Kaj bo z našo ,,Knjižnico za mladino"? Zopet bankerot! In iznova se ga bojimo, Pe podjetje zopet oživi. — Že pri rojstvu -Enjižnice za mladino" niso bile Eojeniee mile, ko sta se rodila BDva brata". Kaj nam je za to podjetje svetovati, kaj storiti? Eo je cenjeni pisatelj in okraj. šol. nadzornik g. D. Pfibil pisal v eni številki lanskega -Popotnika", da nam bo treba kaj storiti za povzdigo naše Knjižnice, sem že hotel napisati nekaj vrst v prilog temu podjetju, pa sem čakal, da se g. Pfibil ali morda kdo drugi zglasi, toda zopetni polom -Enjižnice, naznanjen v št. 29 lanskega _Tovariša", mi je potisnil pero v roko. Eje so vzroki, da knjižnica ne prospeva? 1. Enjižnica je predraga. — No, gospodu založniku in obema urednikoma se nasršijo obrvi in vsem trem jeza bliskne iz oči: nEaj pa hočete za ta denar, kaj takega nimajo niti bogatejši narodi!" A vendar ostanem pri tej trditvi, da je knjižnica p r e d r a g a. Enjižniea je predraga za založnika in predraga za kupovalca. Zakaj ? Zaradi v e _ a v e. Vezava stane založnika saraega toliko, da ne more imeti zraven dobička, četudi ni bila trpežna, čemer mi more vsakdo pritrditi, kdor hoče pravično soditi. Založnika nečem s tem žaliti, saj vem. da je imel vedno le izgubo. Predraga pa je bila za kupovalca. Knjižnica je namenjena mladini. AH vprašam vas, ali še bolje, vprašajmo se očetje sami, če ne gledamo li na to, da bi za pouk in vzgojo svojih otrok izdali kolikormožno po najnižji ceni ? Težko poseže oče ali raati v žep, da kupi otroku zabavno knjigo za 1 E ali celo 2 E (kakor stane knjiga 27—28), ko ima že toliko drugih neizogibnih stroškov za svojo deco. Zakaj je založništvo izdajalo vezane knjige? Vsakdo ve, da se človeku dozdeva veliko boljši užitek čitanja iz vezane knjige. To bi bil eden vzrok. Vezana knjiga se ohrani dlje časa ter ostane tako dolgo dobo last naroda. To je narodno gospodarski vzrok. Ali koga na ta način podpirarao ? Več ali manj knjigovezea, ne pa založnika in pisatelja. Eolikor vec se knjig izda, tembolje je za založnika in pisatelja. Po šolarskih knjižnicah so večinoma vezane knjige, da se dolgo ohranijo, da jih čita ranogo učencev. Pa pomisliti je treba, da živimo v dobi bacilov. Stare knjige bo treba razkuževati ali pa uničevati. Nevezana knjiga se v nekem času, v kakršnih rokah je namreč bila, prejalislej raztrga in potem se zavrže. Človeku se nekako škoda ziii, da se duševno delo, ki bi se moralo širiti med narodom, pred časom izgubi. A poglejmo našo Družbo sv. Mohorja, koliko knjig gre v izgubo, koliko v makulaturni papir, a vendar izpolnjuje ta družba svoje prosvetno delo. Pomislimo tudi na časnike, dnevnike svetovnega pomena. ki prinašajo izborne feljtone slavnih pisateljev, časnikarjev in tičenjakov, vendar kako kratko življenje je odločeno tem spisom, ti 80 res prave — enodnevnice. Stvar se prečita in zavrže. Dandanes živimo tako hitro. Ne glejmo iz varčnosti na to, koliko časa se bo knjiga vzdržavala raed narodom, ampak na to, kako hitro bo prišla med narod. Tu nam naj bo res na raar podrobno delo. Te drobne mladinske knjižice spravljajmo v veliki ranožini med s?et. Glavna stvar bodi tu nizka ceua, in narod se bo navadil kupovati knjige, Daljnja usoda knjižie naj nam ne dela skrbi, ali potujejo po svetu vezane ali nevezane. Taka drobna knjižica se dolgo vzdrži, da je le dobro in močno prešita in 8 precej trdnim ovitkom. Treba jo je le še zaviti v srednje močan papir, ki se po potrebi zameni zopet z novim, in knjižniea trpi dlje, kakor bi si kdo mislil. To _e prakticiram nekaj let sem in drobnih knjižic za šol. knjižnico ne dajem vezati. Enjižnica naj stane n. pr. 24 h. Marsikateri učenček dobi kako desetico v dar ali si jo prihrani po vinarjib. Ako se ga opozori na novo izšlo knjižico, jo bo rad kupil. To bo potem rad nadaljeval, ko bo videl, da mu raste število njegove knjižnice. Oče ali rnati je dostikrat v zadregi, kaj bi kupila otroku za mal denar ter mu prinesla iz mesta ali trga. Opozoriti bi bilo treba botre, da naj svojim birmancem namesto malovrednih in malotrajnih reči kupijo takih knjižic. — Eako vesel bo otrok, če mu rečeš: nOaj, za god ti kupim nekaj novib knjižic, ki so sedaj izšle." Ali pa: BDanes je moj god, zato dobite, otročiči, vsak po eno knjižico". Na koneu šol. leta se lahko za par kron nakupi 10 do 20 knjižic ter se razdelijo med pridne otroke. Nekateri ste bogati rojaki, ki ste obiskovali domačo šolo, sporainjajte se je časih z malimi spominčki! Za dve ali tri krone kupite takih knjižic in ko obiščete doraači kraj, pridite v šolo ter jih razdelite med otročiče in videli boste, koliko veselja jim napravite. Ako pa sami ne morete priti, jih pošljite kraj. sol. svetu ali pa šol. vodstvu, da jih ta porazdeli. Eaj naj storirao sedaj najprej za Knjižnico? Vsako učiteljsko društvo naj vpraša svoje ude, koliko knjižie hoče kupiti v enem letu. Tu naj se nihče ne sramuje, da reče: . Jaz kupira samo eno knjižico". Samo to častno besedo naj tudi drži. Drugi bo morda kupil 2 ali 3, nekateri pa celo vseh 12, ako bo knjižniea izhajala vsak mesec. Drugo vprašanje za vsakega uda: ,,Koliko knjižic v letu kupi vsaka šola?" Zopet ne zasmehujmo dotičnega šol. voditelja, ki bi za šolo kupil morda samo en izvod. Zmerom je boljše rnalo, a tisto sigurno. Tretje vprašanje za vsakega uda: ,,Eoliko knjižic hoče vsak učitelj razpečati na privatne osebe in doroača društva?" Kar sem povedal pri prvem in drugem vprašanju, naj velja tudi tukaj. Malo, patistosigurno, poudarjam še enkrat. To naj vzame v roke soeialni odsek, saj je sedaj po zaslugi tovariša Peska zaplala po društTib. mlaLfa, vroča kri. Da bi le ostala tudi vztrajno čila in topla! Zakaj ni dalje uspevala Knjižnica? 2. Enjižnica je izhajala n e r e d n o. To je bila posledica prvega vzroka, ako si ni hotel založnik prizadjati preobčutne škode. Z nerednim izdajanjem je začelo prenehovati zanimanje pri učiteljstvu in drugih naroenikih. _E, saj se ne bo mogla vzdrževati, čemu bi se naročeval!" 3. Enjižnica je imela naročnike. No, kaj pa že zopet to, naj bo li brez naročnikov? Da, gotovo! — Takoimenovan naročniki so imeli naročnino z n i ž a n o. Ta pa je založniku vsekala še drugo škodo. Ti naročniki so imeli ta bene, da so dobivali knjige vse po eni ceui, četudi so bile nekatere debelejše. Eako so bili ti iiaročniki sigurni plaeniki, bi nam založnik sam najboljše vedel povedati. Torej uaročnikov za z n i ž a n o ceno nikdar več za to podjetje. Poprej sem rekel, da bi naj bil izvod po 24 h. Uredniku pa ni vselfej mogoče prirediti gradiva za ravno toliko pol. Zato mora biti časih kujiga nekoliko debelejša, zato naj bo tudi za dva, štiri ali več vinarjev dražja. Kadar je, recimo, gradiva za dva snopiča (postavira daljša povest), naj se izda knjiga tudi v dveh zvezkih. Tu je treba stroge nata_čnosti založnikove, zakaj danes je papir in tiskarsko delo dražje, zato naj se po debelosti knjige poviša cena. Pozneje, ko bi bilo podjetje Da trdnem temelju, potem bi bila cena zvezkora vsem enaka, če bi bili tudi nekoliko debelejsi. Da bi se Enjižuica gmotno bolje podprla, se je vzpodbujalo, da naj se vsaka šola naroči od vsakega, enega in istega zvezka po toliko izvodov, kolikor ima žola naročnikov. Jaz sem odlo.no protr temu! Saj vsakdo ve, da učenei bitro čitajo posebno nanovo došle knjigetersijeodšoleizposojene potem med seboj izposojujejo. Knjige so prebrane hitro, in potera jih nevoljni odrivajo. Boljeje, da se take knjige pozueje ponaročujejo, ko so poprejŠDje že defektne in raztrgane. Učencem se zbuja zanimanje le z novimi knjigami in to je povse naravno, saj taki smo tudi mi dorasli. Pošli izvodi pa se naj le taki ponatiskujejo, ki so postali priljubljeni med otroei in preprostim Ijudstvom. 4. Enjižnica je bila brez r e k 1 a m n e 0 b 1 i k e. Kaj hočeš zopet s tem reči? Dragi tovariš, vstopiva se v mestu ali trgu v nedeljo pred knjigarno ali pred prodajalnico kakega knjigovezca, ki prodaja kujige za preprosto ljudstvo! — Tu stoji mož, napolglasao čita naslove v izložbi razpostavljenih knjižic. Tu se mu ustavi beseda, potem čita še enkrat; naslov zveni tuko mično, prikupljivo ter mu obeta veliko. Tam pa zopet vidi knjižico, ki ima naslovno sliko s kričečimi barvami: ali te osebe, kako živo so nastopile, kako živo govore. Ogledovaiec poseže v žep potegne pergamenček (novčarko), pogleda še enkrat ceno na knjižieah, prešteva nekaj časa drobiž in vstopi v prodajaluico ia glej, zadoroljen ti stopi ven, in mi dobremu možu želimo najboljše zabave s kupljeoima knjižicama. Eako pa je z našo Enjižuieo? — Knjigotržec jo izloži in na zuuanji strani je čitati: nKnjiga 25. 1. pros. 1902. K n j i žnica za mladino. UrejujeEngelbert Gangl. Izbaja vsake tri m e s e c e." — Ako pa jo izloži odprto, tedaj se na prvi strani zve že nekoliko več: K n j i žnica za mladino. UrejujeEngelbert Gangl, učitelj v Ljubljani sEnjiga 25. Izhajavsaketrimesece. Vseletna naročninaK 3 20." Hm, si misli preprosti ogledovalec pri zadnjih besedah: Dragaknjiga. Potem jo ogleduje, kako je neki debela za to ceno, preprost .lovek misli namah, da je to cena samo za to knjigo. Tara na tretji straui kje se šele čita naslov: Pesmi Marice Strnadove. čebipa hotel trgovec naznaniti tudi tiskano ceno, potem bi moral knjigo ua trebuh obniiti, zakaj tam je šele na zadnji atrani tiskana ceaa: 1 K ali 2 K itd. Edo se ne spominja izmed starejših tovarišev ooe dobe -Indijanskih povesti". Nu. tu je bila paša našim otroškim očem pri knjigotržeu. S kako demonsko silo so vplivale te kričeče na-lovne slike. Nisi se mogel ubrauiti in kupil si ku.jižico zdaj za 12, 14 ali 20 kr. Imeli smo celo dva tovariša, ki sta si ustanovila kar akcijsko podjetj*. Izpnsojevala sta tt* indijanske povt^ti za vsako knjižico 1 kr. Eo sta po krajcarjih nabrala vsoto za novo knjigo, 8ta jo kupila, prrčitala najprvo sama, potern pa zopet izposojevala za kn-jcarje. Nabavila sta Bi na ta uačin precejšnje število teh -Iudijancev". Eaj labko posmaraemo iz tpga v prid naši Enjižnici? Ta stereotipni, z velikimi črkami tiskaui naslov: Knjižnica za inladino ni nikakor vabljiv za preprostega človeka, posebno ker je z veduo istirm črkami. z istim papii jem z isto risbo in barvo Ta misli. da je to samoista knjiga iu uobena drugačna. Vzemimo pa tudi izobraženca ki je svojemu otroku kupil zvezfk, ki ni ugajal ne temu in očetovemu okusu, ne bo zopet br_ posegel po Knjižnici za mladino. Ali naj res misliroo, da bodo ljudje zato kupovali te knjige. ker jih izdaja -K _ j i ž n i e a za mladino?" Vsakdor, ki dandanes kaj prodaja, se poslužuje reklamne oblike. Poglejrao le inserate po dnevnikih in naslove kojig pisateljev in pesnikov novejše dobe! Kako so ti izbrani in mikavni! Torej pri naSi Knjižnici naj bo naslov one povesti, ki je- največja v kujigi, ali pa zbirka pesmi, z velikimi črkami tiskan, a -Eujižnica za mladino", ta naslov naj bo spodaj z majhnimi črkami. — Nihče namreč ue bo kupoval teh knjižic zaradi t^ga, ker se zbirka iraenuje ravno BK_jižniea za mladino". Da bi že zdaj imela naša Enjižuica barvane naslovne slike, tega še ne lnorerao zahtevati, pač pa, da se papir naslovnih platnic vedno menjava. Ta papir naj bo živih barv z modernimi vinjetami in črkami ter dosti trden. 5. Enjižnica ni bila popularna. Drugačne so zahteve do spisov za odrasle ljudi in drugačne za mladino. A moj nazor je, da bi 66 moralo veudar na to gledati, da bi ti mladinski spisi zanirnali tudi širše občinstvo, ki se tudi nahaja v nekaki otroški dobi svojega duševnega obzorja. Najsi to stvar kdo raisli tako ali tako, a mladinskim povestim ne bi smeli biti vedno le otroci glavni junaki, a odraslim naj bi pripadale samo postranske uloge. — V tem oziru bi se morala v mladinskih spisih vrstiti prijetna men]ava. — Ali bi ne kazalo, da bi se tupatara priredil kak spis našib. klasičnih pesnikov in pisateljer za mladino? — V nekera letniku ,,Zvončka" so se priobeevale ^SIovanske pravljice". Taka snov zanima tudi odrasle ljudi, saj tako radi poslušajo istorije o zakletih gradovih, princesah, vitezih itd. Marsikaj bi se še dalo pisati o tej zadevi, pa govoril sera že itak dosti. Besede so mi rasle pod peresom. Tovariši ia tovarišice, oglasite se še drugi! K dejauju pa preidimo takoj! Ivan Stukelj.