj^kji cena 26.500.GOO.00 SIT {>10.^2,00 EUfi) HI^E PRODAMO: KRAN)«PREDO&IJE: stanovanjsko hiJo. brv. povr. 120 mz. I. Izgradnje 1963. 0^ n^ljenal 2002^ remlji$č^ 939 mL ceno SS^OOOpOOO.OOSIT {229511 £UR). PODRECA; stanovanjska hiia* riovofrad* nja, podalfiana lil. gi^bena fu^. tri et» že (KtP^M), izmera 153,^4 ma. zemJjiiče 249.90 m2 4 71 m2 dovoz do hiie. Cerra 39 500 000,00 SiT (164*8)0.57 EUÄ). SELŠKA DOLINA«v bl^Sn^ Serilke pbnir>9 prodarno surejSo b^slru hiie, Tomz povr, netzdelsrta mamarda. I czg. 1923.1 2003 v cetob obnovr^a streha, zernijisča 334 mz, cena i^coodco^ooSrr (62593.89 EUR)* 80H. BELA: poJovico dvostanovanjske h^še {dvosobrK>stanovanje z balkonom S4» 43 mz ^ poi kleti na zemfjiSČu 305 mz^ 1. izg 1974, cena 22.000000,00 SrT(gi.8oi37£UR)* POSlOVNin^OSTOft STUAliiCli poslovni prostor) • sUadii ča,vizm€ncca 300,00 m2+16^00 mz parkiniča, vieljrvo takoj « najernnma 4.00 EUR/m2 ^ stroški. ww^.f^ssl.s domplan »oMzarčerrtig, rtopwrsMn» ^ trtof^ett^ d.d. tovtbM^laiM 14 041/e47'439 tel.: 20 68 700 CTANOVANjE PRODAMO Kranji Vodovodni stolp «dvos^no «k kabinet. pntL, v izmeri 50.4 mz^ leto izgr* 1962^ prenovljeno 2003, lastna centralna na plm, TV, triefen, oprema po dogovorUi cena 24 mto SIT oz 100.150,00 EUfl; vseljivo apni 2007; Krtn^ Planiru lil • itinsobno, lil. nadstr^ v izmen 90 mz, leto izgr, 1985. prenovljeno soc^ CTna54.S m© SfT BJR); Kran), bližina avtobusr^e postaje, enosobno v prrtFl^u star^ie stanovan^ jske hiSe, v izmeri 45 m2, z vrtom, samostojen vhod. garaža, klasično ogrevanje, leto izgradnje T938, cena 19.8 mio srr (S2.623.93EUR). možnost t^ za poslovno d^avnost alpsk bloki, dvosobno 4 k, II. rod* «r., v izmen 72 m2, L c^. 1989, cena 43.2 mk> SU (180 27040}; Sed^alpskr bk>to. dvosobno, IL nadstr^ v izmeri 53 ms, 4* izgr. 1989. cena 3I18 mio srr (132.$99,04) STANOVANjE • APARTMA PRO- DAMOAU ODDAMO V NAjEM: Krviplo Con-središče, dvesobm 4 K, lil. r«đst,i£mefe4449m2, zxspalnica, dnev* na soba, kuhinja, kopalnica in shrambo v Ueti opremljeno, CK. kabek^a TV. tetefbrv leto izgradnje 1986. cena 34,5 m« SIT (143.965,94 EUR) ali oddamo v na|em za obdobje 12. 2006 «3. 2007. cena 16 090 srr (66,76 EUR) na dan. ^ANOVAN^E WDAMO V NAjEM: Kranji Gkdk». trisobno v stanovanjski hiSi, L izgradnje 2003, mansarda v izmeri 135.00 ma, v celoti opremljerw, CK, ICTV, telefon, pc4cf d parkirni prostor, sprotno plačilo, ena varičina, cena srr (650,00 EUR) + Woikl HI^E • PRODAMO fibna Knr^ * 6ritof! irc^ * novogradnja, na parceli velikosti 17^ mz, uporabne površine 140 mz zgrajene bodo do po^ dal^iane 1)1. gr. hzs, pntlk^ kuhinja, jedilr>i* ca, dnevna soba. WC shrirtiba. pr^soba (5S m2), v nadstTDp^dve oboiki sobi. nia. kopalnica ma), podstrešje * možnost dodatnega prostora * 25 m:. Hiie bodo s toaso in balkorvom, op^ne predvidoma na pTin. Vsaka hiia ima in parkirffa mesta in vrtove: 35* 4S ii^ 95 ^ Predir^n rok prevzema kciw septembra leb 2ocć Cer>a Al ■3^.7^ 956,00 SfT {i4ix)0).00 EUR); A2 • 32489.911,00 srr (135.578.00 EOR),A3B3498^)6.(» SfT (14^ 010,00 EUR) ODVježevMjuienvcenorkiipeene pbä pro^jfc CtMf na Gorenjskem, pritlična, dorba 12x11 m2. na parcel m^ leto iz gr»dn)e ^992^ 39 m\o SIT {161744,11 KnM% Planina, dvojček na parceli ve* Ifkosti \77 mz, uporabne stanovanjske povriirw 1^3 mj, kleti gar^^ CK, iepo virdrževana. leto izgradnje 1992. cena 4t mio srr (171.089,^ EUR). Lđhov^ pntličru, dvostar^ovanjska, v iV* gradbeni fa2^ tlorisa 220 rru, na parceli velikosti 500 mz. voda, ^ektnka, CK, 1*1^ fon, grc^nicai pripravljeno (udi za pnMruŽek na kanafizactjo. garaža za dva avtomobila Leto izgr cena 6s.000.0CC SFT (271.24O1I9 POSiOVNI PROSTOR ^ PRODAMO KfBnji Planina lil. priti* v izmeri 26 m2 za lrgovir>o, leto izgradnje 1986^ cena 8.5 m 10 SIT (35469.87 EU R): Knnj, StrBŽii&. v^ko pmlt^je. v izmen 209 mZi }eto Izgradnje 1974, delr>o ob^ twifCM 2C02. lastno par4(irii£e 30 nu, za trgovino air podobno dejavnost, cena mk> fOSLOVNI PROSTOR • OOOMO V MJEU: $kcp^Lola,l nadst7..izrTmi25m2elete 1990. za psamei mcscöia na^ni* na 299.5^,00 srr (t*250,oo EUR) in stroiU m 3S m2 v pritit^u, leto izgr. 1990, Z2 mimo d^avDosl mesečna lUjemnina li8.)S3,CO Sn (494.00 EUR) in stroški; SKLADIŠNI PROSTMI • PROIZVODNE HAL£ * PRODAMO * NAJEM Stegne pri velikosti boo mz. sterost 30 lei feto izgradnje 1975, ceru ntsrriio srr (4694^,1$ EUR), rriožnost tudi najema ^ cena 1 m« SIT/mesec * sbo^i (4172,92 EUR mesečno + srroiki)* PAPCEIA • PRODAMO Britef • Vog«, v izmen 4^0,00 mz, cena i4cn&940iOO SfT (sS.soo.oo EUR) in 45I1OO mZi cena >4.050.093.00 SIT (58 630,00 EUR); Bfiüna zazdijiva, v i^men 746 mt cena 26,8 rnio SrT (111.900x0 EUR); javomeäa Rort nad |escn»camr, v izmen 759 mz, r^a parcdi elektrika in tele^Dn, son^, dostopz javne ceste, geodetsko odr^ena. celoinazazidljK^t 6b^ od avtoceie, sna 9 mSo srr (37 556.33 EUR); Skolp Lola - Poljanska doHna (Gorenja vas) v izmeri 764 mz, lepa, sončna, cena 10,5 mio StT (43.816.00 EuR). PARCELA ZA VIKEND • PRODAMO: Cvenfska, Srednja v4s pn Conćah, v oticti 403 mz. cena 9 mio %n {37.556,33 EUR), posebej doplaök^ za že izdano ^beno dovoljenje m r\aät ti izdelavo brunarice. PlfeivK»* BiSirica nadTr^Čem, v)zrr>en t.097 m2, cena 6.5S2.000|00 SIT {27466.19 EUR). STE V DILEMI PRI KATERI BANKiVZrrt KREDIT? LAHKO VAM SVETUJEMO IN UREDIMO možnost NAJEMA! TnpieAHnvestKjani, KjOfičevac 12 tel.; 04/20 28 405, mob: 040/521 660 www.h it r i KR E DIT.co m NEPREMIČNINE STANOVANJA PRODAM ENOSOBNO. stanovanje z vrtom v večstanovaniski hiži v Stražf^u pri Kr?* nkj, « 041/271-099 DVOSOBNO, stanovanfe. 651 m2. Trač Oeleljica, 4, nad.. JV le^a, vsi on-Ulućki« I. 81, vpis v lu^jlgo v postopku, (pža. Klet, cena 21,5 mto srr (69,717,90 eUF», Tra*J f>eppem^^ ntne g. « 01/436-01-21, 041/630-046 tocstu/ V 30. dneh prodamo vašo nepremičnino 04/23 44 080,041/626 581, 041 /3M 896,041 /734 198 ^ 24ur/dan ^^ nepremicnine^r3st.sr DVOSOBNO, oprgniljono slanovan^ v Šhofil Loki, 56 86, klima, CK. KTV, velik balkon, cena 23.5O0.Q0Q KRANJ, neboličnik, 4 z«n tudi najem. • 04' 1 /e02^95 DVOSOB^JO. sUnovanje v hlsi aJi st»* rejio hi&ico Mtrebno obrhove 2 nekaj zen^ljisea od Podljubelja do Kranja (okoHžke vasi), ^TfRISOBNO. stanovanje (2^2) v nekem bloku ali hiio (dvojček, vrstna) v Kranju ali oko ici. ODDAM ENOSOBNO, star>ovanfe, 34 na BiedUi visoko pritficje, prenovljeno. pre$lo hinjs, kfvaJnica s pralnim str^doi. pned-plačilo, oekadifcem. panj bm otrok ali samskim, ITD NEPREMIČNINE, d.o.o. maistrov tfic 7. TEL* 04/23*SM20. 04V755-296, 040/204-661» e^po^ta: itd.napremicnine^sr^Lnet www.itd*plus.si DVOSOBNO, stanovanje v Skofjj Loki vsefiivo i novembrom, • 031/248- bOOUT^ V LJUBNEM, ugodno odOam dvosot^ r>o opremljeno stanovanje a predplac^ om sestih mesecev, s 600^ la TRISOBNO, v hi$i, pnlltfje, stanovanje coa. 100 m2. vse repo opremfjenoi ^ parMri&će. ADSL, gos. . prespi lahke S oseb, . DO 16. uri HI5E PRODAy HIŠO, z BntolUi lepa m s HIŠO, Kranj. 240 m2. vfslna, končna« samostojna lokacija, v relenem pasu, mimo naselje I « 040/845-883 . gr. fazi. HfŠO, Žetežniki okolica v novogradnja 2004, na sončni parce ob robu gozda, prikliuiki urejeni HiSO, liL gr, laza. na Gorenjskem, v Dliiini Škol|e Loke, * 04/614^0*5? RADOVUlCA m?, P M m nekaj zemifisca. vsi sn, Caöez • Ing. 040/307-137 . Upnica. h«o 150 I kleti. I. 03, 375 mi i. Cena <2. m^o d.o.o.i Uubliana, KUPIH VSEUtVO HIŠO, dO 20 mjo SfT, oko- ica Naklega ali ODDAM LOQ. v Poljani dolini, vanjsko ^iso odflam, fi POSESTI PRODAy BITNJE, pri parcsto z Br^db^nitn dovo gradnjo sta n ovanjske m hišei 600K1S KRIŽE. ZBZ. parcelo 750 mi. sončrva, ieprftzgled, cena 11.600.000 SIT. Ča* dež * ing, d.o.o.. LJubljanai 9 040/307-137 031/451-822 4009419 V KASEUU, Voge zazidj^o pareelo. 16.8 mio $rr 01. inf. na Obcinr 100 v ve ikost 508 m2, 130 EUR/m2, Vec uf, « 04/25-1^ KUPIM KRANJ « OKOLICA, vecje kmelijsko 031/451-822 POSLOVNI PROSTORI ODDAM KRANJ, center, oddamo pisarno 18 m 2, v prvem nadstropju, cena 23.000 snVmosec (»OCM. 9 040/989-937 KRANJ, center, oflcJamo (okal v Ju< 22 m2, vhod a utce, klima, carta 60.000 srr/mesec {*DOV}, » 0000426 MOTORNA VOZILA AVTOMOBILI PRODAy ALFA ROM&O 14S 1.3, I. 129.000 km, kovinsko zelen, dobro ohf3nJen, cena: 380,000.00 SfT, « CM1/861^S5 M0M90 ALFA ROMEO 2.4 JTO SW kđravan, vsa C Drema, servisrra Knjiga, 9 04t /752-001 ODKUP. PRODAJA, PREPIS, rabhe- n\h vozit, gotovinske paolo. Avto Kranj, d.o.o., Kranj, Savska 34, Kranj, 04/20-11-413, 041/ 707-145, nQUS2 ASrrOMOBlU, odkup nih vozil, prepis, Mepax, 4000 Kranj. 8 oacio, uredimo d.o,o., Planina 5, 041/773-772 eoaero» CITROEN EVASION 2.0 enoDrr^^Sto- reo, I. 98, 143.000 km. klima, ABS, cena: 980.000,00 Sn. 56-9d FIAT FUNTO 1,2 SX. I. Ol, 1, lastnik. Ulma, vsa oprema, ohranjen, 9 FIAT UNO 1.0 Flflg, I. 96, tOO.OOO km, ceriar 60.000,00 SIT. FORD ESCORT 1,6 16 V, 126.000 km, rdeče barve, ohranjen, 031/577.732. Qabriisa šoovm (aOCpQir^K eW0yPr«pfWn»k 10,4202 NMo PRODAJA IN MONTAŽA: - amofiizerji ^mo^t min serviS v02ii - aviooDtika Vie /a podvozje s^Oi^il • Izpušni sistemi kaiaii^mon^ .Si FORD ESCORT CLX, I. 94, reg. do 5/07, rdcće Darve, lepo ohranjen, cona DO Qcgovonj, 9 03l/£02*208 FORD FIESTA J t, I. 94, 120.000 Km, t. Jastnik, 9 04/518-e0-75 80001«! FORD f dogovoru. ESTA 1,3 SX, I, 93, cena pc eooflGso MERCEDES-BENZ SLK, 93.000 km, 230 compresoi*. rumen, vsa oprema, cena: 2.750.000,00 SIT, 041/413-413 BC093U CLIO, I. 91,153.000 Km, reg. cer»: 105.000,00 SfT, 28 S PEUGEOT 206 1.1.1.99. 3v. 78,000 km, servisna knj. Cena 970.000 SfT. 8 041/239-456 R CLI01.4 RT. I. 95, S vral, servo, el. paket, zelo oflranjen, »041/707-050 «OOM?? RENAULT 5 FIVE, I. 95< reg. celo leto, bele barve, dobro ohranjen, ugodno« 9 041/503-222 eco«34? RENAULT CUO 1.4 16 V, I. 02, kilma in ostafa oprema. 3 vrata,, cena: 1.220.000,00 sn*, 9 041/725-225 «00^0 RENAULT LAGUNA RXE 1.8, I. 98, 121.450 km, AC radio, alu ^attsća, klerra platišča 2 ztmskJmi gumami, 1. astnik, servisna knjižice, lepo ohra- njen. cena: 1.190.000,00 Si 041/647-497 ŠKODA FEUCIA 1.3, I. 01, poškodovana sorsdaj levo In levo zadaj, cena t>o Oogovonj, RADOVLJICA • LANCOVO. prt^dam ohranjerva več ..... nih. leoa ŠKOOO FAVORIT, I. 93, 85.000 Km, 1eoo ohranjen, n^ gume, nekaj doda^ kov, 1. iasmfk, «r 04/533-01-68 acce?« VOLKSWAGEN PASSAT 1.S T, L 9ß, In Renault mešane 1.6, RN, I, 96 lecto 041/518-218 VOLKSWAGEN SHARAN 1.9 TD , I. 05, 29.000 km, vsa oprema, 130 KS, srebrna Kovinska ban/a, 7 sedežev, 9 041/624-521 VW JETTA, 1.83, 150.000 Km, 1. lastnik, reg. do 7/07. neKaramboliran, dobro ohranjen, 9 031/306-54O «ocmm VW POLO 1,4 16 V. hlghlfne. I- 02, 40.000 km, 1. las!., vsa možna oprema, 9 041/78-70^0 VWPOLO 1.4,1. 01. rdeče barve, pnn lastnik, odfično ohran^n, 9 041/777-439 6Ö00230 ZASTAVA 128,1. 88. 57.000 km, modre barve, r^g. 5/07, 1.lastnica, gara-žlran, nezaleten, odlično ohranjen, cena: 170.000.00 Sn, 3d4 MOTORNA KOLESA PRODAiV TOMOS AVTOMATIK, s Mpini, nere- gistnran, ugodno, 8 040/733-426, po 17 uri WM91B AVTODEU IN OPREMA PRODAM 4 GUME. s ^tlšči, 175/70R13 rabljene en mesec, cena po dogovoru. 8 04/572-19-68 4 JEKI^NA PLATIŠ&A. za octavlo 1n okrasne popove, • 051 /32^569 4 ZIMSKE, ir> 4 letne gume dim. 155/70/13 ter prtljažnik za ZX. 9 040/640-856 «OO9Mi KOVINSKA PLATli^, za Ra( bravo -brava, 9 04/512-24-46 Kiov»4 NOVE, zimsko gume $ava Goodyear matador različnih dimenzij 30% cenile, « 041/612-645 «OMM? ZIMSKE. In alu platišča t9S/65Rl5, 4 kom za VW Golf, 2IMSKE GUME, Sava na platiščih 175/70/13, « 031/666-461 dO(»«? KUPiy SPREDNJI OOBUAČ, S Fičota I. 73, z vgrajene odbcino gumo, dobro plač^ to, 9 040/431-634 KARAMBOLtRANA VOZILA KUPIM POŠKODOVANO VOZILO, tudi (otet- ka - ponujam največ, takojšen prevoz, • 031/770^33 TEHNIKA Ml KDO PODARI, še delujoči BTV po rr^ožnosti s lelatekstom, 942, zvečer SQM3?e STROGI I IN ORODJA PAODAM VARILNI APARAT, Varex 135/14SA, malo rabljen, ugodno, 9 04/25-31-0S7 GRADBENI MATERIAL QRADBENI MATERIAL PRODAM 1 m3, brestovih m 2 m3 Brezovih plohov, B 04/513-31-87 eowMi OOKUPUJSMO HLODOVINO, hrala. bukve. Jesena ter smreke, 9 04/5i> 60-220, 041/63^46 ocmn« SMREKOVE, jesencMj, 5 cm. doJ 5 m »n 6000427 3NEGOLOVCE, za Bramac, iz nerjaveče Dk>ćevtne, 1,5 mm. 600 kosov. SUHE, borove plohe, 9 031/624-552 «onus SUHE, smrekove desks. • 041/341' 632 KUPIM ODKUPUJEMO, smrekovo hlodovino, plačilo takoj. Verea. d.o.o., 9 04/25-51-209. 041/665-360 eoofti34 PODARIM STEKLO,v memo za top^e očiščen 1 150*220 crr* pri- ali opečni zidak. fer KURIVO PRODAM 6UK0VA, drva. 9 040/127-409 8UK0VA. ORVA, 9 041/827-940 BUKOVA DRVA, 20 m3. cena 10.000 SrT/m3, Lajie. 9 04/514-62-57 6CC9391 ORVA, bukova, mešana 1n brezova, lahko razžagamo, možna dostava, 9 eooiu4 ORVA, bukova In mešana. 9 041/519-468 LESNE, bnkete za Ku^vo, ugodno, 04/33-31-646, 040/SB-74-25 toet^M LESNE BRIKETE, za kuijavo. 8 NEKAJ METROV, suhih brezoviK devno ve, sir, 2.5 m. sobo v barvi buk- SEDEŽNO GARNITURO, etabu^ejem in loteljem ter dva samostojna fotelja. cena po dogovoru. PODARIM TOALETNO OMARICO. umivaintK irt straniščno GOSPODINJSKI APARATI PRODAM HLADILNIK, In pomivalno kopito ugodno, 9 04/531-66-70 SUSiLNI. in pralni stro^ Gorenj», «OMS ZAMRZOVALNO, skrtnjo 300 I Gorenje In zamrzovalno omaro 270 i Gor^ nje. ugodno, S 031/647.918 eco«33i OGREVANJE, HLAJENJE_ PRODAM ele. bc^ SeWiolux, star dve Ml 9 04/23-14-800. popciSan KUPIM PEC, za CK na drva fn kombi transporter a)i podoben m prodam bukova (Jrva, 9 041 /606-765 WH3er> PODARIM STAR KIPERBUŠ. 04/514-12-27 S pečico, 8 GLASBILA LJUBlTEUi FRAJTONAR^CE, želite in igrati inštrument, pok^čite. SPORT, REKREACIJA PRODAM Ž. TEKAŠKE, smuči, okovje, Alpina čevlje št 41, enkral rabljeno. 26 MALI OGLASI, ZAHVALE infi>^g'gias.si GORENJSKI GLAS petek, 27. oktobra 3006 tri kolesa. E>ony m dva rro$l90o mapo af posani^, 04/204-53^. po 18. ui PODARIM mešan ca. n>ea bernskim jn nenv ikim ovćariem. starega 3 leta, 9 031/386>533 ucfi4ii dva ćrno-bela. rrtlada mucka, 1» 041/334-217 liĆEM tri, miade ignve mucke. 9 031/619-629 šoemxu KMETIJSTVO KMETIJSKI STROJI PAODAM odjema lni k, ^laže, nakladalno pn* konico men9eiem razmetovainik silaie, tandem prikolico 6 ton, silokon>dain mengeld m zgra 041/275-170 nik m. pvjhalnik, 9 leleskoocti h do^ns mco, puhalnk 2a 280. ac^jso amazcne, sentiia-tcrzasu^ie sona rt tandem cccm^, c41/275-170 KUPIH traktor, univerzfll, šlofe ali zetor, od lastnika, plačilo takoj, 9 031 /245- PR1DELKI PflODAM 0,5 ha, silaine korjze in drva • hrast, resen, gaber z dostavo in t razrezom. 041/760^01 beu, jedini in kmvu fotrtvr, rriožna dosta-04/25-51-366. 031/58&^ euč£, različne velikosti. vil ran, sp 4 (lüm4l^ ooero. uiezan 041/347-507 hlevski gnoj, BO»«23 domaća. jen ka • ugodno, 9 04/533-00-21 raun hruške in jabolka, jesenska m za osmrico van nudrtio m kterkuti, cdxmje 3, got*. 9 jabolka, kvalitetna, p>'inc, hudo 1 (on 041/747-623 , kfdeiija trži6. jabolka, hruäke, liiošl, jabo(čni kis, suho sadje m svi?te zelje, ki ga ludi naribamo, matl^ovc • jeglič. podbrezje 192, «04/633-11-44 6cs09u5 jabolka, vošćenke in bobovec po 20srt/kc. «04/2s2-27-59 ocpusm? jabolka, raznih »ol. jabolčni mošt, kes, krmni krompir. hiaše 34, lesce, 9 031/336-569 ooo6m7 koremje. za knr^o, rdečo peso, pet-er&l|inmed, 8 041/517-551 somssz krmni, krompir, 9 04/26-71-2ö7, krmni, kniimpir. 8041/756-761 eumjt» krmni, krompr, rtfečo 040/522-070 m 6000i*0 krompir. ni. ft i desire. ci<$tfa m kmv lepa jabolka, siarih son. kis. žganje, ft 04/514-72-94 e«i93»4 FORME t2 ŽABNICA trgovina v$ezaotlk)ke in _ odrasle DO - 25 ® PRODAJA RABLJENE OTROŠKE OPREME mošt, 110 sft/l 9 0590/12-905, q4l/395>422 neškropuena. jabolka za pi^ela- vo m hlevski gnoj brez zaganja, ft 04/204-65-35 w09v7& neškropljena. domača jabolka, raznih sort, torkar, više niča 13, 04/572.s2-23 neškropljena. ^xj^a. st^ oarmcö, 9 04/2S«l-76a ocouu neškropljena. za mcćt. cei« ft • neškropuena 04/531-80-66 prodam ječmen, 9 041/347-607 rdecl in be r. seno, goveje, bahrano v kockah, z doslevo, ft 031 /2 76-930 suho sadje, krhije. ft 031 130 varaždinsko, zelje v rdeči ledifni ler krrrni beli m 8009 sitt varaždinsko zeue, 2a kisanje, zelje, varaždinsko in houindsko .todi naribam ler krompir za ozimnico, Zah-nk:a 61. ft 041/37&>911 «coo»i zimske hruške, m iabojka, razna, ugodno. « 04/255-11-71, 051/410-138 VZREJNE ŽIVALI PRODAM bikca, knžance, 041 /865-753 staroga m tedne, 9 ikca, simentalca. 04/25-22-74 9 (n tedne. jarkice, riave. 9 in pe(eiine. piščance bele, za zakol po ceni 250 stt/kg n kokcš pmjaamo vsak detavrd^ od 8 -17.11%, sot)«acde.-l3 ure, pe-ruirina^o gaapertn, moste 99 pn k> rriend). p0n4,žret>čk0,ft03i/734-554 »xcm prašiče. od 25 do 90 kg, globoč-nik, vogije, letališka ulica 7, telico, simentalko, brejo 7 mese-04/25-61-631 fico»«7 teuco, no. 9 8 mesecev »n pol, pa^ teličko. Staro lodni, češnjevek 12. ceruie. 9 031/525-931 teličko, simentaiko n eno ćb tor čb tikcs, san 3 mesece, teličko, simemaiko, 031/309-731 ataro in mese- žrebeta, 041/627-940 7 mesecev, ^£b}čko, s^ leb in pd. težko pnblz-no 380 ka. ft 04/57-25-224 KUPIM bikca, simenialcd an druge mesne pa&me 1OO do i30 kg, ft 04/25-31-162 «oouio bikca, simenlalca, ne, ft do 3 ted- brejo teuco, ii brep n^ado k/»io, s- 04/51 -4^096 accmie mlade, pašne iager«^ za zat^ do cca. . 031/827-094 sooft» odkupujemo, mlado tike, kr^a, teleta. telička, simentalca. 14 dni. ft 04/255-12-07 10 dO več, aimaniak^ev od 200 do 300 kg. 9 04/25-21-695 OSTALO prešamo mošt, Uai|ovc - Pod' 192, PRODAM hlevski gnoj, ufeian, kvalileten, brez iaganja. možnosi dostave za vr-rtčkari©, 9 04/232-64-26. 040/345-260 komat, za vprego po^ m^rabien, ODUUBfi mlečne kvote, 9 031/22s-476 mlečne kvote, 9 041/37s-3s0 plastično, in leseno kad za namakanje »adia, 9 051/808-995 mcose; vrtni orobilec, alko 1600. s 04/514-12-27 KUPIH premijo. za 3500 plačilom, za kravo dojifjo ali menjam m(ečnifi kvot z mol m do- rastlinjak. 20x6 m. 9 776 mq9311 ZAPOSLITVE NUDIM »ščem panta. aij dekis v goslinstvu. piniar jože s.p.. sv. duh 21, školja loka iščemo natakarja, ah natakanco. zažeier>e izxusnie. go5^lr>a pri kajbrtu. zminec 5. škot^a loka. 9 04/51-26-700 eoodoa» iščemo prodajalca/ko. v trgovini s teksiltom in obutvijo dover v mer-cator ceninj. ul. staneta žagaoa 69. kranj, harjen, d.o.o., frankovo nas. 165. škotja loka, 9 04/51-51-200. 031/676-209 «009290 iščcmo študentko, s deb v ban^, v pcp. času, kan^, d.0.0., cestara brdo 30. okrepčevalnica ml ml, preddvor, nonorarno strežbi, poloče 3, dekle v «C0QID1 nt gonuna s prenociscr mari nšek marian s.p. glavna ccsq 2.4202 Naklo tel. a3 77 722.031/658155 ZAPOSLIMO KUHINJSKO POMOČNICO simpatično, dekle za deb v strežbi zaposlimo, scbole, nedelje prosto, zrno. d,o.o., ßleiweisova^d, kranj, 9 BOMitO« voznika, c hat., v domačem lrar>s-portu in administrativno delavko, ber-nik anton s.p., sp. luša 19, selca, 9 031/628^55 vw»} zapolim voznika. e kategorije v mednarodnem transportu, prevozništvo bertoncolj pavel, na trati 22. 4248 lesce, 9 041/678-336 8coo<03 zaposum voznika. c kat. v mednarodnem irar\spor1u, marco's, d.o.o., zg. bitnje 245, žabnioa, 9 041/633-195 2ap0suu voznika, c irt e kat za vož-np po slopenäi, agp^ mou. d.o.o.. letath ška ul. 37. šei^, 9 041/69&l2vodnjl, memo a8, d.o.o.. kidnčeva 43b, 4220 škoffa loka, 9 04/51-10-400 aockheo koseu dupue d.o.o., zg. 91, duplje, zaposl» delavca izdela in mojitaža raznih kovinskih izdelkov -likovalec kovin. pogoji: tnletna poklfc-na &oja • oblikovalec kovin ali brez do klica, 9 041/619-282 kovinarja. zb delo na stnižnih avtomatih zaposlim. brenkui matjaž s.p.. zasavska c. 31, kranj, 9 041/719-097 «ooesco struoarju. nudimo zanimivo delo, mat. d.o.o., prušnikova ul. ii8. li za določen čas, zaposlimo cvetih ćdfkg. delovno mesto bo prosto v za-čeiku i. 07. zažeter>e delovne ckušr^je, m pogoj. pro^je % kratkim življenjepisom pošljite: cn^tlicama male^. frankovo nas. 6. šk loka Iščemo dostavljavca knjig za območj« Gorenjske. Pogoji: srednJeSoiska Inbrazba, ćpit Kat^nje B vsaj 10 let lasten prevoz, ^rffušnje zaželene. Nudimo: stmt/lativno plaSlo, pribgod-Ijiv dekMii čas, možnost redne zaposlitve, si. telefon, si, vozilo, mm 01/2AZ9 A2Z 31$. ure) ali pošljite pfMnJo z 9vlje- njeplsom na naslov Prelemova druawd.d.»0pekaRlia4a,1000 lJubliane. zaposlimo, izkušenega go. d.o.o.. 041/793-367 , sema-na loko 11, 9 BOMUr zaposlimo avtokleparja, avto močnik, d.o.o., kranj, sntol 162, 04/281-77-04 eow430 zaposlimo avtoučajua, al äefsms za priudtev, a>«) moćr^, d.o.o,, krar«, biviol 162, 904/261-77-04 9x»*3? Mesarstvo Anton Cadež s.p Visoko 4212 Visoko Teiefon:04V62U97 z živilimesnici več mesdliev-prodajalcev zaposlimo avto m ehan i ka, zaželeno 3 leta delovnih izkušenj. avto močnik, d.o.o., kranj, britof 162, 04/281-77-047 eooe«» zaposlimo os eso. z osnovnosol- sko ali poklicno izobrazbo, zaželene izkušnje v llčarstvu, plsr^e ponudt:»« na naslov: glider semce. frane novak s.p , alpska cesla 43. lesce smasm v stražišču, pri kranju fščomo c^ jetno dekje za strežbo v kava baru, ja-keli in ostali d.n o.. benedikova 1. 9 031/764-399 tconfo I&ĆBM v okolici. kranja fsčem deto, pomoč v računovodstvu, sem upokojenka, 9 040/539-744 bom»« duo rolo, išče delo na obletnicah, porokah z zabavno in narodno glasbo, »041/224-907 l&čem delo, pcfdoč, nega tn daižbasta- 040/333^6 ecm?» one man band, «če zaposlitev, igranje na obletnicah, zabavah in silvestrovanju. 9 031/595-163 STORITVE NUDIM adaptiramo hiše. in celdna etano-vanja, uegamatrix, d.o.o.. staretova 39. kranj. 9 041/570-957 mm aleksandra - nova optika, v mercator centru kranjf akcijska prodaja kontaktnih isć - ob riakupu dveh šk^ tel kor\taktnih leč brezplačna tekočina 2a vzdrževanje, aleksandra breger s.p,. 9 04/234 234 2 ali želite, na nchc pebaivai iasacfo n tesan repusč? ugoct»! megamatrix, d.o.o., staretova 39. krari. 9 041/570967 «dssi» aster ik s senčila, ßozman peter s.p.. seryč4io 7, križe, tel.: 59-55-170, 041/733-709: žajuzije, rotoji, rolete, lamelne zavese, plese zavese, komamiki, markize, www asteriks.net bytyq1 skala d.n.o., sinjževo 3a, kranj, izvajamo dela od temeljev do strehe, notranje omete, fasade, adaptacije. kamnito ikarpe, urejanje ir> t1> kovanje dvorišč, z našim ali vašim ma-terlalooi, 9 041/222'741 doos^a? delamo vsa zidarska dela, in adaptacije, notranje omete in (asade z našim alr vaiim matenalom, gr^dbeni-itvo 3a$hi in ostali d.n.o., struževo 9006703 gradbenik rexho, adergas 13. cerklje, izvaja od temeljev do strehe« notranji ometi. vsevr^te fasad, kamnite škarpe, adaptacije, urejanje m tfakova- edvorižč. 9 041/589-996 tooiiv izvajam, vsa barvanje na pušča, nje m ' koral Mil fvo s.p.. de a, fasad, krtft-povrsln In de-prema.d, 179, nawo, izvajamo, satacije dimnikov, vrtanje, zh nuntaža popr^u^ saarih. ruid» ) dimne obloge, dimne kape. nov^ i i. d.n.o., ljublianska 39. domžale. CIRLES. d.0.0n Tupaiiee21.4205 Preddvor. tel.: 041/62W15 Poeek, odkup In transport lesa. Ugodno: odkup lesa na panju. (zvaj/wovsa, hr>»«/64-24-24 r tesnjenje oken in vrat, uvožena tesnila do 30 % pnhranka pri ogrevanju. prepina m prahu ni večt zmanh šan hrup. 10 let garancije. BE & ua. d.o.o., ekalerjeva 6, kamnik, 9 0v83-15-057. 041/694-229 mombi vašo htšo. oblačemo že do zme, fasa-d^stvo GINC, d.o.o., ulca 13, zaluzije, notranje (na veniico, zatemnitev), zunar>je. tarr^elne in plise zavese, screen senčila, izdetamo I montiramo, ftoao senčila, d.o,o.. mavsar-java cesta 46, notranje gonce, 9 01/365-12-47.041/334-247 vk9?i7 ISČEM išče pizioterapevtko, ali študentko fizioterapije za «009M8 iščem, občasno pomoč v hiši in na vrtu, 9 031/s7l->d09 roooa^e iščem izvajalca, za izdelavo 041 /820-437 »^ücfls» IZOBRAŽEVANJE HUDIM matematika, rzika, statistika, n posiovno za v^ sote. enač- ba - IZOBFVZEVAMjE, resiasp. uiljo 67. 9 04/253-11-45, d4v564-991, enaoba.kjesi.gom eeokur vttraž tiffafit, tečal c^ ves doma. uod-ni. enai (ha udeleženca, 4 up, cena40.000 sft, z^erta malenal ft upor^ orocf, izdebd 30 vaš). marko jutwt s p.. Crrvl, prašo 56a. tenasT-, POSLOVNI STIKI krediti Do 7 let, na oset^i dohodek ali pokojnirro, do 50 % obremenitve. KredtLi na osnovi vozila, ter leasing Z2 vozila stara do 10 MOŽNOST ODPLAČILA NA POLOŽNICE. i^lDEN^ TUDI NA DOM! NUM&RO UNO Robet lOjkovec s.p,, Mlinsica uL 22, Maribor T^.: 02/252-48-26, mob: 041/750560,04i/33>-9gi ZASEBNI STIKI ŽEN fTNAPOSftEDOVAL>ilca zaupanje. posreduje za poštene zveze, za vse starosti po vsej slo. mnogo $e \\h jo že spoznalo, naj se vas še večf. 9 031/506-496 ni ml vec 00samotnih, kotc^rater^ po 9iie!ui mavrcna jesett je tu r) lam. 6odi star od 46 - 55 id, dobfosairan, športna ose' üs, da riaš rad na/^vo r voa^ z rrtotoff, atra: MAV1=t}ĆNA JESEN p0tre8ujem pomoč • druž60. pri vožni< in doma za manjša deta, rr/ž, 9 04/20-12-161 IZGUBLJENO, NAJDENO pohodne palice, modr^, pozabife- rte v veširu pod ljut>nikom, prosin>. da vrnete. 9 041/aä&84^ booos'.j RAZNO PRODAM metrska orva, gumi voz ter silazne bale. 9 04/514-11-14 KUPIM č rpa lko. za corona. m ZAHVALA 85, letu nas je zapustil nai dobri mož, oče in dedi Ivo Burmaz 12 Kranja Iskieno se zahvaljujemo vsem dobrim sorodnikom, znancem, prijateljem in stanovalcem, ki so se poklonili njegovemu spotili-nu in ga pospremili na njegovo zadnjo pot. Zahvaljujemo se Bolnišnici Jesenice - Interni oddelek 2. nadstropje, Konuuiaitie-mu podjetju Kianj za pripravo pogreba, pevcem Klasje in za zaigrano Tišino, Vsem imenovanim in neimenovanim Še enkrat iskrena hvala. ŽALUlOCl VSI NJEGOVI ZAHVALA Ob boleči izgubi mame, babice, prababice, tete in tašče Milene Knific iz Ljubnega se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, znancem za izrečena ustna in pisna s sveče. Lepa hvaJa gospodu župniku, zboru, Iskri MlS Otoče in Iskri Medical žalostinke. Hvala tudi vsem tistim, ki ste nam kakorkoli pomagali. sosedom, prijateljem in eno cvetiein ter pevcem za 7jpete neimenovani, a Žalujoč otroci: Peter, Marjan in Ivanka z družinami • I GORENJSKI GLAS petek» 27- oktobra 2006 ZAHVALE info^g-das. s i 27 ZAHVALA Ob smrti n&Se drage mame Ane Zupanec roj. Knez, Mlakarjeva u]. 17, Kranj se zahvaljujemo osebju Doma Pega2 v Rogaški Slatini u skrb no nego v zadnjih dneh, pogrebni službi KomunaJa Kranj, g, župniku Štimu in pevcem kvarteta Škrjanček za lepo opravlje» no pogrebno slovesnost. Vsem sorodnikom, prijateljem in znancem za izrečeno sožaJje, podarjeno cvetje in sveče. Vsem Še enkrat iskrena hvala. Hčerka Punka z družino Kranj, 23. oktobra 2006 ZAHVALA Niti zbogom nisi rekel, niti roke nam podal, a u naiih srcih za vedno boš osla/. Ob nenadni izgubi našega dragega moža, očeta, dedka» tasia in brata Radojice Nenezica se iskreno zahvaijujemo sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za njihovo podporo družini v težkih trenutkih. Zahvaljujemo se za izrečena sožalja, podarjeno cvetje in sveče. Prisrčna hvala govorniku za izrečene besede in ostalim, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti. HvaJa tudi gasilcem PGD Besnica za njihovo nesebično pomoč ter vsem, ste nam kakorkoli pomagah. ŽALUJOČI VSI N|EGOV! SPOROČILO O SMRTI Svojo življenjsko pot je sklenila naša upokojena sodelavka iz GY EPE • Pogonski elementi Marija Jerše m^ena 1937 Od nje smo se poslovili v Četrtek, 26. oktobra 2006, ob 16, uri na pokopališču v Smledniku Ohranili jo bomo v lepem spominu. KOLEKTIV GY EPE ZAHVA1A Ob boleči izgubi dragega moža, očeta, dedija, pradeda in tasta Konrada Sarabona se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste ga v tako velikem Številu pospremili m njegovi zadnji poti, mu daroval) cvetje in sveče, nam izrazili pisna in ustna sožalja in nam kakorkoli pomagali v Ich ležkih trenutkih. Posebna zahvala pevskemu z^ru Klasje in pogrebni službi Navček. Žalujoči vsi njegovi ZAHVALA Ob nenadni izgubi našega dragega strica Stanislava Goloba p. d. Lebarjevega Stanka se zahvaljujemo osebju Bolnišnice Jesenice, sosedom, prijateljem, pevcem, gospodu župniku Bojanu Likarju in vsem, ki so ga pospremili na zadnji poti. 2a(ujoČ) nečaki: Mafda, Irena, Tončka, lanez Kogar imai rad. ne odide, ampak ostane v našem srcu. ZAHVALA Ob boleči in nenadni izgubi našega dragega moža, očeta in starega ata Alojzija Derlinka upokc^jene^ inltalaterja vodovodnih napeljav se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem ter nekdanjim sodelavcem za tolažil ne besede, podarjeno cvetje in sveče. Zahvala gre tudi g. kaplanu in g. župniku ter pogrebni službi Akris za ves trud, ko smo ga pospremili na njegovi zadnji poti. Posebna zahvala pa gre Lojzetu Sturmu in lani, reševalni službi ter Loški komunali. Žalujoči vsi nj^ovi škofja Loka, 18. oktobra 2006 ? i V SPOMIN Blagor mu, kdor v grobu spi rešen svetnega trpljenja, saj mu Beg vsak dan dtll sreio večnega življenja, Mineva žalosmo leto, odkar sta nas zapustila naša draga Vinko Janeži zet, mož - oči XI. 8. 2005 Janez Erzar tast, mož • ati 31, 10- 2005 Iskrena zahvala vsem, ki se ju spominjate, prinaSate cvetje in prižigate svečke. VSI NJUNI Vopovlie ZAHVALA V 80. letu je zaspala v Gospodu Ana Verdenik rojena Papež Hvala vsem. ki ste dragi m am i kakorkoli pomagali v času njene* ga življenja. Hvala negovalkam za pomoč na domu in osebju Doma upokojencev Kranj. Hvala dr. Vrečkovi in dr. Pavlinovi za dolgoletno zdravljenje. Hvala vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem za podarjeno cvetje, sveče, darove za svete maše in prijazne besede ob času slovesa. Velika zahvala g. ka* planu Gregorju Celestini in somaševalcema patru Marklfu in prijatelju Frenku za zadnje slovo in darovano sveto mašo. Vsem, ki ste drago mamo pospremili na njeno zadnjo pol in jo boste ohranili v lepem spominu, iskrena hvala. ŽALUJOČI VSI NJENI Kranj, Ig, Mirna Peč, Novo mesto, 19. oktobra 2006 NöJe sonce je zaŠlo. potonneh je nebo. Vsako jutro bo spet vzHo. nas pa grelo več ne bo~ Žarko greio bo le bolećine, lepe vzbujalo spomine in nam ENKRAT PA VSE M/NE ZAHVALA Izgubili smo boj s kruto, premnogokrat neozdravljivo jo, ki nam je vzela našega dragega moža. atija. sina, zeta. bratranca, strica, sodelavca in prijatelja mnogih. Odšel je Žarko Čampa Ob.tem žalostnem slovesu se zahvaljujemo vsem, ki ste mu nesebično ^pomagali, vsem, ki ste v tem hudem času pomagali nam in nam staJi ob strani ter srčno upali in iskreno želeli, da Žarko zmaga. Vsaka pozornost ima dragoceno ime, ki ga ne želimo pozabiti. , zato vsem in vsakemu posebej ISKRENA HVALA. Hvala vsem za počastitev njegovemu spominu in za spremstvo na njegovi zadnji poti. Hvala za vaše sožalje in pozornost v času, ko smo se v boleči žalosti morali lomiti od naSega ljubljenega očeta, sina in moža. VSI NJEGOVI i 28 i s i GORENJSKI GLAS petek, 27. oktobra 2006 Anketa Med počitnicami bo zabavno SUZAKA P. KOVAČIČ Šol prihodnji teden počitnice. O tem, kaj vse bodo počeli, srno povprašali učence Podružnične Sole v BesnIcI. Poro: T(r>i Ookl Spela Pernan Že se veselim kopanja In II vožnje po toboganu, saj bomo tri dni preživeli v Čateških Toplicah. Ostale dni bom doma, a bo ravno tako zabavno, saj se bom veliko Igrala." Ajda Solar: "Crem na nastop s harmoniko v Italijo, načrtujerro izlet v Kranjsko Goro, kjer se bomo peljali po sankalilču, Igrala se bom tudi z dveletnim bratrancem, ki pride na obisk" Nika Pegam: "Danes gremo na Cres, kjer bomo ostali do nedelje. Zatem se bom doma Igrala 2 bratrancem In kar nekaj časa bom preživela na košarkarskem Igrišču, saj treniram košarko." Bor Sušnik: "Danes popoldne bomo praznovali bratov rojstn dan, načrtujemo obisk živalskega vrta, šel bom tudi v Podnart> kjer bova s prijateljem Rokom v gozdu naredi- bunk er. I» Katarina JelovČar>: nes grem na rojstno-dnevno zabavo prijatelja jošta. Nekaj dni bom na počitnicah pri sorodnikih v Strahinju, nekaj drl pa pri sorodnikih v ŽIreh. Igrali se bomo, lovili..." Slika za zdravilo Sonja Bavdaž, rojena Čop na jesenicah, živi od leta 1972 v Crebinju na Koroškem. Čeprav riše in slika že od otroštva, se prvič predstavlja na samostojni razstavi. ložE Košniek že med bolj znanimi brazil- ..............................................................................skimi arhitekti. Poročila sta Med Slovenci, ki so leta se in živela v Braziliji do leta 1945 bežali na Koroško in 1972, ko sta se s sinovoma čakali na negotovo prihod- Markom in Jaškom preselila nost v begunskem taborišču v Grebinj na Koroškem, kjer na vetrinjskem polju pri Ce- . živi 78-letna Sonja Bavdaž §e lovcu, je bila ti;cü Sonia Čop, danes, Mož Marko, ki je rojena v tistem delu Jesenic, umrl leta 1999, je namreč ki mu Še danes pravijo "Za študiral v Gradcu in je do od-štreko". Zelo rada je risala in hoda v Brazilijo delal na Koje v taborišču Peggetz pri roškem, na katero je bil zato Lienzii v kapelici kar z vode» še posebej navezan. O vmit- nimi barvicami narisala sv. vi domov, v takratno Jugosla- Nežo. Ker slikarsko nadarje- vijo, pa ni imelo smisla niti no dekle ni moglo v umetni- pomisliti- Tudi mlajši sin Jo- §ke šole, se je v slikanju izpo- Ško je že pokojni. Marko pa polnjevala kar sama, o skriv- je doktor fizike. Živi na Ni- nostih te umetnosti pa je zozemskem, kjer vodi enega Sonja Bavdaž na odprtju razstave skuhala zvedeti ^im več iz od oddelkov evropske vesolj- knjig o velikih slikarjih. Leta ske agencije. binju na Koroškem, in ikon, rjala prijateljem v spomin na 1948 je Čopova družina od- Sonja Bavdaž svojih slik ki jih je začela slikati po mo- domovino, v katero dolgo v Argentino, v Buenos Ai- doslej ni nikoli pokazala na ževi smrti. niso smeli. Srečna sem bila. res. Leta 1954 je Sonja v Riu samostojni razstavi. V torek "Že v taborišču na Koro- da so jim moje slike toliko v Braziliji želela obiskali teto, pa so v galeriji Staneta Kre- škem sem beguncem narisa- pomenile. Zakaj bi jih po- v Sao Paulu pa sodelovali na garja v Zavodu sv. Stanblava la slovenske hribe in jih tako tem še razstavljala? Tokrat evharističnem kongresu. Na v Šentvidu nad Ljubljano od» tolažila v hrepenenju po do- so me pa le pregovorili," je letališču v tem mestu je spo- prli njeno prvo samostojno mačih krajih. Tudi v Argen- povedala jeseniška rojaJdnja, znala Marka Bavdaža iz razstavo slik, ki so nastale v tini sem slikala Triglav, Bled, ki je v tujem svetu ostala za- Škofje Loke, ki je bil takrat Braziliji in v domačem Gre- Bohinj, Brezje in slike poda- vedna Slovenka. 1 r k k ODEJA : KED PANTER ILIRIJA SOBOTA, 28. 10. 2006, ob 17. urij^j ŠPORTNA DVORAMA PODBN VABLJENI! ^J Kranj Proslava za dan reformacije Praznik reformacije 31. oktobra bo v Kranju počastila Evangelijska cerkev s slavnostnim koncertom Črnske duhovne glasbe in modernih ter tradicionalnih pesmi z dramo. Koncert'bo v nedeljo, 29. oktobra, ob i8. uri v PreSernovem gledališču v Kranju. Nastopila bo skupina New Hope Iz Kalifornije, ki poje v angleščini In slovenščini. Vstop bo prost. J. K. vremenska napoved Napoved za Gorenjsko Danes bo pretežno jasno in zelo toplo, jutri In v nedeljo bo delno jasno z zmerno oblačnostjo, občasno pretežno oblačno. V noČi na nedeljo lahko pade nekaj kapelj dežja. Postopro bo hladneje. Afrodja fiS 29 eVoli« , Urad ii PETEK io/2rc SOBOTA i NEDELJA Ic^ 7/17/16°C kMcr \ SP Zagrob o 24/12 "C O Rskft zž/ie-c NA KONCU Broo pri Kraniu Janša odkril spominsko ploščo na Brdu Premier Janez janša je v sredo na Brdu odkril spominsko ploščo ob 15-letnlci osamosvojitve, s tem pa obeležil nekatere pomembne, a javnosti manj znane dogodke, povezane s slovensko osamosvojitvijo. Na Brdu je bilo več pomembnih skladišč vojaške opreme takratne teritorialne obrambe, tu je bil prvič postrojen gorenjski bataljon teritorialne obrambe, je Imel nalogo varovati letališče Brnik. Na Račjem otoku se je aprila 1991 sestala tudi večina takratne vladne koalicije, njeni člani pa so se zavezali, da bodo z vsem srcem delali za slovensko osamosvojitev, tudi v primeru najhujšega scenarija, seje dogodkov pred odločilnim korakom za samostojnost Slovenije spomnil premier Janez Janša. D. Ž. Kranj Cepivo proti raku na materničnem vratu Novembra na slovensko tržišče prihaja cepivo za preprečevanje raka na materničnem vratu in bradavic na zunanjih spolovilih. V Sloveniji je rak materničnega vratu Še vedno zelo pogost, leta 2003 naj bi ga na novo odkrili pri šeststo Ženskah, operirali pa okoli 1700 žensk, Cepivo, ki se bo tržilo pod imenom Silgard, je pri evropski Agenciji za zdravila EMEA septembra dobilo dovoljenje za promet, v ZDA pa že od junija poteka rutinsko cepljenje deklic, starih med 11 in 12 let, cepijo pa tudi ženske, pri katerih je ugotovljen humani papiioma virus (HPV), ki v veliki meri povzroča ra na materničnem vratu. Cepivo bo pri nas samoplačntško, eno cepljenje, ki vsebuje tri odmerke, bo stalo približno 350 evrov. Za zdaj je znano, da bodo cepili v zavodih za zdravstveno varstvo. S. K RADIO KRANJ d.0.0. Stritarjeva ul. 6. KRANJ TELgPON: <04) 2812-220 («oakcu.« <04> 2812.221 N <04) 2022 <09il fnmhm WDeUAlUÄ mmw ü^MHa KAX: (04) 2812* f04) 2ai 2*229 E-pOttQ: nid lokranJC^iidlCMkr stfQn; www. r dd lo^kr »ni 1 anj.sl ^nHJBOLi miüSfinH fiflpuisw posTHjn nB OüB&msNtm j $ Gorenjski Glas lessnlškf novice so r£dka priloga ćaso n sa GOR£ n) s ki cias odgovor^^a urednica: Maäiia Volčiaic Časopis izhaia dvakrat mesečno u'nv^.goren iskig las.st Prijaznost in lep odnos morata biti na prvem mestu, pravi direktorica Doma upokojencev . Franceta Jesenice Vera Bregant. stran 4 Novi v župan Jesenic Tomaž Mencinger Novi župan jesenic Tomaž Tom Mencinger: "Nadaljeval bom delo dosedanjega župana Borisa Bre eanta, ponudil sem mu mesto svetovalca župana ali mesto podžupana/' UrIa Peternel Županske volitve na Jeseni» cah so kar nekoliko prese« netljivo dale župana že v prvem krogu. Kandidat stranke SD Tomaž Tom Mencinger je po neuradnih podatkih prejel 51,98 odstotka glasov, s 6mer so mu jeseniške volivke in volivci zaupali štiriletni mandat za vodenje občine. Na drugo mesto se je uvrstil kandidat za župana Branko Noč (LDS), ki je dobil 24,6 odstotka, Robert Pajk (SDS) je prejel 13,4 odstotka, Andrej čeme (NSi) 6,73 odstotka in Dejan Justin (AS) 3,28 odstotka. In Še neuradni izidi volitev v občinski svet: tudi tu j e zrna • govalka Mencingerjeva SD, Id je dobila kar enajst občinskih svetnikov v 28- Članskem občinskem svetu. SDS bo po neuradnih poda« tkih imeia Šest sedežev, LDS pet, Stranka demokratske akcije (SDAS) dva, stranke DeSUS, NSi, SLS in AS pa po enega, Po neuradnih podatkih bodo v občinskem TomaŽ Tom Mencinger: "Z izidom volitev sem Tomaž Mencinger z ženo Nevenko na volilno nedeljo. izredno zadovoljen» mislim, da je pretehtalo dejstvo, da v meni vidijo nekoga, ki bo nadaljeval delo dosedanjega župana Borisa Breganta» ki sem mu že ponudil mesto svetovalca župana ali mesto podžupana. Tako bo še naprej vodil nekaj projektov, ki jih je začel. Občani se očitno zavedajo, da je bilo v osmih letih ogromno narejenega in to delo je zdaj treba nadaljevati. Razveseljivo je tudi to, da smo v občinskem svetu dobili kar enajst od 28 mest, tako da bomo lahko oblikovali močno koalicijo in si zagotovili večino v občinskem svetu." svetu prihodnja štiri leta sedeli: Boris Bregant, Zoran Kramar, Ljudmila Ilenič, Vera Pintar, Ivanka Zupan-0č, Vinko Uvtižar, Oto Ke-lih, Marija Kalan, Marija Mulej, Igor Arh in Boris Smolej (vsi SD}: iz stranke SDS bodo občinski svetniki Boris Dolžan, Marjan čufer, Barbara Habe Sintič, Boris Kitek, Robert Pajk in Jernej Udir; stranka LDS bo imela občinske svetnike Roberta Pesjaka, Marjeto Tomaš, Matjaža Peskarja, Branko Doberšek, Klemena Kle- menca in Branka Noč a; Stranko demokratske akcije (SDAS) bosta zasiopaia Me-rima Nuhič in Ibrahim Sma- jič; občinski svetniki pa bodo predvidoma tudi Stanislav Fem (DeSUS), Andrej Čeme (NSi), Marko Zupančič (SLS) in Borut Žigon (AS). Volitev se je v jeseniški občini udeležilo 42,8 odstotka vol i vcev občini je 18.421 volilnih upravičencev). AKTUALNO Nič več glasovanja prek zelenih in rdečih kartonov Na zadnji redni seji občinskega sveta so se jesenilki občinski svetniki razveselili nove pridobitve - elektronske glasovalne naprave. DOGODKI Koliko poznamo evro Kakšne barve je zastava Evropske unije.^ Katera pesem je himna Evropske unije? Kateri bo največji evrski bankovec? To je le nekaj vprašanj, sta- Stran 2 na katera so odgova novalci Doma upokojencev dr. Franceta Berglja. Stran 5 AKTUALNO Hitrejši vpis etažne lastnine Da je postopke vpisa v zemljiško knjigo mogoče speljati bistveno hitreje, pa trdijo v družbi Stanovanjsko podje- tje Ravne, ki ima na Jesenicah svojo poslovno enoto Meting. Stran 7 ZANIMIVOSTI Radijci darovali kri Sodelavci Radia Triglav so krvodajalci In na krvodajalskih akcijah so že nekajkrat darovali kri, "Rekorderka" med njimi je direktorica Rina Klinar, ki je tokrat kri darovala že štirideset č. Priznanje Jesenicam in Jeseničanom Slovesno nacionalno odprtje letošnjega Tedna vseživljenjskega učenja je bilo prvič zunaj Ljubljane, na jesenicah. Urša Pet^rnel Letošnji Teden vseživljenjskega učenja je potekal od 16. do 22. oktobra, slovesno odprtje pa so pripravili 15. oktobra v Gledališču Toneta Čufarja Jesenice. Udeležil se ie je tudi minister za delo, družino in socialne zadeve Janez DrobniČ. Da so se organizatorji tedna, to je Andragoški center Slovenije, odločili za slovesno odprtje zunaj Ljubljane, na Jesenicah, je velika Čast in priznanje Jesenicam in Jeseničanom, je poudaril jeseni- i župan Boris Bregant. S tem je, kot je dodal, dano posebno priznanje tudi jeseniškim organizatorjem, ki teden vseživljenjskega učenja organizirajo že devet let. "Na Jesenicah se zavedamo, da je znanja premalo, da je premalo izvirnega, lastnega dodajanja znanja razvoju. Če Slovenci v svetu ne bomo uspeli z znanjem, enostavno ne bomo uspeh," je poudaril župan. Tudi minister Janez DrobniČ je v slavnostnem nagovoru izpostavil pomen znanja in učenja, po njegovih besedah mora učenje postati življeniski slog, saj si le z znanjem odpiramo vra- ta in tlakujemo pot v boljšo prihodnost, Na slovesnosti so podelili trinajst priznanj Andragoškega centra Slovenije posameznikom, skupinam in ustanovam za izjemne dosežke v izobraževanju odraslih. Med nagrajenci je eden z Gorenjske, in sicer Tomaž VoriiČ iz Kranja. Sicer pa sta med nagrajenci iz prejšnjih let tudi jeseniški župan Boris Bregant in Srečko Krč, ki že vsa leta vodi organizacijski odbor Tedna vseživljenjskega učenja na Jesenicah. Kot je povedal, so pred devetimi leti pričeli z literarnim večerom v društvu upokojencev, računalniško delavnico v knjižnici in predstavitvijo dejavnosti ljudske univerze. Do danes pa se je Število prireditev, ki so potekale v Tednu vseživljenjskega učenja na Jesenicah, povečalo na 31, našteli pa so kar 16 izva- Na slovesni otvoritvi so nastopili mladi plesalci studia Ritem, vokalni trio Prima Vista, družinski kvartet Šimbera, baletnika Andrew Stevens in Nena Vrhovec Stevens ter baritonist Jaka Jeraša in mezzos opra nis tka Monika Bohinec. stran 16 Slavnostni govornik minister Janez DrobniČ f Jeseniške novice» petek, 27. oktobra 2006 Aktualno Proračun že v evrih Občina jesen Ice je ena pn/ih v državi, ki je pripravila proračun za leto 2007 že v evrIh. Občinski svetniki so ga na zadnji seji prvič obravnavali, saj so po besedah župana Borisa Breganta sledili navodilu finančnega ministrstva, da sedanji občinski svet pripravi proračun za prvo obravnavo, medtem CO ga bo potrdil novi občinski svet. S tem je dana možnost in osnova, da občina dobi proračun Že letos ali vsaj januarja prihodnje leto. V letu 2007 bo občina imela predvidoma milijarde tolarjev oziroma 17 milijonov evrov prihodkov ter 4,6 milijarde tolarjev oziroma 19 milijonov evrov odhodkov. Proračunski primanjkljaj naj bi pokrili s presežkom sredstev iz letošnjega leta. Med večjimi Investicijami so po predlogu proračuna druga faza urejanja Poslovne cone Jesenice, urejanje območja Flproma v stečaju, sofinanciranje Visoke lole za zdravstveno nego Jesenice» obnova Ruardove gralčine, ureditev objekta na HruŠIci 56 In vrtca na HruSid, Občinski svetniki so v razpravi podali §e nekaj predlogov za naložbe, med drugim glede ureditve športne hale Podmeža-kia, parkirišča na pokopališču na Blejski Dobravi, ureditev prometa In obnovo cerkvene strehe na Koroški Bell, ureditev dodatnih parkirišč na Tavčarjevi In tako naprej. U. P. Novosti pri javnih delih Ob obravnavi predloga proračuna za leto 2007 je jeseniški občinski svetnik Zoran Kramar opozoril na problematiko zaposlovanja prek javnih del. Po predlogu proračuna se namreč število tedenskih ur posameznih javnih delavcev zmanjšuje na trideset, kar bi po Kramarjevi^ besedah še zmanjšalo njihove že tako nizke plače. Opozoril je, da zaposlene prek javnih del v zavodih potrebujejo, vendar pa za tako nizko plačo nihče več ne bo pripravljen delati. Kot je ob tem povedal župan Boris Bregant je brezposelnost na Jesenicah že padla pod republiško povprečje, tako da občina nima več bonusa pri tovrstnem zaposlovanju. Tako občina mora zagotavljati že 60 odstotkov denarja za plače zaposlenih prek javnih del in si povišanja sredstev iz tega naslova ne more več privoščiti. Glede na navedeno problematiko, pa bodo po županovih besedah začeli razmišljati o tem, da bi uvedli drugačen pristop k oddajanju javnih del, tako da bi zaposlili manj delavcev, vendar te za poln delovni Čas. U. P. Brez kupca za trgovino na Tomšičevi Pred meseci so zaprli Mercatorjevo trgovino na Tomšičevi na Jesenicah. Mnogi okoliški stanovalci, zlasti starejši, jo močno pogrešajo, saj so druge trgovine precej oddaljene. Že pred časom so v Mercatorju napovedali, da bodo trgovino prodali, in pozanimali smo se, ali so že našli primernega kupca. Direktor sektorja za nepremičnine v Mercatorju v Naklem Janez Culnik nam je pojasnil, da je "objekt v dezinvestiranju''. To pomeni, da ga bodo prodali, a kupca še nimajo. Kot je dodal Cutnik, pri prodaji ne morejo pogojevati dejavnosti, torej od morebitnega kupca ne morejo zahtevati, da bo v objektu uredil živilsko trgovino. Če pa bi se pojavil interesent za franšizo, bt se z njim o tem vsekakor pogovorili. U. P. PVC OKNA, VRATA, ROLETE IN ZALUZIJE NOVO, NOVO - mcćnost nakupa elementov in samovgradnje JESENICE, 04/586 33 70 GSM: 040/201 438 KRANJ. Savska c. 34 04/236 81 60 za novogradnje - zamenjava starih oken www.oknamba.si POPUSTI SE NE SEŠTEVAJO' Koliko gorenjskih smeti na Malo Mežaklo? lesenice se pridružujejo skupnemu gorenjskemu projektu reševanja problema odpadkov, vztrajajo pa pri nekaterih zahtevah. Urša Peternel Jeseniški občinski svetniki so na zadnji seji v tem mandatu obravnavali tudi predlog za pristop Občine Jesenice k izgradnji medobčinske- centra za ravnanje z odpadki za območje Gorenjske v Kovorju. Kot je povedal župan Boris Bregant je zgodba o ravnanju z odpadki na Gorenjskem dolga, sega pa od projektov gradnje sežigalnice do projekta DIRO v radovljiški občini. A vse dosedanje variante so padle v vodo, tudi zaradi nasprotovanja okoliških prebivalcev, Zdaj je na predlog okoijske- ga ministrstva večina gorenjskih občin že sprejela predlog Občine Tržič, po katerem naj bi zgradili medobčinski center za ravnanje z odpadki v Kovorju. V centru naj bi se vsi komunalni in nenevarni odpadki obdelali tako» da bi bili primerni za nadaljnjo obdelavo, ostanki pa naj bi bili odloženi na dve odlagalni polji - v Kovorju in na Mali MeŽakli. K projektu naj bi pristopilo vseh i8 gorenjskih občin, tudi jeseniška. Kot je pojasnil župan Boris Bregant, so bila dosedanja dogovarjanja težavna in naporna, odprtih pa ostaja Še veliko vprašanj. Ta so t Boris Bregant se pojavila tudi na seji ob- änskega sveta na Jesenicah. Dilemo je ponazoril župan: "Na začetku smo se vsi jezili, češ zakaj iti v skupen projekt, če mi imamo svoje odlagališče na Mali Mežakli. Toda tudi sam sem dolgo premleval stvar in menim, da skupnih dogovorov ne smemo zavreti in da moramo deliti skupno gorenjsko usodo glede ravnanja z odpadki." A kot je poudaril, k projektu ne bodo pristopili za vsako ceno. kajti precej stvari je še nejasnih. Eno glavnih odprtih vprašanj je, koliko odpadkov naj bi letno pripeljali na Malo Mežaklo. Prostora na deponiji je Še za 400 tisoč kubičnih metrov. po zahtevah nekaterih pa naj bi na začetku vse gorenjske odpadke vozili na Malo Mežaklo, v Kovor pa šele po petnajstih letih (to naj bi po Bregantovih besedah Kovor-janom obljubljal tudi tržišld župan Pavel Rupar). Na Jesenicah se s tem ne strinjajo, vztrajajo pri letni količini 27 tisoč ton pripeljanih odpadkov, ko bo center v Kovorju sprejet v državni program in ga bodo začeli gra-^ti, pa se količina lahko poveča, je poudaril župan. "Ko bo Mala Mežakla polna, mora biti na razpolago Kovor ali pa naj Občina Tržič svetniki so se strinjali, da Občina Jesenice pristopi k skupnemu projektu, saj je to najbolj ekonomična in dolgoročno najboljša rešitev, so menili. So pa opozarjali, da je pogodbo treba pozorno pregledati in ne podpisati Čisto vsega, kar je zapisano v njej. Tako so na koncu sklenili, da bodo podpisali le pismo o nameri in s tem izrazili svojo podporo enotnemu gorenjskemu projektu urejanja problema odpadkov. Niso pa se strinjaU, da bi tudi že podpisali pogodba z Občino Tržič, kajti z določenimi točkami v pogodbi se zagotovi prostor kje drugje," na Jesenicah ne strinjajo. Občani Jesenic trenutno plačujejo eno najnižjih cen za odlaganje odpadkov, in sicer 46 evrov za tono. Cena v Kovorju bo 69 evrov, k temu bo treba prišteti še evro ali dva na tono za transport, tako da bodo cene vsaj za 50 odstotkov višje od dosedanjih je poudaril Bregant. Na Jesenicah tudi vztrajajo, da se deponija zapolni do konca in nato zapre v skladu z vsemi predpisi, vztrajajo pa tudi pri tem, da stroške zapiranja pokrijejo vse občine uporabnice, ne le lastnice deponije. Tudi občinski "Na Jesenicah smo za skupen projekt, nismo pa pripravljeni sprejeti čisto vseh pogojev. Ko bomo točno vedeli. v kaj vstopamo, in ko bomo vse zadeve uredili, bomo pogodbo tudi podpisali," je ob tem poudaril župan Boris Bregant. Nič več glasovanja prek zelenih in rdečih kartonov leseniški občinski svetniki so dobili elektronsko glasovalno napravo UsŠA Peternel Na zadnji redni seji občinskega sveta • v štiriJi letih so jih opravili 39 - so se jeseniški občinski svetniki razveselili nove pridobitve - elektronske glasovalne naprave. Tako občinskim svetnikom v novi sestavi ne bo več treba dvigovati zelenih in rdečih kartonov, ampak bodo svojo voljo izražali s pritiskanjem na gumbe, rezultate glasovanja pa bodo spremljali prek velikega ekrana. Delovanje naprave je svetnikom predstavil predstavnik podjetja Libra KC, d, o. o., iz Ljubljane, ki je tudi povedal, da imajo povsem enako glasovalno napravo mestni svetniki v Ljubljani, zelo podobno pa v državnem zboru. Naprava deluje zelo preprosto, občinski svetniki imajo na mizah vgrajene tipke, na katere pritiskajo in tako po- Glasovalna naprava je majhna, vsak občinski svetnik ima na mizi pred seboj tipke, s katerimi potrjuje prisotnost ter glasuje za oziroma proti. trjujejo navzočnost ter glasujejo za oziroma proti. Naprava ima 30 mest in ko- mandni pult, stala pa je nekaj manj kot tri milijone tolarjev. Dosedanji občinski svetniki so tako pustili lepo popotnico, ki bo novim močno olajšala delo. v C Jeseniške novice, petek, 27. oktobra 2006 3 Aktualno Prvi študenti leto Postopki za začetek delovanja Visoke šole za zdravstveno nego na )esenicah potekajo, prve študente bodo vpisali že v prihodnjem šolskem letu. Urša Peternel Na Jesenicah že potekajo postopki, da bi s prihodnjim šolskim letom začela z delovanjem Visoka Šola za zdravstveno nego Jesenice. Ustanoviteljica šole je Obči« na jesenice in na zadnji seji občinskega sveta so občinski svetniki potrdili odlok o ustanovitvi samostojnega visokošolskega zavoda. Po besedah župana Borisa Breganta se je Občina nice zavezala, da bo šoli zagotovila prostor in pokrila zagonske stroške. Prostore naj bi uredili v bivši upravni stavbi Merkurja, po prvotnih načrtih naj bi 900 tisoč evrov za nakup zgradbe fi- Župan je kot predstavnik ustanovitelja že imenoval vršilko dolžnosti dekanice Visoke &o\e za zdravstveno nego |esenice. To je postala Brigita Skela Savič iz Domžal» ki je trenutno zaposlena na orikološkem inštitutu kot pomočnica strokovnega direktorja za področje zdravstvene nege. Habilitirana )e kot višja predavateljica na mariborski univerzi» kot predavateljica na ljubljanski univerzi, je višja predavateljica na fakulteti za menedžment, je pa tudi članica republiškega strokovnega kolegija za področje zdravstvene nege. V kratkem bo doktorirala» kot je jpovedal Stevo Ščavničar, pa je dinamična, polna idej in po njegovem prepričanju prava oseba za to delo. nancirali s pomočjo lizinga, zdaj pa se kaže možnost pridobitve dela nepovratnih sredstev, ker je projekt kot investicija vključen v regionalni program. Sicer je celoten projekt ocenjen na dva na evrov. Kot je pojasnil Stevo Ščavni- Čar iz Razvojne agencije Zgornje Gorenjske, bodo lakoj po potrditvi odloka o ustanovitvi registrirali javni zavod, kar je pogoj za vlogo za akreditacijo programa. Po pridobitvi akreditacije - o njej naj bi svet za visoko šolstvo odločal konec lega meseca - bo šola vpisana v razvid visokošolskih ustanov, na tej osnovi pa bo zavod lahko kandidiral na javnem razpisu za podelitev koncesije. Kot je pojasnil ŠČavni-čar, je koncesija nujna, saj le pod tem pogojem država sofinancira študij. Tako bo Šo-e za redne študente brezplačno, izredni pa naj bi plačevali šolnino v višini 5350 evrov letno. Po načrtih naj bi prvo leto vpisali 40 rednih in 40 izrednih študentov, nato pa vsako leto nekaj več. kasneje tudi podiplomske, tako da bi na §oli letno lahko študiralo skupaj 339 študentov. Po pojasnilu Steva Ščavničarja se bo na šolo lahko vpisal kdorkoli iz Evrope, usklajen 2 bolonjsko deklaracijo. Računajo predvsem na Študente iz avstrijske Koroške, po Sčavničarjevih be» sedah si bodo dolgoročno prizadevali, da bi šola postala trijezična šola za študente trikotnika Sloveniia-Avstri- la-ltalija. Vsekakor so na Jesenicah s postopki pohiteli, ker želijo prve Šolskem letu 2007/2008, Razpis za vpis je vsako leto objavljen zgodaj spomladi, dijake pa bodo po Sčavničarjevih besedah pravočasno obvestili o novi možnosti študija na Jesenicah. Vsaj prvo leto bo visoka Šola delovala v najetih prostorih, predvidoma v Srednji šoli Jesenice in drugod. Med gosti največ Nemcev Za turiste bi bilo izjemnega pomena odprtje internetne kavarne, saj takšnega kotička v mestu ni, povpraševanje pa je iz leta v leto večje. L£|i>k KoNjrć, RAGOR - TIC )esenice Glavna turistična sezona se je končala. Letos je v prvih devetih mesecih TIC Jesenice obiskalo 1497 obiskovalcev. V mesecu juliju jih je bilo kar za 25 odstotkov več kot lani v istem obdobju. Po strukturi je bilo slabi dve tretjim tujih obiskovalcev, domaČih pa dobra tretjina. Med tujci še vedno prevladu-Nemci, sledijo jim Angleži, Čehi, Italijani itd. Tudi letos je bila izvedena arüceta med obiskovalci turistične pisarne na Jesenicah, Večina anketirancev je bila v starostni skupini od 25 do 34 let in vsi so bili na Jesenicah prvič. 2a veliko večino so bile Jesenice le tranzitno mesto. Letos je turistične informacije o mestu Jesenice na spletni strani www.jesenice-lourism.net poiskalo lepo število Iju^, saj je bilo vseh klikov v prvih devetih mesecih 16.741, to je bilo v pol öiih mesecih v povprečju 63 klikov na dan in največ v mesecu maju, 77 klikov na dan. Najbolj pogoste informacije, ki smo jih posredovali turi- Lejla Konjič s tom, so bile informacije o Triglavskem narodnem parku, Bledu, Kranjski Gori, Bohinju, možnostih kampiranja na Zgornjem Gorenjskem, o voznih redih avtobusov in vlakov ter o vremenski napovedi. Vprašanja, ki so se nanašala na območje Jesenic, so bila pred» vsem o Planini pod Golico, o pohodniških poteh po Karavankah ter drugih kulturnih in naravnih znamenitostih v občini in okolici. Tudi letos smo v juliju in av-gusm podaljšali obratovalni Čas pisarne TIC, Med tednom je bila odprta od 8. do 20. ure in ob sobotah od 9. do iS. ure. Takšen delovni Čas se je izkazal kot pozitiven, saj je bilo v juliju in avgustu največ turistov in velika večina jih je TIC obiskala ravno v popoldanskem Času. Tako nameravamo obratovati tudi v prihodnjih poletnih sezonah. Največji problem Še vedno ostajajo prenočitvene kapacitete v občini Jesenice, saj mesto z več kot zo tisoč prebivalci nima hotela oz. drugih primernih objektov za prenočitev. Povpraševanje po tovrstnih objektih je iz leta v leto večje. Dokler mesto ne bo imelo hotela ali drugih primernih prenočitvenih zmogljivosti, bo težko doživelo turističen razcvet, kot ga mesto s kulturnozgodovinskimi vrednotami in lepotami okolice lahko doseže. V poletnih mesecih in tudi čez celo leto si želimo na Jesenicah več kulturnih, zabavnih in športnih prireditev, ki bi popestrile dogajanje v mestu. Morda namig za gostinske delavce? Za turiste bi bilo izjemnega pomena odprtje inter-netne kavarne, cyber caffe- a, saj takšnega kotička v mestu ni, povpraševanje pa je iz leta v leto večje. Mestu manjka tudi večji park, kjer bi bile sprehajalne poti in urejene igralne površine za najmlajše. Včasih je bilo več zabave za mlade, sedaj bi si marsikdo želel zabaviščnega centra, kjer bi bil bar s plesiščem, morda tudi bov- ling steze, saj je bovling izredno priljubljen v Sloveniji in je primeren tako za mlajše kot tudi starejše in je odlična zabava za družine. Podobnega zabaviščnega parka na Gorenjskem nij ideje so. morda nekoč tudi ures- n Za razvoj turizma in boljšo prepoznavnost Jesenic je treba še veliko postoriti, zgraditi nove objekte, obno- iti obstoječe, poskrbeti za čislo okolje, ohraniti kulturno dediščino in pripraviti več kulturnih, zabavnih in športnih dogodkov. Treba je ohraniti vse lepote na Jesenicah in okolici ter spodbuditi k razvoju mesta in ga narediti privlačnega, ne samo za enodnevnega gosta, temveč tudi za tiste, ki bodo ostali dlje časa. Anja Kocjan: ''Sem iz Kranja, hodim pa na Srednjo zdravstveno šolo Jesenice. Slišala sem, da naj bi na Jesenicah ustanovili Visoko šoio za zdravstveno nego in je v redu, da bomo lahko študirali tu in ne v Ljubljani." Mirel Avdic: "Sem v tretjem letniku strojne smeri na Srednji šoli Jesenice, vse je v redu, le šola bi potrebovala novo fasado. Glede fakultete pa bi biio flno, če bi bila na Jesenicah tudi strojna, da bi jo imeli pred' nosom." ' 'II Aldin Galijaševic: "Sem na smeri gostinsko* turistični tehnik v Radovljici, fino je, da je višja gostinska šola na Bledu. Službe nimam namena iskati doma, na Jesenicah. So sicer službe v lokalih, a jaz si želim delati v hotelu." ^ jeseniške novice W^.lFSENiCE Si e^rvllke novice $0 pnl^ia C^i^npskeia ZDAJATELI Ccrenj&br d. ^ Kr^nj* Zoisova 1, 4OOO Kranj OOCOVOkUA UftCDNICA M an^a V^IĆjik STROKOVNA SODELAVKA tottn^ Ronn^r UffEONiCA UrU P9r«fn# OBUKOVNAZAiNOvA J^rfiej StMü/« TridVel TEHNKtNI UftCONIK Crega F Gorenjski Glas POTOCRAfllA Doki* vOOjA OCLASNCCA TRŽENJA vižai JMMIU n9VrV ; NlilOv /«JMVP 1. 40M Vrani /Tfl 41 F« ^J t^t^peilM ^nfe^g t.« mili .h «^w^m««; («f Oi^M• 41 f^i tt^ dflovrii ^ 7 11 uHl* ^ BrItK m pM)^. v ailMi » isv^dov / pniogr. Mo^i C»iff^j^bJ. Vfto^l [tf^^ft tanč). ffš pćif^ ift wöm leülvli pr^lof ( Ti»l( SIT 4 4 ( ^ ^^ I Cef^i I(T/1.|1 EU^. klr^a nirt^nlna SiT/taj.U ^U^« C«r>0 v 4t^g^t ^(^luWt po eH^rnlnem pa^Hnem rM|U {i ft SIT) ftMrs ^i^iu imoi^ te % popuiu. ie(ni ij« popviii. niro^nMi td h^ir«* m lORfifftdiv* pe t^ake v (m r OOV p^^ff^Mfi S > ^i^Ojmi^a ^ ^i^^lwa od tt^t pi^i^rfd pttili^ U vf^i od rštttki r^iiM^v^ oMlDpl / OgUirtc pO ortaku, MUM tr^en^ : Cdyooi 4$ 4 Pogovor Jeseniške novice, petek, 27. oktobra 2006 Prijaznost in lep na prvem mestu odnos Čakalna doba za sprejem v jeseniškem domu upokojencev je do pol leta. Veliko vlog je zgolj evidenčnih, "za vsak slučaj". UrSa Peterncl Dom upokojencev dr. Franceta Bergija Jesenice poldrugo leto vodi direktorica Vera Bregant, po izobrazbi socialna delavka. Kot pravi, v svojem delu uživa» saj ji ogromno pomenijo vsakodnevna srečevanja s starejšimi. Skupaj s sodelavci se trudi, da bi bilo vzdušje v domu karseda domačno, prijazno, da bi stanovalci res imeli občutek, da so - doma. Koliko stanovalcev imale v domu trenutno, kakšna je njihova povprečna starosl^ "Kapaciteta doma je 192 stanovalcev in ves Čas smo polno zasedeni • tako kot vsi domovi po Sloveniji. Po lanskih podatkih je povprečna starost stanovalcev 80 let. bila pa bi še višja, Če ne imeli nekaj mlajših stano vakev. ki znižujejo povpre čje. Ce je potreba in prosiJc nimajo iti kam drugam, v dom namreč vzamemo tud mlajše od 65 let, kolikor naj bi bila po zakonu "vstopna" starost za dom." Dom je potno zaseden, kolikšne so čakalne vrste? "Trenutno imamo 208 vlog za sprejem, a ob tem moram poudariti, da je le 23 vlog aktualnih, v.se druge pa so vložene "za vsak slučaj". Vsako leto dobimo od i}0 do 140 novih proženj, a od tega jih je kar dve tretjini "Lani smo začeli s predava- lahko rečem, da ne bi mogla zgolj evidenčnih. No, kljub nji za svojce, vabimo jih na iti delat kam drugam ..." temu )e za sprejem treba čakati, in sicer od nič do pol leta» odvisno od razmer. Tisti, ki so slabo gibljivi in potrebujejo več nege, običajno pridejo na vrsto prej kot tisti, ki so še sorazmerno vitalni. Prednost pri sprejemu imajo domačini, torej občani Jesenic, Kranjske Gore in Žirovnice. Glavni kriteriji pri sprejemu so torej zdravstveno stanje, kraj bivališča. Čakalna doba, pa tudi družinske razmere, Ce nekdo nima nikogar, ki bi skrbel zanj. je absolutno v prednosti za sprejem v dom." Med stanovalci jih je kar r)e kaj iz kranjskogorske občine. Zdaj nameravajo v Kranjski Gori graditi svoj dom. se bodo torej vaši sta* nov alci iz Kranjske Gore preseliJi in bo torej pri vas več prostora? "Mislim» da ne, kajti marsikdo ne bo želel menjati oko- a, pa čeprav bi Šel v domači kraj. Dejstvo je, da se starejši ljudje neradi selijo, svoje pa bo verjetno prispevala tudi cena, ki je v novih domovih običajno za 20 do 30 tisočakov na mesec višja."' Vaš dom je znan po intenzivnem sodelovanju s svojci, zanje prirejate predavanja, piknike... mesečna praznovanja rojstnih dni, saj želimo ustvariti Čim več povezav. Svojci so lahko na obisku ves dan, od zjutra) do zvečer, vabimo na vse prireditve, od lani prirejamo tudi skupne piknike. S svojci se ogromno individualno pogovarjamo, jih kličemo, seznanjamo z vsako spremembo ... Namestili smo tudi posebne nabiralnike za pripombe in predloge, pa tudi sama se večkrat sprehodim po domu popoldne ali proti večeru, ko je . tako da imajo možnost povedati, če jih kaj moti." Pa svojci dovolj mislimo na sorodnike, ki bivajo v domovih? "Veliko ljudi ne pozabi nanje, vedo, da so še vedno njihovi» Četudi so v domu, in Še vedno dajo veliko od sebe in poskrbijo zanje, Zaposleni v domu namreč kljub vsemu nismo tisti pravi družabniki, vendarle nismo sorodniki, ampak tuji ljudje. Se pa seveda trudimo, da vzpostavimo Čim bolj prijateljske odnose. Prijaznost, lep, spošdjiv odnos do stanovalcev je zame vedno na prvem mestu in tudi pri zaposlovanju novih sodelavcev dajem prav temu največji poudarek. Tisti» ki mu je to v naravi, pri svojem delu zelo uživa. Sama zase Kakšni pa so odzivi stanovalcev na razmere v domu, so zadovoljni? "O zadovoljstvu stanovalcev in svojcev smo pred časom opravili posebno anketo in velika večina je z bivanjem pri nas zadovoljna. Veliko več je takih, ki so zadovoljni, kot takih, ki niso. Večina jih tudi razume, kje so naše meje. kaj jim lahko ponudimo v okviru omejenega Števila zaposlenih..." Vaš dom izvaja tudi pomoč na domu, kakšne so izkuŠ« nje? "Letos imamo 90 uporabnikov, število pa iz leta v leto počasi raste. Tako se podaljša bivanje doma. uporabniki pa lahko izberejo obliko pomoči, ki sega od gospodinjske pomoči prek pomoči pri osebni negi do pomoči pri ohranjanju socialnih stikov. Trenutno imamo šestnajst socialnih oskrbovalk oziroma oskrbovalcev, ki izvajajo tovrstno pomoč." Slavba» v kateri je dom, je precej stara, kako kaže z obnovo? "Ministrstvo je pred leti ocenilo domove glede na tehnične standarde in glede na potrebo po prenovi, se je naš dom uvrstil kar na Četrto mesto v državi. Vzrok so predvsem majhne sobe, zlasti nekatere enoposteljne. Dom sicer ni zanemarjen, vsa leta so dobro skrbeli zanj, ga vzdrževali in obnavljali. Letos že imamo sklep ministrstva za pričetek prve faze obnove doma, prihodnje leto naj bi tako izdelali podstrešje v stavbi C. kjer bomo pridobili šestnajst novih postelj, dobili pa naj bi tudi še eno dvigalo v osrednji stavbi. Nadejamo se tudi nadaljnje prenove, kakšne, pa še ni natančno opredeljeno. Ob lem tudi sami skušamo iskati rešitve, da bi stanovalcem ponudili Čim bolj- Zanimivo je, da vaš dom organizira tudi dejavnosti za upokojence, ki ne bivajo pri vas, pri lem ste menda med redkimi v državi. "Res je, smo eden redkih domov, ki organizira tudi dejavnosti za zunanje uporabnike, torej upokojence, ki živijo doma. Tako imamo zelo dejavno skupino za rekreacijo, ki ie res dobro obis-in io vodita naši fiziote- razmere za Divanje, ena od teh bi bila preselitev uprave v stari del doma, v sedanjih prostorih uprave pa bi lahko uredili nekaj varovanih stanovanj. Naša velika želja je tudi, da bi sicer lepo zeleno okolico doma, kjer pa skoraj ni ravne površine. uredili tako, da bi dobili vsaj manjši raven prostor, kjer bi se lahko stanovalci sprehodili in posedeli."' rapevtki, z velikim navdušenjem pa obiskujejo okoliške upokojenke. Potem \e tu tudi skupina s kulturnimi vsebinami, ki je tudi zelo številna in dejavna, ter skupina za samopomoč. No, ena skupina za samopomoč deluje tudi v domu, vodijo pa jo neprecenljivi prostovoljci in prostovoljke. Prav tako nepogrešljive za nas so tudi zaposlene, ki prek javnih del izvajajo program družabništva. V dom pa pogosto prihajajo tudi mladi» od otrok iz vrtcev do osnovnih in srednjih Sol, predvsem zdravstvene." Globalno spremmianje razmer okolju Dr. Božidar Brudar komentar V zadnjem času govorimo, da se podnebje pri nas sp re- minja, Govorimo o pojavu tople grede, o hitrem zmanjševanju ledenikov v gorah, o ohlajanju vode v Zalivskem toku itd. Poskušamo napovedati, kaj bi se zgodilo. Če bi se povprečna temperatura na Zemlji dvignila za 1 stopinjo Celzija. Govori se o dviganju gladine morij, o poplavljanju pristanišč. V državah, ki ležijo ob Zalivskem toku se resno bojijo ohladitve, ki bi popolnoma spremenila pogoje za življenje. Lažja in hladna sladka voda z ledenikov s tečajev bi lahko prekrila površje Atlantika in ohladila toplo, slano in težjo vodo. ki priteka iz Mehiškega zaliva, Posledice ne bi bile spodbudne. Okolje in podnebje se je spreminjalo tudi že v preteklosti, tudi takrat, ko Človeški vpliv še ni bil tako pomemben. Razmere na Zemlji so se izredno močno spreminjale in koncentracije plinov so nihale tudi bolj, kot si to lahko predstavljamo. Iz analize sedimentov na morskem dnu je mogoče izvedeti nekaj o naši preteklosti. Iz analize debele plasti ledu na Antarktiki, v katerem so ostali ujeti mehurčki zraka iz preteklih Časov, je mogoče izvedeti nekaj o Zemeljski atmosferi in njeni zgodovini za 420 000 let nazaj. Analize koncentracij CO, CH, izotopa kisika O v mehurčkih zraka, ki so ujeti v ledu, in analize temperaturnih razlik kažejo zelo zanimivo sliko, ki jo poskušajo znanstveniki razložiti. Ogledate si jo lahko na internetu; (http://en.wikipedia -org/wiki/lmage:Vostok a oky^c u rve s_i nso 1 a t io n •ipg). Omenjene koncentracije so se namreč močno spreminjale periodično in neperio- dično, pojavljala so se obdobja živahne rasti in življenja v vseh oblikah, vmes pa ledene dobe z močno zmanjšanimi možnostmi za živlie- nje. Že zelo grob pogled na sliko kaže, da so se te razmere nekako periodično ponavljale vsakih sto tisoč let. Veliko znanstvenikov je poskušalo to pojasniti in poiskati vzročne zveze med rezultati meritev. Ena najbolj prepričljivih je teorija ledenih dob srbskega astronoma Milutina Milankoviča, ki je poskušal povezati opazovana nihanja v koncentracijah omenjenih plinov z orbitalnimi variacijami, s spremi* njanjem rotacije Zemlje okrog lastne osi in okoli Sonca. Zanimivo je, da je resnično mogoče večino periodičnih nihanj povezati z minimalnimi spremembami v rotaciji Zemlje, ki se dogajajo v desettisočletjih. Po drugi strani pa to pomeni» da so pogoji za življenje zelo odvisni od zelo majhnih sprememb. Izbruh vuUcana lahko zatemni Sonce in vpliva na pridelek na Zemlji za nekaj let. Zaenkrat še ni mogoče zanesljivo vzročno povezati vseh omenjenih nihanj v preteklosti. Niti tega zaenkrat m mogoče z gotovostjo trditi, ali je bil v preteklosti pojav tople grede in povečana koncentracija CO v zraku vzrok za dvig povprečne temperature, ali pa je veljalo obramo. Po drugi strani pa je očitno, da so zaradi našega neznanja kratkoročne napovedi zelo nezanesljive. Iz analiz ledene plasti na Antarktiki je mogoče sklepati, da so nekatera nihanja, za katera Še ne poznamo vzrokov, bila za astronome izredno hitra. Glede na trenutne temperature in koncentracije omenjenih plinov smo v zadnjih 14 tisoč letih v fazi dviganja temperatur in omenjenih . Ne vemo pa. koliko tisoč let lahko to Še traja m Če nas ne netil kakšen kratek skok, ki pa bo vseeno trajal nekaj tisoč let. Eno pa je zanesljivo: zelo majhne spremembe v okolju» kot so na primer posledica majhnih sprememb v rotaciji Zemlje in se zgodijo v nekaj deset tisoč letih, imajo lahko zelo hude dolgoročne posledice. Nekaj sprememb v okolju je povzročil tudi človek, njegov vpliv v zadnjih 430 tisoč letih je bil verjetno neznaten m se ne zrcaii v nem ledu. Danes pa vpliv tovo ni več zanemarljiv, je pa popolnoma neznan. Zato je še toliko bolj pomembno, da poskušamo pri vseh svojih dejavnostih v okolju upoštevati principe trajnostnega razvoja. M.. jeseniške novice, petek, 27. oktobra 2006 Dogodki 5 Znate napisati za delo? 7avoda svetovanja. Urša Peternel V Teden vseživljenjskega ućenja se na Jesenicah že vsa leta vključuje tudi Zavod republike Slovenije za zaposlovanje. V prostorih Centra za informiranje in poklicno svetovanje na Uradu za delo [esenice so tako tudi letos pripravili vrsto dejavnosti, ki so potekale ves teden. Kot je povedala poklicna sveto* valka Dubravka Furar, je v ponedeljek in torek potekala dvodnevna delavnica z naslovom Poti do dela in zaposlitve, ki se je je udeležilo enajst brezposelnih. Na njej so udeležencem predstavili, kako deluje trg dela, udeleženci so se ufili spoznavanja samih sebe. izdelali so osebni zaposlitveni vzorec, v katerem so opredelili svoje cilje. Drugi dan delavnice so se udeleženci uriJi v komunikaciji, opravljanju telefonskih razgovorov, pisanju ponudb oziroma prijav za delo ter pripravah za razgovor pri delodajalcih. V sredo in Četrtek je potekala delavnica z naslovom Skupinska oblika svetovanja, ki je bila prav tako namenjena brezposelnim, zlasti tistim, ki so na zavodu prijavljeni že dalj Časa, Na njej so skušali okrepiti samozavest udeležencev ter jih pripraviti na ustrezno ravnanje v situaciji, v kakršni so se znaSli. V Dubravka Purar petek pa so pripravili še dan odprtih vrat, na katerem so udeležencem predstavili veščine iskanja zaposlitve, zlasti zanimiv za obiskovalce je bil predstavitveni film o tem, kako se je treba pripraviti na zaposlitveni razgovor . Kot je poudarila Dubravka Furar, so vrata Centra za informiranje In poklicno svetovanje sicer odprta vsak dan tako za brezposelne, zaposlene kot tudi za učence in dijake. Mladi pri lah- ko dobijo informacije o tem, kako priti do poklica, kaj morajo upoštevati pri izbiri, izpolnijo pa tudi interesne vprašalnike oziroma test študijskih interesov. Na vo Ijoso jim podatki o šolah, fa kultetah, delodajalcih, dobi jo opise poklicev. Pogost obiskovalci centra so tudi brezposelni, ki sta jjm na voljo dva računalnika, naučijo se, kako naj napišejo ponudbe, prijave in vloge za delo, lahko si ogledajo füm o zaposlitvenem razgovoru, se pogovorijo s svetovalko... Po besedah Dubravke Furar so bile aktivnosti Urada za delo Jesenice uspešne, z različnimi ukrepi so pomagali veliko ljudem brez dela, tako da gre del zaslug, da se je število brezposelnih na Jesenicah zmanjšalo pod republiško povprečje, pripisati tudi dobremu delu jeseniškega urada zavoda za zaposlovanje. Kljub bolezni uspešni v poklicu ZPIZ omogoča pridobitev novega poklica vsem, ki zaradi bolezni starega ne morejo več opravljati. Urša Pfternel Na jeseniški enoti Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije (ZPIZ) že nekaj let poteka zanimiv projekt Poklicna rehabilitacija, v okviru katerega vsem, ki zaradi bolezni ne morejo več opravljati svojega poklica, omogočajo pridobitev znanj za nov, pri-memejši poklic. Projekt je v okviru Tedna vseživljenjskega učenja na Jesenicah predstavila Teja Rožič z ZPlZ-a. Kot je povedala, ZPIZ v Času usposabljanja oziroma šolanja posamezniku krije nadomestilo stoodstotne invalidske pokojnine, šolnino» potne stroške, učne pripomočke Trenutno se na Jesenicah na ta način dodatno izobra- »k» Teja Rožič žuje sedemnajst posameznikov, ki imajo različno izobrazbo, od poklicne do fa-kulteme. "Smisel je» da nekomu omogočimo delo, ki ga bo opravljal dolgoročno, s tem da se mu zdravstveno stanje ne bo poslabšalo," je poudarila Rožičeva. Pri odločitvi za tovrsmo poklicno rehabilitacijo je zelo pomembna motivacija posameznikov, po dosedanjih izkušnjah je imajo večjo mlajši ljudje, ki se jim s tem tudi dvigne samozavest in dobijo občutek, da so koristni zase in za družbo. )e pa res. je povedala Rožičeva, da je lažje tistim udeležencem, ki prihajajo iz delovnega okolja, saj se po usposabljanju za nov poldic vrnejo nazaj v podjetje. Pri brezposelnih, zlasti invalidih, pa je proces iskanja službe dolgotrajnejši, delo jih po dosedanjih izkušnjah dobi le kakšnih 40 odstotkov. Zato se je po besedah Teje Rožič dobro pred odločitvijo o vrsti šolanja pozanimati na zavodu za zaposlovanje, kakšne kadre delodajalci sploh iščejo. Koliko poznamo evro V Domu upokojencev dr. Franceta Berglja so pripravili zanimiv kviz o poznavanju Evrope. Urša Peternel V kateri državi je sedež evropskega parlamenta? Kakšne barve je zastava Evropske unije? Katera pesem je himna Evropske unije? Koliko bo evrskih kovancev? Kateri bo največji evrski bankovec? To je le nekaj vprašanj, na katera so odgovarjali stanovalci Doma upokojencev dr. Franceta Berglja Jesenice v okviru kviza Koliko poznamo Evropsko unijo in ali že poznamo evro. Kviz so pripravili v okviru Tedna vseživljenjskega učenja, udeležilo pa se ga je nekaj deset stanovalcev. Kot je povedala ena od sodelujočih mentoric Karmen Pirih, so "trenirali" ves teden, pripraviH so posebne plakate in se po sku- pinah učili z njih, imeli pa so tudi posebno predavanje, n kako je udeležencem kviza šlo od rok reševanje? Barbara Mahnič: "Bolj malo sem znala. Sem prestara. Tudi o evru nimam pojma, bogu hvala imam sina. da se on briga za te stvari. Sicer pa pravijo, da je evro veliko vreden ..." Ivanka Štnikelj: "Mislim, da pri prevzemu evra ne bo takega problema, se bomo že naučili. Tisto, kar bom jaz dobila vsak mesec, bo bolj drobiž ... V kvizu sem kar precej vedeia» sem kar seznanjena z Evropsko unijo." Ob zaključku kviza so vsi udeleženci prejeli darila, med njimi rudi denarnice za evrske kovance in evrske Nastop članov društva llmden v sredo, 18. oktobra, so pri Društvu upokojencev Jesenice v okviru 11. Tedna vseživljenjskega učenja pripravili nastop članov jeseniškega Makedonskega kulturnega društva Minden, folklorne skupine mlade generacije in tiste, mlade po srcu. Nastop in prijeten kulturni dogodek so popestrili še makedonski godct na značilnih glasbilih. Jeseniško društvo Minden deluje od leta 1993 in nastopa na različnih prireditvah in proslavah po Sloveniji, gostovali pa so tudi v tujini, v Makedoriijj rn Nemčiji. J. P. Z optimizmom prek vsakdanjih ovir Ob letošnjem 20. oktobru, svetovnem dnevu osteoporoze, so člani Društva bolnikov z osteoporozo jesenice pripravili dan odprtih vrat. Na prireditvi v dvorani Doma dr. Franceta Berglja na Jesenicah so koristno združili s prijetnim. V uvodu je predsednica društva NuŠa Ražman predstavila dejavnosti, s katerimi člani na različne načine obvladujejo Širjenje bolezni in se z velikim optimizmom prebijajo čez ovire, ki jih ne manjka. Velik poudarek dajejo preventivnim dejavnostim, telesni vadbi in strokovnim predavanjem. Tudi tokratno srečanje je bilo izobraževalno. Prlm dr, )ana Eržen Covc, doktorica medicine, in dr. Danilo RadoŠevič sta spregovorila o tej bolezni. Na srečanju so čestitali Članom, letos slavijo okrogle jubileje. To so bili Katarina Beljan, Pavel Erzin, Marjeta Franc, Marija Markizeti, Angela Marija Polak, Olga Dakskofler, Mira Jazbiniek in Slavka Zupan. I, R. 6 Jeseniške novice, petek, 27. oktobra 2006 Komunala Sanacija upravne stavbe na čistilni napravi Zavod 23 gradbeništvo Slovenije je leta 1999 opravil pregled nekaterih objektov na platoju centralne čistilne naprave na )esenicah in v svojem poročilu podal oceno stanja objektov, V zaključku tega poročila je bilo poudarjeno, da so poškodbe nestabilnih materialov (žlindra) v temeljnih tleh in v zasipih okoli objekta takega obsega in lastnosti, da je treba pristopiti k čim prejšnji sanaciji objektov. Na osnovi tega poročila je podjetje feko-In, d. o. o., lesenice pri Zavodu za gradbeništvo naročilo izvedbo ustreznih preiskav. Končno poročilo je vsebovalo tudi priporočila za odpravo poškodb centralne zgradbe - upravne stavbe na ČN. Na podlagi tega poročila smo izdelali projekte za samo sanacijo stavbe in hkrati vključili tudi nekaj sprememb oz. izboljšav: nadzidavo objekta nad garderobami - povečanje obstoječega laboratorija, ureditev garderobnih prostorov za delavce vzdrževalce kanalizacije, vgradnjo dodatnih oken, izolacijo objekta in sanacijo strehe zaradi zamakanja, Delati smo pričeli 7, avgusta, predviden zaključek del pa je 7. november. Vrednost investicije je 33,5 milijona tolarjev, S sanacijo bomo pridobili večje prostore za potrebe laboratorijskih preiskav, svetlejše prostore» izola ci j o zgradbe in novo streho - torej prijaznejše delovno okolje in energetsko varčno poslovno zgradbo. )eko-In, d. o. o. Začasna sprememba prometnega režima na Blejski Dobravi ob 1. novembru Vse občane obveščamo, da bo v TOREK, 31. oktobra, In v SREDO, 1. novembra, v času od 7. do 20. ure začasno spremenjen prometni režim na Blejski Dobravi In na Lipcah. Od gostišča Jurč dalje bo potekal enosmerni promet proti pokopališču, za smer proti jesenlcam pa bo promet potekal mimo večstanovanjske hiše ter po asfaltirani cesti skozi naselje Lipce r^a drtavno cesto Lipce-Blejska Dobrava. Voznike prosimo za previdno vožnjo In upoitevanje postavljene prometne signalizacije. Oba dneva, y, oktobra im. novembra, bo vozilo tudi več avtobusov na Blejsko Dobravo in nazaj. Občina jesen ice Vozni red avtobusov ob 1. novembru Iz Alpetourja, potovalne agencije, d. d., Kranj so sporočili vozni red avtobusnih prevozov na pokopališče na Blejsko Dobravo v torek, 31. oktobra, In sredo 1. novembra. TOREK, 31. oktobra Bolnišnic a-Ko roška Bela-Biejska Do brava-po kopališče 8-50 9.4s n.oo 12.10 13.0014.03 \s-OoyS.oo 17.0018.00 Ppko pa lišće-Blejska Do bra va-Koroš ka Bela-bolnišnica 9.02 10.30 11.3512.35 13 35 U.35 16.47 17.47 18.47 20.27 SREDA, 1. novembra H rušica-Blejska Dobrava-pokopališče 9.10 10.10 11-40 12-40 13.40 14.10 14.40 15.40 16.40 17.40 Pokopa IIšče'Blejska Dobravd-HruŠIća 8.4$ 9.45 n.1512.15 13-45 14.15 15-15 16.1517.^5 Solnlšnka'Blejska Dobrava-pokopališče 745 8.15 8.45 9.15 9-45 10.1510.45 11-15 1145 12.1512.45 13.15 13.45 H-15 H'45 1515 ^5-45 '6.15 16.45 17 '5 '7 4$ 18.45 21.00 Pokopališče-Blejska Do bra va-bol n i Š ni ca 8.15 8.45 9.15 9.4510.15 10,45 11.15 11-45 12.15 12.45 13-15 13.45 14.1514.45 1515 15«45 16.1516.4517-1517.451S.15 19.15 21.30 Kor. Bela*Tomšičeva-Podmežakla-Blejska Dobrava-pokopal išče 10.30 12.30 14.30 Po kopali šče- Blej ska Do brava- Podmeža kla-To mšiče va*Ko« roška Bela n.30 13.30 16.30 To m šiče va^Pod mežakla» B fe js ka Do bra va-poko pa I išče 10.3512.35 U.35 Pod meža kla* Blejs ka Dob ra va*poko pa I išče 10.45 12.4S 14-45 Daljinski nadzor in regulacija ogrevanja Nova moderno zasnovana programska oprema omogoča učinkovit nadzor, vizualno podobo toplotnih postaj, nastavitev regulacijskih parametrov» arhiv podatkov in alarmiranje ob pojavu kritičnih vrednosti določenih komponent. Franci Papler Mesto Jesenice je začelo uvajati sistem daljinskega ogrevanja leta 1972- Takrat je bila cena energije v primerjavi z današnjo relativno nizka. Pojem "učinkovita laba energije" še ni bil aktualen, zato se o procesnem krmiljenju toplotnih postaj ni prav veliko razmišljalo. Ponudba opreme na trgu za potrebe nadzora daljinskega ogrevanja je bila skromna, o njeni dostopnosti pa sploh ni vredno izgubljati besed. Skokovit razvoj osebnih računalnikov in elektronike nasploh v 80. letih je omogočil korenite tehnološke spremembe. Slovenski trg še ni ponujal ustrezne opreme za daljinsko krmiljenje toplotnih postaj. Tako se je takrat podjetje Kres kol upravljavec sistema pogumno lotilo lastnega razvoja na tem področju. Razvoj strojne opreme in analogno-digi-talnih krmilnikov PLC je bilo delo strokovnjakov razvojne skupine Kresa in zu» nanjega podjetja, celotno programsko opremo pa so razvili sami pod delovnim imenom Maja. Delovno ime mi I a I . je kasneje poslalo tudi uradno. Nova tehnologija komunikacije prek kabelskega sistema je omogočala prenos podatkov od dispečerskega centra do toplotnih postaj, kar je pomenilo kakovostnejši nadzor delovanja sistema daljinskega ogrevanja. Distributer je tako "on-iine" nadziral delovanje veČine komponent toplotnih postaj (Črpalke, stanja ventilov» temperature, tlaki). Po potrebi ali želji uporabnikov je nastavil parametre regulacije (premica, odmik}. Ekipa Kresa, danes sektor javnega komunalnega pod* jetja |eko-in. ne počiva, am- nadzora pak sistem upravljanja m daljinskega Podatek o napaki se avtomatično pošlje na elek" tronski naslov ali kot SMS na mobilni telefon de- žurnega dispečer] a. ogrevanja še izpopolnjuje, tudi v obliki vlaganja dela sredstev v novo znanje. Dolgoletne izkušnje in globalni tehnološki napredek sta omogočila razvoj bolj izpopolnjenih krmilnikov, ki delujejo integrirano znotraj novega industrijskega standarda LON po protokolu LonWorks. Podpirajo veliko Število ogrevalnih sistemov. ki jih (e možno poljubno konfigurirati, preko M-bus vmesnika lahko prikljuümo tudi kalorimetre. Krmilnik ima celo spominski modul za potrebe arhiviranja podatkov . "data logger". Nova moderno zasnovana programska oprema, imenovana "Scada", omogoča učinkovit nadzor, vizualno podobo toplotnih postaj, nastavitev regulacijskih parametrov, arhiv podatkov in alarmiranje ob pojavu kritičnih vrednosti določenih komponent. Podatek o napaki se av- tomatično pošlje na elektronski naslov ali kot SMS na mobilni telefon dežurnega dispečerja, kar pripomore k hitrejši odpravi napake. Produkt ni v uporabi samo na lesenicah, paČ pa ga poznajo v nekaterih sistemih daljinskega ogrevanja tudi drugod po Sloveniji {Slovenj Gradec, Koper, Preddvor). Ekipa razvojnega oddelka Kresa načrtuje za upravljavce zgradb tudi možnost da-jinskega vpogleda v stanje toplotne postaje prek web-vmesn ika. Javno komunalno podjetje Jeko-in, sektor Kres, danes upravlja 150 toplotnih postaj in oskrbuje s sanitarno toplo vodo ter ogrevanjem skoraj 45 odstotkov prebivalcev občine Jesenice, to je v stanovanjskih objektih, ustanovah in podjetjih. Trenutno ;e 70 toplotnih postaj opremljenih s sistemom daljinskega krmiljenja in nadzora. Intenzivno poteka posodobitev preostalih postaj. Ključni podatki, ki se arhivirajo, se uporabljajo za statistiko ter za napoved porabe, ki predstavlja primarni podatek za kotlarno kot vir energije sistema. Lasten razvoj uresničuje vodilo komunalnega podjetja Jeko-in, to je ponuditi uporabnikom ogrevanja veliko mero udobja ter ekonomično in uünkovito rabo ener- v svet s J- NOVO-IP telefonija: ■ ugodna cena naročnine konkurenčna cena telefonskih impulzov ■ dve telefonski številki I pregled opravljenih klicev na spletu INFORMACIJE NA TELEFONU 5S 09 752 Jeseniške novice, petek, 27. oktobra 2006 Aktualno Hitrejši vpis etažne lastnine V Metingu zatrjujejo, da so večino postopkov vpisa etažne lastnine že zaključili. Urša Peternel Na lesenicah so mnogi lastniki stanovanj mo^no jezni na podjetje Dominvest, ker so že pred leti plaČaJi za vpis etažne lastnine v zemljiško knjigo, vendar pa postopki še vedno niso zaključeni. Da je postopke mogoče speljati bistveno hitreje in v večje zadovoljstvo lastnikov» pa trdijo v družbi Stanovanjsko podjetje Ravne» ki ima na Jesenicah svojo poslovno enoto Meting. Pogovarjali smo se 2 direktorjem podjetja Stoianom Cerdejem, ki je pojasnil, da so se s podobnimi težavami pri vpisu etažne lastnine kot Dominvest pred leti srečali tiidi sami. A po njegovih besedah so bili pri vpisovanju lastnine doslej bistveno bolj uspešni, saj je od 2371 stanovanj, ki jih upravljajo na območju Gorenjske, veČina že vpisana v zemljiško knjigo. "Problem je v tem, da preprosto moraš začeti delati... Ce ne začneš, pač ni nič narejenega," je dejal sogovornik ter dodal, da želijo povedati [eseničanom, da se ti postopki dajo urediti bistveno hitieje. V njegovem podjetju so doslej na jeseni-cah zaključili vpisu v zemljiško knjigo za 1493 enot oziroma stanovanj. Vložena je popolna dokumentacija, ki čaka le Še na vrstni red v zemljiški knjigi, je povedal Gerdej. Za preostalih 8ao enot so postopki v teku, prva faza dela pa je prav tako končana, je zatrdil Gerdej. Tako jim ostaja le še 58 enot, po Gerdejevih besedah pa sproti rešujejo hipoteke in druge težave. Ker imajo v Stanovanjskem podjetju Ravne oziroma Metingu interes» da bi razširili upravljanje na Je- senicah, so se odloČili, da vanj? Sedanja cena vpisa pri bodo lastnikom stanovanj, ki so Dominvestu že plačali za vpis etažne lastnine (v letu 2004 po intervencijskem zakonu in tedanji ceni 200 nemških mark), ponu-i odkup njihovih terjatev in vpis etažne lastnine. "To bi seveda pomenilo odločitev o zamenjavi upravnika," je poudaril Gerdej, "obenem pa bi Stanovanjsko podjele Ravne oziroma Meting kot stranka v postopku prevzel izterjavo vplačanih sredstev od Dominvesta," In kaj bi to pomenilo za lastnike stano- Metingu je okrog 45 tisoč tolarjev (odvisno od velikosti in Števila enot), in Če so Dominvestu vplačali 200 nekdanjih nemških mark, jim bo Meting od celotne cene vpisa odštel to vsoto in bodo morali za vpis doplačati preostanek, torej okrog 20 tisočakov, Meting povsod tam, kjer je upravnik, ponuja dodaten 20-odstotni popust. Tudi stroški upravljanja so pri Metingu po zagotovilih Sfojana Gerdeja med najni- trenutno Ž}imi, 1400 tolarjev, cena pa se nI Stoja n Gerdej spremenila že od leta 2000. Vendar pa bodo konec leta ceno morali povišati, po Gerdejevi napovedi na 190c tolarjev. In kakšen je postopek zamenjave upravnika? Po Gerdejevih besedah se upravnik zamenja tako, da j 50 odstotkov lastnikov s podpisno listo ah na sestanku stanovalcev opredeli za izbiro drugega upravnika. Na planincah le luštno b1o! S prihodom jeseni na osmih pfaninah v občini Jesenice zaključijo pašno sezono. Letos se je tam paslo 463 govedi, 570 ovac, 24 konjev, 5 koz in nekaj oslov. To so kar zavidanja vredne Številke, glede na majhen odstotek kmečkih zavarovancev. Večjih težav pastirice in pastirji niso Ime Nekaj jih je bilo [e s sušo in pomanjkanjem vode. Na sliki je Francka Vesek, ki je bila v letošnji sezoni pastirica na Hruščanski planini. Čeprav je to delo opravljala prvič, je dobro poskrbela za 74 govedi lastnikov s HruŠice in Piavškega Rovta.). R. Jesenska popestritev Čufarjevega trga Prijetne sončne dneve v oktobru so popestrili v gostinskem u Pastel na čufarjevem trgu z originalno predstavitvijo jesenskih plodov. J. P. orniM rrtn rnrnm ^žtMHfCe Fujifinepix S5600 b. 1 micfcopttmnonv(so64• 1öoo vmmeri|6 mtkt« m 64 eeneto • apenwWiS ia3#Mi to ai FujifinepixVIO 1 » s>< • • • > ^ ' fctot^i gla v. com kont f oli ranje dioptr i;^ pt)<3H. pomeni, dotoki • vse na enem mesiu ocdla z ndTocilmco (RECEPT) Idhko luöi bnz doplacMa pri vMjem nskupn nudimo tudi pld^ila nd več čokov Radovljica (idrü/sr^nt dom) Samo n^boMše Je dovoU dobro za vaše oči! optika Berce u ww.optJka-bem. ni fashio n eyewear 8 Jeseniške novice, petek, 27. oktobra 2006 ku ltu ra Kratke novice Nagrajeni diapozitivi V Radomljah so fotografi organizirali slovensko pregledno razstavo barvnih diapozitivov za leto 2006, ki je imela dve temi: prosto In etnografska dediS^ina - kmečka arhitektura. 'Ja tej razstavi je uspešno sodelovalo pet fotografov Fotok-luba Jesenice, ki so imeli sprejetih 23 diapozitivov. Trije fotografi so bili nagrajeni: Janez Kramar je dosegel 1. mesto in Vinko Lavtižar 3, mesto na prosto temo» Franc Črv pa je prejel diplomo na temo etnografska dediščina. Iz statistike je razvidno, da je bil Fotoklub Jesenice drugI najuspešnejši fotoklub med 14 sodelujočimi klubi iz vse Slovenije. Ta razstava je nekakšno državno prvenstvo. F. Č. Razstava lake Kobala v petek, 20. oktobra, so v razstavnem salonu Dolik Jesenke odprli razstavo likovnih del slikarja Jake Kobala. Slikar Kobal je Čian Dolika od leta 1997» tokrat se že šestič predstavlja s samostojno razstavo, dvakrat letno pa je s svojimi deli redno prisoten tudi na skupinskih razstavah društva. Njegova slikarska sporočila so narava z razkošjem svojih pojavnih oblik, tihožitja in domišljijske podobe. Barve in barvna harmonija njegovih slik odražajo tudi njegov Čustveni odnos do narave in drugih motivov, ki jih upodablja. Jaka Kobal se s svojo aktivnostjo izkazuje tudi pri dejavnosti Dolika, so zapisali v informativnem gradivu, j. P. Ljudski pevci in godci v kulturnem domu na Slovenskem Javorniku je v petek, 20. oktobra, potekalo medobmočno srečanje pevcev ljudskih pesmi in godcev ljudskih viž v organizaciji območne izpostave JSKD Jesenice in koordinaciji jSKD za Gorenjsko. V prijetnem kulturnem programu so se predstavili Ljudske pevke KO Domžale, Ljudski pevci iz Blagovice, Duo Francka in Ani iz Cerkelj, harmonikar Franci Resman iz Zapuž, Godci K Ü D Triglav jesenice, pevci KUD Triglav Jesenice, godci AFS Ozara Kranj, pevki iz Krope, pevci FS Karavanke Tržič, ljudski pevci KUD Fran Maselj Podifbarski Krašnja, KD Dediščina Kamnik, skupina ljudskih pevcev Suha špaga in Rovtarji Poljane. J. P. Volilni zbor društva izgnancev jesenice v začetku meseca oktobra je bil na Jesenicah volilni zbor Društva izgnancev Jesenice, na katerem so izvolili nov sedemčlanski odbor in tričlanski nadzorni odbor. Predsednik DIS Jesenice Mirko Razingar je s Poročilom o delu društva za preteklo obdobje povedal, da društvo Šteje 188 članov, 129 Članov je iz občine Jesenice, 24 iz Kranjske Gore in 34 iz Žirovnice. Volilnega zbora se je udeležila tudi predsednica DIS Ivica Žnidaršlč. Povedati je treba, da je Društvo organizacija s posebnim družbenim pomenom; osrednje naloge društva so namenjene predvsem pomoči članom pri uveljavljanju pravic žrtev vojnega nasilja po slovenskih, avstrijskih in nemških zakonih. Sedem članov društva je prejelo odličja za dolgoletno uspešno volontersko delo. Zaradi starostne strukture se število članov društva zmanjšuje, zato je želja društva, da k sodelovanju povabi tudi svojce in simpatizerje izgnancev- Slovenski izgnanci se ne ukvarjajo samo z zgodovino spomina, saj si prizadevajo, da bi Muzej slovenskih izgnancev na gradu Rajhenburg postal Evropski muzej žrtev fašizma in nacizma v letih 1941 do 1945. Grajski hlevi so bili od leta 1941 eden največjih zbirnih taborišč, saj so od tam izgnali 45 tisoč Slovencev v nemška taborišča, tisoč na HrvaŠko, 7.500 v Srbijo in 2.700 na Madžarsko. Zato se gorje nikakor ne sme pozabiti. Na Je-senica imajo organizirano t. i. dežurstvo za pomoč članom društva vsako prvo sredo v mesecu od 9. do n. ure na sedežu društva na Jesenica, Cesta maršala Tita 78/a. ]. R. Šestdeset let Dolika V 60 letih razstavne dejavnosti na Jesenicah se je zvrstilo 961 razstav. Joža Varl "Najmanj je na Jesenicah zanimanja za likovno umetnost. Včasih je treba vendarle prirediti kako umetnostno razstavo, da ne bi ljudje k upo va 1 i k r ičeče ga k iča." (Viktor Gregorčič - Tovarniški vestnik glasilo KID lese-nice, 1. julija 1940). Čeprav so bili že pred drugo svetovno vojno v okviru Tu- ristovskega kluba SKAIA Jesenice narejeni prvi koraki za oživitev likovne dejavnosti, je do uresničenja prišlo šele z ustanovitvijo likovnega kluba DOIIK februarja 1946, DOLIK je zaradi svoje programske širine postal posebnost celo v slovenskem prostoru. Poleg pomo- 6 pri strokovnem - slikarskem izpopolnjevanju članov in organizacije predavanj s področja umetnosti, zlasti za šolsko mladino, so ljubiteljsko prevzeli mdi skrb za redno li- kovno razstavno dejavnost na Jesenicah. Tako je bila prva likovna razstava že od 25- avgusta do 8. septembra 1946 v prostorih takratne Ljudske šole na Jesenicah. S slikami v olju, akvarelu in temperi ter reliefi v lesu se je predstavilo 18 "samoakti-vistov" s 142 deli. Polovica takratnih razstav je več desetletij predstavljala jedro likovnega kluba DOLIK - Dolinskih likovnikov. Prva leta so razstavljali v avlah šol, zatem v veliki dvorani in kasneje v mali dvorani in Bogato in redno likovno razstavno dejavnost, ki se je dopolnjevala št z razstavami fotografij, ročnih del, inovacij in dokumentarnimi - zgodovin-skimi razstavami, dokazujejo številke: 961 raz* stav» 404 tisoč obiskovalcev. Delavskega doma. Junija 1983 pa se je organizatorjem razstav - Do- likovcem uresničilo večletno prizadevanje: dobili so nove. zelo lepe razstavne prostore v hiši Iva Koželja na Cesti maršala Tita 12, kamor so preselili tudi dejavnost DOLI K-a. Bogato in redno likovno razstavno dejavnost, ki se je dopolnjevala Še z razstavami fotografij, ročnih del, inova- in dokumentarnimi - zgodovinskimi razstavami, dokazujejo številke: 961 razstav, 494 tisoč obiskovalcev. Samo v Razstavnem salonu DOLIK se je od junija 198} do letošnje jeseni zvrstilo 450 razstav z 2S2 tisoč obiskovalci. Obiski na posameznih razstavah se gibljejo s krajšimi kulturnimi programi in s strokovnim komen» ponatom, z obiskom od 45 do 160 oseb. Poleg domaČih likovnikov se v Salonu predstavljajo organizirane likovne skupine in kakovostni nepoklicni in poklicni likovniki iz vse Slovenije in tujine. Razstavni program so bogatili doma in v svetu že uveljavljeni umetniki: Božidar Jakac, Ive Šu-bic, Jože Ciuha, Leon Ko-porc, Peter Adamič, Ljubo Ravnikar, Milan Batista, Jaka Torkar in številni drugi, ki 50 se tudi po večkrat predstavili v Salonu. Vodstvu KD Svoboda Tone Cu-far in vodstvu DOLIK-a ie uspelo navezati zelo dobte odnose z Narodno galerijo v Ljubljani, od koder so najprej njihovi kustosi kar neka) let hodili na jesenice predavat o likovni umetnosti. Skozi to sodelovanje si je DOLIK oz. razstavni salon tarjem k razstavljenim eks- DOLlK-a pridobil zaupanje in galerija je omogočila, da so se na Jesenicah zvrstile tudi likovne razstave iz njihovih bogatih zbirk slikarjev: Hinka Smrekarja, Ivane Kobilca, Ferda Vesela, Franca Klemenčiča, Frana Zupana in Maksima Gasparija. Po šestdesetih letih zelo uspešnega in odmevnega delovanja DOLlK-a s svojo ustvarjalno, vzgojno in razstavno delavnostjo, se Čuti že utrujenost, ki jo povečuje le stalna skrb za denar, zlasti za pokrivanje visokih obratovalnih stroškov, vedno manj pa je tudi vredno in cenjeno ljubiteljsko delo. Koliko tisoč in tisoč ljubiteljsko žrtvovanih ur je skiitih v teh šestdesetih letih za organizacijo in izvedbo razstav, s Čimer Številnim ljubiteljem likovne umetnosti tudi zadovoljujejo njiliove interese in potrebe, te ure pa žal nimajo več "cene"! Petinštirideset let prepevanja Mo§k! pevski zbor Društva upokojencev Jesenice šteje petnajst pevcev. Mira MesaR!Č reditvah v občini, sodelova- Mira Mesarič. Na začetku Leta 1961 so se upokojenci železarji vključili v Društvo upokojencev Jesenice. Pe-vovodja Poide Ulaga je zbral dobre pevce, pa tudi še aktivne železarje in ustanovili so Moški pevski zbor DU jesenice. Družila jih je ljubezen do petja in lepe slovenske besede. Prepevali so na proslavah, raznih pri- ll na pevskih revijah, na pevskem taboru v Šentvidu, se družili z zbori iz zamejstva, nastopili celo na TV Slovenija in na združenih nastopih slovenskih upokojencev. V svet zborovske pesmi jih je vodilo kar osem zborovodji. Zvrstilo se je prek sto pevcev. Danes zbor šteje 15 pevcev. Vodi jih zborovodkinja junija so pripravili jubilejni koncert v dvorani na Slo» venskem Javorniku. Čeprav so leta naredila svoje • po v* prečna starost pevcev je nad 70 let • je pesem iz njihovih grl zazvenela doživeto, ubrano in iz srca. Trem pevcem so podelili Gallusove značke, DU fesenice jih je počastilo s posebnimi priznanji, župan mesta Je- senice Boris Bregant fim je čestital in jim izročil jeseni- pa so jih nagradili z aplavzom. Jubilejni nastop so zaključili s pesmijo Emila Ulage: "Še smo radostni, veseli, še uživamo vse dni, lep vsakdan se nam obeta, pesem v srcu naj Kar sivijo naj lasje, da le mlado ie srce!" Jeseniške novice, petek, 27. oktobra 2006 9 sociala Depresija - tudi težava Jeseničanov Treba je poiskati tiste točke, k\ so posameznika pred izbruhom bolezni v življenju razveseljevale. Nujna je aktivnost, ki odvrne negativne misli. Urša Pfternel V Evropski uniji ima duševne težave kar 27 odstotkov ljudi. Raziskave kažejo, da se ta odstotek iz leta v leto povečuje, zaradi posledic duševnih bolezni naj bi letno napravilo samomor kar milijon ljudi. Tudi Jesenice se temu trendu niso izognile, kot pravi Maja Kunčič iz Ozare Slovenija, opažajo zlasti vse več depresij. Za pomoč posameznikom s težavami v duševnem zdravju na Jesenicah deluje kar nekaj ustanov. Ena od njih je Nacionalno združenje za kakovost življenja Ozara Slovenija. Njihova jeseniška enota deluje od leta 2001, pokriva pa celotno območje zgornje Gorenjske. Kot je povedala vodja enote Maja KunčiČ, v okviru enote deluje pisarna za informiranje in svetovanje, kjer organizirajo vrsto dejavnosti za ljudi s težavami v duševnem zdravju. V okviru socialne mreže se pri n/ih vsakodnevno srečujejo, udeležujejo likovnih in ustvarjalnih delavnic, krožkov, predavanj, hodijo na izlete, pohode, letovanja. Izdajajo tudi interni Časopis, v katerem objavljajo zgodbe uporabnikov, njihove pesmi, spise ... "Glavna dejav- T' v jeseniški enoti Ozara sta zaposleni dve strokovni delavki ter nekaj mentoric. Na sliki: mentorica Irena Kovač, vodja enote Maja Kunčič in iHudentka Monika Žust. nost pisarne pa je terensko delo, v čemer se razlikujemo od drugih podobnih društev. Uporabnikom omogočamo spremstvo, zago-vomištvo, skupaj z njimi izdelamo individualni načrt " je razložila Kunčičeva. In koliko uporabnikov imajo? Po besedah Maje KunČič je registriranih 171, od tega je mesečno aktivnih kakih trideset. "Nekateri prihajajo vsak dan, drugi občasno, spet tretji se z menoj srečujejo na pogovoru individuaJ- no, na terenu, zunaj pisarne," je dodala. Vsi uporab- niki so polnoletni, v povprečju so stari med štirideset in petdeset let. In s kakšnimi težavami v duševnem zdravju se srečujejo? "Nekateri imajo diagnozo duševne motnje že postavljeno, spet drugi psihiatra še niso obiskali, Čutijo pa določene težave v duševnem zdravju. To je lahko npr. žaJost, brezvoljnost ali pa nestrpnost do soljudi. V zadnjem času se pri ljudeh pogosto pojavljajo predvsem depresivna razpoloženja, v takih primerih se z uporabnikom sprva srečujemo individual- no, kasneje pa se po potrebi vključi še v druge dejavnosti društva - socialno mrežo. " Kot ugotavlja sobesednica, se posameznik, ko se prvič sreča bodisi osebno ali kol svojec s težavo v duševnem zdravju, takega razpoloženja ustraši, saj ga ne more kontrolirati, na hitro odpraviti. Boji se tudi stigme» odziva okolice, zato je le kako pomembno, da ima nekoga, s komer se o tem lahko pogovori, zlasti pa je pomembna izmenjava izkušenj z drugimi, ki imajo podobne izkušnje bolezni, do- Melina» uporabnica v jeseniški enoti Ozare: "V stanovanjski enoti živim že tri leta> je dobro, s sostanovalkami se razumemo. V Ozaro prihajam vsak torek, ko imamo družabne igre, najrafe igram Človek, ne jezi se. Doma pa rada poslušam radio in rada hodim na sprehode." daja Kunčičeva. Tako v okvi-ru Ozare delujeta tudi skupina za samopomoč in klub svojcev. Izvajajo tudi delavnice za motnje depresije, v katerih skušajo posameznikom, ki se soočajo s to mot-njo. pomagali odkriti vzroke depresije in poti iz nje. "Treba je poiskati tiste točke, ki so posameznika pred izbruhom bolezni, v življenju razveseljevale, mu bile v oporo. Nujna je aktivnost, ki odvrne negativne misli, je pa potrebne ogromno energije, da posamezniku pomagaš pri povrnitvi volje, energije in upanja, pri tem so vzponi in padci..." V okWru Ozare deluje tudi program stanovanjskih skupin - v dveh stanovanjskih enotah na Jesenicah biva sedem uporabnic oziroma uporabrdkov. "Bivanje v stanovanjski skupini je namenjeno polnoletnim osebam s težavami v duševnem zdravju, ki nimajo urejenih bivalnih razmer, sami ne zmorejo samostojno živeti in nimajo nikogar, Id bi zadnje skrbel," je povedala Maja Kunčič. Ob svetovnem dnevu dušev- nega zdravja 10. oktobru so v Ozari pripravili dan odprtih vrat, na katerem so goste povabili na čajanko, predstavili pa so tudi otroško slikanico z naslovom Očka nikdar ni utrujen. Namenjena je otrokom od četrtega do šestega leta starosti in govori o majhni zajčici, ki se so-o^i z očetovo boleznijo - bipolarno motnjo. Po besedah Maje Kunčič je to ena redkih, če ne edina slikanica pri nas, ki se dotika duševne bolezni in je pomemben pripomoček na področju preventive, hkrati pa pomoč otrokom, ki sami doživljajo izkušnjo tovrstne bolezni pri starših ali svojcih. Ob tem pa so v Ozari izdali tudi knjižico z naslovom Kam in kako v duševni stiski. Mag. Suvana Casar, psihologinja Oktober mesec rujnega vinca in resnice Izvirno slovensko ime za oktober je vinotok, saj v tem času dozoreva vino. Seveda se tudi pije. Znan pregovor pravi: "V vinu je resnica." Pa si poglejmo, koliko ta modrost drži. Pregovor trdi, da pod vplivom vina oz. alkoholnih pijač prej povemo resnico in pokažemo svoj pravi jaz. Torej se lahko vprašamo, kako je tedaj, ko nismo pod vplivom alkohola. In ko razpravljamo o resnici, seveda ne moremo mimo njenega nasprotja • laži. v laganju obstajajo velike razlike: nekateri so nezaslišani lažnivci, drugi lažejo občasno, tretji so že "bolestno" resnicoljubni. VeČina ljudi je med obema skrajnostma, vendar pa ni Človeka, ki se ne bi nikoli zlagal. Na splošno kar pogosto la-žemo. Po podatkih raziskav se v povprečju zlažemo dvakrat na dan, v dobri tretjini mi. Pozabljamo pa. da tudi drugi lažejo nam. Zaznamo samo okrog 18 odstotkov laži drugih. Pogosto smo celo radi v družbi lažnivcev (seveda le, dokler se njihovih laži ne zavemo), saj nam ponujajo olepšano sliko sveta in nas samih. Laga« nje je grdo, nemoralno in nezaželeno, pogosto tudi ka z nova no. Z aka j ki j ub temu lažemo.^ V bistvu vedno lažemo zato> da bi se izognili kazni ali dosegli nagrado, korist. Pogosto lažemo zato, da bi ohranili ali zvišali svoj ugled, ohranili zasebnost, se izognili neprijetnim situacijam in razpravam. Ironično, lažemo tudi zato, da nas pri laži ne bi ujeii. Čeprav nekateri trdijo, da lažejo iz "moralnih" raz-Ic^ov, ker z resnico (npr. o njihovi debelosti) ne želijo prizadeti drugih ljudi, dejansko vedno lažemo iz egoističnih motivov. O mor al- vseh stikov z drugimi ljud- nosti laganja bi lahko raz pravljaii, vsekakor pa drži, da resnica lahko prizadene ljudi in jim Škodi. Resnica je pogosto manj prijetna od "lepe" laži, zato večkrat celo sami pomagamo vzdrževati laž (npr. spregledamo vse napake lažnivca). Pač ne vemo, kaj bi počeli z resnico ali pa se je celo bojimo. Zakaj naj bi pod vplivom alkohola pogosteje govorih resnico? Poenostavljena razlaga je naslednja. V naši duše vnos ti obstaja mehanizem, i men ova n zave s ina cenzura. Ta skrbi za to, da drugim ne pokažemo vsega, kar mislimo in občutimo, pa tudi za to, da nekatere dele svoje osebnosti ohranimo skrite pred javnostjo, včasih celo sami pred seboj - potlačene globoko v podzavest. Alkohol ohromi zavestno cenzuro, zato vinjena oseba z manj zadržkov pove resnico, izblebeta razne skrivnosti o drugih in sebi, pa tudi pokaže svoj pravi jaz - z vsemi manj lepimi lastnostmi, ki jih običajno skriva. Seveda je to odvisno tako od količine zaužitega alkohola, kot tudi od tega, koliko pijače oseba prenese. Na splošno pa drži, da vam bodo v pijanosti ljudje povedali marsikaj, česar trezni nikakor ne bi. Gotovo vsi poznate ljudi, ki se pod vplivom alkohola povsem spremenijo: prej trezni, plašni, mirni in zadržani v vinjenosti po stan e-glasni, zgovorni in nasilni. Izrečejo in naredijo marsikaj, kar je deležno javne kritike. Med drugim, Še zlasti če vas poznajo, vam lahko vržejo v obraz marsikaj neprijetnega o vas samih. Pa to drži.^ Pogosto kar drži, pa tudi kadar nimajo prav, ostaja dejstvo, da o vas mislijo to, kar vinjeni povedo. Zanka je samo v tem, da trezni pod vplivom zavestne kontrole o tem ponavadi modro molčijo, vinjeni pa brez zadržkov povedo. Morda je poslušanje pijanskega blebetanje tako neprijetno ravno zato, ker neredko vključuje tudi surove resni-ce o nas samih. Po streznitvi od takih oseb pogosto slišimo opravičilo, da so bili pijani, da tega ne mislijo zares, da je to naredil alkohol. Pa res lahko alkohol proizvede določene besede, misli in dejanja? Nikakor ne! Preprosta resnica je, da oseba v pijanosti samo pokaže tisto, kar sicer skriva pred nami in svetom. Ljudska modrost torej drži • v vinu se skriva resnica, pijani lažemo manj, Uporabnost in nauk tega? Če hočete izvedeti, kaj nekdo zares misli o vas in kakšen v resnici je, potem mu prisluhnite, ko bo pijan. Pa je to vsa resnica? Ne, resnica se skriva nekje med tem, kar pri osebi lahko vidimo In slišimo v treznosti, in tistim, kar izreče v pijanosti. io Jeseniške novice, petek, 27. oktobra 2006 Sport Kratke novice podmežakla Turnir na umetni travi V soboto, 30. septembra» smo na Zavodu za Sport jesenlce ob pornoči Športno rekreacijsifega društva Bacos organiztra turnir v nogometu na umetnf travi v Podmežakli. Turnirja se je udeležilo osem ekip, od tega tudi po ena ekipa Iz morske, Kamnika in celo Avstrije. Ker je bil turnir letos že drugI po vrsti In ker je zanimanje za to vrsto rekreacije veko» jih bomo organizirali tudi v prihodnje- Rezultati so naslednji: prvo mesto je zasedlo Športno rekreacijsko društvo Bacos, drugo ekipa DÖNER KEBAB, tretje mesto ekipa 2400, četrto mesto pa KŠDB BISER. C. Š. Koroška Bčla Namiznoteniški veterani Gostitelji • ekipa Asgard Slovenski Javornik-KoroŠka Bela Konec septembra je v okviru praznovanja stoletnice telovadnega društva Sokol - TVD Partizan Slovenski Javornlk-Koroška Bela potekal turnir veteranov Slovenije v namiznem tenisu. Nastopilo je kar trideset tekmovalcev I2 Nove Gorice, Kranja, Ško^e Loke, Tržiča, Predoselj, Trbovelj, Velenja in Jesenic. V kategoriji do 70 let je v finalni skupini pn/o mesto osvojil Anton Novak Iz Kranja, drugo Matevž TrČek iz Šenčurja, tretje In Četrto si delita Janez Mozik in Miro Nadižar iz Tržiča, v tolažilni skupini pa je Vinko Pretnar Iz ŠenČuria. V kategoriji nad 70 let je v finalni skupini zmagal Boris Kosovel iz Nove Gorice, drugi je bil Mujo Petrovič iz Šenčurja, tretje in četrto mesto pa sta si delila Ivo Borštnik in Jernej Korbar iz kluba Asgard Slovenski javornik-Koroška Bela. V tolažilni skupini je zmagal Ciril MarkiČ iz Tržiča. J. esenice Pohod zdravstvenih delavcev na Okrešelj Zaposleni v Zdravstvenem domu na Jesenicah' se vsako leto s planinskim pohodom spomnilo svojega zdravnika dr. Jani- Kokalja, ki je preminil na vaji gorskih reševalcev na Okrešlju. Pobudnik je bil Samo Cuznar s sodelavcema. Na prvem pohodu je bila številka skromna, le 8 udeležencev, na letošnjem sedmem pa jih je bilo že 2$. Na Okrešelj se vsako leto povzpnejo iz različnih smeri. Tako dan Izkoristijo tudi za utrjevanje telesne kondicije in druženje v lepem gorskem svetu. Ob znamenju v spomin ponesrečenim gorskim reševalcem pripravijo kratko slovesnost in položijo venec. ]. R. Odličen start v acev na asfaltu Po štirih kolih tekmovanja je prva članska ekipa na prvem mestu na lestvici. Branko Ieršin Prva članska ekipa Keglja-škega kluba )esenice je odlično pričela sezono v drugi slovenski kegljaški ligi zahod. Po Štirih kolih tekmovanja je na prvem mestu na lestvici. Trenutno vodilno mesto je še toliko vrednejše, ker so od štirih tekem kar trikrat gostovali. Druga ekipa Kegljaškega Wuba Jesenice, ki lekmuje v 3. slovenski ligi zahod, je prav tako v prvih Štirih kolih kar trikrat gostovala in je trenutno na devetem mestu. V tej eWpi se kalijo pretežno mlajši tekmovalci in jim tekmovanje v članski ligi pomeni le dobro pripravo na mladinsko državno prvenstvo, v katerem imajo jeseniški keg-Ijači velike načrte. Tiha želja vseh je namreč, da bi v letošnji sezoni osvojili naslov državnih prvakov. Tudi v posamični konkurenci imajo jeseniški kegljači lepe možnosti za dobre uvrstitve na državnih prvenstvih. Sicer pa bo v dneh jesenskih počitnic na kegljišču Pod-mežakla od 12. do 13. ure potekala mini šola kegljanja, v katero vabimo otroke od sedmega do dvana j stega leta starosti. Po končanih počitnicah bodo lahko vsi tudi nadaljevali redno vadbo v kegljaški šoli. Na obnovljenem kegljišču PodmeŽakla so zelo dejavni tudi aktivni rekreativni keg- zervirate proste termine. IjaČi. V tej sezoni v rekreacijski ligi nastopa kar deset ekip, med temi pa sta kar dve ženski. Nasploh je kegljanje primeren Šport za vse staro» sti, to dokazuje tudi, da je najmiaj ši tekmovalec v rekre-acijski ligi star petnajst let, najstarejši pa kar lepih trün-osemdeset. Ce se želite preizkusiti v tem lepem športu, si lahko na spletni strani Zavoda za šport Jesenice poiščete umik kegljišča in si re- Zagnani mladi hokejisti V državnih prvenstvih mladinci, dečki in maljši dečki vodijo na lestvicah. Branko Jeršin državnem HD V senci prvega jesen moštva so v prvem delu sezone uspešni tudi mladi je« sen i š ki hokejisti, ki so združeni v Hokejsko društvo mladi Jesenice. V nekaterih medijili je bilo zapisano, da je prišlo na začetku sezone do združitve obeh jeseniških družtev, kar pa ni res. Razveseljivo je, da se je sodelovanje med obema društvoma izboljšalo. Zaradi nastopanja HK Aaoni v avstrijski ligi je bilo treba najti rešitev za drugo Člansko ekipo, ki se bori v no so prvi), mlajših dečkov (tudi vodijo na lestvici), malčkov in hokejskih šol. Na začetku sezone so pri H D "miadi Jesenice poskrbeli Še za izjemno zanimiv tridnevni trening hokejskih vratar-slovenskih hokejskih klubov jev. V goste so tako povabili prvenstvu, mladi je tako svojo Člansko ekipo "posodilo" HK Acroni« s tem pa so se odprle možnosti, da za to ekipo nastopajo tudi Člani prve ekipe. je, da se v veČini spopadajo s premajhnim številom igralcev, na Jesenicah pa smo tako za člansko državno prvenstvo prijavili lahko kar 48 igralcev. V državnih prvenstvih HD mladi Jesenice nastopajo v kategorijah mladincev (trenutno ekipa vodi na lestvici), kadetov, dečkov (trenut- glavnega predavatelja Vratarske hokejske akademije Češke Romana ViSnyaka, ki je s svojim asistentom izvedel šest treningov za hokejske vratarje. Poleg vseh vratarjev kluba so bili na treningih prisotni tudi vsi klubski trenerji, za katere je bil organiziran tudi teoretični del, na kate- rem so spoznavali novosti pri delu z vratarji. Od drugih slovenskih klubov so na tabor poslali svoje vratarfe z Bleda in od Slavlje. Omeniti je treba tudi uspešno izpeljan tečaj drsanja za začetnike, ki so ga klubski na septembra. Na tečaju je bilo 35 dečkov in deklic (zanimivo, več kot pol je bilo deklic). Pri izvedbi tečaja sta sodelovala Še Zavod za Šport Jesenice in Drsalni klub Jesenice. Zaradi velikega zanimanja bo tečaj ponovljen tudi v času jesenskih počitnic. Kolajne taekwondistom sekcije Tiger Na odprtem prvenstvu Hrvaške so fantje posegli po najvišjih mestih. Sead Ališič V soboto, 14. oktobra, je na Reki potekalo četrto odprto prvenstvo Hrvaške v taek-wondoju. Tekmovanja se je udeležilo kar 242 tekmovalcev iz 18 klubov iz Hrvaške, Slovenije, Anglije in Walesa. Na tekmovanju so sode- lovali tudi tekmovalci, ki trenirajo v Taekwondo sekciji Tiger z Jesenic. Dosegli so naslednje uvrstitve: v kategoriji pionirjev do 14 let je Mark D jedo vic med 22 tekmovalci dosegel tretje mesto v formah modri pas, v borbah pa je dosegel nehvaležno četrto mesto v ka- tegoriji + 55 kg. Nikola Dže-ver je med 32 tekmovalci dosegel tretje mesto v formah rdeči pas in prvo mesto v borbah do 50 k^. V kategoriji mladincev je Damir Benic v formah rumeni pas dosegel prvo mesto, v borbah v kategoriji • 63 kg pa tretje mesto. Alen Bećirović pa je dosegel drugo mesto v kategoriji forme rumeni pas in v kategoriji borbe -f 70 kg četrto mesto. Po besedah trenerja Muhameda Baitiča se že pripravljajo na novo tekmovanje, ki bo v mesecu novembru v Zrečah in slovi kot eno najmočnejših tekmovanj v Sloveniji in Evropi. Tudi učenje je Lahko prijetno nON/O Priročnik z o samostojno učenje «a 2.500 SIT, (10.43€) 20% popusta ov Gorenjski Glas narocan e telefon: 04 201 42 41 e-pošta: narocnine@g-glas.si leseniSke novice, petek, 27. oktobra 2006 11 Avtomobilizem Dodaten Volkswagen pošilja na ceste CrossColf, ki združuje lastnosti enoprostorca in terenca. Matjaž Gregorič V zadnjem času so v modi predvsem meSand, ki po eni strani nudijo uporabne prostorske rešitve, ob tem pa tudi terensko zasnovo podvozja, ki omc^oća višjo stopnjo vozne avtonomije. Takšnim modnim tokovom se je začel pridjuževati tudi nem-šld Volkswagen, ki bo nove kupce skušal poiskati s crossgol- fom, izpeljanko iz modela golf plus, ki nakazuje ambicije za vožnjo po slabše urejenih cestah. Pravzaprav v Wolfeburgu pravijo, da novinec združuje lastnosti enoprostorca in terenca. kar med drugim dokazuje dobro izkoriščena notranjost s prilagodljivimi sedeži v zadnji vrsti, na zunaj pa je avtomobil oboRiÄen z dodatnimi plastičnimi oblekami bc^v, zajetnejšimi odbijaä. za 2 centimetra po-ve<^ano oddaljenostjo od taJ in i7-pa2čnimi platišči. Zanimivo je, da ima crossgolf pogon le na prednj i kolesi, tako da je bolj ^ renski Šminker kot resen osva* jalec brezpotij, zato pa se potnikom odkupi z v^Čjo meto udobja in od 395- do 505-Utrekim prtljažnikom. Id ga je mogoče povečati na 1450 litrov. Pogonu sta namenjena dva bendnska motorja, osnovni 1,6-litrski in na novo zasnovani turbinsko podprti 14-litrski TSI z neposrednim vbrizgom goriva. Di- t zelski del palete zastopa 1,9 TDI in 2,0 TD!, oba s sodobnim sistemom vbrizga goriva skozi črpalke - šobe. Razpon motorne moä sega od 75 kW/i02 KM do i03 kW/140 KM, oba turbodi-zla sta lahko opremljena tudi s samodej nim menjalnikom. I s . tC.OPil JO,. U» lvi»cj« jesf «BE ' : rA » * i * ' • ULKANIZERSTVO AVTO OPTIKA CENTRIRANJE MONTAŽA GUM ČOP VUjuuiMmw_ untoma cipz^ VSI ZIMSKI AVTOPUŠČI ŽE NA ZAMIGI UOntVr » # t« f.anii^ > / WUtANUaSIVO AVTOOFJIKA PNtVmVKt PUnüA Mtrfti stmns M£M/AM OlM AMOitnmfi fikvouit $anmf imđHi smtMi 'fr JEKLENA PLATIŠČA NA ZALOGI C » STRUŽENJE DISKOV ZA VSA OSEBNA VOZILA UUICO HITRI SERVIS ff. najnovejši 3D računalniško vodeni stroj za optično nastavitev podvozja ^ ^ ^ ^ ♦ i Jesenice. Ulica heroja Verdnika 23a. centrala: 04/^83 34 00, viilkanizerstvo: 04/583 34 02. servis: 04/583 34 03, fax: 04/583 34 10 ODPRTO VSAK DAN DO 8.00 - 18.00, OB SOBOTAH OD 8.00 ■ 13.00 Na kratko Zveze Renauh-Nissan in General Motors ne bo Renault, Nissan in General Motors so sporočili, da so se odločili prekiniti pogajanja v zvezi z morebitno zvezo treh podjetij. Vse trf strani priznavajo, da b» iz te zveze sicer lahko izhajale Številne slnergije> vendar se niso uspele dogovoriti niti glede višine teh sinergij niti glede porazdelitve iz njih izhajajočih koristi med tremi partnerji. Na osnovi teh zaključkov ]e General Motors želel, da bi Renault In Nissan odobrila finančno kompenzacijo za vstop v zvezo, kar pomeni, da bi ta velika naložba Renaul-ta in Nissana v General Motors onemogočila razvijanje drugih priložnostnih povezav. Pri Renaultu in Nissanu menijo, da tudi sam princip kompenzacije ni v skladu z duhom uspešne zveze. Honda tudi v letalstvu Honda je objavila načrte o uvedbi svojega letala Hondajet na rastoči trg zeio lahkth reaktivnih letal in pričakuje pn/a naročila za prodajo v ZDA jeseni 2006. Novoustanovljena hčerinska družba Honda Aircraft Company, ki je v celoti v Hondini lasti, bo odgovorna za nadaljnji razvo|, pospeševanje prodaje in proizvodnjo Hondajeta. Poslovati bo začela oktobra in naj bi prva letala serijske proizvodnje začela dobavljati do leta 2010. Sedemletno jamstvo za Klo Cee'd Južnokorejska Kia je ob predstavitvi novega modela Cee'd na avtomobilskem salonu v Parizu objaviia, da bo imel nov avtomobil sedemletno jamstvo, kar je največ med vsemi avtomobili naprodaj v Evropi. Jamstvo bo veljalo tako za petvratno kombillmuzino kot za prihajajoči kombi in trivrat-no športno različico, ki ji je za zdaj ime pro cee'd. Petletno jamstvo bo splošno in bo veljalo za celotno vozilo, dodatni dve leti pa za motor In menjalnik. Ford Transit je mednarodni dostavnik leta Novi Ford Transit je osvojil prestižni»nasW international Van of the Year 2007', ki ga vsako leto podeljuje Žirija vodiU nih neodvisnih novinarjev za gospodarska vozila. Žirija je pozitivno ocenila dejstvo, da so Fordovi oblikovalci in inženirji ohranili dobre lastnosti prvotnega vozila v večji meri kot drugI izdelovalci gospodarskih vozil. Stalni kontakt s potencialnimi in obstoječimi strankami je omogočil, da so z vključevanjem njihovih predlogov v največji možni meri izpolnili njihove želje in zahteve. M. C. GG mali oglasi 04/201 42 47, e-pošta: mallogla$l^-glas.si VAVvv.goreniskralas.si vww. / ^' Kompleti koles (zimske pnevmotike s platisei) Menjova pnevmatik Kontrolni pregled Nosilci za smuči Stresni kovčki .V« po««""® . . s../—- Več informacij o zimski ponudbi in nagradni igri na pooblaščenem servtsu Volkswagen. Servit Volluwogan* k ® DIÄls^ÄJL ovto Cvfta motM^ T)^ 47 itM^i M SU »t9 477D iMflks uUfwi 01U3 S3 M A 12 Jeseniške novice, petek, 27. oktobra 2006 Policija 9 mnenja Damjan Bertonceli pomoćnik komandirja P P lesenice Delo icistov ob prvem novembru Storilci kaznivih dejartj ne poznajo praznikov, izkoristijo ponujene priložnosti in na takšen dan, kot je prvi november, je takšnih situacij še posebej veliko. Približuje se dan, ko se še posebej spominjamo naših najdražjih, prijateljev in znancev, ki so nas zapustili. Prvi november! Za preneka- terega izmed nas je to bridek dan, poln spominov in čustev, ki jih prek leta nekako potlačimo v podzavest, Tega dne pa, kot bi nekdo odstranil oviro, prihrumi vse v naše glave; težko nam je, pogrešamo drago osebo. Policisti Policijske postaje |e-senice se zavedamo vaših občutij in vam bomo tega dne jena hitrost, prisotnost še posebej pomagaJi. Najbolj bomo opazni v prometu pa mdi v drugih situacijah, ko boste potrebovali pomoč. Da bi bilo tega čim manj, vas v Policisti policijske postaje Jesenice bodo v dneh med 29. okto-brom in 2. novembrom na območ}u je-senic izvedli več poostrenih nadzorov, pri čemer bodo ugotavljali predvsem kršitve, kot so: neuporaba varnostnega pasu, neprilago- alkohola, mamil, psi- hoaktivnih snovi v organizmu ... tem članku opozarjamo na najbolj pomembne samozaščitne uiaepe. Torej, storilci raznovrstnih kaznivih dejanj ne poznajo praznikov, Izko- ris ti j o ponujene priložnosti in na takšen dan, kot je prvi november, je takšnih situacij Se posebej veliko. O morali tovrstnih ljudi ni treba govoriti. PoDcisti se bomo na hovo dejavnost dobro pripravili, Številčno, z različnimi metodami odkrivanja, ne nazadnje tudi s polidsti v nih oblačilih na lokacijah, ki kot take izstopajo in drugače. Ključnega pomena za zavarovanje vašega premoženja pa je vendarle samozaščitno ravnanje vsakega posamez- nika. Storilcem kaznivih dejanj ne dajte priložnosti, preverite, če so vozila zaklenjena, parkirajte jih na razsvetljenih, frekvenčnih območjih. Raznih torbic, denarnic in vrednih predmetov ne puščajte na sedežih; ko jih nosite s seboj, jih imejte pod nadzorom in po oblačilih razporejene tako, da ne olajšate dela nepridipravom. Tudi ko se odpravljale od doma, stanovanje ustrezno zavarujte, na kar smo vas opozorili že v prejšnji številki "vašega" Občanke in občani Jesenic ste najbrž že seznanjeni s prometno ureditvijo, ki se bo ob prazniku zaradi priča- kovanega povečanega obiska pokopališča na Blejski Dobravi spremenila. Kljub temu vas policisti Policijske postaje Jesenice Še dodatno naprošamo in opozarjamo, da upoštevate znake, ukaze ter navodila policistov in prizadevnih rediteljev, Dosledno spoštujte prometno signalizacijo in bodite strpni. Morda je nekdo res nekoliko neroden, morda zamišljen, pretresen, naj vas to ne raz- . Odstopite mu prednost, omogočite vključitev, boste videli, da se boste mnogo bolje počutili, kot se, Če bi žugali, vpili ali hu-pali. Dalje, zavedati se morate. da vozila ne boste mo- gli parkirati v neposredni bližini pokopališča. Od doma pojdite dovolj zgodaj, da ne bo treba kršiti prometnih predpisov, ki jih bodo v tem času intenzivno ugotavljali policisti. Alkohol naj ne sede z vami v vozilo. Ne samo zaradi kazni, ki so zelo visoke, pač pa zaradi prevelike množice tistih, ki jih gremo ravno na ta dan obiskati in se jim pokloniti, žal. Tistih, ki so končali svo- živijenjsko pot prekmalu zaradi svoje ali malomarnosti k<^a drugega, kar navsezadnje niti ni važno, je mnogo preveč- Naj dnevi, ki prihajajo, minejo mirno In vamo! Mnenja, pisma Direktiva o energetski učinkovitosti Takiovol-v večstanovanjskih objektih), od katerih je še najbolj od}Asno, koliko bodo plačevali mesečno za ogrMnje ... Brake žc/im tokrat seznaniti z Direktivo o učinkovi- raterji distrihuäjske^ omrežja in podjela za maloprodajo enerpje po potrebi, temeni na d^anski po- rabe ener^je inje vjasni in razu- mljivi ob/iki. Končni odjemalci dobijo poleg obračutut na voljo ustrezne injormacijc o celovitem prikazu tekočih strokov za porabljeno ener^jo. Obračun na po(üa^ dejani porabe se izvaja dovolj pogosto, da lahko o^emal-d uravnavmo svojo porabo ener- m 3. Državf Članice zagotovijo, da distributerji, v obračunih, pogoi- tosti rabe končne enerpje m ener- ^^ transakäjah ali potrdüih ^rtshh siontvah, h stajo že spre- kon^im odjemakem v jasni in jela Svet EU m Evropski paria- razumljivi oUiki podajo nasled-mej^. Prav tako paje iehija ob- „j^ ir^rmaöje: vdjavne d^an^ cene in dgansko porabo ener^je; primerjave sedanje porabe energije s porabo ener^je v isiem obdo- bju prgšnjegfl läa, po možnosti v grafični obliki; vedno, kadar je to mog/oče in koristno, primerjave s povprečnim normaliziranim ali r^h'enčnim porabnikom energije iz iste porabniške kategorije; kontaktne injbrmac^'eza organizacije porabnikov, ener^tske agencije ali podobne organe, vključno z , nadovi sp^ih stmni, iz katerih je mogoče dobiti informacije o razpoložljivih ukrepih za iziwi/- Šanje ener^tske uänkovitosti, primerjulnih d'Mgrumih porabe končnih porabnikov in/ali nepristranskih tehničnih specifikO' djah za opremo, ki uporablja energijo... Države Članice lahko ustanovijo sklade za energetsko učinkovitost, ki di^go nepovratna sredstva, po- syila, finaytčna jamstva in omogočajo druge vrste financiranja. Celoročamo uporabo Hiloflex postelj- nih vložkov, saj omo- Izogibajte se sla- gočajo boljšo zračnost, bim materialom» prilagodljivost teži in obliki telesaTS tem tudi primerno Izbrano za vas. poskušali prepričati v to, radi prepričani, da boste p« Witexu imaino lastno Pedalj Sate življenjsko vendar to ne drži. Latex je prilagodljiv mat^al» IH se pod človeško težo poda. To pomeni, da mora imeti vaše ležiSče jedrca drugeu trdote kot npi^'ležišče ""'določen vašega soseda. Že^^i;ugo desetierie pomagamo do opraviti pnmeren nakup za vaše potrebe, vam tega ne priporočamo. Zato se pred nakupom prodajalce znal razložiti. posvetujte s , ki vam bo zakaj je ležišča tip primeren za vas. Pri Hittxu bomo v salonih vam boljšega spanja već tisočim svetovali na podlagi kupcetp iz Slovenije in dolgoletnih izkušenj. bomo tujine. Zato dobro poznamo probleme, ki se pojavljajo Podrobneje vam pojasnili, zakaj vam neko proizvodnjo ležiŠČ, ki so narejena le iz skrbno izbranega latexa. Preden smo se odloČili za dobavitelja latex jeder, smo testirali različne svetovno priznane ponudnike tega materiala. 'Izbrali pa smo tistega, ki lahko zagotavlja najbolj zdravo spanje ob dolgi življenjski dobi ležišča. dobo ležišča. Pravimo lego glave in vratnih vretenc pa nam nudijo anatomsko ortopedski latex vzglavniki. Te vam mora pomagad izbrati svetovalec, glede na vašo lego pri spanju in konstitucijo. zdravo spanje www.hi^ex.si latex ležišča anatomski vzglavniki • hitoflexi - letvena dna kašmir merino posteljnina NOVO! f JESENICE - Tui center, tel.: 04/583 13 26 1 LJubljana, Maribor, Celje. Murska Sobota. Rdvne na Koroškem | KUPON BREZPLAČNO TESTIRANJEl LEŽIŠČ NA VASEM DOMUI ilni^ na iesenicah do 15 J 1 »4 Jeseniške novice, petek, 27. oktobra 2006 Zanimivosti Kratke novice Prijaznim ljudem oddamo psičko mešanko z nemškim ovčarjem. Primerna je za ljudi, ki bi jI lahko omogočili veliko gibanja in bi jI dali čas, ki ga potrebuje, da se navadi na novo okolje. Informacije o starosti in druge informacije o psički dobite na CSM 041/666 187. star vanja v stanovanju, družbe drugih muc, je brez glist, garij in bo)h, svojega lastnika je štiri dni Čakal pri Hoferju na je* senrcah, možen popust pri kastraciji, muc je na Jesenicah, CSM 040/692 963. Ptičja slabo gripa ]im dela Društvo rejcev malih živali Jesenice praznuje 70-letnic0. Usmerili so se predvsem v rejo kuncev, golobov in perutnine. Tomaž Klinar Društvo rejcev malih živali Jesenice letos praznuje 70-letnico aktivnega delovanja in se s tem uvršča med najstarejša slovenska društva na področju reje malih živali, Veliko generacij in posameznikov je pripomoglo k lemu, da je jeseniško društvo uspešno delovalo in združevalo ljubitelje malih živali z Jesenic ter i2 celotne Zgor-njesavske doline. V zadnjih 15 letih pa je jeseniško društvo svoia prizadevanja usmerilo predvsem v rejo kakovostnih malih živali (kunci, golobi, perutnina), s katerimi člani redno sodelujejo na razstavah doma in v tujini. Po letu 1995 ni bilo državne razstave, na kateri ne bi jeseniški gojitelji s svojimi živalmi osvojili naslovov državnih prvakov, kot eno izmed najbolj uspešnih slovenskih društev pa se lahko pohvalijo tudi z naslovom evropskega prvaka in s štirimi posebnimi nagradami Evropske zveze gojiteljev malih živali, kar pa je praktično polovica vseh nagrad, ki so jih slovenski gojitelji osvojili v tujini. Jeseniški gojitelji se redno udeležujejo tudi mednarodne razstave AJpe-Adria, v sklopu katere so vedno posegali po najvišjih priznanjih. Tudi jubilejno leto bodo zaznamovali predvsem delavno, saj so že sodelovah na specialni razstavi kuncev v Celovcu, mednarodni razstavi Alpe-Adria (tokrat prvič v Sloveniji, v Celju), sledi pa še sodelovanje na osmem slovenskem superpokalu za kunce v Laškem in Evropska razstava v Lepzigu v Nemäji, na Jcateri bosta s svojimi živalmi sodelovala dva člana. Vrhunec vsega letošnjega društvenega dogajanja pa bo društvena razstava s povab- Vrhunec vsega letošnjega društvenega dogajanja pa bo društvena razstava s povabljenimi gosti, ki jo bo društvo organiziralo 11. in 12. novembra v prostorih OŠ Prežihovega Voranca na Jesenicah. Ijenimi gosti, ki jo bo društvo organiziralo 11. in 12, novembra v prostorih OŠ Prežihovega Voranca na Jesenicah. Prireditev bo imela namen širši javnosti prikazati delo in uspehe jeseniškega društva. Na razstavi boste lahko zagotovo občudovali kvalitetne pasemske kunce in tudi perutnino ter golobe, razen če ne bo prepovedi razstavljanja pernatih živali, povezanih z morebitnim pojavom t. i. "ptičje gripe", ki pa gojite-Ijem malih živali dela zelo slabo uslugo, saj so običajni ukrepi nekoliko pretirani. Nagrajenci iz prejšnje številke križanke Pravilno geslo Iz prejšnje številke križanke se glasi PIZZE-RIJA MAK DOSTAVA NA DOM. Sponzor križanke Pizzerija Mak, Cesta bratov StražiSar 38, Jesenice, telefon 586 15 35, podarja naslednje nagrade: 1. nagrada: tri pice: Dragan VardIČ, Breg 44, 4274 Žirovnica; 2. nagrada: dve piči: Jakob Langus, Črnivec 6, 4243 Brezje; 3. nagrada: ena pica: Izidor Trojar, Titova 3, 4270 Jesenice. Nagrade se postrežejo v Maku in se ne dostavljajo na dom! Čestitamo! Sponzor križanke je trgovina Fashion na Jesenicah, Cesta maršala Tita 62. ReSitve križanke (nagradno geslo, sestavljeno iz črk z oštevilčen Izžrebani nagrajenci unovčijo nagrado ob nakupu v trgovini Fashion pri gospe Almiri RablČ. Nagrade v vrednosti: i. nagrada 6000 SIT; 2, nagrada 5000 SIT; 3. nagrada 4000 SIT. I m vpisano v kupon iz križanke) pošljite r^a dopisnicah do ponedeljka, 23. oktobra 200S, na Gorenjski g as, Zoisova 1, 4001 Kranj, p. p. 124 ali vrlite v naš poštni nabiralnik. 1i avtcfi; CVfTO veUKOST. OGLKA KAATXA VSSVtft UKE^I DBA nKO OEesuu ucutevv BUOQMJ ■JE zakläjCe- naewta vpesu U^NC KAmW pnTgR m J I sillJV aAAV- LEHJEZ ZDMVU utev DAHL tkanina z CA^ vzoaci NOT va. DVQN mEDtfT J 1 6 1 1 1 1 CWKälLO UERI AVSENAK ROUUNdQ p&Amj RCtfUNSKO UESTO oeA« maes POGOSTV TEVNA KATBU ABI MH O) POACKO 3VQ£ AiATajg CetENA SLAOKOVO- ONARI» ZFtDEfb JE VZKUKNA GfDW evR POROOO KOBTTJE . pa aOVEK, POGOST .0ZWKA2A SLO PO n2fi(U KB¥T»U OflOAN^ ZEMKI fotrefiu JE KISK GESLO 12 'REVISKA Z ntfiflfU Vri HKAVNC^ ZhCSZA PRIPRAVO JIFüW. oajka NEHA UM OOPHTMA POSTCfEK CIMM VOM afDGO Dft^Mii MSKO NE ^TEP roth ^ÄLIQ 2-QMtW (VINAENEU D^AV. enotnost nost JIAASEK tORMSC SEVEfWi JfiiN- ^ OTOKV iu&ta pooceNO DRfVO žumK «ECnŽM pcutik RStAUEO SUi.h Mr- SiflNA TlUVHATA RAVAN V ŠPANUl PEAa^i XfMJ uru NCRVWI psatrj- ca stare mu HRUM- FVäxXA VOKALA 1 RCCER VAOU 1 1 GORENJSKI GLAS KRIŽANKA JESENIŠKE NOVICE 2/2006 SLOVARČEK' romunsko mesto NAVAHA: vrsta španskega noža ČATEŽ: mitološko bitje pol konj pol človek! AGHIPA: rimski državnik AEROBA: organizem ki potrebuje kisik ENDEM: žival ki živi samo na enem mestu P.P. 124, KRANJ Jeseniške novice» petek» 27. oktobra 2006 Koledar prireditev Kulturne prireditve RAZSTAVNI SALON DOLI K 20. OICTOßRA-15. NOVEMBRA Ra2$Uva slikarja KobaU, člana OOUK>a 17. NOVEM6RA.13. DECEMBRA Razstava slikark« Drage Soklii. Članic« DOLIK-a. Info: Razstavni salon Dolik» 04/583 25 06 KOSOVA GRAŠČINA do 24. novembra Muzejska razsUva 'Iz zasebnih zbirk senice, 04/583 35 00 KASAMA NA STARI SAVI Infb: Gornjesavski muz«j je- NOVEMBER Razstavd slik in grafik BoSIdarja jakca na temo železarne Jesertice Info: Gornjesavski muzej Jesenice, 04/583 35 00 CERKEV NA STARI SAVI DO KONCA NOVEMBRA vsako sredo in soboto 00 DO 17. URE Ogled cerkve na Stari Savi in cerkvenih predmetov v Ruardovi graSći* ni. Info: Gornjesavski muze) jesenice. 04/$$; 35 00 GLEDALIŠČE TONETA CUFARJA 5. IN NOVEMBRA OB lo. URI Va$a • r\a%9 matmeja; program za najmlajSe 10. NOVEMBRAOB 19.30 Premiera "Kekec" v izvedbi GTČ jesenice 14.-19. NOVEMBRA ČUf ARjEVI DNEVI • Festival amaterskih gledališč. Infb: Gledališče Toneta Čufarja jesenice, 04/5S3 y 00 DVORANA KINA ŽELEZAR 7. NOVEMBRA OB 18. URI Predstava filmskega gledaliiča "United 93' (drama) 14. N0VEM8RA06 >8. URI Predstava filmskega gledali&Čd "Creva narazen' (romantična komedija) 28. NOVEMBRA OB URI Predstava filmskega gledališča 'Kva dogaja« rokerii" (drama) Glasbene prireditve GLEDALIŠČE TONETA ČU FAR)A n. NOVEMBRA 06 18. URI Skupm koncert učencev Glasbene šole Jesentce in učencev Glasbene šole Brno. Info: Glasbena §ola jesenice, 04/$S6 60 30 DVORANA GLASBENE SOLE JESENICE 10. NOVEMBRAOB 18. URI Koncert učencev glasbene Šote Brno. Info: Glasbena Šola jesentce, 04/586 69 30 i6. NOVEMBRAOB 18. URI Koncert učiteljev. Info: Glasbena Šola Jesenice, 04/586 60 30 Kino KINO ŽČLCZAR 3. IN 4. NOVEMBRA ob un * Za živo mejo; ob 20* uri ^ Prekfctstvo družine 8el 10. IN NOVEMBRA ob iS* uri • Kače na leulu: ob 20. uri • Blues za Havano \7. IN NOVEMBRA ob 18* urr * Samo prijatelja; ob 20^ uri • Žaga \ 24. in 25^ novembra ob uri«)a2| ti in nadfoga Duprc«; ob 20« uri ^ Huda Mravljica Infb: Kino Žeiezar JesenicCk 04/J83 31 03 « http;//ww>v*gledalisce'tc.sj Predavanja, izobraževanja Ura pravijrc Lepo le biti OBČINSKA KNJIŽNICA JESENICE • ODDELEK ZA OTROKE VSAK PONEDELJEK OD 16. DO 17.30 • Ustvarjalna delavnrca VSAK TOREK OD 14. D0ustvarjalna dddvniCä: 0D16. D0A^gtelke unce VSAKO SREDO 00 16. DO 17.30 • Ustvarjalna delavnica VSAK ČETRTEK OD 1$. DO 16.30 • Ustvarjalpa delavnica: OD 17. DO 1745 OD 18. 00 18.45 (VSAK ZADNjl CFTRTEK V MESECU) -bralec • 2tarnega filma 'Su* per Size Me' ^0. novembraob 18. uri 'Vrenja" • za in proti na temo 'Hora legalis' 13. novembra Zaključek natečaja za naj slogan in naj karikaturo v okviru MBO in 20. novembraob 16- uri "Izdelaj svoj model tekmovalnega čolna MČ" • delavnice modelarstva vodi TomaŽ Noč 17. novembra ob 16.30 rjmsko popoldne v okviru MB.O • ogled filma 'Slepilo' pornografiji vem le to . 22. novembra ob 19. uri Interaktivne delavnice na temo "O Delavnico vodi Pavla Klinar, jniv. dipL 23. novembra ob 19. uri 'Pakistan - divjf, divji Vzhod' - potopisno predavanje s študentoma Nino fn Ž'gom 24. novembra ob 16.30 Filmsko popoldne v okviru M80 - ogled dokumentarnega filma 'Mla* dost za ogledalom" PUM Radovljica 30. novembra ob 19. uri Literarni večer 'Na vroči sceni z janjo Vidmar" • povezuje Martin Sonc Opomba: Prijave na delavnice sprejemajo na 04/sSS 46 So ali ^ 46 81, na mq.infb^siol.net aH na dan priČetka delavnic, veČ informacij na www.mc'jesenice.si. Druge prireditve BLEJSKA DOBRAVA 30. OKTOBRA, Blejska Dobrava, ob 16.00 uri Komemoracija pri spomeniku ob Casilskem domu na nastop Pihalnega orkestra jesenice-Kranj ska Cora. iski Dobravi, 1. NOVEMBRA, Biejska Dobrava, ob 11.00 uri V Srezovem gaju na pokopališču na Blejski Dobrava PARK TALCEV NA KOROŠKI BELI 1. NOVEMBRA 08 10.00 uri Komemoracija v parku talcev; žalna slovesnost ob dnevu spomina na mrtve. Infb: OS Koroška Bela • Stanka Rakar, 04/SS0 $4 os PRED SPOMENIKOM V PLANINI POD GOLICO 1. NOVEMBRAOB 15. URI Počastitev spomina na mrtve. Info: KS Planina pod Golico, 04/SS0 04 4S SPOMINSKA ZNAMENjA V OBĆINI JESENICE 1. NOVEMBRAOB 9.00 URI Komemoracija v Spominskem parku na plavžu ob počastitev sporni* na na mrtve. Info: ZBU NOB in Občina jesenice, 04/586 02 26 05 PREŽIHOVECA VORANCA JESENICE H..12. NOVEMBRA OD 9. DO 19. URE Razstava malih živali ob 70-letnici delovanja DRMŽ jesenice. Info: Društvo rejcev malih Živali Jesenice DOM DU JESENICE n. NOVEMBRA OB 18. URI Martinovanje, Info: Društvo upokojencev jesenice, 04/SS3 26 70 ŽTP • KURILNt^KA ULICA JESENICE 18. NOVEMBRA OD 15. DO 18. URE Razstava *io let Modulne makete jesenice'. Info: www.vlaki.je-senice.net; Milan Hribar, 040/706 740 Športne prireditve ŠPORTNI PARK PODME2AKLA 2. IN 3. NOVEMBRA OD 12. DO 13. URE Brezplačno kegljanje za mlade in vpis novih Članov v klub, Info: Kegljišče Podmežakla. 04V463160 30. OICTOBRA.3, NOVEMBRA OD 12. DO 13, URE 4. IN 5. NOVEMBRA OD 14. DO is- URE Rekreativno drsanje. Info: Hala Podmežakla, 041/676 $54 30. OKTOBRA-5. NOVEMBRA OD 11. DO 12.30 Brezplačno igranje nogomeU na umetni travi In vpis novih članov v nogometnr klub. Info; športni park Podmežakla. 041/50$ 089 30. 0KT0BRA-4. NOVEMBRA OD 16. DO ^6.45 Drsalni tečaj. Info: Hala Podmežakla, 041/676 S54 30. OKTOBRA-s. NOVEMBRA OD 12. 00 15. URE Rekreativno igranje košarke na igrišču Podmežakla. Info: Športni park Podmežakla, 041/463 160 OS PREŽIHOVECA VORANCA JESENICE VSAK ČETRTEK OD ?7.30 DO 18.30 Vadba kQ$ari(e za dekleta In vpis novih Članic, Info: 041/366 373 OS KOROŠKA BELA PONEDELJEK OD 14. 00 15.30, SREDA OD 16. DO 17.30 SOBOTA OD 9.30 DO 11. URE Vad ba atleti ke. I nfo: 04^ /224 227 SLATNA • DOBRČA 2. NOVEMBRAOB 8. URI Pohod: Siatna-Dobrča» odhod ob 8. uri Izza gledališča Toneta čufarja ali po dogovoru skupine. Priporočamo primerno obutev. Udeležba je na lastno odgovornost, Infb: OU jesenice • Sekcija za pohod ni Stvo, 04/583 26 70 GOZD > KRIŠKA CORA 16. NOVEMBRA OB 8. URI Pohod; Gozd-Kriška gora, Odhod ob 8. uri izza gledališča Toneta Ću- farja ali po dogovoru skupine. Priporočamo primerno obutev. Udeležba je na lastno odgovornost. \nfo: DU jesenice • Sekdja za po- hodniStvo, 04/583 26 70 DRACA • ROBLEKOV DOM 30. NOVEMBRA OB 8. URI Pohod: Draga • Roblekov dom» odhod ob 8. uri Izza gledališča Tone* ta Čut^rja ali po dogovoru skupine. Priporočamo primerno obutev. Udeležba je na lastno odgovornost. Infb: OU jesenice • Sekcija za p^ hodništvo, 04/585 26 70 NA VSE PRIREDITVE VLJUDNO VABUENII Pripravil: TtC Turistično-infomidcijski center jesenice Tel.: 04/586 31 78, Fax,: 04/581 34 11, http://vAvw. jesenice-to uri sm.n et, t'naslov: tic(S>ragor.si, tic.jesenice^ siol.net Koledar prireditev sestavljaj pnreditve v občini Jesenice, ki so jih javili organizatorji prireditev In s tem tudi odgovarjajo za pravilnost podatkov, Samo pisne pcijtve prireditev, ki niso zajete v letnem koledarju, oz. spremembe bomo sprejemali na naš naslov najkasneje do 15. dne v tekočem mesecu za prireditve za naslednji mesec Organizatorji mora* jo spremembe za že objavljene prireditve samt objaviti v medijih. i6 iške novice Jeseniške novice, petek» 27. oktobra 2006 ci SO darovali kri Direktorica Radia Triglav Rirta Klinar je kri darovala že itiridesetič. Urša Peternel Za svojevrstno pomoč sočloveku se že vrsto let odločajo sodelavke in sodelavci Radia Triglav [esenice. So namreč krvodajalci in na krvodajalskih akcijah so že nekajkrat darovali kri. "Rekorderka" med njimi je direktorica Rina Klinar, ki je tokrat kri darovala že štliidesedč. Kot je povedala Rina Klinar. na Radiu Triglav že vrsto let spremljajo in spodbujajo krvodajalske akcije. Sama je kri prvič darovala pred natanko tridesetimi leti, torej leta 1976, odtlej pa vsako leto vsaj enkrat, včasih tudi po večkrat. Tako so prejšnji teden v njeni krvodajalski knjižici zabeležili okroglo Številko. štirideset. "Darova- Direktorica radia Rina Klinar (krvna skupina O, ki je druga najpogostejša takoj za krvno skupino A)^ ki ji je kri odvzel Amir BeŠič. V jeseniški bolnišnici je kri mogoče darovati vsak torek med 7. in 12. uro na transfuzi* otoškem oddelku v prvem nadstropju (v stavbi levo od vhoda). Darovalcem še vedno pripada prost dan v službi. nje krvi je zame nekaj samoumevnega. Nič ne stane, hkrati pa narediš nekaj dobrega za sočloveka. Ne nazadnje nikoli ne veš, kdaj boš kri potreboval sam ali tvoji svojci," je povedala Klinarje- va tei dodala, da se tudi fizično ob darovanju krvi po- čuti dobro, predvsem pa jo preveva lep občutek pomoči sočloveku. Za darovanje krvi se je letos po nekaj letih premora spet odločil tudi dolgoletni radijski novinar Janko Rabič. "'Vsak zdrav človek bi moral darovati kri. To je majhna pomoč, ki jo lahko daš sočloveku, a obenem lahko veliko pomeni. Ne veš, komu pomagaš, lahko pa veliko ljudem," je povedal. Da je res tako, je pritrdil vodja zdrav-stvene nege na transfuziolo- Škem oddelku jeseniške bolnišnice Amir BeŠič. Kot je povedal, v bolnišnici vzamejo le tretjino krvi, kolikor je sicer potrebujejo, preostali dve tretjini pa so primorani dobiti iz Ljubljane. Zalo se trudijo, da bi spodbujali krvodajalstvo, pri tem pa jim je v veliko pomoč organizacija Rdeči križ. Po Bešicevih besedah priprav- ajo tudi terenske krvodajalske akcije, med drugimi je posebej pohvalil jeseniške gimnazijce, ki so pogosti darovalci krvi. Monika Bohinec z Jesenic je obetavna mlada mezzosopranistka, ki je lani z odliko diplomirala iz solopetja pri priznani profesorici Lilian Sukis iz Litve na avstrijski univerzi za glasbo Mozarteum v Salzbu^u. Sedemindvajsetletna Monika se je solopetja začela uati na jeseniški glasbeni šoli pri Jaku Jerašu, glasbeno pot je nadaljevala na Sred* nji glasbeni in baletni šoli v Ljubljani, sedaj pa nadaljuje podiplomski študij petja v Salzburgu, smer samospev» oratorij in opera. Monika pogosto popestri kulturne dogodke na Jesenicah. U. P., Foto: Janez Pipan "J ' ^ V Ponudba velja od 25.10. do 8.1 1. 2006 JESeNlCEUlic? Mar Idi» Tita ÜUBÜAKA ČRNUČE Pot k Sejmišču 32 ÜUBÜANADAAVÜE Celovšk» c. 24$ CERKNICA Cesta A. maja 25 NOVO MgSTO Slavka Gri>ma S4a METLIKA Cesta XV. Bngade 2d CRNOMeUUlka 21. oktobra TSb ŽAIEC Savinjska cesta 19 ^ ŠEMPETER Savinjska ulica 2 S 60RN)A RADGONA Panonska 23 ^ BREŽICE Cesta svobode 31 ^ MURSKA SOBOTA Lendavska 29 & J POSTOJNA, Triaska c. 82 (Katarje) } s % C A. A uu EUR 10 % elastan, različne barve in vetikosti ^2.290, 00 SIT 9,56 EUft Otroška jopa 30% volna, 70 % akril, različnih barv, vzorcev in velikosti i ^ Ö % bombni*' 20'^ poliester, različne barve in velikosti v ^ > «v ^ 4 / 290 EUft Ü ami % 090 J €Uft OekHske žametne tilače 95 % bombaž. 5 % elastan^ različne barve in velikosti Fantovsk^ zametne hlače »00 % bombaž, različne barve in velikosti )90 ,00 SIT 1 2,46 EUR ametne hlače Z'Irčne barve in osti u PETEK 27.10.2006 GLASBy SLADKO FKK J3 Alenka Brun Peklar (Maribor), Aldo Kumar (Kranj; Zulu Sf/), Klemen Lombar (Kranj: God ladko pekoća kitar- Scard, Elektrika, No Good ska kuhinja za sla- Players), Jernej Trobentar dokusce na Prim- (Ljubljana; Leeloojamais), skovem pripravlja danes zvećer uda- Beny Kic & Rok Tomšič (Medvode; Metalsteel). Med ren rockerski dogodek, že tra- 22.30 in 23.20 bo na rocker-didonalni Festival kreativnih ski pisti nastopila plesna kitaristov ali krajše FKK. Do- skupina Mana in Vita Osoi- godek se bo začel ob 21. uri v dvorani na Primskovem. nik z modnimi dodatki Zelo-lepo in stylingom frizerstva Sladko-pekoča kitarskaku- Maja» dvajset minut pred hinja tudi letos ponuja zani» eno pa bo sledil še nastop le« miv jedilnik: predstavitev gendame zasedbe OKO. Za motorjev Freising Riders, ob vse tiste, ki niso imeli sreče 21. uri koncert ženske zased- videti Hendrixa za Časa nje-be Hellcats, pet čez pol dese- govega življenja, je med dru-to pa tekmovanje za najbolj* gim nastop Pavla Kavča in skupine OKO redka priložnost sliSati izviren kos sveto- šega kitarista, kjer se bodo pomerila imena kot Tomaž Fak (M Uta; Faltann), Iztok vne rockovske zgodovine. Koncert Vlada Kreslina jutri, v soboto, 28. oktobra, bo v diskoteki Amor v RibČevem Lazu koncert Vlada Kreslina. Začel se bo po 23. uri. V. S. Veverica v kaktusovem kožuhu Plesna predstava Veverica v kaktusovem kožuhu bo danes ob 19.30 v Kulturnem domu na Visokem. Piešeta Ana Ida Morde; in Špela Prefovšek na glasbo Primoža Renka. koreografija je delo Sa§e Lončar. S. K. Koncerti ■ 27. 10. • Boris Cavazza Kvartet - ob 19.30 - Jesenice, Gledališče Toneta Čufarja m Koncert skupin Zaklonišče prep«va in Turbo Rudi Fan Club - ob 21.30 - Škofja Loka. Kristalna dvorana - 28. 10. ■ Koncert 6pack Čukurja in Dneva D - ob 21. uri - Gorenja vas. Kulturni dom GC I IZLETI f POLEPŠAJTE 5/ ]UTR1Š^JO SOBOTO. TOELESTNIKRAS Datum: sobota, 28. oktobra 2006; Odhodi: ob 6. uri z Jesenic (z glavne postaje), 6.15 iz Radovljice (2 glavne postaje) in ob 7, uri iz Kranja (izpred Gorenjskega glasa) ; Program: Divača, rojstni kraj naše prvfe filmske igralke Ite Rine, katere hišo spreminjajo v filmski muzej Lokev z izjemnim vojaškim muzejem > pokušina kraških dobrot na domačiji Prunk Sežana, kjer bomo lahko kupili vrhunska vina. obiskali Botanični vrt ali pa skočili čez mejo > vrnitev in večerja v dobri domaČi gostilni. Cena: 7.300 SIT (30,46 evra) pri udeležbi najmanj 45 oseb. Doplačila: odhod in vrnitev na Jesenice ali v Radovljico: 1.000 sit. Informacije, prijave in vplačila: ! ^encija Linda; I tel.: 04/235 84 20 ali info@^linda.st. .. Gorenjski Glas Lahko bi ga žgali močneje, ampak so tukaj zaradi deklet. Tako so fantje iz blejske zasedbe Lady's first na domačem terenu pravi glasbeni kavalirji. Klemen Globočnik ady's firs I (Tomaž Frelih, Miha Oman in Miha Plesničar) so četrtkovski "Metal up your ass" večer v kranjskem rock baru Down Town pred predstavitvijo svojega prvenskega vide-ospota 911 začeli ob pogovoru o stvari, ki jo skupaj delajo najbolje - o pristnem hard rocku. Kako poteka vaš kreativni proces ? "Komadi nastajajo na podlagi neke osnove z nekaj akordi, 12 katere nato gradimo do popolnosti. Inštrumenti kasneje prispevajo vsak svoj delež. Nala glasba je tako v končni fazi produkt vseh Čla- " Plošča zveni nažigajoče in udarno, hkrati pa na trenutke umirjeno in sentimentalno. Snemali smo v stanovanju našega kitarista Tomaža, ki je svoje počitnice preživel ob likanju' posneie-mateiiaJa. Ker pa smo ho-i. da plošča izide ravno 11. septembra, je bil tudi to svojevrsten klic v sili, saj je bilo treba še dodatno pohiteti. Izdana je bila pri škofjeloški založbi Chill pill 99. Skupna lastnost vseh pesmi pa je, da podajajo realno sliko tega, kar se nam v življenju dogaja. Tipičen primer je komad "Criminal", ki bi ga označili najbolj realnega na plošči 911. Istoimenski spot 911 pa je delo ekipe Majestic 5, idejno pa ponazarja moment izgube nekoga bližnjega zaradi različnih inte- nov. M mer opisovali bajeslovna bitja, se dragon* sliši veliko bo- slovenščini. Na prvencu 931 imamo tako le dva slovenska resov. II Glede na to, da imate po Ije kot pa zmai. VeČina ploš- komada. Prvi je "Nisi ti", Idejno sporočilo vaše glasbe veČini an^eške naslove ko- če, kar sedem komadov, je madov, kakšne so vaše glas* torej angleško pojočih." bene ambicije? "Angleški jezik se nam zdi Kakšna pa se vam zdi spev* drugi, za katerega pa bomo v decembru začeli s snemanjem videospota, pa nosi naslov "Prazna cesta". Prvotno glede stila naše glasbe pri- nosi slovenščine v hard roc- slovenski "Crimina!" je bil memejši, saj gre večina stva- ku oziroma slovenščine na- kasneje iz slovenščine preveri lažje v ušesa. Je tudi nekaj, sploh v glasbi? in sporočilo za naše bralce? '*Ideja, ki stoji za glasbo, je pravzaprav realistični poklon neprijemih izkušenj življenju. Bralcem pa sporočamo, da o dnevih sloven-den v spevneišo angleščino." skega hard ročka v preteklih s čimer smo odraščali, in Odgovor imaš na dlani. zato se nam glasbeno izraža- Izjema so balade, ki se dajo Mi lahko poveste kaj več o nje v angleščini zdi kot nekaj samoumevnega. Če bi napri- zpoved- vašem prvencu gii ter sa odlično uglasbifc me m spotu oii? res mogoče m duha ne sluha, a z glasbo se slovenski rock vrača." ne hard Plestenjak in' Rebeka? Yoompin Rebeka Dremelj, nekdanja miss Slovenije, ki je ta naziv Nude so ravno pred morjem lansirah Yoompin, čisto dru- zagotovo najbolj izkoristila, je po nekajmesečnem pre- gačno pesem in spot, ki je v retro disko slogu spomnil na moru ponovno v polnem glasbenem zagonu. V radijski rajske dni glam ročka oziroma ßeeCee's disco escapade, eter pošilja novo pesem. Tokrat je pisanje zaupala glas- Sicer je pesem v svojem vesolju, tja pa se odpravljajo tudi benemu kolegu |anu Plestenja- Nude. Spočiti in polni nove energije so se pojavili na raz- ku, ki je naredil tako glasbo kot r^ih oddajah v Čisto novi opravt - svetlečih oblačilih. Odii- besedilo. Njuno sodelovanje, čen styling je končno vnesel nekaj svežine na glasbeno ki )e, kot kaže, zadetek v polno, sceno. Yoompin le meša glave najstnic in dvajsetnic, ima naslov Še en dan. V oddaji spot pa je prav vroč, v eter pa prihajata kar dva nova 'Spet doma* ra TV Slovenija je mada In sicer Spomin na maj, prijetna jesenska balada, skladbo prvič predstavita in in udarni Zadnji rok, ki ga je bilo že moč slišati med Štu- navdušila tudi z izjemno podo- dentskfmi demonstracijami v začetku poletja. "Mi smo bo. Že v kratkem bo singel izšel vaša zadnja šansa," pojejo, "mi smo zadnji rok." ie ved-na CD plošči, saj se je prav Re- no so Nude intelektualni bend, to so pokazali tudi na ne-bekina pesem kot' vroči namig kaj glasbenih kvizfh, ki so se jih udeležili poleti. Za pri* uvrstila na kompilacijo revije hodnjo pomlad pa napovedujejo Še veČ novosti- A. B. Bravo. A. B. % Zbor De Profundis jutri na Codešiču v soboto, 28. oktobra, bo ob 19. uri v cerkvi sv. Miklavža na Codešiču koncert komornega zbora De Profundis iz Kranja, katerega zborovodja je Branka Potočnik Krajnik rz Reteč. Zbor pripravlja v oktobru ebo bosta priieteia Neja Carvas, popotnica, ter BlaŽ Ocvirk, sne* maiec Pop TV-ja. 2 dodatnim džipom in lokalnim vodnikom ter prevajalcem se bodo tri tedne skupaj prebijali Zvone s soproge med nomadskimi plemeni etiopskega juga in ustvarjali Neio./^otorTinaooiri prvi del serije potopisnih dokumentarcev. Blaž se bo potem vrnil domov, z Nejo in kamero pa bo Zvone nadaljeval pot v Kenijo, kjer bosta še mesec dni nadaljevala s televizijskim delom. A. B. popotnico t Adrenalinska avantura v tokratni športno-zabavni oddaji Avan-tura sta se voditelja Ana Bešter in Taiji Tokuhisa pomerila 2 dvema vrhunskima Športnikoma, z Ireno Avbel) in Miranom Stanovnikom. Skupaj so se podali v adrenalinski park v 8o* hinj, kjer je nastala zanimiva Avantura, saj so se v svojih spretnostih pomerili kar osem metrov nad tlemi. V katerih spretnostih $0 tekmovali \n kdo je bil boljši ter kakšno kazen sta si prislužila poraženca, si lahko ogledate ta petek ob 21. uri na TV Pika. A. B. Beneški ^n^e na Deželni televiziji V nedeljo ob 20.35 ^^ Viktorija Petek v oddaji Hej, ustavi konje na Deželni televiziji gostila Beneške fante» ki jim glasba pomeni življenje. NjiKovi začetki segajo v daljno leto ^952, kar pomeni, da delujejo neprekinjeno že več kot petdeset let. Za seboj imajo več kot enajst tisoč nastopov. Gradivo za svoj program so fantje vseskozi črpali Iz zakladnice beneških in furlanskih narodnih napevov in tako ponesli te pesmi med ljudi. V svoji bogati zgodovini so posneli mnogo kaset, plošč in kompaktnih plošč. A. H. Barovec Gregor "^Fredy je car!" je Barovec Gregor nova zvezda slovenske zabave? V sklopu Barovega fz2iva /e namreč veselo prepeval v studiu Fredyja Millerja, naučil pa se je tudi prvih plesnih korakov za nastop na Četrtkovem "eventu". Gregorju je bil obisk pri Predyju nadvse všeČ. Najbolj je bil navdušen nad tem, da je pevec nadvse preprost in prav nič zvezdniški. 'Tredy je car," je rekel Gregor ob prihodu domov ostalim in jim povedat, da je v Fredyjevem studiu zapel eno pesem in vadil njegov znameniti ples "electric boogie". A. H. Planet Opremite svoj mobilnik! Brez članstva v SMS-klubu! MKP HMOŽin wtuwo? AMMM MUMN tiko. i* m 1919 ti s urtrtOM kodo c*^ «c «ou« » M aaMIt* . ni imk»). ✓ Za več vsebin poslpte SMS z vsetrino P KRNEKI na 1919 TEME & OZADJA . t dZAEÜf 1 iA ALiil tO^ 1 H^ui lOHflOI TTKAf r vom OU£ÜC: n VOUl TlHk T HO&3 OSAlUb tdMIOet rMU;T2MKCn OMUC: lOZHAVBi . I tđta: T lASTfkl Qlß&it iO IA5TA1 m t nsM ÖZAUCBdMBn TMA; f :iHi OULSL UMNI MELODIJE & UVERTURE IkW* WIBw - IMi^ »K SUMUt XOChC PH aucttis SlüirififtWrdff^ • ri^owtm HMf^bM PMn* WM tDOXi fM HRlYt Pirii Hfltofl - tan «f« iM tü^r M STUSi D^ n SMO» hNMl KMA: m limoMl Trii • ¥ ißBM m U9IU.* m MUi^n HA u 4 Ur KOOi^ PM HANOI «Am • 1 tMt ttdOWAl OM • Upi Oo» ejUki OH MKLMS KMAt OH fOHOCl rft»lKi« MI« i SODI Lwna «tectfv XOtAi OM Bcrttll tlMIttfta^ BMffta# «CW1 OH OOHlHn CliKi lirtiiy »Cfiry UOl^: ON ObUTl Mrirv • OOA'I MW UKUU OH »oTi^na Avwriki' m Ißtih OH MÜUii M M^K ftfpM UM lOOA: CA QAHI] Uti UM « Upi Om loo^ ucmvAfi («i^lf Mi ICOOA: ü LfHMM oqa: u o^acn KtogctM • UA» Mtf PM« KOOAt U (FAOfA TurWiMp^b i^miš khu: u crhwh( rota: ii &mptt Attrrrtk H^rm^k • Mo dfc« KO(U;U ^^ 1 ^ o Tudi učenje je Lahko prijetno 2.500 srr (10.43 €), Priročnik zn scmostojro 207o popusta. Gorenjski Glas naročanje telefon: 04 201 42 41 e-pošta: narocnine@g-glas.si v skladbe vnesel živahnejše ritme, hteti pa ohranil pwvsem sakralni značaj, kar je mladim petek je bil v Kri- pevcem \i Smlednika še pose-stalru dvorani v bej vSeČ, saj se s petjem tudi Škofji Loki letni redno cerkveno udejstvujejo. koncert Pevskega Zbor Lubnik je zapel več slo- zbora Uibmk iz Škofje Loke, ki venskihpesmi, se spomnil sto- je v goste povabi} Mešani pevski zbor Sv. Urh Iz Smlednika. le obletnice smrti "Goriškega slavČka" Simona Gregorđča s Zborovodja obeh zborov je An- pesmima "Čolničku" in "Slav-drq Ža^, ki je za petkov večer Ček". Zapel je tudi makedon-pripravil zanimivo ^eto pes* sko "Pošla moma na voda" srb-mL Mladi pevd zbora Sv. Uiii skega kompjonista Vojislava Siso peli prelanurske in koroSke mica ter "7. Rukovet" Stevana pesmi, črnske duhovne, pesmi iz filmov "Čarovnik iz Oza" in Mokranjca. Obe pesmi je zbor pripravil posebej za turnejo po "Moje pesmi moje sanje" ter Srbiji, ki je bila aprila. Poslušal-pesem "I will sing with Aespi- ctin sta se oba zbora piedslavi-rit" priljubljenega angleškega la še s skupnim petjem, koncert pa je povezovala Monika Tavčar. Novembra zbora načr- avtorja cerkvene glasbe Johna Rutterja, Id je aial slediti pov- praševanju mlajših zborov in je tujeta nastop v Medvodah. arilo izžrehunemu naročniku časopisa Avtokarto prejme SREČO CICALE iz Dupeli, PETEK 27.10.2006 NOMIN ^TOR 221 05 CöRAZD^INIK Čeprav ie minuli petek dež sti" kandidat, Id je izgubil na prav tako nasmejan, ko na uspešna. Sola, ki se je na kvaril vreme, je bil Bled obsi- "tistih" legendarnih volitvah Bledu "ugotovijo", koliko no- kranjsko žalost in blejsko sre- jan s prav posebno, praznič- prod Janezu Drnovšku, sta čitev jim v savskih hotelih čo leta 2000 preselila iz pro- no energijo. Zgodba, ki se je ponosno sedJa v prvo vrsto v preskrbi samo Poslovna Šola tokolamega Brda na Bled, ka- Festivalni dvorani, kjer se je zgodilo praznovanje v Čast 20-letTiid Poslovne šole Bled. lEDC. Čedna in dobre volje, mor je na odprtje prišlo sko- kot vedno, je büa opazna Her« mina Krt, prva dama Proban« Več kot Štiristo poslovnežev, ke v Kranju, mama dveh hče- 800 ljudi iz 22 držav, in ima v svoji viziji napisano, biti center odločnosti in ena diplomantov in prijateljev ra in kritična opazovalka po- najboljših poslovnih šol v Ev- slovnega dogajanja na Go- ropi, biti gibalo sprememb renjskem. Štajerski poslovni ter pomembno regionalno začenjala leta 1985, naslednjega pa s prvim programom, in je več kot presegla vsa pričakovanja, bi lahko imela samo eno ime. Pravzaprav ga ima. Tako in drugače šole iz 33 držav se je odzvalo se 2 imenom dr. Danice Purg vabilu in se udeležilo delovne najlažje predstavi Poslovno konference ter slovesnosti, duh in "drugačen" veter'c poslovno središče, privablja šolo Bled - lEDC. In obratno- Seveda je z veliko zadovolj- daje dami Hermini zanimivo zanimive poslovne ljudi, di-Vseodzačetka,kose ješoHše stva žarela direktorica in de- energijo. Lepo je bilo srečati plomate in izvrstne umetni-reklo Center za usposabljanje kanja Šole prof. dr. Danica tudi uspešni poblovnj dami, ke. O "naši" politiki tokrat IvoVajgl prav nič besed. Se je pa vljudno in diplomatsko spremo srečanja udeležil hrvaški veleposlanik pri nas dr. Mario Nobilo. Vedno urejen, zanimiv mož, Jd v družbi z lahkoto skrije službo diplomata. Podobno kot Ivo Vajgl, ki je bil včasih diplomat, pa krajše obdobje zunanji minister, zdaj pa je svetovalec predsednika države- Pozdravit je prišel svojega glasbenega in družinskega prijatelj a, slovenske- Boris Pesjak jožkoČuk, Marko Bule Borut CrmŠek, Janez BohorrČ ga skladatelja in dirigenta Vinka Globokarja, ki ima za Vinko Clobokar sabo zelo uspešno glasbeno vodilnih delavcev in je imela Pure» ki je premišljeno pova- Aleše Kandus, predsednico kariero na tujem, vse od Pari- jem še mistično. Da je sih. ko je nastajala šola lEDC. domovanje v hotelu Kokra na Brdu pri Kranja Ker sem bil vse od začetka tudi sam zra- bila na slovesno praznovanje Šampiona, veslača Iztoka Čopa in ga ponosna predsta- za, Kolna, Helsinkov do Fi- del tega glasbenega spektakla je bil Bojan nepozabni dopis-renc. Prešernovega nagrajen- na jezeru pod gradom ostal nik iz pregretega Beograda, v Pergar, svetovalko v medna- ca za življenjsko delo leta še v občinskem arhivu, je po- dvojcu s Sandijem Frelihom uprave in solastnico družbe Medex, ter Neveriko ČreŠnar ven, seveda le s svojim de- vila tujim gostom. Tudi Iztok rodni družbi Activa Group. 2002 Vinka Globokarja je skrbel kar župan Jože Anto- pa sta pod streho spravila velom, mi karne gre v glavo, kaj si je v neiaj zadnjih letih, ob Obe. "kot se šika", oblečeni Danica Purg povabila, naj po- nič. Čeprav so mu bliže do- liko odličnih oddaj Studio ob vse je nastalo iz nekaj učilnic. organiziranju regate "Cop za poslovno srečanje. Velik sebej za ta dogodek napiše In kaj vse sem se lahko naučil ob spremljanju poslovnih challenge" na Ljubljanici nabral veliko maiketinških iz- kompliment. Svojevrsten skladbo. In Čeprav je deževa- mače viže, je bil nad glasbo naravnost vznesen. Pod dež- 17-tih in kar nekaj volitev. Bojan, ki ga je po telefonu razo- kompliment pa gre prof dr. lo, žal se niso spomnili na ka- nikom in napol poslovno, ČaraJ včasih radijski "sodrug ". srečanj- "Fant. če boš hotel fo- kušenj. V odmom pred kon- Amoldu Walravensu, pred- kega vrača, da bi začaral vre- zmotil ga je mijni telefon, je odhaja urednikovat na Dnev- tc^afirati pri nas. se boš pa ferenco "Vodenje za boljši sedniku svetovalnega "boar- me, se je na megleno dežev- Globokarjev valček doživel nik. "lEDC je zgodba ouspe- primenio oblekel. Takole, v svet" se je ob Iztoku nasmeja- da " Eureka B. V. ter Članu nem ježem :^odiJ Vaiček ple» tudi prvi mož Factor banke hu v deželi, ki je zgodba o kavbojkah ne bo šlo," mi je lo tudi Gregorju Benčini, uprave Rabobank, znane ni- teni, kot je avtor poimenoval Boris Pesjak. Kleni in uspeš- uspehu ...," se je pred leti za- rS I IV Iztok čop, Danica Pure, Cregor Benčina Hermina Krt Arnold Walravens J ože Anton I č Bojan Veselinovič kar se da taktno namignila sinu Janeza Benčine, "skoraj" zozemske banke. Ker je ob skladbo. Maiko Le^ja je vo- ni Gorenjec, ki vsak dan od pisalo Derdoi F. Abeelu, pro-Danica Purg. In fant si je ku- kandidata za župana Kranja, lEDC-ju že od vsega začetka, dil skupino 27 glasbenikov Žirovnice do Ljubljane in na- fesorju in prijatelju Šole. Da pil prvo obleko s kravato in protokol z bontonom začenjal razumeti drugače. "Poglej, tale profesor enostavno ne more biti brez ramena. predsednika Regijskega razvojnega sveta Gorenjske. Gregor je bU do nedavnega direktor družbe SR C. si, si še bolj, ker s soprogo Danico Simfoničnega orkestra RTV, Purg dokazujeta, da se med- ki je v šestih pletnjah, v svoje- zaj doživlja našo prometno razvitost. Da ne bo niČ več. sta Danica Pui^ in šola lEDC res zgodba o uspehu, nedvo- sebojno odlično podpirata. In vrstnem ritmu pričaral nepo- kot je bilo, je doživel tudi zdaj mno drži. In gre jim iskreno sta vsak na svojem področju zabno predstavo zanimive že nekdanji radijski Se£ Trži- išče novih poslovnih prilož- mednarodno priznana In vsebine. Morda je bilo z dež- čan Bojan Veselinovič. V ča- Čestitatl Sijoč dan je bil na Bledu. Se takih! On ne!,-,." mi je direktorica nosti, Morda prav z Iztokom Purgova razložila Še "poslov- Čopom združita moči. Pre-no" fotografijo. Enostavno. šemega nasmeha sta bila tudi Tako mora biti. In leta 1987, lionista in poslovneža Borut ko so na Brdu uvedli prvi dalj- GrmŠek, kleni ud društva ši seminar v angleškem jezi- "Zasavc", direktor dnižbe Triuni, in lanez Bohorič, s V ku, je v predavalnici grel stol tudi Jožko Čuk, takrat še direktor Satumiisa, Gospodar- predsednik uprave Save. "Tale je pa oče mojih dveh ski zbornici pa je načeloval vnuČk.' mi je prvi poslovnež Marko Bule, kjer so sprejeli Gorenjske predstavil "žlaht-koncept za usposabljanje vo- nika" Boruta Grm^ka. Potem dilnih delavcev, temelj danaŠ- smo rekli Se nekaj besed o nje šole. Oba, Jožko Čuk, zdaj prijateljstvu in se seveda prvi mož GZS-ja, ter njegov iskreno smejali. Verjetno je predhodnik Marko Bule. "ti- ob koncu leta Janez Bohorič Aleša in Nevenka Mario Nobilo CO < Q O v> ž o POVPRAŠAjTE in REIERVIRAJTE leidblrc karte • tadiisN vonvfiict ^ h&tcH • mopn^e«poslovne ooMvdm? HAMMAMH» rt I. les. HJhmOüd 3' 7 Iti it ».1«, 99 JN ŽBjfMŽS M.au-^ « «. so/4 I NUetvta w u u lltlSTDEliUHiUaiOM 66.9M I.II.L-AIJ 3 »a r S U l\\ k;;! V, I»/} «i 2 f«. m (crrjika^kom pnsI >:OUFVtf i:UK|CffFl>Q- voije. V sami službi se velikokrat počuti ogroženega, kar pa sploh ni potrebno. Še najlepšega, kar se nam lah- trajala vajina zveza. Sedaj la. ko zgodi v življenju. Bolj in v tem trenutku se imata boš razmišljala o prejšnjem epo in samo to je pomembno. Nikar tako ne prehiteva], znižaj prestavo pravi zate. Rad te je izkoriš- In včasih poglej skozi okno. fantu, bolj ti bo hudo. S tem, da dobro veš, da ni Hvala za lepe želje, se tru- v tem letu ga čaka prijetno dim po najboljših močeh. presenečenje in s tem se Kot že sami veste, vaš mož zelo nerad hodi k zdravnl- mu tudi mnenje spremeni. Vaše podjetje ima trdne te- čal, kadar pa si ga ti potrebovala, si ni nikoli vzel Pravzaprav si lahko srečna ku. Tokrat je videti, da dru- melje in ni treba, da vas je in imaš za kai biti. Šola ti ne časa, Že od samega začetka bo delala posebnih težav, a gega Izhoda ne bo imel, saj težave same od sebe ne česarkoli strah. Res, da imate veliko odgovornost, a ti je dal vedeti, da mu prija- več kot telji pomen Vsaka ljubezen nam pusti spomine, kot tebi tvoja. Pospravi jih v predal, kjer imamo prostor za take stvari. ne pozabi se učiti, saj brez bodo izginile. Zdravnik ga sami sebe si drugače ne tega nI znanja. Prijateljica, bo napotil k specialistu in morete predstavljati. Načrti za katero me sprašuješ, je težave se bodo končno za- vam bodo uspeli v celoti in iskrena in lahko ji Še naprej zaupaš. Želi ti samo dobro Čele reševati. Ima težave s hrbtenico, tlakom in tudi lahko boste ponosni na dosežke. Še v naprej vam že- n ena drugi stojita ob stra- imunski sistem se mu pre- hm vse lepo. HOROSKOP TANJA in MARICA ißt M Oven (21.3. - 214.) Prijatelji vam bodo pripravili presenečenje, ki ga le dol* go ne boste pozabili, Vse to bo ravno ob pravem Času, saj nujno potrebujete malo pozornosti. Ker je delo na prvem mestu, vse prevečkrat pozabite na razvedrilo, kar seveda ni prav. Bik (22.4. - 20.5.) že nekaj Časa vas daje zaljubljenost in počasi se vas bo polotil strah, saj se boste zavedali, da začarani krog raste in da vam določena oseba veČ pomeni. Ni samo ljubezen ljubiti, je tudi nasmeh, objem in zaupanje. Dvojčka (21 »5« -21.6.) v ljubezni boste na trenutke nezadovoljni. Še večjo napako pa boste naredili s tem, ker partnerju ne boste pokazali svojih občutkov. In spet ne boste rešili ničesar. Na koncu tedna boste le prišli z besedo na dan. Rak (22.6. - 22.7.) Delo, delo, delo ... To bo vaš moto sedaj, kasneje in še kar nekaj časa. Le z malo modrosti boste uspeli izboljšati finančno stanje, kar vam pomeni zeleno vejo materialnosti. Ljubljena oseba bo imela občutek zapostavlje- Lev (23.7. • 23.8.) Nikar ne Izzivajte usode, saj niste v obdobju, ko bi vam šlo vse po sreči. Zaenkrat bodite zadovoljni s tem stanjem. v bistvu vam ni prav niČ hudega, le dotakniti se hočete zvezde, ki vam je nedosegljiva. Tista, ki pa vam je Čisto blizu, je ne vidite. . v teh dneh Devica (24.8. • 23.9.) šesti čut vas ie izjemoma pusti na bodite na to še bolj pozorni. Nekdo vas bo presenetil s povabilom. Nikakor ne ponavljajte starih napak, ki so vas že veliko stale. Vsak dan je nov, z novim veseljem in novim začetkom. Tehtnica (24.9. - 23.10.) Nasprotna stran vam je že nekaj časa nazaj pokazala svojo zainteresiranost in čaka na vašo potezo. Aje ni od nikoder. Brez nič je niČ, to ve vsak. Zato se morate začeti zavedati, da je treba za srečo tudi kaj narediti. Škorpijon (24.10. - 22.11.) Zopet boste imeli več izdatkov kot prihodkov, zato se kar pripravite na posledice, ki tokrat ne bodo preveč ugodne. Na čustvenem področju se boste morali konkretno le odločiti, kam vas pelje pot, naprej ali nazaj. Strelec {23.11. - 21.12.) ezili se boste, ker boste malce izgubili nadzor nad dogajanjem v vaši bližnji okolici. Če boste le hoteli, boste hitro nadoknadili zamujeno. Ta teden boste Izkoristili za prijetno druženje s prijatelji, ki vas že prav po- Kozorog (22.12. * 20.1.) Hoteli boste spremeniti vse okoli sebe, saj z ničimer ne boste zadovoljni. Na koncu bodo stvari ostale take. kot so, saj Se v pravem trenutku spoznate, da je bilo napačno le vaše ozko razmišljanje in pomanjkanje samozavesti. Vodnar (21.1« -19.2.) Znašli se boste v situaciji, ko boste morali hitro odreagi» rati in bodo vaše odločitve velikega pomena. Spoznanje, da ste veliko bolj pomembni, kot ste mislili, vam bo zelo dvignilo samozavest. To pa je ravno tisto, kar sedaj potrebujete. Nepričakovan denar] nju a, se Ribi (20.2. - 20.3.} Ker boste zopet pretiravali pri zapr na posledice tega kar pripravite. V družinskem krogu boste naleteli na veliko nerazumevanje in vložiti boste morali precej truda, da bodo poslušali vaše načrte. Kaj hočete, to bo le zato, ker niste izpolnili obljube. Sola vedeževanja ta Tanja mmo pripravfia šote vedežmna poMkete po tel. MO/S14-975. PETEK 27.10.2006 07 iGRi DN KRIŽANK/ Gorenjska^ Banka d podlulwnt Ob svetovnem dnevu varčevanja vsem uganka/jem poklanjamo nagradno križanko. Pet pra vilnih reŠUev homo nagradili In sicer: L nagrada: 20.000,00 SIT; 2, nagrada: 15.000,00817) 3. nagrada: 10. OOOy 00 SIT in dve prakticn i nagradi R«iftve ktiS^nk« (nagradno ges^o, iz {rk i2 oiltvif^enih p^lj in vpisano v kupen iz križanke) poSl|ite na dopisnicah do srede, 3. novembra 2006» na COfiENjSKI CLAS. Zoisova 1, p. p. 124. 400t Krini. Dopisnice lahko oddsM tudf v r^abir^lnik gfa&a pr«d pcsiovno stavbo Zoisovi 1. Varnost je ena od izrazitejših človekovih vrednot, ki pa jo vsak razume po svoje. Dodatni, stalni in redni prihodki v obliki rente vam bodo to vrednoto naredili opri* jemljivo. Zato vam v Gorenjski banki ponujamo rentno varčevanje. poleg pokojnmp dodatno socialno varnost v zrelfh letih, žepnino vascnu alr Studentu, denarno pomoć vašim družinskim Članom, pridobitev stanovanjskega posojila na podlagi vezanih src denaria za uresničitev velike želje Rentno varčevanje je dolgoročna oblika varčevanja, od 60 do 240 mesecev, ki vam &\\ vašim družinskim Lahko pa vam sredstva po članom, če se boste po končani dobi odločili za dobi varčevanja zagotovijo zgol) kupček denarja za postopno izplačilo sredstev v obliki rente, zagotovi: uresničitev zeha. GORENJSKI QLAS VRHV HNALAJI URADNI S2MM, PORS BNäSIR-SKIPftED-SBMi {NUREDW RAHLA. mUk svfueA &LAS GLAVNO MESTO EGPTA su HMVAT STAP iFRANCOSia OMU ' ZDflAVNKA MESTO V TVRŠM r AKATOUJt v VRHV PIRENEJIH «E aiiY ZANE POvnŽHA PRESIVALO RUSUE LITERARNO moz v^emo KONec POLOrOKA i£m$u tianom SESTAVIL: F.KAIAN AVSnUL SKIMSO VED» VM^Afi OUV%R RSO OPLE< TANJE GORENjm AUS INDUSKI uojsm fNOST PftSVOZNO SREDSTVO KFAJSKA PONEV £A KUHANJE SVniHA ŽITN6 LUSKM OOt&UM QUA JAPONSKA «AAS PAUÜCAH PESMK ZAJC aALXAK«0 KOLO GRSlOfiOG UUaFTM HOfUE-PLOVEC DRŽAVA OBtRANU SPONA wtoloSKI ISLAMSKI KRHATI KOMJ POKOJNI liJM BEATIOV gOMN] ROKOVkJ ROBERT OWCH 2G0ANJA OKON^ OĆKA. AT?K SANJA DGLEŽAL 2UHAKJI 06LOK> ROGLfOA PROMETA ICftALCA aB.) ALfiURAK AMAU MIKADO ROSAAO TAW VRTKA RASTUhA ZAKOMPOT SLovrr nto^ secR SVIL£RA TKAMNA POJAV NAVOa AlUlSKO AMGe&Kt KRAI^ ptrr nSgBeo pfiA VZDCVEK MM^iAElA JORPMAI REKA MED RANOMM AMBUO SÜWKO KOTVK GORENJSKI GUS EVGEH aescAtfr PRHO* RAMJS iUKTM PLH m iötiäö NASBJE NAĆAT LETOVlSn KRM V VZHOĐM ISTRI 919 ZEMSKA OKftA»A AASTUHA ROBERT mna PtSATEU TVttW NEVESTWO Mooe. VOZILA PARK M HE5T0KA WOHSKM Misrov ' AJUeOH STARA BABILON» SKAPRE» STOLNICA AVGUST Č6R»G0J STAftA HAMA HA^ PtSATHJ (ETBIN) AFflKK VZKÜKNA Oi£G VUOV SOVJI SAMEC JUDOVSKA PRINCESA POfiALM VELACA DVORANA miv VETKAHU VEKTOR mizon- SĆEMV BElOm ANTON VDAV &UDE2 ZDELO> VALEČ ZEMLJE-V»OV PRAOĆE AMEIUN-QOV 1 2 3 4 s e 7 8 d 10 11 12 13 14 15 16 1 18 1 19 20 2t 22 23 1 2s 26 27 2s 29 30 32 33 Nagrajenci nagradne križanke SOCIALNIH DEMOKRATOV, ki je bila objavljena 17, oktobra, so: 1. nagradi: prenosno torbo prejme IRENA ŽNIOAR^tč, Tuga Vidmarja 10, Kranj; a. nagrada: kozmelt^ni paket prejme VERONIKA CLAVAČ, jama >9, Mavćiće; 3. nagrada: nahrbtnik prejeme FRANCI |AMAR, Bceznica 59, Žirovnica: 4. nagrada: namizni računalnik s koledarjem prejme MAR)ETA CLAVAČ, Rožna dolina 24, Radovljica; nagrada: copate prejme M A* RIJA ^URN, Vrefkova 3, Krinj, 6. nagrada: torbico za zgoščenke prejme MAjOA ZUPAN. Janka Pucija }. Kranj. Nagrajenci nagrade prevzamejo v tajni&rvu Corertjskega glasa, v Času uradnih ur 2 osebnim dokumentom, čestitamo. 08 PETEK 27.10.2006 DRUZy ▲ BN KRONIK; Avstrijci so ta teden praznovali, nekateri gorenjski kandidati za župane pa so nas v nedeljo zvečer povabili v svojo družbo. Tako smo obiskali gorenjsko prestolnico In Tržič, ker je bil za novinarje zadnje dni to najbolj zanimivo mesto. Alenka Brun la probleme Republiška volil- Id so željno čakali na izid voli- nekdo drug je na glas razlo-na komisija z novim računal- tev. Rezultat drugi krog. Ne- žil, da je Gorenjski glas za- niškim programom, potem kaj stopnic in vrat stran se je niČ, sp)et tretji mi je kar naokoli sedme ure sva se s fo- pa naj bi se v Kranju sesedel svojega uspeha veselil mlajši prej ponujal kos fino pečene-tografinjo v nedeljo zvečer strežnik in prvi neuradni re- županski kandidat Jure Me* ga 'prasca', v Tržiču mi je za-oglasili v volilnem Štabu ene- zultati naj bi bili znani Šele gUČ, drugi favorit Boiul Sajo- greti volivec predemo postre-ga izmed kandidatov za kranj- okoli devete ure. Tako naj bi vk pa je uvrstitev v veiild fina- gel z izjavo Če je Atomik sk^ župana. Franca Koširja, bil v Kranju po prvih podatkih le, driigi krog. praznoval od- Harmonik' prišel na obisk -V sobi so bili redki, še najbolj drugi krog, potem naj bi žu- maknjen za kakšen kilometer, kam me je pogledal, se pa ve. Avstrijski veleposlanik Valentin inzko in Bernarda Fink- glasna je bila napovedovalka pansko mesto obdržal sedanji dva. Imel je celo živo glasbo. osrednje infomiativne oddaje župan, nakar je obveljalo, da Župan občine Naklo Ivan na televizijskem ekranu. O re- se bo v drugem kr<^ pome- ŠtuJar je svoj mandat samo Inzko sta ob državnem prazni- zuitatih volitev niso vedeli nič, ril za glasove z Damijanom podaljšal, proslavil pa kar v ku Republike Avstrije ter ob dali so nama le napotek: naj Pemetom, ki je s svojimi že najbližji piceriji. Žive 'muske' preoblikovanju podružnice se vrneva okoli osme. Sledil je ves večei praznoval v središču ni bilo, je bila pa zato dobro iCartner Sparkasse v Sloveniji obisk Mohorja Bosla>av nje- Kranja - na prostem. obložena miza. v samostojno Banko S parkas- govem 'štabu'. Bil je tam, vendar ravno tako še niso imeli Sledil je obisk Tržiča. Pavd Ob vsem tem živžavu smo se pripravila sprejem. Sledilo Rupar je Čakal na rezultat na bili novinarji deležni različ- je tudi odprtje razstave Book- noberuh podatkov o tem, ali občini za zaprtimi vrati, s tem nih sprejemov. V Kranju se je mark ExhiWt katere dd ostaja se županu stolček maje ali ne. pa povzročil prave novinarske eden od mladih vtaknil v ze- viden na svww.bookmsik.squ- Vendar se je sčasoma godila Čakalne vrste pred njimi. Na- leno barvno jakne» ČeŠ da imp.com, razstavljena pa so še prava zmeda okoli seštevanja mreč vse večje medijske hi^ simbolizira LDS in kje skri- dela umetnikov G^pei^ Jem- glasov, saj naj bi najprej ime- so tja poslale svoje novinarje, vam malo zeleno zvezdico, ca in Maximiliana Tausenda. Kranj: Mohor Bogataj in njegova Branka ter Damijan Perne Poosebljajo tržiški šarm, snanje in veselje: jure Meglič, in Vfto Rožej i ti^u Dob Borut Sajovic in Pavel Rupar. i fow t.u do^j Na občini v Tržiču je bilo kot v zdra vni $ ki Čakalnici./F«M'T.fijD«u Znova župan Ivan Štularlr» nj^ova soproga Slavka / ^eta t.m oo^i Prijetna gostitelja Bernarda Fink-lnzko in avstrijski Maximilian Tausend, Benjamin Weber (organizator veleposlanik Valentin Inzko / Fotorima dcu Bookmark Exhibit] in Gašper jemec / F«to ! Tinj Dob VRTIMO GLOBUS Nostalgična C oldie Legendarna igralka Coldie Hawn Še vedno rada obišče hišo, v kateri je preživela otroštvo, tudi Če ni povabljena. Že vrsto let je lastnica hiše vWashingtonu odvetnica Donna Wulkan, kupüa jo je od igralkine pokojne mame, vendar pa zvezdnici v navalu nostalgije to nt ovira. Nekoč je na skrivaj splezala vanjo, odvetnica je zaradi vloma ni prijavita, Čeprav pravi, da je Goldie prava nočna mora. Želi le, da naslednjič, ko jo bo prijela nostalgija, svoj obisk napove. As h ton sovraži vodo Ashton Kutcher je med snemanjem novega irfierja Varuh, v katerem se kot reševalec iz vode spopada s 300 metrov visokimi valovi, tako zasovražil vodo, da je bruhal v morje. Že prej ni maral kopanja, sedaj pa mu je celo tuširanje neprijetno. "Kot otrok sem se sicer naučil plavati, vendar je bilo bolj podobno pasjemu čofotanju," pravi ameriški igralec, ki je deveturno snemanje v vodi opisal kot najtežjo preizkušnjo v življenju. Trump ima prevetiko zastavo Donald Trump se je zaradi kritik velikanske ameriške zastave, ki plapola na nje> govem posestvu Mar^aAago, spri s sO' sedi na Floridi, čeprav je zastava kar 13-krat večja, kot to dovoljuje zakon, je bogataš prebivalce Palm Beacha, ki jih zastava moti. označil za 'nepatriotske' in 'protiameriške*. Podobna zgodba se je pred tedni pripetila tudi na Trumpovem igrišču za golf v kalifornijskem mestu Rancho Palos Verdes. Ko so glasovali za snetje zastave, se je na mestni svet usulo na stotine sporočil jeznih državljanov, med njimi tudi vojnih veteranov, ki so vztrajali, da orjaška zastava ostane. Bogato slovo od formule 1 Najuspešnejšemu dirkaču v zgodovini formule 1 Mtchaelu Schumacherju je ob upokojitvi Ferrari podaril dirkalnik 248 Fi, s katerim je vozil na zadnji dirki v Braziliji. Še bol) radodaren je bil arabski Šejk Mohamed bin RaŠid al Maktum, ki mu je poklonil umetni otok v Dubaju. Na rajskem otoku, ki bo nared čez dve leti in bo vrednem vsaj 5,5 milijona evrov, bosta z ženo Corrino preživ» Ijala dopust, bojda pa Nemec razmišlja tudi o tem, da bi na njem zgradil stezo za karting. Maja Seršen dela na avstrijskem veleposlaništvu v Ljubljani, vendar jo večir»a Slovencev pozna kot pevko Gorenjskega kvinteta. Trenutno pripravlja celo svojo ploščo, stil: Dop. / f»^ T^na DebI