List 25.
Obrtnijske zadeve.
Obrtniki in rokodelci zdramite se!
Na Dunaji se je 4. dne u. m. zbralo 149 mož obrtnikov in rokodelcev vsake vrste (čevljarjev, kroja-čev, mizarjev, ključarjev, na kratko rečeno, vseh rokodelstev), ki čutijo težave in nadloge, v katerih dandanes živijo obrtniki in rokodelci, pa tudi vedo, da rokodelstvo ne pride na bolje s tem , ako se toži le čez slabe čase , ampak da je treba , zdramiti se in na postavni poti pomoči iskati ne za ei dan , temveč da se tudi vprihodnje obrtniki manjše vrste in rokodelci rešijo nadlog, ki jih niso sami zakrivili.
Gori imenovani vrli možje , zastopniki vseh rokodelstev, so se zbrali in posvetovali, ter sklenili so sklicati veliki shod obrtnikov in rokodelcev vseh dežel in vseh narodov našega cesarstva, da se v tem shodu razodenejo vse rane rokodelstva, pa posvetuje, kaj početi za zboljšanje revnega njih stanu.
Da pa ta shod ima že pred seboj neko osnovo o tem, kaj naj bi se obravnavalo v njem, da se doseže shoda cilj in konec, je dotični odbor razglasil program (zapopadek) nameravanih razprav, ki ga je tudi vrednistvu „Novic" poslal z dostavkom, da bode vse svoje oklice, okrožnice itd. razpošiljal v slovenskem, češkem, poljskem in rusinskem jeziku.
Odbor izreka pred vsem željo, naj bi prišli v nameravani shod, katerega dan ni še določen , iz vseh dežel in vseh narodov obrtniki in rokodelci , da se iz vseh krajev izve, kje in kako čevelj tišči rokodelce.
Ce pride veliko število obrtnikov in rokodelcev v to skupščino (Gewerbetag), imeli bodo pred vsem svetom veljavo njeni sklepi in tudi vlada važnosti teh sklepov ne bode mogla prezirati, ko jej pridejo v roko, kjer bo šlo za premem bo sedaj obstoječih postav ali za potrebo novih.
Ce tudi so si v narodnih in političnih zadevah obrtniki in rokodelci različnih dežel in narodov sem ter tje navskriž-misli o tem — mčni odbor — so si vsi enoglasni, da je skrajni Čas — da je 11. ura že — da se rokodelstvo reši iz velikih nadlog. In zatega del ne obupa odbor nad   srečnim   izidom nameravanega shoda.
Skoro bolj se odbor boji nečimurnosti, malomarnosti in obupa rokodelcev, ki dela neko otrpnost med njimi, da krepko ne stopijo na noge za svojo eksistencijo.
„Pomagaj si sam in pomagal ti bo Bog" — to je stara resnica , ki se bode potrdila tudi o tem , da se zdramijo rokodelci in iščejo poti iz nadlog svojih.
Stan tudi manjših obrtnikov in rokodelcev je častitljiv stan; tudi njemu grč pravica besede o javnih zadevah, in če tudi oni hočejo imeti svoj z as t op v vrsti druzih zastopov, ne more to nikogar žaliti, kajti kogar potrebuje družba Človeška tako , kakor ona potrebuje rokodelcev, ta ima, ker tudi davkarji na-nj nikoli ne pozabijo, pravico v zastopu druzih stanov tudi svojo besedo vmes govoriti.
Ce katera država potrebuje prememb v narodnogospodarskih zadevah, potrebuje jih Avstrija. Denarni polom leta 1873. je to potrebo svetu preočitno razodel. Avstrija je bolna, hudo bolna; kmet toži, pa rokodelec toži — to pa sta dva velika stebra naši državi. Razvalin in podrtij je povsod dovelj; kamor koli pogledamo, — in Če Avstrija noče, da pogine, treba je iz razvalin začeti, zidati novega poslopja.
V zidanje tacega novega poslopja pripomoči, treba, da tudi obrtniki in rokodelci tudi svoje misli razodenejo in da jih odkritosrčno razodenejo. Oni s tem ne delajo nikakoršnega punta, ampak kazali bodo, kaj naj tudi vlada stori, da se ojači in okrepča važni stan rokodelcev.
Odbor Dunajski je za zdaj zaznamoval 5 toček, katere naj bi se obravnavale v prvi skupščini. Takole se glasijo:
1.   Razložil se bode in temeljito preiskal sedanji stan obrtnijstva in rokodelstva v Avstriji.
2.     Poročalo se bode, katere nasledke ima v Avstriji obrtni j ska prostost (Qewerbefreiheit) po obrtnijski postavi od 20. decembra 1859. leta.
3.     Razložila se bode sedanja organizacija obrtnijskega stanu v Avstriji.
4.     Poročalo se bode, kako naj bi se prenaredile in vredile razmere rokodelskih učencev.
5.     Nasvetovala se bode prememba razmer med mojstri in njihovimi pomočniki, in kako za bolne pomočnike in učence skrbeti.
To je petorica obravnav, ki so namenjene 1. shodu obrtnikov. Jako važna se vsaka kaže že na prvi pogled. Vredno je tedaj, da vsi naši razumni obrtniki in rokodelci se ogrejejo za ta velevažni shod, in se že zdaj posvetujejo, katerega zastopnika bi vsako rokodelstvo poslalo na Dunaj v posvetovanje. Mi poznamo več tacih mož,  ki so sposobni za to poslanstvo,
ker dobro poznajo nadioge in težave svojega stanu, pa tudi imajo moč besede, ki je potrebna v takem zboru.
Kranjski deželui zbor letošnji je dobil peticijo Ljubljanskih obrtnikov, naj bi se jim škoda ne delala z rokodelstvi v jetnišniei ia posilni delalnici; v tem shodu ponuja se jim dobra prilika, razodeti svoje pritožbe in dokazati škodo ter pot kazati , kako naj vlada in deželni zastopi ne dado jetnikom in po-silnikom dela s tem, da ga jemljo davKeplačevalcem.
198