Gospodar in gospodinja
LETO 1935	30. OKTOBRA	ŠTEV. 24.
Pred zimo v sadovnjaka
Letošnja jasen, ki se je jela fiprftV sedaj nagibati h koncu, je liila izredno lepa. Vrtno rastlinje, pa najsibo zelenjad ali cvetlice, vse se je v teh toplih, pa vlažnih tednih iznova poživilo in ee na novo razvilo. Tudi sadno drevje, zlasti mlajše in ua dobri zemlji, «e še nič kaj ne pripravlja, du bi sleklo svojo poletno obleko, -kar pa zanj ni ugodno, ampak utegne biti usodno.
Vendar pa j«? zadnje deževje naredilo bržkone doneč lepi jeseni in vse je v pričakovanju zime — ne sicer koledarske, ali astronomske, ki se pričenja šele 21. decembra — ampak prave pravcate zim« z mrzlimi vetrovi ali. morebiti celo k snegom. Resnična zima se ue ravna po pratiki, ampak pride večkrat kar nepričakovano, ko ua njo nismo uič pripravljeni. Zato je pa dobre, da zla-sti sadjar in vrtnar misli .na to. du ga zima, sovražnica nežnega rastlinstva. ne preseneti.
V sadovnjaku se nam je bati pr e-ranega snega. Letos ni bilo do sedaj še nikake slane, razen malih izjem, in je sadno drevje še vse zeleno. Gorje, če ga v takem stanju zaloti sneg, kakor 16. oktobra lanskega leta. Škoda bi bila v par urah ogromna. Sadjarji bodo torej na straži, da bodo takoj ria nogah, ako treba.
Zasajanje novih nasadov bo letošnjo jesen močno ovirano, ker je po drevesnicah drevje ne samo Zeleno, ampak celo še raste. V takem stanju ni dobro, ako ga izkopavamo in mu liste posili osmukamo. List izpolni do kraja svojo nalogo, ko porumeni in odpade. Takrat se ustavi tudi rast in delovanje korenin iti drevo je godno za presajanje. Prepozna saditev pa takisto ni ugodita za nadaljui razvoj drevesa, ker se pred zimo ne tnore niti malo vkoreniniti. Takole do 15.. 2(1. novembra bi že moralo biti v zemlji, kar mislimo saditi jeseni. Kdor nima pripravljenega niti
zemljišča,, niti izkopanih jam, uiti se še ni odločil kaj bo sadil in kje bo dobil drevje, naj pa na vsak način odloži saditev na. pomlad, da bo imel čez zimo čh* za vse priprave, ki so tako zelo važne za dober uspeh. Nobeno delo v kmetijstvu se tako hudo ne maščuje kakor nepremišljeno in površno zasajanje sadovnjakov, Če pa že sadimo jeseni, opravimo to delo natančno po že večkrat podanih pravilih in na vsak način ob lepem, suhem vremenu, nikdar pa ne v mokroti in blatu.
V sadovnjaku pa imamo pred zimo še razna druga opravila. Ko se drevje obleti do zadnega lista, pograbimo listje izpod njega prav do čistega in ga se-i g i m o. V listih so zimski trosi (seme) raznih bolezni na sadnem drevju, zlasti pa škrlupa, ki nam napravi vsako leto toliko škode, ako ga temeljito ne zatiramo. Če., listje čez zimo pustimo pod drevjem, se skrlup na pomlad jako razmnoži in okuži vse drevje na daleč. Nekoliko omejimo širjenje, č?> listje uporabimo za hitijo in ga podelamo v gnoj. Čim globje pride čez zimo v gnojni kup, tem bolj gotovo je, da trosi ne morejo iz njega. Najbolje pa je da ga sežgeino, ker ogenj je najzanesljivejše sredstvo za popolno uničenje teh nevidnih in v odpadlem listju varno spravljenih bolezenskih kali. Nihče uaj se ne tolaži s tem. tla bo zima uničila trose v listju. Ta tolažba je prazna. Trosi so v listju v pasmah tako na varnem, da jih ne ugonobi uobcua zima in nobena mokrota. Spomladi, ko se svet ogreje in listje po tleh obsuši, se začno tiste silno majhne in z golim očesom nevidne pušice odpirati in streljati i« sebe trose v zrak. Torej listje izpod sadnega drevja takoj v jeseni na ogenj, pa bo kmalu manj škrlnpa!
Dokler je kopno in suho vreme, čeprav je mrzlo, je čas, da skopamo j a-m e, kamor mislimo spomladi saditi
sadno drevje. Za breskov nasad treba pa na vsak način zemljišče zrigolati in pognojiti že jeseni. Jame za sadno drevje naj bodo do 2 metra široke in ne čez 60 cm globoke. V tako na široko zrahljani in seveda tudi primerno izboljšani zemlji bo mlado sadno drevo z veseljem rastlo in kmalo zarodilo. Jame pustimo čez zimo odprte; zasuli jih bomo šele spomladi, par tednov prej, preden bomo sadili.
O važnih opravilih v odraščenih in že rodečih nasadih bo govor pozneje, ker ta dela opravljamo lahko tudi pozimi, v snegu kadar mraz odneha. Pač pa pred zimo odstranimo iz sadovnjakov vse tisto drevje, ki je doslužilo, ki je zaradi starosti popolnoma opešalo in mu ni več pomoči, ali pa iz kakega drugega vzroka ne sodi več med drugo zdravo, rodeče drevje. Zakaj bi čakali z njim do pomladi ali celo do poletja? Sedaj je čas, da ga posekamo, izkopljemo korenine in poravnamo zemljo. Koliko je še takega drevja, ki bi bilo moralo že davno na ogenj, pa še vedno čaka in daje zavetje neštetim sadnim zajedavcem.
Pred zimo je najugodnejši čas za gnojenje sadnega drevja. Kdor namerava gnojiti s hlevskim gnojem, naj ga raztrosi po sadovnjaku kolikor mogoče tik pred snegom ali dežjem. Tako pridejo na svoje mesto v zemljo vse redilne snovi, ki bi sicer deloma izhla-
pele v zrak. Tudi umetna gnojila najugodneje učinkujejo, ako jih spravimo v zemljo jeseni. Pri gnojenju je treba misliti na dve stvari in sicer, da spravimo gnoj tja, kjer so sesalne koreninice — torej v zemljo v pravilni razdalji od debla in da gnojimo z v s e -m i s n o vm i, ki jih v zemlji primanjkuje. Pri posameznem drevesu gnojimo v 30—40 cm globok in toliko širok jarek, ki ga skopamo v krogu pod zunanjim kapom vrha. Pri obširnejših, sklenjenih nasadih pa trosimo gnoj pač povrhu, ker nam travnata ruša ne dopušča, da bi ga spravili v zemljo. Toda trosimo ga čez in čez, samo debel se ogibajmo vsaj 1 meter v okrožju vsakega drevesa. Največja nespamet je, trositi gnoj, pa naj bo kakršenkoli, ob debla dreves, razen pri drevju, ki je ravnokar posajeno. Za gnojenje z apnom je edino jesen ugoden čas. Trosimo pa apno izključno le v lepem, suhem vremenu, ter ga po možnosti podkoplimo ali po travi vsaj zabra-najmo.
V mladih nasadih obdelajmo pred zimo drevesni kolobar v premeru 1.50—2 m in ga pokrijemo z drobnim gnojem.
Ne odlašajmo zavarovati vse mlajše jablane, ki imajo še gladko lubje, pred zajcem. To je neogibno potrebno delo, dokler, ta nadloga uživa zakonito varstvo.	H.
•v
Cuvajmo gorhoto v hlevih
Ko se približa in nastopi mrzli letni čas, se najbolj pokažejo slabe strani neprimerno zidanih in ne dovolj zračnih hlevov in svinjakov. Taka slaba stran je tudi nabiranje vodenih kapljic na stenah ali »potenje« sten. Masivne hlevske stene, ki so zidane iz navadnega kamna zelo dobro prevajajo gor-koto in skušajo kolikor mogoče hitro izenačiti razliko gorkote v dveh različno gorkih prostorih. Od ene strani povzemajo ali sprejemajo toliko časa gorkoto in jo oddajajo na drugo stran, dokler ni v obeh prostorih približno enako toplo. Kakor hitro pa znaša zunanja temperatura (toplina) nekaj stopinj Celzija pod ničlo, se stene zelo močno ohladijo in v notranjosti hleva se vsede na stene hlevska vlaga in se pretvori v vodne kapljice. Takšne
vlažne in mokre stene so pa zlasti v svinjakih, kjer se gojijo tudi plemenske živali z mladiči, zelo škodljive živalskemu zdravju. Znano je, da pujski kaj radi pijejo vsako tekočo snov, pa naj je vlaga, gnojnica itd., ki je za nje dostopna in dosegljiva. Pujski radi tega večkrat zbolijo, hirajo in tudi poginejo. Pa tudi v govejem hlevu so prav one živali v neposredni bližini hlevskih sten, ki so obenem zunanje hlevske stene, najbolj v nevarnosti, da zbolijo. Enostransko odtegovanje gorkote po mrzli hlevski steni spravi telesno gorkoto živali v nered. Pri mlečnih kravah se najprej zniža mlečnost, pozneje pa lahko tudi zbolijo. Vsem takim ne-dostatkom in pomanjkljivostim v hlevih in svinjakih lahko odpomoremo, ako preprečimo ali vsaj ublažimo na-
daljnjo izmenjavo gorkote med notranjo in zunanjo stranjo stene in odvrnemo mrzli zrak, ki nastane v bližini hlevskega zidu. Vse to pa najceneje dosežemo, ako obijemo ali opazimo
mrzle stene znotraj z lesenimi deskami. Tak lesen opaž ali oboj naj bo v hlevih poldrugi meter visok, v svinjakih pa po pol metra do tričetrt metra
Gnojenje z apnom
Delovanje apna v zemlji je mnogo bolj obsežno in bolj mnogostransko kakor pa delovanje kateregakoli umetnega gnojila. Apno je pred vsem v hrano rastlinam, se pa odlikuje zelo tudi po svojem kemičnem in fizikal-aem delovanju ter po svojem pospeševanju delovanja najmanjših bitij, bakterij v zemlji.
Apno — neposredna rastlinska hranilna snov. Ako bi apno popolnoma manjkalo v zemlji, bi rastline ne mogle uspevati. Kakšne naloge ima apno in kaj vse vrši v rastlini, ni še neoporečno dognano. Vemo pa, da se korenine rastlin mnogo boljše razvijajo, ako je bilo apno v zemlji, in da rastline lahko uporabijo potem tudi mnogo več drugih hranilnih snovi. Znano nam je tudi, da imajo mnoge rastline, kakor na pr. domača (črna) detelja in lu-cerna, rade apno in ne uspevajo, ako ga je premalo v zemlji. So zopet druge rastline, n. pr. lan, ki jim ne ugaja preapnena zemlja Pa tudi od plevelnih rastlin se nekatere ne počutijo dobro v preapneni zemlji (kislica, preslica, mah, vresje itd.)) Kjer takšne rastline dobro rastejo, nam vnaprej že pričajo, da ni v dotični zemlji dovolj apna So zopet druge rastline — lapuh, robidje itd. —, po katerih je mogoče sklepati, da je v zemlji, kjer rastejo, dovolj apna.
Kemično delovanje apna v zemlji.
Apno se pred vsem spaja s fosforovo kislino, ki je v zemlji, in tvori apneni fosfat. V kisli njivski ali travniški zemlji je fosforova kislina (ta zelo važna rastlinska hranilna snov) v spojinah železa in gline ter je v teh spojinah za rastline nedostojna in nesprejemljiva Ako pa tako zemljo pognojimo z apnom, preidejo omenjene spojine v fino porazdeljene in lahko raztopne apnene fosfate, ki jih rastlina lahko izrabi v svojo hrano. V vsaki zemlji pa se v Vodi raztopna fosforova kislina superfosfata, ki bi jo padavine sicer Zelo lahko izprale, spoji z apnom v
apneni fosfat, ki ga voda ne more več izprati in pride tako šele v prid rastlini. Tudi zategadelj ne smemo gnojiti zemlje, ki je kisla in v kateri torej primanjkuje apno, s superfosfatom, temveč s thomasovo žlindro, iz katere ne morejo padavine izprati fosforove kisline. Apno pa ima tudi na črpanje in uporabo drugih rastlinskih hranilnih snovi svoj vpliv. Tako črpa rastlina po gnojenju z apnom v večji meri kalij iz zemlje. Davno je znano, da z enostranskim in preobilim gnojenjem s kalijevo soljo lahko razapnimo zemljo. Zato pa je treba skrbeti, da ni v zemlji premalo apna. Precejšnjega pomena je apno tudi za razkrajanje organskih snovi, pred vsem humusa. Pri tem razkrajanju se sprosti dušik, ki je nakopičen v dušičnatih spojinah in postane uporaben za prehrano rastlin. Hlevski gnoj in rastline zelenega gnojenja se v zemlji, kjer je pomankanje apna, zelo počasi razkrajajo; zadostna količina apna v zemlji pa pospeši njih razkroj. Ako torej gnojimo z apnom, ne doprinašamo s takim gnojenjem le rastlinam potrebno hranilno snov, temveč tudi pripomoremo in omogočimo, da so rastlinam tudi druge hranilne snovi v večji meri na razpolago. Kakor je napačno, če ne gnojimo z apnom, kjer primanjkuje apna v zemlji, tako bi bilo tudi zelo napačno, ako bi neprenehoma gnojili le z apnom ter bi istočasno ne dovajali v zemljo po domačih in umetnih gnojilih tudi dovolj drugih večinoma primanjkujočih rastlinskih hranilnih snovi, to so dušik, fosfor in kalij.
Fizikalno delovanje apna v zemlji.
Apno zelo vpliva na grudičast slog in na godnost zemlje. Po delovanju apna postane zemlja grudičasta. V grudiča-sti zemlji se mnogo boljše ohrani gor-kota. Tudi more shraniti grudičasta zemlja v številnih votlinah med grudicami mnogo več vode ter se tako bolj obvarovati pred sušo. Razun vsega tega prodre tudi zrak lažje v grudičasta
zemljo. Ako je v zemlji premalo apna. tudi s hlevskim gnojem ni mogoče ohraniti zemljo v dobri godnosti.
Apno in življenje malih bitij — bakterij v zemlji. Bakterije, ki morejo pretvoriti organski in amoniakov dušik v soliterni dušik, uspevajo le, če je v zemlji dovolj apna. Apno se spaja v zemlji s kislinami v nekisle spojine in tako odstranjuje škodljivo kislino. Bakterije, ki razkrajajo humus iti nabirajo dušik, ue prenašajo v zemlji nikako kisline. Tudi bi jih kislina ovirala pri njih delovanju. Zato pa je apno zelo važno sredstvo, ki pospešuje in sploh šele omogoči nabiranje dušika in pa razkrajanje humusa v potrebne hranilne soli. Pa tudi na škodljive bakte-
rije v zemlji vpliva apno in jih uničuje.
Iz navedena lahko že razvidi vsakdo, kako važno in potrebno je apno za rastlinsko življenje in za dobro uspe-vanje rastlin. Zato pa naj se vsakdo čimprej prepriča, ali je v njegovi njivski in travniški (pašniški) zoml.ii dovolj apna ali ne. Ako ga primanjkuje, naj ue odlaša več z apnenjem zemlje. V to je najbolj primeren čas jeseni, kadar so zemeljska tla suha. Seveda, je treba skrbeti, da pridejo poleg apna kakor že prej omenjeno v fcemljo tudi druge rastlinske hranilne snovi — dušik, fosfor in kalij, ki navadno primanjkujejo v zemlji, ker le potem je mogoče pričakovati obilo in kakovostno dobrih pridelkov.
Ko| po satovje
Y vsakem dobro urejenem modernem čebelarstvu igra satovje izredno važno vlogo. V mislih imam seveda čebelarstvo s premičnim satovjem. Pa tudi v kranjičih in njim podobnih panjih je treba skrbeti, da se satovje pravilno oskrbuje in pravočasno obnavlja.
Dober sat je v čebelarstvu veliko vreden — mnogo več, kakor bi cenili vosek, ki se v njem nahaja. Od satovja je odvisna v znatni meri kakovost zalege. ki se v njem izgodi. odvisno je zdravje družine in celo rojenje je z njim v zvezi (trotovina). Zato je upravičena posebna pažnja, ki naj jo sleherni čebelar posveča satovju. Po navodilih, ki smo jih v našem listu že svoj čas objavjli, smo pustili v panjih, kjer nam bodo prezimovale družine, le prvovrstno satovje. Kdor se po tem pravilu ni ravnal, mu sedaj ni več pomoči, ker je za izmenjavanje satov že mnogo prepozno. To delo je treba opraviti še pred ajdovo pašo. O satih, ki so ostali v panjih in na njih družine sede. sedaj ne bomo govorili, pač pa o satih, ki smo jih že ali jih pa še bomo pobrali iz mydišč.
Te vrste satje, ki nam po uzimljenju družin-preostane, imenujemo rezervno, ker ga uporabljamo le tekom poletja. Vendar mu moramo — četudi je za re zervo — posvečati mnogo pazljivosti da ne utrpimo škode. V dobrih in prav dobrih čebelarskih letinah preostaja čebelarju mnogo satovja, ker so mu
čez iKiletje družine zgradile mnogo novega. Čim boljša je paša, več čebele voska izpotevajo in več satja grade. Letos žal niso kaj prida gradile in se nam je satovje le neznatno ali — ponekod — celo nič pomnožilo. Zato bomo prt odbiranju satov pač nekoliko bolj popustljivi in borno marsikateremu satu, ki spada isčter že v prešo, vendarle še prizanesli, češ, za med išče bo že še dober. Bes, za medišče so dobri tudi starejši sati. samo opozoriti je treba že sedaj, da takšnega črnega satovja ne boste rinili v plodišča! V splošnem pa velja načelo, da sat. ki je že čisto črn in se skozenj prav nič ne sveti, če ga pogledamo proti svetlobi, spada brezpogojno r prešo, tir pa v mjiaro. Je resnica, da je od sile trden, saj so celice že tako »ojačene«, da sa čisto okrogle, vendar imamo z njim le. sitnosti. Predvsem so takšni sati pravo leglo čebehioga" molja: poleg tega se bomo nemara pa tudi poleti ali pri liodnjo jesen jezili, če bo kaj medu v njih, ker se tako trdi, da jim je z vili eanii komaj moči priti rj" živega in je odkrivanje celic dokaj zamudno. Tudi čebele jih ue cenijo posebno io nerade vanje odlagajo med. Skratka: prav je da prestaro satovje odbere mo in zdrobimo za pretopilev. Prav v to vrste spada močno s trotovi no p ra k v a r .i e n o tri na kaženo. Takšnega celo v medišču ne moremo-s pridom po rabiti, ker vanj čebele nočejo nositi.
Satovje, namenjeno za kuhanje, se izreze iz okvirjev, stisne v kepe in do kuhanja shrani v primernem prostoru. Glede kuhanju oz. topljenja bomo spregovorili pozneje. Kdor temu poslu ni dobro vajen in nima potrebnih pripomočkov (posebno ne dobre stiskalnice), naj se nikar tega dela up loteva! Mu skoro z gotovoljto vnaprej jamčim, da se mu bo prismodilo iu bo dobil namesto lepega rumenega voska bolj čokoladi kot vosku podobno snov, ki ho komaj za parkete dobra, poleg tega pa bo v iztisnjenih voščiuah pustil mnogo voska. 0 tem prihodnjič.
One sate pa. ki jih odbereš za uporabo še v prihodnjem letu, je treba primerno shraniti. Prav tako je treba čkrbeti, da se lepo .sal.jp ohrani v pustem (hrezživalnem) kranjiču, ki ga bo mogoče s pridom porabiti prihodnje leto za pozne roje. Vem, da podeželski kmečki čebelarji na splošno nimajo nobenih omar za shranjevanja satja. Pa to ni prav! Saj ni treba Bog ve kako imenitno narejenih; samo na to je treba paziti, da so vse špranje » predivom ali čem podobnim dobro zamašene, da se žveplov dim takoj ne izkadi. kadar žveplamo, pa je kmalu dober kakšen
zalvoj, ki ga je moči dobro zapreti. Da bi pa preprečili molju pot do satovja, in bi bilo pred njim varno daleč v pomlad brez žveplanja, je izključeno šp pri tako dobri omari. Žveplati se pač mora — čim slabša je omara, tem večkrat .je treba. Čebelarji, ki imajo le majhno število panjev, pa celo brez omare za silo shajajo, in brez žveplanja. Na podstrešju, kjer vse navzkriž piha, se sati obesijo na prosto privezan drog. Seveda mora biti vse tako urejeno. da ne morejo miši do satja. Prepih tudi molju iu njegovi zalegi ui ljub. vsled česar tako shranjeno satovje dolgo ostane nedotaknjeno, če vise sati posamič, ločeni med seboj. Takšno obešanje ,ie pa zamudno, zlasti jp pa ne varno, da pridejo do satovja miši ali celo podgane, ki lahko vse sate popolnoma uničijo. Podgana precej daleč skoči, zato treba velike pazljivosti.
Opustošene k ranjiče kaže čez ziniti dobro zapreti in jih shraniti v suhem prostoru. Meseca marca in dalje jih je pa treba vsaj vsakih 14 dni dobro za-žvepljatj. J« to sicer sitno opravilo, vendar nujno potrebno, če nočeš imeti v njih pravih moljevih gnezd.
V KRALJESTVU GOSPODINJE
KUHINJA
Močnati podmet (hešamel). Najprej razbelim v globoki ponvi ."> dkg surovega ali kuhanega masla. V razbeljeno maslo streseni 10 dkg lepe suhe moke. To dvoje mešam na vročem toliko časa, da se tvarina speni, a zarumeneti ne sme. V spen.jeno mešanico prilivam polagoma tri in pol decilitre vrele sladke smetane ali dobrega mleka. Nekaj časa mešam odmaknjeno od ognja, potem zopet na ognju stepam, da postane testo voljno gladko in se odloči od ponve in od sklede.
Zemeljni podmet (bešamel). Žemljicam obribam skorjo in jih namočim v mleko. Namočene ožmem in stresem v razbeljeno surovo ali kuhano maslo. To smes kuhani in pridno mešam toliko časa. da postane testo voljno gladko in odloči od ponve in od žlice. Na fa način oripravljeni podmeti se ra-
bijo za različna močnata jedila in z n nekatere zakuhe za juho.
Narastek iz raočnatega podmeta. Najprej napravimo podmet, kot je zgoraj opisano. Ko se shladi. primešam pet rumenjakov in deset dkg sladkorja. Za duh pridenem pomarančnih ali limoninih lupiuic. Potem primešani še dve žlici marelične ali kake druge marmelade in nazadnje sneg iz štirih beljakov. Skledo namažem z maslom, potresem z moko ter stresem testo v skledo. V precej vroči pečici pečem narastek dobre pol ure.
Narastek iz žemljinega podmeta se napravi ravno tako. Ako ga hočem še zboljšati, mu pridenem poleg imenovanih snovi tudi še pest drobno sesekljs rtih mandeljev ali orehov.
Zakuha za juho iz enega ali drugega podmeta. V ohlajeno testo ubijem p:-rumenjakov, dobro zmešam, primeša-iz dveh beljakov sneg in pridenem toliko moke, da nastane testo primer
za žličnike. Žličnike zakuhavarn v vrelo juho.
Praženo meso domačega zajca. Pred uporabo namočim meso domačega zajca za eno uro v mlačni vodi. Potem na-solim meso. V kožici razbelim žlico masti, pridenem drobno zrezano čebulo, zelenega peteršilja, vršiček maja-rona in en lovorov list. Na te zelenjave denem meso, prilijem tri žlice mrzle vode ali mrzle juhe, pokrijem kožico in pražim meso do mehkega. Kot pri-
datek mi služi posiljeno zelje, kisla repa ali zeljnata solata, pomešana s krompirjem.
Zeljnata solata. Za solato so porab-ljiva mehka, tanka zeljnata peresa Na drobne rezance zrezana peresa pomešam s toplim, na tanke rezine zre/.a-nim krompirjem. Narezano solato takoj osolim, pridenem malo kimlja in jo zabelim z oljem. Okisam jo šele tedaj, ko jo dam na mizo. Prezgodnje okisa-nje napravi jed pekočo in neokusno. —
GOSPODARSKE VESTI
DENAR
g Ljubljanska borza. Promet v devizah in v inozemskem denarju na ljubljanski borzi je bil v minulem tednu le srednji in je znašal 3.334 milj. Din v primeri s 2.733, 5.14, 7.477 in 2.845 v prejšnjih tednih. Največ prometa je bilo v lirah, avstrijskih šilingih in angl. funtih. — Na zasebnem deviznem tržišču so plačevali inozemski denar po naslednjih tečajih: Angleški funt 243 do 244 Din, dolar 49 20—49.60 Din, švicarski frank 16.05—16.15 Din, avstrijski šiling 8.50—8.60 Din, francoski frank 3.24—3.27 Din, italj. lira 2.76—2.78 Din, grški bon 28 par, španska pezeta 5.62 Din. — Uradni tečaji pa so beležili sledeče: angleški funt 216.02 Din, holand-ski goldinar 29.80 Din, nemška marka 17.63 Din, švicarski frank 14.28 Din, belgijski belga 7.40 Din, italijanska lira 3.75 Din, francoski frank 2.89 Din, češka krona 1.82 Din.
g Italija nam dolguje vedno več. Trgovski promet z inozemstvom, izvoz in uvoz, je dandanes urejen potom posebnih klirinških pogodb med posameznimi državami. Glasom teh ima vsaka država toliko izvoziti v drugo državo, kolikor iz nje uvaža. Če pa izvaža več, ostane ta terjatev tako dolgo viseča dokler se ne izravna z uvozom. Naša država ima terjatve skoro v vseh državah, s katerimi ima količkaj živahen promet Največ nam dolguje Nemčija (320 milijonov Din), za njo pride Italija z 175 milijonov Din, v drugih državah imamo manjše terjatve. To je znak, da mi mnogo več izvažamo kot uvažamo. Terjatve v Nemčiji nas ne skrbijo toliko, ker je nemška marka stalna in so
gospodarske razmere v tej državi vsaj kolikortoliko urejene. Drugače je z dolgom v Italiji,, ki se je zapletla v vojno, vsled česar tudi lira v prostem prometu zelo pada. Italijanska vlada jo vzdržuje sicer umetno na stalni višini, tako da se v klirinškem prometu še vedno poravnava po 3.55—3.58 Din. Toda kako dolgo bo še lahko vzdržala na tej višini, nikdo ne more presoditi. Zato je pri izvozu lesa in drugih predmetov v Italijo potrebna največja previdnost
ŽIVINA
g Mariborski živinski sejem 22. okt
Prigon na ta sejem je znašal 6 konj, 12 bikov, 70 volov, 313 krav in 5 telet, skupaj 406 glav. Povprečne cene za kg žive teže so bile: Debeli voli 2.75—3.25 Din, poldebeli voli 2—2.50 Din, vprežni foli 2—2.50 Din, biki za klanje 2—2.70 Din, klavne krave debele 2—3.30 Din, plemenske krave 1.40—1.75 Din, krave za klobasarje 1—1.25 Din, molzne in breje krave 2.25—2.50 Din, mlada živina 2.50—3.50 Din, teleta 2.50—4 Din. Prodanih je bilo 264 glav. — Mesne cene v Mariboru: volovsko meso I. vrste 8—10 Din, II. vrste 6—8 Din, meso bikov, krav in telic 4—6 Din, telečje meso I. vrste 8—10 Din, II. vrste 4—6 Din, svinjsko meso sveže 8—12 Din za 1 kg.
g Prešičji sejem v Ptuju 23. oktobra. Ta sejem je bil s prešiči slabo založen, kupčija pa je bila srednja Kmetje so pripeljali le 120 odraslih prešičev in 58 pujskov, skupaj 178 glav. Povprečne cene za kg žive teže so bile, pršutarji 4.50—5.50 Din, debeli prešiči 5.50—6.25 Din, prešiči za rejo 4.25—4.50 Din. Pujske 6—12 tednov stare so prodajali po
kakovosti od 40— 90 Din enega. Cene prešičev so nekoliko porastle in je upati, da bodo sčasoma dosegle prvotno ceno.
CENE
g Cene kožam in usnju v porastu.
Nekako že od maja meseca je opažati dvig cen usnju in kožam. Deloma je to povzročil nakup usnja v večji količinah od strani Italije, še bolj pa Amerika, ki je to blago začela uvažati namesto, da bi ga kakor preje izvažala. Iz teh razlogov so cene kožam poskočile za skoro 30 odstotkov, usnju pa za 20%. Za kmeta je to dobro, ker se je dvignila cena živini, na drugi strani je pa pričakovati porast cen obutvi. Tovarniške cene za usnje so sedaj približno naslednje: kruponi od 40—45 Din kg, gla-vine od 24—28 Din, okrajevne od 20—23 Din, boksi 10—15.50 Din kipsi 45—60 Din. K temu je prišteti še 6% prometnega davka. Luksuzno usnje je za 15% dražje.
g Žitno tržišče. V zadnjih tednih so se špekulanti z žitom polastili cen in jih gnali kvišku, da je dosegla pšenica celo 180 Din za 100 kg. Toda kupci so nenadoma odpovedali in v prejšnem tednu so začele cene popuščati in 25. oktobra je notirala pšenica bačka v okolici Sombora že 151—153 Din za 100 kg. Enako je morala popustiti tudi moka, ki so jo mlinarji dvignili celo na 295 Din za 100 kg. Toda kupcev ni bilo ki bi jo kupovali, in mlinarji so morali popustiti. Danes je moka bačka Og in Ogg po 235—255 Din j a 100 kg. Tako je špekulacija hotela izkoristiti konzu-menta, potem ko je že opeharila kmeta-producenta, ki mu je pšenico odkupila po sramotno nizkih cenah. In čudno je to, da ne najde vlada v takih slučajih nobenega paragrafa v svojih zakonih, da bi zaščitila ljudstvo pred njegovimi pijavkami.
g Hmeljska kupčija se razvija sedaj večinoma le med prekupčevalci in trgovci ob primeroma le manjšem prometu. V splošnem so ostale cene ne-izpremenjene, ker je le malo povpraševanja. Izbrano najboljše blago ima ceno 30—32 Din za kg, povprečno prvovrstno 19—25 Din in tretjevrstno 12—18 Din. Ker je boljše blago bolj redko, se tudi slabše ocenjuje ugodneje in s tem pridobiva na ceni. — Na Češkem plačujejo najboljše blago po 50—02 Din kg, srednje vrste po 43 Din, slabše kakovosti
po 31 Din. Računajo, da je iz prve roke prodanih do 80 odstotkov letošnjega pridleka.
g Ljubljanska blagovna borza dne 24. okt. Tega dne so na borzi nudili blago franko nakladalna postaja za 100 kg postavljenih v vagon po naslednjih cenah: Pšenica baška 79—80 kg težka po 170—175 Din, koruza baška po 110—115 Din, banatska 105—107.50 Din, oves slavonski po 132.50—137.50 Din, ječmen baški 140—145 Din, moka »Og« baška in banatska po 260—270 Din, baška »2« pc 240—250 Din, baška »5« po 220—235 Din, otrobi baški po 110—115 Din, krompir beli štajerski po 58—63 Din, fižol baški in sremski beli po 265—270 Din.
RAZNO
g Popusti za prevoz živil po železnici. Prometno ministrstvo je že svoje-časno dovolilo poceni prevoz živeža na državnih železnicah za pasivne kraje, ki so trpeli po suši. Taka ugodnost je stopila v veljavo 10. oktobra za prevoz ajde, ječmena, koruze, odpadkov od žita, ovsa, prosa, rži, soršice in pšenice. Ta popust je dovoljen poljskim sezonskim delavcem, ki dobivajo za svoje delo žito namesto denarja. Največ 1000 kg zasluženega žita se sme prevoziti za petino prevoznine. — Drugi popust velja za prevoz koruze v pasivne kraje na razdalje 500 do 1000 km od žitorodnih krajev od 1. oktobra nadalje. Prevoz tega živila morajo izvesti občine za svoje občinarje.
g Slaba letina koruze in prepoved izvoza. Letos je bil pridelek koruze v naši državi zelo slab. Po uradnih podatkih smo jo pridelali le 23.65 milj. stotov, dočim je dala lani 51.54 milj. stotov. Izvoz koruze je bil letos prav znaten. V prvi polovici leta je znašal 239.138 ton IX) 1000 kg, v juliju je narasel za 27.753, v avgustu za 28.001 tono, v septembru pa celo za 42.839 ton, tako da je v prvih 9 mesecih bilo iz naše države izvoženih 337.731 ton za 261.3 milj. Din, lani pa v isti dobi 401.750 ton za 346.2 milj Din. — Ker se cene koruzi dvigajo, poroča belgrajski dnevnik »Dan«, da se obravnava vprašanje prepovedi izvoza ko ruze, če bi cene še nadalje narasle pr visoko.
PORAVNAJTE NAROČNINO!
PRAV Ni NASVETI
Obnovitev meje po sodtiiji. A. M. —
Pri sodišču nameravate prositi /.a ureditev meje. Vprašate, če mora vaš mejaš tako ureditev meje priznati. — Proti ureditvi meje, kakor jo bo uredil prvi .sodnik, se nezadovoljna stranka lahko pritoži. Ko pa je takšna odločba tudi po drugi stopnji potrjena ali morda spremenjena, ni več nadaljnjega pravnega sredstva in je tako urejena meja za vse mejaše obvezna.
Užitek brata, ki je živei v Avstriji. .J. 0. Pokojni brat je odredil, da ima njegov brat, ki živi v inozemstvu in ga je večkrat obiskoval, v njegovi hiši prosto stanovanje iu vsak mesec sedem ilni: prosto hrano. (Tžitkar pa 7 let ni okoristil s temi ugodnostmi in vprašuje, če bi mogel sedaj dobivati toliko dni .hrano, kolikor jo je v sedmih letih zamudil. Če je prostovoljno zamujal hrano skozi 7jet, pač sedaj ne more zahtevati povračila tiste hraiie. ki se ji je prostovoljno odpovedal. —- Kar .se pa tiče prejemanja iluzije iz Avstrije, ki odklanja pošiljanje denarja v našo državo, so pač ineroduj-ni avstrijski predpisi in naj ,se brat obrne za pojasnilo tla ono mesto, ki mu ima izplačevali pokojnino.
Gozdni čuvaj. T. .1. čez 20 let ste služili v graščini in obetali so vam. da boste do smrti preskrbljeni. Sedaj so vam [iti brez odpravnine ali pokojnine odpovedali službo, češ, da ne rabijo to liko uslužbencev. Vprašate, če imate pravico do pokojnine in kam bi se obr^ nili. — Če ste bili res gozdiu in lovski čuvaj, vas je moral dati služhodajalee zavarovati pri Okrožnem uradu za zavarovanje delavcev. Če tega ni storil, bi sedaj lahko nastopili proti njemu z odškodninsko tožbo. Verjetno pn je. da se bo izgovarjal š tem, da ste bili le poljedelski delavec, 'za katere zavarovanje ni obvezno. Če se irlu posreči to dokazati, bi seveda s tožbo ne uspeli. Do odpravnine pa nimate pravice, ker niste opravljali višjih trgovskih ali višjih tehničnih opravil
Odpoved zakupa njive, .1. F. D. Od nekega posestnika imate v najemu njivo in sicer že čez 40 let. I)o letos ste jo mirno uživali, sedaj pa pravi lastnik, da jo bo dal drugemu. Vprašate, če bo mogel to napraviti, ker ju že nemoteno tako dolgo vživate iu tudi najemnino vsako leto točno plačujete. — Lastnik lahko razpolaga s svojim imetjem, kakor hoče. Tako sme n. pr. hišni gospodar odpovedati stranki, čeprav že 40 let stanuje V hiši in redtio plačuje najemnino. kakor tudi gospodar njive lahko
odpove zakup, čeprav zakupnino redno plačuje. Le če bi vi njivo uživali skozi :itl let brez plačevanja zakupnine, po-lem bi jo s tem pripošestvovali.
Zavarovanje terjatve proti zaščitenemu kmetu. V. K. Ako upnik za svojo terjatev proti zaščitenemu kmetu ni zadosti zavarovan, je dolžnik zavezan izdati na njegovo zahtevo listino, sposobno za zavarovanje upnikove terjatve nu dolžnikovi nepremični imovini. Če dolžnik tej zahtevi ne ustreže, je upnik upravičen, zahtevati to zavarovanje v nepravilnem postopku pri sodišču, pristojnem po plačilnem kraju obveznosti .Če dolžnik ne more dati zadostnega zavarovanja, sme zahtevati upnik tako zavarovanje od poroka od-nostio od solidarnega dolžnika. Če dolžnik. odnoslio porok dokaže, da je upnik za svojo terjatev že zadostno _ zavarovan na dolžnikovih nepremičninih. zavrni* sodišče upnikov predlog na zavarovanje.
Kravja kupčija. N. K. I'. Hoteli ste kupiti kravo, ki bi se v kratkem ote-lilti. Slučajno ste se sešli s predvojnim znancem, komur ste povedali svojo namero, pa Vam- je ta rekel, da ima ravno tako kravo naprodaj, kakor jo vi želite. Ko ste si kravo ogledali v hlevu, ste v prisotnosti soseda.z. ift rekli, da hočete kupiti brejo kravo, ki se bo v kratkem otelila. Tedaj je prodajalec pred pričami vam zagotavljal, da je kraVU breja, stalita dti točno ne ve, če v 7. nli H. mesecu. Kravo ste nuto kupili, čakali ste par mesecev, h teleta ni bilo. Četrti mesec po nakupu ste dali kravo pregledati po živinozdravniku, a trt je ugotovil, da krava sploh ni breja. Šli ste do prodajalca, mu to povedali in zahtevali, da vam povrne škodo. On pa o tem ni hotel nič slišati, češ da je kravo tako prodal, kot jo je kupil in_ da vam ni jamčil za teleta. Imeli ste škodo. ker krava ni imela- mleka niti ni dala teleta in vprašate, kaj vam je napraviti.—: Vi ste i-zrečno kupovali brejo kravo, prodajalec pa je izrecno poudarjal. da jc krava bfceja. Ker krava ni bila breja, jamči za to prodajalec, ker ,ie to lastnost izrecno poudarjal pri prodaji. Vi imate pravico zahtevati popolno razveljavi jenje pogodbe in povračilo škode, ker ste ves ta čas redili kravo brez hasku. Svojo pravico lahko s tožbo uveljavite le tekom t! mesecev, odkar ste kravo kupili, sicer ju pravica do jamčenja ugasnila. — Če pa imate dokaze, da je prodajalec dobro vedel, da krava ni breja, a vam jo je kot brejo prodal, lahko prodajalca ovadite državnemu pravdništvu radi goljufije in zahtevate svojo odškodnino kot zasebni udeleženec v kazenskem postopku