Gospodarskc stvari. Qnojeuje iu povlačenje senokogenj. Po skušajab, ktere je napravila gospodarska učilnica v Vorms-u o gaojenju in povlačenju senokošenj, sejena jedni, celo jedaake dobrote šenokošnji, ktero so na četiri kose razdelili, opazilo slodeče : A. aa nepogaojeaem ia nepovlačenem kosu je izraslo 754 fuutov sena. Stroškov ni bilo. B. na pognojeuem s mešauco (kompost) vendar ne povlaeenem kisn se je dobilo 1666 funtov sena: Stroški so bili 6 gld. in 60 kr. C. na povlačenem vendav ne pogaojenem kosu se je dobilo 1541 funtov sena. Stroški so bili 1 gld. 20 kr. D. ua pognojenern in povlačeuem kosu se je dobilo 3127 fuutov seaa. Stroški so bili 7 gld. 20 kr. Iz tega se labko vidi, kako zlo je koristno senokošnje gnojiti in povlačiti. Bučelarstvo pripomaga U. obroditvi sadu. Dokazano je, da bučele mnogo pripomorejo do obroditve koristnib rastlin, ker so vzrok, da se cvetje bolj iu lože obrodivi in sicer titn lože, čim bliže se nahajajo rastline poleg ulnjaka. V sadovnjaku, poleg kterega se nabajajo bučele, bo vsikdar več sadu izrasflo, kakor v drugeru ravno tako obdelanem ali veader od bučel oddaljenem sadovnjaku. V Nemški so naj glasovitejši sadovnjaki v srednjib in dolnjib krajih rcke Rena. V teh krajih pa tudi ima vsaki gospodar v sadovnjaku bučelnjak. Res sicer je, da so ti kraji že od nature za sadjorejo muogo boljši, kakor oni v južni iu sevemi Nemški; imeuito pa je vendar zmirom to, da tamo nikdar ne zmanka sadu, kar se v drugih krajih ranogokrat zgodi. Ta prikazen ua Renu se pripisuje samo bučelarstvu, ktero se tatno zlo goji. Ciin bliže ulnjaka imajo bučele cvetje, tim rajše delajo iu ravno s svojim marljvim delovanjem činijo, da sad bolj obrodi. Angleški natoroznanec Darwin pravi, da je od lOOstebel bele detelje, ktero so obietale bučele, dobil 3290 kal ivib sernenskih zraic, v tera ko od 20 drugih stebel, od kterih so se bučele odganjale, ni ne enega samega zarodnega zrnca dobi!. — To isto se je tudi pokazalo pri vdeči detelji. Gospodarji postavite tedaj v vaše sadovnjake ulnjake z bučelami in iucieli boste dvovrstno korist!  »viioreja v »lavoiiiji. i Grof AdolfPejakovič je vpeljal ua prigovarjanje  barona Brettoua svilorejo na svojera posestvu Refalu japanskili svilaih črvičev tako imenonanih ,,Barabix Zamamaja" jki še so le pred kratkiin došli v Evropo in ki se redijo s ibrasto vi m Iistjem. — Letošuja prireja jajec [teb čfvi- čeb je zvuaredao dobra in obilna in zatoraj je ogerska vlada skoraj vse skupila, da jib. razdeli po večili krajih v deželi, da se vpelja splošuo ta dobra ia ne draga sviloreja. Grof Pejakovič, ktercga je vodila ta jediua misel, da priskrbi svoji očetnjavi uov ia dober zaslužek, ni gledal na velike stroške, samo da se je vpeljal ta koristen zavodtako, kakor mu ga je predložil v tem izvrsten iažeair Th. Stern, pa je dozdaj tudi edin te verste v eeli Avatriji; mora pa se tudi po pravici reči, da so v tem zavodu vse potrebne stvari za svilorejo, tako lzvrstao aapravljeae, da boljše biti ne tnorejo. Novakrma z a s v i 1 a e č r v i č e. Gospoda R a c k i ia Stieber na Moravsketn sta skusila svilaa Črviče kraiiti z listjeia oaega osata, ki se pri nas škrbinka ali mleč (Gansedistel, sonchus oleraeus) imeauje. Črviči so to listje prav radi žrli iu prav zdravi ostali, ko so drugi zlo bolebali za zlateaico, kteri so se krmili s niorbiaim listjeai. Politicni offlcd Iz štajarskega deželnega zbora. V 22. seji dežel. zboru 3. oktobra je došla na vrsto nova šolskapostava, o njej je poročal dr. Flekh. V geaeralai debati so govorili naj prej Carneri ki je navlašč došel zavolj tega v Gradec ia ki je spet posebno napadal dubovae virilae glase ia splob njih upljiv pri šolah.— Herman odgovori prav dobro Carneri-ju in ga je prav izvrstno pobil. Rece ruu tudi: Od tujega kulturčiaa iz Wildbausa sloveaski narod nic noče vedeti. Tujci le izsrkajo našo deželo ia aaš narod, jemljejo od groša goldinar ia ne od goldiaarja groš. — ,,Svet se je že davao odvračal od liberalizma, ki se le goji z zakljaajein narodnosti, obropanjeni deželaib pravic ia žrenjem škofov ia papeža". — Če je šola slaba, teinu ni kriva diihovščiaa, temoč le država, ktera zapoveduje, kako in po kterib knjigah se mora učiti v šolah. Pred vsem se uaj poboljša slabo stanje učiteljev. Baron Buol v dolgem ia skoz in skoz tebtnem govora brani svoje konservativno-katoliško stališče. Hudi napadi od strani Rechbauer-ja na njega uiso podrli logičaib jegovib dokazov. Tudi F. Brandstetter, poslanec mesta mariborskega se je oglasil pri tej priliki. On spada med tiste poslance, kterim teče jezik, kabor mliasko kolo; zboraica se vsakokrat ustraši, ko se ou oglasi k besedi, ker prvo četrt ure nikdo ne ve, ali govori za ali soper nasvet. Govoril je soper Kaiserfelda in Scbieinerja in jiraa očital, da nista pravaliberalca, in če bi ljudstvo zdaj volilo, bi ju morebiti ne volilo. Schreiner niu odgovori prav ostio. Še enkrat povzdigne Brandstetter svoj glas, ali za^tonj. Po geralni debati se začne specialna, ki se pri tej seji ni tuogla dovršiti. . V 23. seji dežel. zbora 4. oktobra so se naj važnejše stvari, ki bi se morale na vse strani premisliti ia dobro pretebtati, odločile v aekih miautah, ker konec deželaega zbora je bil pred dvermi in ,,Reichsvatb" se bliža. Tudi v tej scji se je navedlo maogo prošenj od vseb janca. To so posledkj, da vedno v Avstrijo zovemo ptujce, ktere če bi kaj vredai bili, bi gotovo doina obdržali. Ker je čas že bil zlo kratek, so se zadnji paragrafi sanio po številkah imenovali, in ker nikdor ni nič soper govoril, so se vsi odobrili. V 25. ali zadnji seji dežel. zbora 6. oktobra so še se aeke stvari, kakor postava, kako bi se podigla živiaoreja, rešila vžitnina itd., bitro rešilein k sledajemu je dr. Hescbel poročal o prošajah za zediajenje Slovencev ia o protestih nekterih raest ia trgov. Poročevalec navede mnogo aapak v prošnjab in predloži, da se vse te prošnje naj izročijo deželnemu odboru panevladi. Na to se vzdigne g. Herman blizo tako-le : Ko smo stavili vladi našo iaterpelacijo, smo vedeli, da jej to ne bo vgodao iu da se proti njej bodo vzdigli glaaovi iz srede našega naroda, iz onih 5 °/, _— A. .« m J^ f\ r> . Itt l"»" ¦ ^*. rv w^ *-» «¦ ^^ J" J .-« 4 .— * ¦ h A.A.Xx^l* %7 1 — I _ . _ . V ' f strani slov. Štajarja za upeljanje slovenskega jezika v šole aa ptuječnih, ki so narodu tuji postali." Velika večina naroda naši straai, ker ni zapeljana. Nasprotne adrese slovenske pa celo pošteno in kultura tedaj ni na strani pa je so večidel nespodobao pisaae, mirno zahtevajo svoje pravice nasprotuikov. Smo mi krivi, da ti potujčeai ljudje zarad svoje hude vesti ia straba, pred Slovani skoraj norijo ? Drava bo še zmironi tekla in Vi še bodete zmiroui kupovali viao Vas, čeravno vsi Sloveaci imamo in svoj deželni zboi- pri nas, mi pa železo pri svojo cesarsko nainestaijo v Ljubljaai. (Nemir uied Nemci.) Po tem graja zaaai protisloveu- m urade ia za zjedinjenje sloveosko. Po tem je bilo po-" ' " " ~ "  svetovanje o deželuem proračunu za leto 1869. Sopet siua imeli lepo priliko se prepričati, kaj iniamo mi Sloveaei pri-|posebno ona v Ptuju je od aekega tamošaega advokafa: "Ta čakovati od nemške večine v dežel. zboru v Gradcu. Skozi budobija, ktera šunta slovensko liudstvo, da prosi proti svo- 50 let jezika je bil na Gradškem vseueelišču s pičlo plačo 420 gld. na leto. učitelj sloveaskega Ko je učitelj Kvas umrl, se ta slu/.ba ni več razpisala. H e r m a n tirja, naj se ta služba spet razpiše ia se naj postavi v deželai račaa 420 gld. Dokaže prav izvrstno, da je sila potrebao, da se alovenski dijaki v Gradcu učijo slovenščine ali vse je bilo zastonj. Hermauov predlog je s puhlimi dokazi spodbijal 0. Schmidl, marenberški poslanec, in če ravno celo nič ni dokazal, se je Hermaaov predlog vendar zavrgel, kakor skorej vsi predlogi sloveaskih poslaacev. Ia vendar še se Neraci čudijo, zakaj se bočejo Slovenci ločiti od njih! Dr. Lariger je sprejel prošnje iz ptajskega ia št. Lenartskega okraja, ki so ueki podpisane od 40 županov za upeljanje nernščine v šole. Ta prošnja pa se tudi obrača proti advokatom in notarjem, naj delajo za inanjše plačilo iu profi hitreje rešujejo vloge. — Tako tedaj aaši uradnikom naj nasprotniki vse si vlovijo nekoliko podpisov. Rodoljubi pazite! V 24. seji deže). zbora 5. oktobra je cesarski namestnik Mecsery naj prej odgovoril na vprašanje (interpelacijo) do vlade, ktero je dr. Vošnjak vložil v 13. seji dežel. zbora zastran uarodne ravnopravnosti na Stajarsketu. Po glasovitem §. 19 smo si nekaj veadar obefali, ali ta odgovor, kterega še morebiti občasa svojim bralcem oznaaimo, naui v kratkeni rečeno, celo uič ni obljubil, narodna ravnopravaost ostaue tudi za naprej — v§. 19. — 0 zedinjenjuSlo- ski list v Gradcu (,,Tagespost"), kf zrnirom hujska proti Slovencem. Protislovenske adrese so tirjali birokrati in ptujci, jemu materaemu sloveaskeinu jeziku, se bo inaščevala aad svojimi roditelji iu zapeljani narod sam bo zastarelo krivo vero svoje sužaosti maščeval. (Veliki nemir med Nemci.) G. Hermana to veadar celo ne moti in oa nadaljuje tnirno. Dokaže, da Nemci ia nemškutarji Slovencem ni eae kajige, ni enega sloveuskega easnika aiso podali. dokazujejo le satao to, kako daleč je že Nasprotae adrese seglo spridenjo. Tujci so si^vse prisvojili ia nočejo, da bi jib kdo motil v Če se aarod tudi sili k polui inizi, se pravi : Vi Vana na Sloven- vzivaaju. kalite mir! — Popraša, kaj bi Vi rekli, če bi se Nemškem tako godilo, kakor nam na Slovenakem ? ski narod v tisočletni sužaosti ni zgubil svoje narodnosti. Ne bo se zato vresaičilo prerokovaaje enega Vašib prvib li- beralcev, da v pedesetih letib nobeaega Slovenca več ne bo. Narod zbujati v novo življeuje je toliko, kakor še ga eakrat stvariti. Inslovenski uarod bood smrti vstalia se zedinil. Ne ene koče ne eue vasi ne bo več požrl zmirom rabi, pripozaajo pa se vašo omiko in za različae za- je zameril vsem nasočim. prav dobro in je v svojem v eno_ prošujo^tnečejo,_ da zmotijo ljudi ia nemški liberalizem. Sloveaska dežela je lepa iii rodovitna, sega od Drave do jadranskega morja, slovenski narodje lepe rasti in prirojene inteligencije. Slovensko je dandanes ,,aobel". (Kroliot med Nemci). Poaašem se, da so tudi moji preddedje kakor Vaši bili Slovani. Ali je Avstrija že pozabila zakaj se vse ima zahvaliti Slovanom ? Avstrija brez Slovanov ni nič! Slovaaska kri ia slovansko premoženje še se ne. Ste pozabili, da se za vode večidel imate zahvaliti slovaaskerau deaarju; ktere so pa tiste dobrote, kijibod Vas ima Slovan ? Herman še v svojem govoru k slednjeniu dokazuje, da Nemci niso sposobni cesarslvo ustanoviti ia vladati. Koača pa s temi besedami. Dokler bo trajala ta politika neusmiljeaosti iii teorija nižjih plemen, dokler še edea uarod se mora bati v Avstriji za svojo narodaost, ne bodo rairu, ne pokoja ,,Slovenija" je le vprašaoje časa (smeh in nemir). Po teni še je govoril dr. Vošnjak, kterega govor prinesemo pribodnjič. — K sledujernu še je govoril cesarski namestaik in deželai glavar ia po tem je l)il deželai zbor koncan, zbor tako živaheu, kakor še nobea dozdaj v Štajarju in kako živahnega vencev c. k. namestuik celo ni nič rekel. — Po tem se je nadalje posvetovalo o šolski postavi. Dr. Vošujak predioži, da se ne bi prepuščalo srenjskemu šolskemu svetovalstvu predlaganje, okrajnemu šolskeruu svetovalstvu pa ne odločevaaje zastran učnega jezika. Predlog so vendar podpirali samo sloveaski poslanci ia b. Buol. — Ko se je govorilo o tem, ali bi ostal katehet brez volitve v okrajuetn šolskem svetovalstvu, je 0. Scbmidt bral svoj govor in budo napadal splob katoliško dubovščiuo in katoliško crliev. Da je kot protestant tako uesranino govoril in sodil o katoliških zadevab ia samo svoje pastorje hvalil, se G. Kaiserfeld mu odgovarja dolgem govoru zagovarjal kato- liško duhovščino in rekel — res prav čudno, ker je zmirom da on nikoli ni bil te misli, da bi od crkve. — Govoril je tudi proti bil soper konkordat — se šola popolnoma ločila oaim liberalcem, kterim je ta postava preveč klerikalaa itd., ker se je vendar opustil v angleško zgodovino in raaogo govoril o angleški ustavi, je govor postal zlo dolgočasen. — Po tem je govoril g. Herman in rekel Kaiserleldu, da bi bolje bilo če bisebolj podučil rajše o avstrijskih razmerab, igleškib. Schraidtu pa reče, kako se more on kot protestant in ptujec o našem katoliškem du kakor o predrznoti zboru se je 9. t. m. besedo- morebiti tudi več ne bo. VTirolskem deželnem valo o šolski po s t avi in ker se je prvib 10 paragrafov tako sprejelo, kakor jib je predložil šolski odbor, se vzdigae dr. Grebner ia reče v imenu leve stranke, da o šolski postavi nebodo nie govorili niti glasovali. Na to prime desaa stranka celo postavo brez preinembe in besedovauja, po odboroveoi predloga, ki je bil celo nasproti vladiaem. Cesarski naraestnik reče po tem deželnemu glavarju naj zbor skleae, kar se je tudi taki zgodilo. Ministerstvo notrajaib zadev izdelava neki novo orga- hovstvu soditi. Taki govor mora razžaiiti vsakega Avstri- nizacijo, in jo hoče dokončati prej ko se bo začel državui zbor. Ministerskega predsednika še zmirom iščejo, neki hočejo vedeti, da bo grof Adolf Auersberg, drugi da bo grof Trautrnansdorf ali grof W r b n a jun., gotovega še vendar celo ni nič. Pravi se, da bo ceaarski namestnik Štajarske Meczer šel v_ pokoj in da mesto njega dojde g. Kaiserfeld. Česki c. k. namestnik baron Kellersberg je s pc hvalo v pokoj postavljen in mesto njega je irnenovan geuera K o 11 e r. nGaz. Narod" pravi, da je adresa in rezolucija deželneg; zbora (v Galiciji) vse stranke spet združila. Vsakdo v de želi se čuti olaj.šanega ker je prepričan, da stoji vsa dežel za svojitn zborom proti ministerstvu. To dela vladi neko liko zadreg, ker v celi deželi ne dobijo nobenega neodvis nega moža, ki bi botel biti naniestaik v Galiciji. Galicija, Solnograško in KraDJska dobijo v kratkem nov organizacijo. Cesar je v Peštu sprejel hrvaško deputacijo in v svo jem odgovoru rekel, da bo zastrau Reke stavil po svojem ogerskem ministerstvu nove predloge deželnemu zboru ogerskemu in brvaškeaiu. IzPetrograda se poroča, da jc car izpustil muog vojakov na odpust. V Seibiji je za niinistra bogočostja iu uka izvoljei dr. M a t i č. Iz Bolgavije se je puut že razširil tudi v Macedonijo Prcgaana španjolska kraljiea ostaae v Fraacoski. V Turski so zaslediii zaroto, ki je in;ela tsamen vnioriti sedajnega sultaaa in ua jegovo mesto spraviti jegovega vnuka Murata Effendija. Preiskava proti zarotnikoni je skroviia. V Spanjolskije začasaa aova vlada osDO\7ana, in po velnik armade je izrekel, da arraada ni za to, da bi se v Spaniji napravila republika. Uradni časnik ,,Goreta" piše da se bo v kratkem vpeljalo splošno volilao pravo, svobodaa vera in uk, pravica do društcv in zborov, tiskovna svoboda, de centralizacija uprave, porotnice iu popolnoma neodvisnos sodnikov.