259 28. maja 2004 nas je pretresla smrt prof. dr. Sergeja Vrišerja, častnega čla- na Slovenskega umetnostnozgodovin- skega društva in dobitnika Cankarjeve nagrade v letu 2003. Izgubili smo uglednega barokista in poznavalca uni- form, muzealca z mnogimi izkušnjami in nepogrešljivega svetovalca pri zah- tevnih konservatorskih posegih. Pogre- šali bomo njegovo življenjsko vedrino ter prijateljsko razumevanje naših sla- bosti in napak. Na željo sorodnikov je bil pogreb v družinskem krogu, spo- štovanega profesorja pa smo se spomni- li na dveh žalnih slovesnostih. V Pokra- jinskem muzeju Maribor (9. 6. 2004) je v imenu SUZD govoril dr. Andrej Smrekar, društveno žalno slovesnost pa smo pripravili 14. junija 2004 v Na- rodni galeriji v Ljubljani, kjer smo se spominu na pokojnika poklonili ob na- govorih dr. Marjete Ciglenečki, dr. An- dreja Smrekarja, dr. Sama Štefanca, Alenke Železnik in dr. Gojke Pajagič Bregar. Žalno knjigo smo zaupali v hrambo Narodni galeriji. 17. novembra 2003 je v prostorih Narodne galerije v Ljubljani potekal volilni občni zbor SUZD, na katerem je bilo izvoljeno novo vodstvo društva: –p redsednica dr. Marjeta Ciglenečki – Izvršni odbor društva: Alenka Do- mjan, dr. Matej Klemenčič, Marko Košan, mag. Nika Leben, dr. Barbara Murovec, mag. Robert Peskar, dr. He- lena Seražin, Metka Simončič, dr. Nadja Zgonik –N adzorni odbor: dr. Mirko Juter- šek, dr. Milček Komelj, Mica Planinc Izvršni odbor društva se je sestal petkrat: 5. 12. 2003, 9. 3. 2004, 9. 4. 2004, 16. 9. 2004 in 10. 11. 2004, pi- sna seja pa je bila še 2. 12. 2004. Na prvi seji, ki so ji prisostvovali tudi dota- kratni predsednik društva, mag. Gojko Zupan, in člani starega Izvršnega odbo- ra, smo soglasno potrdili dr. Barbaro Murovec za podpredsednico, Miloša Ekarja pa za tajnika društva. Računo- vodske posle je še naprej pripravljena voditi gospa Sonja Tomše, za kar smo ji nadvse hvaležni. Izoblikovali smo na- črt dela za leto 2004, ki je predvidel: 1. izdajo Zbornika za umetnostno zgo- dovino, 2. dve ekskurziji: v Gorico na razsta- vo Zorana Mušiča in v Schlosshof na ogled obnovitvenih posegov v baročni kompleks dvorca in parka, 3. dva posveta: o reševanju Robbove- ga vodnjaka v Ljubljani ter o vlogi in pomenu mitov v sodobni likovni umetnosti (ob razstavi v celjski Galeri- ji sodobne umetnosti), 4. tri strokovna predavanja, 5. izdelavo spletne strani SUZD. Na Ministrstvo za kulturo in na Ministrstvo za šolstvo, znanost in šport smo naslovili ustrezne vloge za denarna KRONIKA Chronicle of Events Marjeta Ciglene~ki, Ptuj PORO^ILO O DELU SLOVENSKEGA UMETNOSTNOZGODOVINSKEGA DRU[TVA 2004 01- 259-268 kronika / prelom 18.10.2005 10:44 Page 259 sredstva, s katerimi bi izpeljali zadane naloge. Žal naša vloga ni bila v celoti odobrena. Pri financerjih je ustrezno podporo dobil le Zbornik za umetnost- no zgodovino, izvedba drugih nalog pa je bila možna na stroške članstva (člana- rina, sprotni prispevki udeležencev). Ad 1 40. številka Zbornika za umetnost- no zgodovino je bila natisnjena 10. de- cembra 2004; zbornik je zajetnejši kot leto poprej. Uredniku dr. Samu Štefan- cu gre zahvala, da je začel zbornik izhajati v tekočem letu, kar je olajšalo tudi financiranje. V zadnjih letih se je občutno povečala kvaliteta naše revije, in to v vsebinskem in ob-likovnem po- gledu. Za oblikovanje je zaslužna Neva Štembergar, za kar je prejela posebno priznanje ob podelitvi Cankarjevih na- grad v letu 2003. Hkrati s 40. številko zbornika se tiskajo tudi nove članske izkaznice. Stare so namreč pošle, z no- vimi pa bomo uvedli tudi sodobnejšo in priročnejšo obliko. Člani Izvršnega odbora smo si v okviru založniške dejavnosti zadali še eno nalogo: kot posebno publikacijo ZUZ bi želeli pripraviti jubilejni zbor- nik, posvečen prof. dr. Špelci Čopič. Imenovan je bil uredniški odbor (Bre- da Ilich Klančnik kot glavna in odgo- vorna urednica, mag. Sonja Klemenc, Jana Intihar Ferjan in dr. Nadja Zgo- nik) in če bomo uspeli zagotoviti sred- stva, bo zbornik izšel leta 2005. Prof. Čopičeva je z našo namero seznanjena. Ad 2 Potovanje v Gorico nam je uspelo šele v drugem poskusu. Prvo vabilo smo zaradi izjemno slabega vremena preklicali, zato pa nam je bilo vreme naklonjeno 26. marca 2004. Na poti nas je z življenjem in delom Zorana Mušiča podrobno seznanil mag. Gojko Zupan. V razstavišču, ki so ga odprli posebej za nas, saj so italijanski kolegi tistega dne stavkali po celi državi, nas je ljubeznivo sprejel dott. Alessandro Quinzi, Gorico in njene najpomemb- nejše spomenike pa smo si ogledali ob strokovnem vodstvu dr. Irene Mislej in dr. Helene Seražin. Dr. Mislejeva se je potrudila še z organizacijo obeda v pri- jaznih Brjah in nam v poznem večeru razkazala Pilonovo galerijo v Ajdovšči- ni, kjer je bila takrat na ogled razstava o prijateljevanju med Venom Pilonom in Miho Malešem. Naš obisk v Gorici je komentiral tudi Primorski dnevnik, ki v slovenskem jeziku izhaja v Trstu, Gorici in Čedadu. Že 27. marca je bil objavljen prispevek z naslovom »Slo- vensko umetnostnozgodovinsko društvo v palači Attems«. Besedilo spremlja fo- tografija, na kateri so se prepoznali ne- kateri kolegi. Drugič smo se na pot odpravili na deževni petek, 15. oktobra 2004. Pot nas je iz Ljubljane vodila naravnost do Schlosshofa ob slovaški meji. Med po- tjo nas je mag. Igor Weigl seznanil s posebnostmi Hildebrandtove arhitek- ture in z osebnostjo Evgena Savojske- ga, mag. Alenka Kolšek pa nam je pri- pravila besedilo o baročnih vrtovih v Avstriji. V Schlosshofu nas je priča- kala dr. Liselotte Hanzl – Wachter, ki je zadolžena za notranjo ureditev mo- gočnega dvorca. Seznanili smo se z najobsežnejšim obnovitvenim projek- tom v Avstriji, ki posege na arhitek- turi in v vrtovih povezuje v celoto, istočasno pa v hleve naseljujejo živali, 260 KRONIKA 01- 259-268 kronika / prelom 18.10.2005 10:44 Page 260 261 KRONIKA pripravljajo vrnitev nekdanje opreme v dvorec in snujejo prve razstave. Pet- letni projekt bo zaključen maja 2005, vodi pa ga Družba za revitalizacijo in upravljanje gradov na Moravskem po- lju d. o. o., ki so jo ustanovili prav za ta namen. Pogovor z dr. Wachterjevo je bil izčrpen; izkazala je priprav- ljenost, da s kolegi celotni projekt predstavi v Sloveniji; zaželeli smo si predstavitve v dvorcu Dornava. Po obilnem kosilu v Schlosshofu smo se zapeljali do bližnjega Heinburga, kjer smo prenočili, zvečer in zjutraj pa smo se sprehodili po mestu, ki očara z ohranje-nostjo srednjeveškega obzidja in s posameznimi spomeniki. V sobo- to, 16. oktobra, smo si v gradu Roh- rau ogledali galerijo rodbine Harrach. Dragoceno zbirko je med potjo po- drobno predstavil mag. Igor Weigl in povedal veliko zanimivega tudi o rod- bini Harrach. V zbirki je največ slik; prevladujejo baročna dela, ki so jih kupovali v Španiji, Italiji, zlasti v Ne- aplju, in na Nizozemskem. Razstav- ljeni so še razkošni pohištveni kosi, pozornost pa zbudijo tudi dobro ohra- njena oblačila, zlasti lakajske unifor- me. Zbirka Harrach je glede na kva- liteto premalo znana in premalo obi- skana. Na Dunaju smo predvideli nekaj prostih ur in prepustili posame- znikom, da oglede prilagodijo lastne- mu zanimanju. Kljub temu si je večja skupina kolegov ogledala novo posta- vitev v Cesarskih depojih, kamor nas je povabil g. Wolfgang Smejkal, ki bo v Schlosshofu vsak čas prevzel obve- znosti do obiskovalcev. Ogled je zbu- dil veliko navdušenja. Kolegi kon- servatorji, ki se niso mogli udeležiti ek- skurzije (istočasno je v Brežicah pote- kal občni zbor njihovega društva), se bodo še sami podali v Schlosshof, vod- stvo društva pa je Direktoratu za de- diščino že predlagalo omenjeno pred- stavitev celotnega projekta v Sloveniji. Tudi za Ministrstvo bi bilo nadvse zanimivo spoznati podrobnejšo finan- čno konstrukcijo projekta in njegovo organizacijsko plat. Predlog je naletel na pozitiven odziv. Ad 3 Od predvidenih dveh posvetov smo realizirali tistega o reševanju Robbove- ga vodnjaka. 13. aprila 2004 se je napolnila predavalnica 343 na Filozof- ski fakulteti. Referate so pripravili: Blaž Peršin (Oddelek za kulturo in raziskovalno dejavnost Mestne občine Ljubljana), mag. Gojko Zupan (Ministr- stvo za kulturo), Jernej Hudolin, Jože Zdešar, Damjana Pečnik in Maja Oven (Zavod za varstvo kulturne dediščine R Slovenije, Restavratorski center), Mi- lan Kovač (Ljubljana), Janko Rožič (Ljubljana), prof. dr. Peter Fister (Fa- kulteta za arhitekturo Univerze v Ljub- ljani), Momo Vuković (Ljubljana) in doc. dr. Matej Klemenčič (Oddelek za umetnostno zgodovino Filozofske fa- kultete Univerze v Ljubljani). Razvila se je živahna, a strpna razprava, ki smo jo strnili v poziv, naslovljen na mini- strico za kulturo, gospo Andrejo Rih- ter, in na ljubljansko županjo, gospo Danico Simčič. Zavzeli smo se za po- spešene postopke pri reševanju vodnja- ka, za sanacijo njegove okolice, za us- trezno koordinacijo med angažiranimi institucijami in za presojo o možnostih za ohranitev celotnega vodnjaka ali nje- govih delov in situ. Poziv je objavljen v 40. številki Zbornika za umetnostno zgodovino, značilno pa je, da nanj nis- mo dobili odgovora. 01- 259-268 kronika / prelom 18.10.2005 10:44 Page 261 262 KRONIKA Ad 4 Za organizacijo strokovnih preda- vanj se je zadolžila dr. Barbara Muro- vec. Predvidela je dva ciklusa s po tremi predavanji na leto, enega v no- vembru in drugega v aprilu. Za novem- brski program (10. 11. prof. dr. Tomaž Brejc: Zoran Mušič in slikarska tradici- ja, 15. 11. prof. dr. Jure Mikuž: Pilono- vi tihožitji Kruh in Vino, 22. 11. doc. dr. Matej Klemenčič: Francesco Robba in beneško baročno kiparstvo) nam je gostoljubje ponudil Cankarjev dom, po predavanjih pa smo poslušalce povabili še na klepet s predavateljem v Pizzerijo Foculus. Presenetil nas je velik odziv poslušalcev, vsakič so skoraj napolnili dvorano E3, kjer je prostora za več kot 100 obiskovalcev. Izvrstna predavanja so navdušila občinstvo, med katerim je bilo tudi veliko študentov in ljubiteljev umetnosti, ki (še) niso člani SUZD. Ad 5 Miloš Ekar in Neva Štembergar sta v ponudbi novomeškega podjetja T-me- dia našla ustrezno zasnovo spletne strani, ki smo jo do občnega zbora 19. 11. 2004 uspeli aktivirati (suzd.prepo- rod.net). Za začetek so besedila kratka in prinašajo osnovne informacije zgolj v slovenščini, v prihodnje bomo posame- zna poglavja širili in poskrbeli tudi za prevode. Posameznike pozivamo, da v ustrezno rubriko vnesejo svoj elektron- ski naslov, kamor jim bomo pošiljali društvena obvestila. Seveda se vodstvo društva zavezuje, da bo po običajni po- šti tudi v prihodnje obveščalo tiste člane, ki ne uporabljajo elektronskih povezav. Iz zapisanega je razvidno, da je delo društva v letu 2004 potekalo po začrtanem programu. Nerealiziran je ostal le posvet o mitih v sodobnem sli- karstvu, zato pa smo se sproti odzivali na aktualnosti in pripravili še dve srečanji, tradicionalno novoletno sre- di januarja in majsko, na katerem smo voščili prof. dr. Nacetu Šumiju ob osem- desetletnici. Prof. dr. Stane Bernik se je med 23. in 27. avgustom 2004 v Montrealu udeležil generalne skupščine in kon- gresa CIHA na temo Sites et territoires de l’histoires de l’art. Pomemben raz- log za udeležbo je bila ureditev kandi- dature za nadomestnega člana v orga- nizaciji; prof. Berniku je namreč že potekel mandat. Ob posredovanju prof. Bernika je bila potrjena kandidatura dr. Marjete Ciglenečki, sprožena že avgusta 2003 (dokumentacija se je očitno izgubila). Prof. Bernik je v pis- menem poročilu potrdil imenova- nje dr. Ciglenečkijeve za članico (sup- pléante) v organizaciji. Imenovana sem se že obrnila na novo izvoljeno vod- stvo CIHA, na spletni strani organiza- cije pa še ni prišlo do sprememb. Dr. Bernik je v poročilu s skupščine oživil pobudo za ustanovitev slovenskega na- cionalnega komiteja. Na župana Mestne občine Ptuj smo člani Izvršnega odbora naslovili poziv, naj ustavi načrtovanje hotela ob nabrežju Drave v središču Ptuja, saj bi zasnovani objekt (računalniška simu- lacija je bila objavljena v Štajerskem Tedniku 5. 8. 2004) bistveno izmaličil znamenito veduto mesta. Predsednica društva je v Ve č e r u priobčila še prispe- vek z enako vsebino (30. 9. 2004). Odziva s strani ptujskega župana ni 01- 259-268 kronika / prelom 18.10.2005 10:44 Page 262 bilo, smo pa dobili precej individual- nih zahval za objavo v Ve č e r u. Zdi se, da so odgovorni opustili misel na na- povedano gradnjo. Novoletno srečanje smo že po tradi- ciji pripravili v januarju 2004. Najprej smo si v Cankarjevem domu ogledali razstavo o Nikolaju Pirnatu, po kateri nas je vodila študentka Reno Svan. Nadaljevali smo v Muzeju novejše zgo- dovine v Tivoliju, kjer nas je gostoljub- no sprejela direktorica dr. Marjeta Mikuž, po drugem delu razstave o Ni- kolaju Pirnatu pa vodila kustodinja Jo- žica Šparovec. V novoletnem nagovoru smo se spomnili življenjskih jubilejev častnih članov društva, prof. dr. Špelce Čopič in dr. Ceneta Avguština. Prof. Čopičeva je tudi prva dobitnica Can- karjeve nagrade (1999). Zadržali smo se ob prigrizku in klepetu. Nadvse prijetno je bilo tudi srečan- je 21. maja 2004, namenjeno obele- žitvi osemdesetletnice prof. dr. Naceta Šumija, častnega člana društva in pre- jemnika Cankarjeve nagrade v letu 2001. Zbrali smo se v Arhitekturnem muzeju v Ljubljani, kjer so nam prija- zno ponudili gostoljubje. Profesorju, ki ga cenimo kot pomembnega baro- kista in ki si je prislužil ugled kot izvr- sten učitelj, nepogrešljiv svetovalec v konservatorskih vprašanjih in kot usta- novitelj Znanstvenega inštituta na Fi- lozofski fakulteti Univerze v Ljubljani, so se z nagovori poklonili: dr. Cene Avguštin, dr. Stane Bernik, dr. Janez Höfler, dr. Sonja Hoyer, dr. Peter Kre- čič, Janez Lombergar, dr. Irene Mislej, Nelida Nemec, dr. Ksenija Rozman, Jadranka Šumi in dr. Sonja Žitko. Bil je lep majski dan. Leto smo zaključili z občnim zbo- rom, ki pa ni bil volilni. Na predlog mag. Nike Leben smo se zbrali v sejni dvorani občinske stavbe v Kranju, ka- tere avtor je Edo Ravnikar. Udele- ženci so se strinjali z delovnim in fi- nančnim poročilom za leto 2004, po- trdili pa so tudi spremembe statuta, ki jih je narekoval novi zakon o medijih. Sicer je bila naša pozornost namenje- na arhitektu Ravnikarju in proble- mom ohranjanja njegove arhitekture, nismo pa mogli zaobiti tudi občutljive- ga vprašanja ljubljanskega Kolizeja. Referenti so bili: dr. Damijan Prelov- šek (Umetnostnozgodovinski inštitut Franceta Steleta, ZRC SAZU), Maruša Zorec, u. d. i. a. (Fakulteta za arhitek- turo Univerze v Ljubljani), dr. Nataša Koselj (Fakulteta za arhitekturo Uni- verze v Ljubljani), mag. Gojko Zupan (Ministrstvo za kulturo) in Eva Pez- diček (ZVKD RS, Območna enota Maribor). Žal smo ob zaključku zani- mivih referatov, ko so kolegi želeli sprožiti razpravo, prekoračili gosto- ljubje kranjskih občinarjev, zato je bil uradni del občnega zbora zaključen pred zadnjo točko z naslovom Razpra- va. Nadaljevali smo s kosilom v hotelu Creina, prav tako arhitekturi Eda Rav- nikarja. Sledil je ogled obnovitvenih del v župni cerkvi sv. Kancijana, kjer nam je mag. Robert Peskar predstavil za razumevanje gotske arhitekture na Slovenskem nova in tehtna dognanja o tem odličnem spomeniku. Milan Sa- gadin je prevzel vodstvo v arheološki zbirki Gorenjskega muzeja Železna nit, Beba Jenčič pa je predstavila obnovljeno Prešernovo hišo in zbirko o pesniku. 263 KRONIKA 01- 259-268 kronika / prelom 18.10.2005 10:44 Page 263