67
Upam, da se mi je posrečilo 
ustvariti to, kar je potrebno, 
da ostane za človekom dober 
spomin. Več pač ne moreš 
doseči v življenju!«
Kratek opis življenjske poti in (plezalnega) 
življenja Mire Marko Debelak Deržaj s 
poudarkom na plezanje v Direktni smeri v 
Špiku in nesreči v Triglavu ter seznamom 
njenih tur
„I hope I was lucky enough to create what is necessary 
to leave behind a good memory. You can‘t achieve more 
in life!“
A brief description of the life path and (climbing) life of Mira Marko 
Debelak Deržaj with an emphasis on climbing in the Direct Route in 
Špik and the accident in Triglav and a list of her tours
Julija Šuligoj, Peter Mikša

68 | Razprave
Kratek opis življenjske poti in (plezalnega) življenja Mire Marko Debelak Deržaj
IZVLEČEK
Mira Marko Debelak - Deržaj (1904–1948) je bila izjemna alpinistka, ki je 
s svojimi dosežki pomembno zaznamovala slovenski alpinizem. Njen izje-
men vzpon v navidezno nepreplezljivi severni steni Špika, podvig, ki ga je 
leta 1926 opravila s Stankom Tominškom, je po kritičnem obdobju ponovno 
oživil slovenski alpinizem. Kot članica TK Skala je z različnimi soplezalci 
plezala v slovenskih Alpah in sosedstvu. Kljub oviram, med katerimi je bila 
skoraj tragična nesreča na Triglavu, je Mira Marko s predanostjo in odloč-
nostjo utrdila svoj položaj med elitnimi alpinisti svojega časa.
V članku predstaviva alpinistično življenje Debelak, ture, ki jih je opravila, 
in smeri, ki jih je preplezala. Poudarek je na uspehu v severni steni Špika 
ter na nesreči Eda Deržaja, ko sta skušala preplezati prvenstveno smer v 
Triglavu. Pri slednji preučiva poročanje slovenskih časnikov o nesreči, raz-
pravo o strmi turistiki, ki se je ob tem razvila, in epilog na sodišču. 
Ključne besede:
alpinizem, gorništvo, Mira Marko Debelak, Špik, Triglav.
ABSTRACT
Mira Marko Debelak-Deržaj (1904-1948) was an exceptional mounta-
ineer who left a significant impact on Slovenian mountaineering through 
her remarkable achievements. Her extraordinary ascent of the seemingly 
unclimbable north face of Špik, which she accomplished in 1926 with Stanko 
Tominšek, revitalized Slovenian alpinism during a critical period. As a mem-
ber of the TK Skala, she embarked on numerous climbing expeditions in the 
Slovenian Alps and beyond, overcoming various challenges along the way. 
Despite facing a near-tragic accident on Triglav, Mira Marko‘s unwavering 
dedication and determination solidified her position among the elite alpi-
nists of her time.

Razprave | 69
Kratek opis življenjske poti in (plezalnega) življenja Mire Marko Debelak Deržaj
The article delves into the mountaineering journey of Debelak, documen-
ting the tours she completed and the routes she conquered. Special emp-
hasis is given to her triumph on the north face of Špik and the unfortunate 
accident involving Edo Deržaj while attempting the first route on Triglav. 
Furthermore, the article explores the media coverage of the accident by 
Slovenian newspapers, the ensuing discourse on alpinism, and the sub-
sequent legal proceedings.
Keywords:
alpinism, mountaineering, Mira Marko Debelak, Špik, Triglav.

70 | Razprave
Kratek opis življenjske poti in (plezalnega) življenja Mire Marko Debelak Deržaj
UVOD
Mira Marko
1
 Debelak - Deržaj (1904–1948) nedvomno sodi med naj-
večje ženske alpinistke svojega časa v svetovnem merilu in je za zgodo-
vino in razvoj slovenskega alpinizma nasploh, ne le ženskega, izjemno 
pomembna. S svojim skoraj neverjetnim vzponom prek strme, skoraj 
kilometrske severne stene Špika, tisti čas na videz nepreplezljivega zidu, 
je močno spodbudila razvoj takrat zaradi nesreče glavnega ideologa slo-
venskega alpinizma Klementa Juga
2
 (leta 1924 v Triglavu, zastalega alpi-
nizma v slovenskih gorah. Veliko delo pa je opravila tudi v našem kulturnem 
alpinizmu).
Turistovskemu klubu Skala – TK Skala oz. TKS (prvi plezalni/alpinistični 
klub na Slovenskem)
3
 se je pridružila že v letu njegovega nastanka – leta 
1921, stara komaj dobrih šestnajst let.
4
 Kmalu je začela plezati v navezi 
z različnimi skalaši, hitro se je lotila težavnejših podvigov, vse do ome-
njenega vzpona v severni steni Špika, ki sta ga s soplezalcem Stankom 
Tominškom opravila leta 1926. Danes imenovana Direktna smer v Špiku 
velja za njen življenjski podvig, saj je devetstometrska prvenstvena smer 
imela velik odmev doma in v tujini. Stena je veljala za enega večjih pro-
1 Vzdevek Marko se je je prijel že zgodaj, v literaturi je vedno Mira Marko, v gorniških krogih pogosto samo 
Marko. Matjaž Deržaj je zgodovinarki dr. Ireni Selišnik v intervjuju (v Ljubljani, 30. aprila 2004 – prepis hrani 
P.M.) glede tega povedal sledeče: »So ji rekli, ti nisi Mira ampak Marko, ker je bila tako nemirna.« Več o tem 
na naslednji strani pri opombi 9.
2 Dr. Klement Jug (1898–1924), sistematični in najaktivnejši plezalec v prvem obdobju Skale, ki je s svojo 
alpinistično miselnostjo in plezalskimi dejanji najmočneje zaznamoval njen razvoj. Jug je leta 1922 s svojim 
prihodom med skalaše ustvaril prvo jasno alpinistično ideologijo. Bil je prvi, ki je začel načrtno plezati tudi 
prvenstvene smeri in za drenovci prvi med slovenskimi alpinisti uporabljal sicer primitivne kline, ki jih je tudi 
sam izdeloval. 11. avgusta 1924 se je smrtno ponesrečil med solo prvenstvenim vzponom prek zahodnega 
dela Triglavske severne stene, »desno od ledenega žleba«. Njegovo smer sta leta 1930 preplezala Pavla 
Jesih in Milan Gostiša in danes nosi ime Jugov steber. Vzpon, če bi uspel, bi bil njegov najtežji in šele tretji v 
mogočni Triglavski severni steni. Vir: Mikša, Peter in Elizabeta Gradnik. Trden kakor skala. Kratka zgodovina 
Turistovskega kluba Skala. Ljubljana: Planinska zveza Slovenije, 2017.
3 Več o TKS si lahko preberete v: Mikša, Peter. »Od Turistovskega do Alpinističnega kluba Skala (1921-1941).« 
V: Kvišku kakor skala vodi naša pot : ob stoletnici nastanka turistovskega kluba Skala, ur. Mikša, Peter, et al, 
9-27. Ljubljana: Združenje za promocijo kulturne dediščine, raziskav in novih tehnologij - Retrospektive, 2021. 
; Mikša in Gradnik, Trden kakor skala.. 
4 Glede točnega datiranja pristopa je več nasprotujočih si podatkov npr. : Pogovor z Matjažem Deržajem 
Alpinistični razgledi, 69; Kajzelj, Mirko. “Odlomki iz nezapisanih analov.” Planinski vestnik 79/5 (1979), 300, 
prav tako ni navedena med ustanovnimi in prvimi člani (Mikša in Gradnik, Trden kakor skala.)

Razprave | 71
Kratek opis življenjske poti in (plezalnega) življenja Mire Marko Debelak Deržaj
blemov (Vzhodnih) Alp. V njej je npr. večkrat poskušal tudi znan dolomitski 
plezalec, cortinški gorski vodnik Angelo Dibona, a mu ni uspelo. Mira je 
ves čas plezala kot prva v navezi, kar jo postavlja med najboljše alpinistke 
medvojnega obdobja v svetovnem merilu. Vredno je poudariti tudi, da je 
Mira Marko v celotni smeri le štirikrat zabila klin.
Poglejmo si malo bolj podrobno življenjsko pot in plezalne dosežke po 
postavi drobne, a po dejanjih velike Mire Marko. Rodila se je 26. decembra 
leta 1904 v Sarajevu (danes Bosna in Hercegovina) očetu Janku Debelaku 
iz Malih Roden pri Rogaški Slatini, pravniku in prvem ravnatelju sloven-
skega Poštnega in brzojavnega ravnateljstva v novonastali Kraljevini SHS 
ter Tržačanki Marija Debelak, rojeni Kramar.
5
 Prva leta svojega življenja 
je zaradi očetove službe preživela v Sarajevu in Zadru, po letu 1905 pa 
se je z družino preselila v Ljubljano. V ljubljanski Mladiki je končala višjo 
dekliško šolo, študij pa je nadaljevala na Likovni akademiji v Zagrebu, ven-
dar se slikarstvu ni intenzivno posvečala, razen ob koncu življenja, ko je 
za ljubljansko Agronomsko fakulteto risala anatomske učne risbe. Krajše 
obdobje je bila poročena z Božom Pibernikom, vendar je dekliški priimek 
Debelak obdržala in se podpisovala kot Mira Pibernik Debelak.
6
 Leta 1933 
ji je bila uradno dovoljena sprememba priimka iz Pibernik nazaj v Debelak. 
Ponovno se je poročila leta 1938, in sicer z alpinistom Edom Deržajem. 
Vzdevek Marko se je je prijel že zgodaj, v literaturi se jo omenja vedno 
kot Mira Marko, v gorniških krogih pogosto samo Marko.
7
 Vzdevek se je 
je držal še iz šolskih dni. Kot fantje je plezala, kjer se je dalo, po drevesih, 
robovih cerkvenega obzidja in ograjah.
8
 Nekrolog ob njeni smrti je dr. Josip 
Tominšek naslovil »Tovariš Mira Marko« in takoj v prvih vrsticah pojasnil, 
zakaj se je odločil za moško obliko:
5 Pirš Maja in Peter Mikša. »Zakladi matičnih knjig. Janko Debelak in Malid Roden.« Rogaške novice, št1304, 
19. november 2021,  10.
6 Neobjavljen intervju z Matjažem Deržajem, 30.4.2004, Irena Selišnik.
7 Mikša, Peter in Petra Krasnić. »Debelak Deržaj, Mira (1904–1948).« Slovenska biografija. Slovenska aka-
demija znanosti in umetnosti, Znanstvenoraziskovalni center SAZU, 2013. http:/ /www.slovenska-biografija.si/
oseba/sbi1024550/#novi-slovenski-biografski-leksikon (dostop: avgust 2023).
8 Štular, Natalija. Mala kraljica velikih sten. Mira Marko Debelak-Deržaj : (26. december 1904, Sarajevo - 
27. september 1948, Ljubljana) : alpinistka, smučarka, publicistka, predavateljica, zbirateljica zgodovinskega 
in etnografskega gradiva, slikarka. Jesenice: Gornjesavski muzej, enota Slovenski planinski muzej, 2022, 17.

72 | Razprave
Kratek opis življenjske poti in (plezalnega) življenja Mire Marko Debelak Deržaj
 »Tovariš? Mari ne tovarišica?« bi se vprašali. V resnici pa je bila dvoživka, v 
omejeno ženskih stvareh prava ženska in žena, v planinskem udejstvovanju pa 
kar možata, kos moškemu, a vendar z ženskim nagonom podpiranja, naslombe, 
kaj pada v polni in očitni meri le v razmerju do enega, edinega, do Edota. Svojo 
žensko podzavestnost je načelno do zadnjih let prikrivala in zatajevala; zato 
je najraje slišala na moško ime »Marko« ter ob pozivu in potrebi tovarištva v 
planinstvu je bila odločno moški tovariš, ne le ženska, mehka tovarišica, nekako 
družica.
9
 
Njena prva resnejša gorska tura je bil Stol leta 1922, naslednjega leta 
pa je prečila Julijske Alpe in bila prvič na Triglavu.
10
 Februarja leta 1924 
je izvedla prvo smučarsko turo iz Kamnika na Kriško planino in nazaj
11
 ter 
prvo alpinistično plezalno turo na Rjavino.
12
 Med njene najvidnejše dosežke 
sodita prvenstvena vzpona v severni steni Špika (danes imenovana 
Direktna smer v Špiku) leta 1926 s soplezalcem Stanetom Tominškom,
13
 in 
Slovenska smer v severovzhodni steni Ben Nevisa na Škotskem, ki jo je leta 
1934 preplezala skupaj z Edom Deržajem.
14
 Preplezala je še precej drugih 
prvenstvenih smeri, skupno petindvajset, npr. leta 1928 v Kanjavcu,
15
 leta 
1929 Mangartu,
16
 leta 1931 v Špiku,
17
 leta 1932 pa v Veliki Mojstrovki in Višu.
18
 
Plezala je tudi v Kamniško-Savinjskih Alpah, v Zahodnih Julijcih, Karnijskih 
Alpah in Dolomitih. Leta 1929 je bila prvič v Karniji, kjer je prav tako nani-
zala nekaj prvenstvenih smeri in bila med prvimi pristopniki na vrhove.
19
 
Morda je bila celo prva oseba, ki se je na vrh gore Punta Mantica (2510 
9 Tominšek, Jos. »Tovariš Mira Marko.« Planinski vestnik 49/5 (1949), 40.
10 SPM, Mira Marko Debelak, šk. 291, »Alpinistični dnevnik Mire Marko Debelak 1922 – 1936,« 1.
11 Prav tam, 4.
12 Prav tam,5.
13 Prav tam,21.
14 Mikša, Peter in Urban Golob. Zgodovina slovenskega alpinizma. Ljubljana, 2013,  40; SPM, Mira Marko 
Debelak, šk. 291, »Alpinistični dnevnik Mire Marko Debelak 1922 – 1936,« 58.
15 SPM, Mira Marko Debelak, šk. 291, »Alpinistični dnevnik Mire Marko Debelak 1922 – 1936,« 34.
16 Prav tam, 35.
17 Prav tam, 43.
18 Prav tam, 48.
19 Prav tam, 36.

Razprave | 73
Kratek opis življenjske poti in (plezalnega) življenja Mire Marko Debelak Deržaj
m) povzpela prek južne stene;
20
 1895 se je na vrh vzpel Conte Mantica, ni 
pa znano, prek katere stene.
21
 Leta 1930 je stala na svojem prvem tritiso-
čaku, Monte Antelao.
22
 Vzpone in preplezane smeri je natančno beležila v 
svojem alpinističnem dnevniku. Po njej je poimenovanih več smeri – npr. 
prvenstvena Smer Debelakove iz leta 1932, ki jo je skupaj z Edom Deržajem, 
Sergejem Černivcem in Živkom Šumerjem preplezala v severni steni Velike 
Mojstrovke v Julijskih Alpah in Smer Debelakove v zahodni steni Ojstrice 
v Kamniško-Savinjskih Alpah, ki jo je sama prva preplezala leta 1926.
23
 
Skupno je opravila približno sto alpinističnih vzponov in mnoge pohodne 
ter smučarske ture.
24
 Leta 1930 je zaradi svojih plezalnih dejanj postala čla-
nica elitnega avstrijskega alpinističnega kluba Österreichische Alpenklub.
Mira Marko je v svojem življenju plezala z različnimi soplezalci, veči-
noma skalaši. V gore je začela zahajati z bratrancem Mirkom Kramarjem 
in z njim opravila svoje prve pohodne gorske ture. Pri kasnejših resnejših 
plezalnih podvigih se Kramar ne pojavlja več, je pa bil prisoten pri poho-
dniških turah, na primer pri zimskem vzponu na Konja (ki je bil, mimogrede, 
prav tako prvnestven).
25
 Spremil in obiskal jo je tudi na planini Govnač, kjer 
je iskala mir za rehabilitacijo po operaciji leta 1928.
26
 V gore je zahajala tudi 
z Mirkom Pibernikom, s katerim je bila nato nekaj časa tudi poročena.
27
 Kot 
je razvidno iz njenega dnevnika, kamor je vestno zapisovala tudi, s kom 
je bila udeležena, in tudi, kako se je na isto vrv navezala tudi z Antonom 
(Tonetom) Guerro, Slavkom Prevcem, Jožo Čopom, Sergijem Černivcem, 
Živkom Šumerjem, Stankom Hudnikom, Lojzetom de Reggijem in Stankom 
20 Prav tam, 36.
21 Spalti di Toro – Monfalconi. 
22 SPM, Mira Marko Debelak, šk. 291, »Alpinistični dnevnik Mire Marko Debelak 1922 – 1936,« 37.
23 Mikša in Krasnić, Debelak Deržaj, Mira (1904–1948).
24 Seznam opravljenih tur v prilogi narejen po alpinističnem dnevniku Mire Marko Debelak, ki ga hrani 
Slovenski planinski muzej Mojstrana.
25 SPM, Mira Marko Debelak, šk. 291, »Alpinistični dnevnik Mire Marko Debelak 1922–1936,« 39.
26 Prav tam, 33.
27 Mikša in Krasnić, Debelak Deržaj, Mira (1904–1948). Njen sin Matjaž Deržaj je v pogovoru z dr. Ireno 
Selišnik rekel, da je šlo bolj za dogovorjeno poroko s strani njenega očeta dr. Janka Debelaka (v Ljubljani, 30. 
aprila 2004 – prepis hrani P.M.).

74 | Razprave
Kratek opis življenjske poti in (plezalnega) življenja Mire Marko Debelak Deržaj
Tominškom.
28
 Velikokrat se pojavi vprašanje, ali je, glede na to, da sta si bili 
s Pavlo Jesih po zmožnostih blizu in sta izstopali kot slovenski ženski plezalki, 
plezala tudi z njo. Na seznamu Mirinih opravljenih plezalnih tur se Pavlino 
ime pojavi nekajkrat. Z drugimi Skalaši sta na primer opravili turo iz Vrat, 
za Cmirom, do Staničeve koče, mimo Kredarice do Mojstrane.
29
 Skalaši so 
prav tako imeli navado praznike slaviti skupaj v objemu gora, v planinskih 
ali lovskih kočah. Božič 1926 je »velika družba«, kot jo sama imenuje in imen 
ne našteva, na primer praznovali v lovski koči v Martuljku. Na fotografijah je 
mogoče prepoznati nekatere znane obraze alpinističnega sveta, med dru-
gim tudi Mirinega in Pavlinega, ki se družno smehljata ob igranju kitare.
30
 
Skupaj, v družbi Guerre in Tominška, sta preplezali novo varianto Nemške 
smeri v Triglavski severni steni skozi Okno
31
.
Največ, v resnici večino svojega življenja, pa je plezala s sopotnikom v 
življenju in v steni, Edom Deržajem. Prvič sta se videla v Martuljku avgusta 
1926, ko ji je odpadla tura zaradi dežja.
32
 Prvič sta skupaj plezala že nasled-
nji mesec. V alpinističnem dnevniku je opazen vidni prelom, saj je navedla: 
»Ture Marko in Edo. Od septembra 1926 so vse ture skupne in navedla v 
oklepaju le druge spremljevalce. Kjer ni drugih imen sem turo izvedla sama 
z Edom.«
33
DIREKTNA V ŠPIKU / »T AKO SV A OSVOJILA ŠPIK 
NAMA IN NAM.«
34
Mogočna severa stena Špika, ki » kot osrednja figura ponosno obvladuje 
neprekosljivo panoramo Martuljka«,
35
 je videti na prvi pogled nepreplezljiva. 
28 Različne smeri z različnimi soplezalci, za podrobnejše informacije glej sezam njenih tur v prilogi.
29 SPM, Mira Marko Debelak, šk. 291, »Alpinistični dnevnik Mire Marko Debelak 1922–1936,« 27.
30 Prav tam, 25.
31 Prav tam, 13.
32 Prav tam.
33 Prav tam, 22.
34 Mira Marko. »Severna stena Špika (2472 m) – premagana.« Planinski vestnik 26/12 (1926), 276.
35 Mihelič, Tine in Rudi Zaman. Slovenske stene: sto najlepših plezalnih vzponov. Ljubljana: Cankarjeva 
založba, 1987, 204.

Razprave | 75
Kratek opis življenjske poti in (plezalnega) življenja Mire Marko Debelak Deržaj
Devetsto metrska zelo izpostavljena (strma) stena je odigrala ključno vlogo 
v zgodovini slovenskega alpinizma.
36
 Še več: pri vseh štirih smereh, preple-
zanih v medvojnem obdobju, so sodelovale ženske!
37
 Od tega se Mirino 
ime pojavi celo dvakrat: pri sloviti Direktni smeri in pri smeri Debelak – 
Deržaj – Šumer, ki jo je preplezala leta 1931.
38
Direktna smer teče v skorajda ravni črti proti vrhu Špika in še danes 
plezalcem predstavlja izziv zaradi svoje dolžine (900 m) in izpostavljenosti. 
Stavek »kdor se torej prvič odpravlja v Špik, naj se z vso resnostjo vpraša, ali 
mu je dorasel,« govori sam zase.
39
 Smer je bila življenjsko delo Debelak in 
zagotovo najpomembnejša smer, ki jo je preplezala, saj se je s tem uspe-
hom zavihtela v vrh evropske alpinistične elite – in ne le z ženskega vidika. 
Smer nosi oceno V+ in je prva preplezana smer te težavnostne stopnje pri 
nas.
40
 Še danes alpinistom predstavlja izziv posebne vrste, ob nastanku pa 
je bila ena izmed najzahtevnejših smeri v celotnih Alpah. 
Impozantna severna stena Špika je bila v dvajsetih letih precej oble-
gana, vendar je še vedno čakala na prvo navezo, ki se ji bo uspelo povzpeti 
čeznjo. Leta 1924 sta se je lotila Angelo Dibona in njegova klientka Ana 
Escher,
41
 ki sta želela streti ta težak oreh. Zaman. Pri vršni vertikali sta obu-
pala in prešla do severozahodnega raza na zahodni greben. Stena je 
zavrnila tudi Alojza de Reggija in Eda Deržaja; ustaviti sta se morala pri 
previsu na sredini stene.
36 Mikša in Golob, Zgodovina slovenskega alpinizma, 35.
37 Arih, Miha; Jelenc Aleš; Jelenc Anda in Korenini Drago Anda Jelenc in Drago Korenini. »Severno vzhodni 
raz.« Dosegljivo na: https:/ /www.slovenskestene.si/smer/severno-vzhodni-raz/ (dostop: julij 2023). 
Skalaška smer, Pavla Jesih in Jože Lipovec 18.-21.07.1931. Mihelič in Zaman, Slovenske stene, 144.
Debelak – Deržaj – Šumer, Mira Marko Debelak, Edo Deržaj in Živko Šumer, 04. - 05.07.1931. Mihelič in 
Zaman, Slovenske stene, 148.
Direktna smer, Mira Marko Debelak in Stane Tominšek, 05.-06.09.1926. Mihelič in Zaman, Slovenske stene, 
148.
38 Mihelič in Zaman, Slovenske stene, 148.
39 Prav tam, 204.
40 Mikša in Golob, Zgodovina slovenskega alpinizma, 35.
41 Rojena v Tržiču 11. novembra 1894 znanemu tržaškemu tovarnarju Edmundu Glanzmannu in Carolini 
Bazzoni.

76 | Razprave
Kratek opis življenjske poti in (plezalnega) življenja Mire Marko Debelak Deržaj
Takrat 22-letna Mira Marko se je 5. septembra 1926 podala pod steno 
skupaj s Stankom Tominškom in Jožo Čopom. Slednji se je kmalu po začetku 
plezanja vrnil, ker je bil bolan (vnetje slepiča). Debelak in Tominšek sta ple-
zala do večera, nato pa sta si uredila bivak. Naslednjega jutra sta nadalje-
vala. V članku, ki ga je Debelak po uspehu napisala za Planinski vestnik, 
lahko beremo o vseh težavnih mestih, ki so si kar sledila v steni. Ko sta 
priplezala do velike zajede, sta spoznala, da so » vse okoliščine /…/ jasno 
kazale, da se začne boj za „biti ali ne biti“. Klinov sva imela premalo s seboj, 
da bi se lahko sigurno vrnila preko stene — sploh pa o umiku ni bilo govora, 
ker smo steno naskočili z namenom, da moramo najti prehod, če smo tudi 
tri dni v nji.«
42
 Iz smeri sta izplezala ob četrti ure popoldne 6. septembra. 
»Krog in krog so se podile goste megle, le Špikova glava je bila čista, ožar-
jena od zahajajočega solnca. /…/ Tako sva osvojila Špik nama in nam.«
43
 
Slika 1: Severna stena Špika 
Foto: Aleš Zdešar
42 Mira Marko, »Severna stena Špika (2472 m) – premagana.« 273.
43 Prav tam, 276.

Razprave | 77
Kratek opis življenjske poti in (plezalnega) življenja Mire Marko Debelak Deržaj
NESREČA V TRIGLA VU
Miro Marko danes najpogosteje povežemo z njeno mojstrovino v Špiku, 
zanimivo pa je, da jo je osebno najbolj zaznamovala smer, ki je ni preple-
zala. Govora je o Skalaški smeri v Triglavu, zaradi katere je bila z Edom 
Držajem izključena iz TKS, vpeta v večletne tožbe in pravdanja in je bila 
povod tudi za debate o strmi turistiki in njeni smotrnosti.
44
 Ta skorajšnja tra-
gedija pa je bila tudi povod za njeno novo življenjsko partnerstvo. Poglejmo 
si zgodbo podrobneje.
Najbolj oblegana smer v Steni v medvojnem obdobju je bila kombina-
cija Skalaške (glej sliko 2, označba V 10b) in Gorenjske (glej sliko 2, označba 
V 10a) po levem razu Triglavskega oziroma Osrednjega stebra – kar danes 
v celoti poimenujemo Skalaška z Ladjo; to sta bili četrta in peta smer v Steni 
in celostno gledano druga v osrednjem delu.
45
 Poskusi preplezati vso linijo 
so trajali tri leta. Smer naj bi obrnila petnajst navez, preden sta jo dokon-
čala Pavla Jesih in Milan Gostiša leta 1929. Najprej so Joža Čop, Miha 
Potočnik in Stane Tominšek leta 1928 splezali zgornji del stebra in ga ime-
novali Gorenjska. Tako je na preboj čakal še spodnji del. Junija leta 1927 je v 
nagledano linijo vstopil znani nemški alpinist z Dunaja Roman Szalay in na 
ključnem mestu na začetku smeri padel 15 metrov.
46
 Začetek julija sta 
poskusila Mira Marko Debelak in Edo Deržaj. Deržaj je na istem mestu 
padel 25 metrov zaradi odlomljenega klina. Čez štirinajst dni je Szalay spet 
vstopil in spet padel na istem mestu. Naslednje leto, 1928, je Jesih splezala 
čez ključno mesto, a sta se z Gostišo zaradi dežja obrnila. Leta 1929 je v 
Vrata spet prišel Szalay z novim soplezalcem, znanim Karlom Prusikom, 
prav tako Dunajčanom. Salay je o svojem načrtu pisal »svojim ljubljanskim 
prijateljem«, zato sta ju Jesih in Gostiša za en dan prehitela; smer sta 
preplezala med 9. in 14. avgustom leta 1929. Szalay in Prusik sta tako vsto-
44 Mikša in Golob, Zgodovina slovenskega alpinizma, 44.
45 Lovšin, Evgen. V Triglavu in v njegovi soseščini. Planinske študije in doživetja. Ljubljana, 1944, 270.
46 Prav tam, 273.

78 | Razprave
Kratek opis življenjske poti in (plezalnega) življenja Mire Marko Debelak Deržaj
pila v Steno bolj desno in preplezala današnjo Prusik-Szalayevo smer (glej 
sliko 2, označba V 12).
47
Slika 2: Severna stena Triglava. Slovenska smer V 8, Nemška smer V 9a, Varianta skozi 
Okno (Debelak, Jesih, Guerra, Tominšek) V 9d, Gorenjska smer V 10a, Skalaška smer V 
10b, Prusik-Szalay (zapadni raz Triglava) V 12. Vir: Kajzelj, Naš alpinizem, 176-177.
5. julija sta v steno, da preplezata novo smer, torej vstopila Debelak in 
Deržaj. Težavnega mesta se je kot prvi lotil Deržaj. Ker je potreboval stop 
za nogo, da bi lahko dosegel naslednji oprimek nad sabo, je zabil klin. Ko 
pa je nanj stopil oz. ga obremenil, se je zgodila nesreča. Opis padca je 
Mira Marko šele leta 1930 objavila v knjigi Henrika Tume Pomen in razvoj 
alpinizma. Tisti znani odlomek je:
47 Bjelčevič, Aleksander. »Zgodovina plezanja v Triglavski severni steni.« V: Zgodovina slovenskega alpi-
nizma, ur. Peter Mikša in Urban Golob. Ljubljana: Friko, Mikša in partnerji, 2013, 30.

Razprave | 79
Kratek opis življenjske poti in (plezalnega) življenja Mire Marko Debelak Deržaj
Povila sem vrv v kolobarje, da bi se pri plezanju ne zamotavala, ko zaslišim nad 
seboj žvenket kovine in zamolkel krik. Pogledam kvišku in vidim, da se Deržaj 
lovi po zraku. Prvi trenutek sem odrevenela in instinktivno povlekla vrv k sebi, da 
skrajšam padec. Deržaj se je takoj po par metrih padca prevesnil vznak. Brado 
je tiščal v prsi, noge je imel skrčene, le roke so krilile po zraku, široko odprte oči 
brez izraza.
48
 
Debelak se je hitro zavedala nevarnosti in reagirala: » Ko je bil že pod 
menoj, sem se bliskoma streznila in presodila položaj. Videla sem, da prvi 
sunek tudi mene potegne v globočino. Z desno roko sem spustila vrv ter 
se krčevito oprijela prijemka v duplinici (na stojišču ni imela klina, op.a.). 
Istočasno sem čutila, kako mi vrv žge dlan in prste leve roke, a izpustiti 
nisem smela.«
49
 Sreča v nesreči je bila, da je Deržaj padel na polico, ki je 
zadržala silo padca, nato pa padel v prepad in obvisel na vrvi. V opisu 
nadaljuje: 
Sledila je večnost. Tovariša nisem klicala, saj je bil mrtev, razmesarjen! Na robu 
grede se je svetila velika mlaka krvi /…/ Razveži vozel in rešena boš! pravi mi 
pritajen glas. Ne, ne, skupaj v steno, skupaj v smrt! /…/ in moj Bog, vrv se je 
premaknila! ‚Edo! Edo! Živiš? Edo, najdi stop, ne morem več držati /…/. Na robu 
grede se prikažeta dve s krvjo opipani roki, nato – glava. Moj Bog, je li to tovariš, 
ta rdeča gmota krvi in mesa? Zatisnila sem oči. Le s silo sem se obvladala, da 
nisem zakričala. Tovariš se je vzpel na gredo in na nji obležal nezavesten /…/‚ 
Edo!
50
,
Deržaja naj bi po poročanju enega izmed časnikov » našla rešilna 
ekspedicija visečega v prepadu med nebom in zemljo.«
51
 V resnici se je 
Debelak zavedala, da pomoč ne bo prišla, če pa že, pa bo za ponesre-
čenca prepozno, se je odločila, da morata sestopiti sama. Za to je bila pot-
rebna dobršna mera poguma. Nje ni varoval nihče; zdrs bi pomenil gotovo 
smrt. Poleg fizičnih naporov in pridobljenih poškodb (ob padcu jo je sunek 
48 Tuma, Henrik. Pomen in razvoj alpinizma. Ljubjana: Turistični klub Skala, 1930, 180..
49 Prav tam.
50 Prav tam, 181.
51 »18 ur v smrtni nevarnosti nad prepadom.« Slovenski narod, 8. julij 1927, 1. 

80 | Razprave
Kratek opis življenjske poti in (plezalnega) življenja Mire Marko Debelak Deržaj
upognil v pasu, vrv ji je ožgala levo roko in prste, s katero je držala vrv) in 
izredne koncentracije jo je ves čas skrbelo in je bila v strahu za tovariša. 
Mira je takoj po nesreči začela klicati na pomoč, vendar zaman. Iz smeri 
Luknje se ji je oglasila obmejna straža češ » pa šta, nemoj da vičeš!«
52
 po 
pomoč pa se niso odpravili. Ko se jima je uspelo s težavo spustiti na sneži-
šče pod steno, se ji je oglasil oskrbnik Jože Torkar in uspela mu je pojasniti, 
kaj se je zgodilo. Ta je za pomoč prosil nekega nemškega plezalca, ki je 
tistega dne plezal na tem področju. Ko je prišel do njiju, ji je povedal, da je 
slišal njene klice že od dopoldneva, vendar pa jih ni razumel, ker je klicala 
v slovenščini. Planinci so mu povedali, kaj kliče, in šel je obvestit Torkarja v 
Aljažev dom, od koder so tudi poklicali reševalno postajo SPD v Mojstrani.
Kmalu sta ju dosegla Mirin bratranec Mirko Kramar in Milan Gostiša. 
Ob pomoči štirih reševalcev iz Mojstrane so Eda naložili na nosila in hodili 
po gredi proti poti, ki vodi na Triglav čez Prag. Ker jim je zmanjkalo sveč, so 
morali bivakirati do naslednjega jutra, ko so do njih prispeli nekateri skalaši 
(tudi Pavla Jesih in Jože Čop). Spustili so se do razpotja Prag-Luknja, kjer 
jih je že čakal dr. Šlajmer
53
 in mu oskrbel štiri rane na glavi. Poškodovana 
je imel tudi pleča in opraskane roke in noge.
54
 V Aljažev dom so prispeli ob 
9. uri dopoldne; od vstopa v steno je preteklo 28 ur.
55
 Z Dovjega so ga z 
vlakom prepeljali v Ljubljano, kjer ga je prevzelo reševalno vozilo, ki ga je 
odpeljalo v sanatorij Leonišče.
56
Naporno reševanje je torej potekalo do naslednjega jutra. Že istega dne 
pa je o nesreči prvi poročal časnik Jutro s sicer zelo skopimi informacijami 
52 Tuma, Pomen in razvoj alpinizma, 182.
53 Dr. Edvard Šlajmer (1864–1935) je bil pionir slovenske moderne kirurgije, ki je v slovensko medicino uve-
del mnoge novosti, na primer asepso, lumbalno in lokalno anestezijo, rentgen, organiziral sodobno kirurško 
službo in zasnoval operacijsko sobo. Poleg tega je pomemben njegov prispevek k reševanju ponesrečencev 
v gorah. Z njegovo (finančno) spodbudo je bila leta 1912 ustanovljena gorsko reševalno službo Slovenskega 
planinskega društva. V Vratih, v bližini Aljaževega doma, še danes obstaja Šlajmerjev dom, ki je prenovljena 
Šlajmerjeva planinska vila. V: Malešič, France, Zvonka Zupanič Slavec. »Zdravnik dr. Edo Šlajmer in reševanje 
v gorah.« Isis: glasilo Zdravniške zbornice Slovenije 23/12 (2014), 42–44.
54 Malešič, France. Spomin in opomin gora: kronika smrtnih nesreč v slovenskih gorah. Radovljica: 
Didakta, 2005, 124.
55 Tuma, Pomen in razvoj alpinizma, 179-188.
56 »Plezalčeva sreča v nesreči nad prepadom.« Jutro, 7. julij 1927, 3. 

Razprave | 81
Kratek opis življenjske poti in (plezalnega) življenja Mire Marko Debelak Deržaj
in vprašujoč se, ali je Deržaj nesrečo sploh preživel.
57
 V naslednjih dneh so o 
nesreči poročali še ostali vidnejši slovenski časniki.
58
 Poročevalec Slovenca 
je napačno poročal, da se je »Deržaj v severni triglavski steni ubil«.
59
 Dobili 
naj bi »telefonično sporočilo z Jesenic.«
60
 Sicer ni znano, kdo naj bi jim to 
sporočil. Debelak je namreč novico sporočila prek telefonskega sporočila 
iz Mojstrane, v Ljubljano naj bi bila poslana tudi brzojavka.
61
 Slovenec nas-
lednji dan poroča, da telefonski klic ni odgovarjal resnici in da je Deržaj le 
težje poškodovan.
62
 Prve novice so še polne ugibanj o dejanskem poteku 
nesreče in reševanja. Časnika Jutro in Narodni dnevnik 7. julija prva prine-
seta podroben potek plezanja, nesreče in reševanja, podatke pa sta črpala 
očitno tudi iz udeležencev reševalne akcije, saj se dogajanje sklada z nje-
nim kasnejšim poročanjem o nesreči. Nekaj je tudi napačnega poročanja; 
najprej dejstvo o Deržajevi smrti, brati pa je mogoče tudi o tem, da se je 
Debelak sama vrnila v dolino, kjer je poiskala pomoč.
63
Članki o nesreči prinašajo priznavanje vloge Debelak pri reševanju 
soplezalca: »drzna plezalka«,
64
 »neustrašna Mira Pibernikova«
65
. Večkrat je 
57 »Prva planinska nesreča v triglavskem pogorju.« Jutro, 5. julij 1927, 3. 
58 »Nesreča v triglavskem pogorju.« Narodni dnevnik, 6. julij 1927, 3;  
»Smrtna nesreča na triglavskem pogorju.« Slovenec, 6. julij 1927, 4. 
»K nesreči v triglavskem pogorju,« 3.
»Na Triglavu ponesrečil,« 3.
»Plezalčeva sreča v nesreči nad prepadom,« 3.
»Planinska nesreča na Triglavu.« Slovenski narod, 7. julij 1927, 1. 
»18 ur v smrtni nevarnosti nad prepadom,« 1.
»Na severni steni Triglava.« Domoljub, 14. julij 1927, 7. 
59 »Smrtna nesreča na triglavskem pogorju.« Slovenec, 6. julij 1927, 4. 
60 Prav tam.
61 »Prva planinska nesreča v triglavskem pogorju.« Jutro, 5. julij 1927, 3.; »Smrtna nesreča na triglavskem 
pogorju«, 4.
62 »K nesreči na Triglavskem pogorju.« Slovenec, 7. julij 1927, 4. 
63 »Planinska nesreča na Triglavu,« 1.
64 »Plezalčeva sreča v nesreči nad prepadom,« 3.
65 »Smrtna nesreča na triglavskem pogorju,« 4.

82 | Razprave
Kratek opis življenjske poti in (plezalnega) življenja Mire Marko Debelak Deržaj
poudarjeno, da je Mira » naša najboljša in najsmelejša plezalka „Marko“.«
66
 
Pisci ji »čestitajo /…/ k izjemnemu junaštvu«
67
 in poudarjajo, kako je situacijo 
rešila » junaška požrtvovalnost njegove spremljevalke.«
68
Po drugi strani je na primer Jutro poročalo: » Le izredno srečnemu 
naključju se imata zahvaliti dva naša sedanja drzna turista in plezalca.«
69
 
V resnici ni šlo toliko za naključje kot za izredno preudarno in smotrno rav-
nanje. Že takoj, ko je zaslišala Deržajev krik, ko se mu je odlomil klin, je 
povlekla vrv, da jo je skrajšala in s tem tudi skrajšala padec soplezalcu.
70
 
Opis, da je Debelak »v najtežjem položaju, s čudovito prisotnostjo duha in 
z nadčloveškim naporom ter s tisto spretnostjo, ki jo odlikuje pri vseh turah, 
rešila tovariša Edo Deržaja«,
71
 je realen sklep situacije.
POLEMIKE ZARADI NESREČE, IZKLJUČITEV IN TOŽBA
Kot že omenjeno, je nesreča prinesla polemike o smotrnosti alpinizma, 
kar se kaže tudi v poročanju o nesreči. Katoliško usmerjeni časniki bolj ali 
manj prikrito kritizirajo strmo turistiko in poudarjajo nevarnost te dejavnosti. 
Pisci navajajo smrtne žrtve v dotični steni (Jug, Topolovec)
72
. Bralci so lahko 
brali o » nevarni Severni steni sta jela plezati turista – kljub temu, da je zah-
tevala že več žrtev – v novi smeri, ki so jo smatrali dosedaj za nepristopno. 
Stena je tako strma – mestoma je skoraj navpična, da sta morala turista, 
privezana na 30 metrov dolge vrvi, zabijati v njo kline.«
73
 Jutro, neodvisen 
političen časnik, pa v svojem pisanju na primer ni kritiziral odločitve turistov 
za podajanje v strme stene, pač pa je celo priznaval, da » kdor še ni hodil 
po planinah, nima pojma, kako so vabljive in skrivnostno zapeljive. Kogar 
je prijela strast plezanja po nevarnih stenah in mu je parkrat uspelo doseči 
66 »18 ur v smrtni nevarnosti nad prepadom,« 1.
67 »Plezalčeva sreča v nesreči nad prepadom,« 3.
68 »18 ur v smrtni nevarnosti nad prepadom,« 1.
69 »Plezalčeva sreča v nesreči nad prepadom,« 3.
70 Tuma, Pomen in razvoj alpinizma, 180.
71 »Nezgoda v triglavski steni.« Planinski vestnik 27/8 (1927), 189. .
72 »Smrtna nesreča na triglavskem pogorju,« 4.
73 »K nesreči v triglavskem pogorju,« 3.

Razprave | 83
Kratek opis življenjske poti in (plezalnega) življenja Mire Marko Debelak Deržaj
kraje, ki so navadnim zemljanom nedostopni, postane drzen planinski 
junak in kot tak prav lahko tudi žrtev svojega poguma.«
74
 
Mira je o dogodku napisala članek » v pouk in svarilo« in ga želela obja-
viti v Planinskem vestniku.
75
 Tega je tudi napovedal takratni urednik Josip 
Tominšek: » Kako sta s srečnim junaštvom - ali z junaško srečo - za las pre-
prečila tragičen konec te ture, bo zapisano prihodnjič.«
76
 Vendar pa članek 
nikoli ni izšel. Tominšek ga je, kot pravi, pripravil in dal v tisk za deveto število 
tistega letnika, vendar pa so mu » v Ljubljani /…/ zabranili, da ni izšel.«
77
 To 
je preprečil njegov brat, Fran Tominšek, predsednik Slovenskega planin-
skega društva (SPD). Pojasnjuje, da ga je izločil » češ da je neresničen in bi 
kvaril ugled planinskega društva, sploh pa, da se od vseh strani pojavlja 
odpor proti tej ženski in načinu njenega nastopa, tokrat posebno nasproti 
reševalcem.«
78
Kaj točno je Fran Tominšek mislil glede odnosa do reševalcev? V članku 
Debelak opisuje prihod reševalcev in res je posredno kritična do njihovega 
ravnanja. Piše, da so » došli brez kapljice vode ali žganja; tudi niso imeli 
svetiljk, vsa oprema je bila pičla. Na mojo prošnjo so prinesli nosilnico, ki 
so jo mislili pustiti pod steno.«
79
 Poleg, po njenem mnenju, nezadostne 
opreme, se tudi ni strinjala s tem, da bi za odhod v dolino počakali, da se 
zdani. Na srečo je sama imela s sabo sveče in »to jih je potolažilo.«
80
 Tu se 
njen pogled na situacijo razlikuje od pogleda reševalcev, verjetno tudi zato, 
ker je bila v situacijo bolj čustveno vpletena; ne nazadnje je šlo za stanje 
njenega soplezalca in partnerja. Še pred tem opisuje prihod »Dunajčana«, 
nemškega plezalca, ki je prišel do grede in jima pomagal pri spustu. Ko je 
Deržaj obnemogel in nezavesten obležal na gredi, ga je Debelak prosila, 
74 »Plezalčeva sreča v nesreči nad prepadom,« 3.
75 »Nezgoda v triglavski steni,« 189.
76 »Opomba uredništva, Triglavske stene.« Planinski vestnik 27/8 (1927), 172. 
Josip Tominšek je bil sicer stric Stanka Tominška, skalaša in večkratnega plezalnega partnerja Mire.
77 Tominšek, »Dr. Henrik Tuma: Pomen in razvoj alpinizma,« 28.
78 Tominšek, »Tovariš Mira Marko,« 42.
79 Tuma, Pomen in razvoj alpinizma, 187.
80 Prav tam, 187.

84 | Razprave
Kratek opis življenjske poti in (plezalnega) življenja Mire Marko Debelak Deržaj
naj mu položi glavo v svoje naročje, sama pa ga je pokrila s puloverjem. 
Dunajčan je komentiral, da bodo reševalci prišli šele ponoči in da bo do 
takrat ledeno mrzlo, Debelak pa je zabrusila, da mu bo dala svojo jakno.
81
 
Morda se je kritikom tudi to zdelo neprimerno, saj jima je Dunajčan pri-
šel na pomoč in bi morala Debelak izkazati več hvaležnosti. Vendar pa 
ne smemo pozabiti na vse psihične in fizične muke, ki jih je od nesreče 
prestala. Utrujenost je gotovo vplivala na njeno odrezavost. Tega se je tudi 
sama zavedla: »Zato sem koj pristavila, da sem njegova dolžnica in prip-
ravljena za vsako protiuslugo.«
82
Članek torej ni izšel, poročanje v časopisju in debata o strmi turistiki pa 
je hitro eskalirala. Debelak in Deržaj sta bila namreč pripadnika elitnega 
kluba TK Skala, katere člani so na vrh gora plezali po vedno težjih smereh, 
ideal, ki so ga konservativni planinci starejše generacije zavračali. Josip Ciril 
Oblak na primer pojasnjuje, da 
plezalstvo kot tako ne more biti nikaka specijelna panoga planinstva. Nimam 
načelno nič proti plezanju, dokler ne postane samemu sebi namen in dokler se 
ne izrodi v navadno — rekorderstvo, ki je Kugyju zoprno, — ker je s tem ponižano 
planinarstvo na nivo — navadnega športa. /…./ Človek, ki rije samo v stene ter 
oznanja svetu, da najde le tam vso lepoto, se mi zdi, kakor kipar, ki ne bi videl v 
idealno estetski podobi celega človeka, nego bi istega razparal ter nam kazal 
njegovo drobovje /.../ To je morda sicer zanimivo delo, toda to ni umetniško 
doživljanje /…/.
83
Tudi na urednika Planinskega vestnika so pritiskali, naj ne objavlja ple-
zalnih člankov, saj da jih nihče ne bere. Verjetno pa ni šlo za to, da jih nihče 
ne bi bral, ampak da se je s temi članki širila miselnost na nek način kon-
kurenčnega TK Skala, ki so jo » realni užitkarji in romantični abstinenti« zav-
račali.
84
 Josip Tominšek kasneje sicer poudarja, da je Planinski vestnik obja-
81 »Na, die werden erst mit der Nacht heraufkommen. Es wird mordskalt werden.« »Ich werde Ihnen meine 
Jacke geben!« Tuma, Pomen in razvoj alpinizma, 186.
82 Prav tam.
83 Ciril Oblak, Josip. »Poglavje o plezalstvu.« Jutro, 1. september 1927, 6. 
84 Tominšek, »Tovariš Mira Marko,« 42.

Razprave | 85
Kratek opis življenjske poti in (plezalnega) življenja Mire Marko Debelak Deržaj
vljal vse relevantne članke, tako bolj konservativno usmerjenih alpinistov 
starejše generacije kot mladih plezalcev, članov TK Skala in » bodo mogli 
poslušati glasovi obeh zvonov, če bodo blagoglasni; saj imata oba pravico 
do bitja.«
85
 Pa vendarle članek Debelak ni bil objavljen. Vlogi kronista je bilo 
zadoščeno z objavo novice o nesreči in obljubi o daljšem poročanju akterke, 
do česar, kot smo videli, ni prišlo, ne v naslednji, ne v kateri od prihodnjih 
številk.
86
 Planinski vestnik se je tako popolnoma distanciral od dogajanja, s 
čimer v resnici ni dal » pravice do bitja« nobeni od drugače mislečih strani, 
kaj šele obema. Opis padca je Miri Marko, kot smo omenili že zgoraj, šele 
leta 1930 objavil Henrik Tuma v Pomenu in razvoju alpinizma. » Kdo pa je 
zabrano inspiriral? Baš tisti, ki so zdaj poročilo – izdali.«
87
 Tri leta po nesreči 
je omenjeno knjigo (in z njo Mirino poročilo) založil, zanimivo, Turistični klub 
Skala, iz katerega sta bila ob dogodku Miro in Eda izključena. Tominšek se 
sprašuje, ali želijo s tem » izraziti, da so svojo nekdanjo tovarišico rehabili-
tirali.«
88
 Kasneje, leta 1973, je bil objavljen tudi v Kugyjevi knjigi Pet stoletij 
Triglava.
Da se Josip Tominšek z neobjavo ni strinjal, lahko beremo tudi v pismu 
bratu:
Mari Ljubljančani res hočete iz brezpomembne, v bistvu zelo omejene osebne 
zadeve napraviti afero, ki prisoja tej mladi planinki važnost in vplivnost, katere 
sigurno nima? Saj se vendar motite, ako mislite, da o njej vse govori, če o njej 
morda govori nekaj ožje prizadetih in številce brezposelnikov, ki živijo od šušte-
nja o škandalčkih! Mari je ona res tako vplivna, da naj se je naše planinsko 
društvo nekako boji? Bogme, da ne! In čimbolj zavlačujete likvidacijo spora, ki 
zares obstoji, tem slabše; potem bi res i širši krogi postali pozorni, dočim doslej 
o kako aferi niti ne sanjajo.
89
85 Prav tam, 43.
86 »Opomba uredništva, Triglavske stene,« 172. 
87  Tominšek, »Dr. Henrik Tuma: Pomen in razvoj alpinizma,« 28.
88 Prav tam.
89 Tominšek, »Tovariš Mira Marko,« 43.

86 | Razprave
Kratek opis življenjske poti in (plezalnega) življenja Mire Marko Debelak Deržaj
Vendar pa se situacija s tem, ko se članka ni objavilo, ni razrešila, temveč 
se je še dodatno . Ta padec je prinesel pravo tožbo. Zakaj? Poglejmo si 
razloge. Alojz Gšpan, novinar časopisa Jutro, je 22. avgusta 1927 v članku, 
naslovljenem Izpod Triglavske stene kritiziral poročanja ostalih časnikov, 
ki so prinesli » podrobne opise tega dogodka v stilu žurnalističnih senzacij 
polnih občudovanja, meditacij  in povzdigovanja. Ljudje, ki ljubijo in poži-
rajo senzacije - a gora ne poznajo - so pri tej priliki doživljali hedonska 
ugodja. Zlasti tkzv. emancipiranke so imele svoj velesejem.«
90
 Poudarja, da 
»poročila o tem dogodku ne držijo popolnoma in da je zlasti pri navajanju 
daljave pada - po zanesljivem poročilu - narasla ta daljava od 5 na celih 
50 metrov.«
91
 Katero je to zanesljivo poročilo, ki ga omenja, ni znano. Za 
konec doda še, da » priporočamo gospe Marko, da svoje prvotne izjave, ki 
so bile izpoevane najbrže v razburjenosti (sicer še dosti «stoično»), resnici 
na ljubo korigira.«
92
 Planine, kot pravi, namreč » niso kraj za senzacije, pa 
tudi ne pot po kateri pride človek najceneje do popularnosti in slave.«
93
Mira Marko ga je tožila zaradi neresničnega podajanja novic o nesreči 
in klevetanja. Pravda je bila tudi bolj med zagovornikoma – odvetnikoma 
vpletenih; na strani Mire Marko je bil alpinist Henrik Tuma, na Gšpanovi 
pa Josip Ciril Oblak, planinski funkcionar.
94
 Mira Marko je Gšpana tožila, 
da je v svojih člankih škodoval njenemu dobremu imenu in ugledu. Gšpan 
je poleg že navedenih citatov iz spornega članka trdil, da tožiteljici dokaz 
resnice ni uspel, da se njene trditve ne ujemalo docela z realnostjo in da 
govori vsekakor to kočljivo mesto (v poročilu) o neresničnosti informatorja 
in naravnost kriči po razjasnitvi. » Naposled trdi toženec, da je plezalstvo 
tožiteljičine vrste neestetično in nesocijalno, je planinsko kronometerstvo, 
ter pristavlja, da je proti igračkanju, neresnosti, častihlepnosti, srčni nekul-
turi itd. Zagnal kamen in da se je ta kamen dotaknil ravno tožiteljice /…/.« 
Gšpan se je opiral na različne priče, ki pa seveda niso bile priče dogodka. 
Tako sta se udarila še oba zagovornika, sicer oba ljubitelja gora, a z raz-
90 G. A., »Izpod Triglavske stene,« 6.
91 Prav tam.
92 Prav tam.
93 Prav tam.
94 Mikša in Golob, Zgodovina slovenskega alpinizma, 44–45.

Razprave | 87
Kratek opis življenjske poti in (plezalnega) življenja Mire Marko Debelak Deržaj
ličnimi izhodišči do udejstvovanja v gorah: alpinist Henrik Tuma in planinec 
Josip Ciril Oblak. Prvi je trdil, da je turistika » najplemenitejši šport«, drugi pa, 
da je »nekaj vzvišenega«. Kot priča je nastopil tudi Stanko Tominšek, ki je z 
Miro leto prej preplezal zelo odmevno Direktno smer v Špiku, in se posta-
vil v bran navedbam Debelak.
95
 Končno je sodišče razsodilo v korist Mire 
Marko Debelak in spoznalo Gšpana za krivega klevetanja, ga obsodilo na 
teden dni zapora in plačilo globe v višini takratnih 1000 dinarjev ter objavo 
sodbe v Slovenskem narodu, a le zaradi stavka, da je »plezalstvo tožite-
ljičine vrste neestetično in nesocijalno, da je planinsko kronometerstvo in 
da je proti igračkanju, neresnosti, častihlepnosti, srčni nekulturi itd. zagnal 
kamen in da se je ta kamen dotaknil ravno tožiteljice«, zaradi preostalega 
članka pa je bil oproščen. Menda je bilo olajševalna okoliščina dejstvo, da 
je Gšpanov članek izviral bolj iz » drugačnega razumevanja pojma turistike 
kakor iz namena žalitve.«
96
ŠE MALO O MIRI MARKO
Slovensko gorništvo pa je zaznamovala tudi kot publicistka, raziskovalka 
izročila, prevajalka in predavateljica. Od leta 1925 je v Planinskem vestniku 
objavljala svoje opise tur in plezalnih podvigov, svoje plezalne izkušnje pa 
je povzela v svojem prvem samostojnem delu, priročniku Plezalna tehnika, 
ki je izšel leta 1933 in je prvi resnejši plezalni priročnik pri nas. Zbirala je 
tudi podatke o vzponih v Triglavski steni za načrtovano monografijo, ven-
dar so slednji izšli (le) v obsežnem poglavju Kronika Triglava v Planinskem 
vestniku. Sodelovala je tudi v tuji planinski periodiki, med drugim je obja-
vljala v Alpine Journal in v Österreichischer Alpen Zeitung. Tekoče je obvla-
dala angleščino, nemščino, italijanščino in francoščino. Vešča je bila tudi 
latinščine, zato je slovela  kot izvrstna prevajalka. Kot prevajalka je naj-
bolj zaslovela s prevodom dela Juliusa Kugyja Iz mojega življenja v gorah: 
Julijske Alpe (1937). Veliko je pisala in prevajala v slovenščino ali v tuje 
jezike, predavala je tudi doma in v tujini (na Dunaju, v Londonu, Münchnu 
in Salzburgu). V sodelovanju s Fanny Susan Copeland je leta 1936 izdala 
95 Prav tam, 45.
96 Turistika in paragraf.« Jutro, 14. julij 1928, 3. .

88 | Razprave
Kratek opis življenjske poti in (plezalnega) življenja Mire Marko Debelak Deržaj
knjigo A short guide to the Slovene Alps for British and American Tourists. Po 
zgledu tujih vodnikov omenjena knjiga ponuja več itinerarjev po slovenskih 
gorah in vrsto koristnih nasvetov. 
97
Njeno življenje se je po dolgoletni bolezni zaključilo 27. septembra leta 
1948. Ni bilo dolgo, toda bilo je razgibano, polno dela, načrtov in uspehov. 
Upravičeno je Mira Marko lahko zapisala v poslovilnem pismu, ki ga je 
nekaj tednov pred smrtjo poslala svojemu možu, ponosne, dasi skromne 
besede, ki sva jih izpostavila v naslovu in jih še enkrat poudarjava: » Upam, 
da se mi je posrečilo ustvariti to, kar je potrebno, da ostane za človekom 
dober spomin. Več pač ne moreš doseči v življenju!«
98
97 Mikša in Golob, Zgodovina slovenskega alpinizma, 40; Mikša in Krasnić, Debelak Deržaj, Mira 
(1904–1948).
98 Brilej, Arnošt. »Mira Marko Debelak-Deržaj«. Planinski vestnik 11-12/48 (1948), 363.

Razprave | 89
Kratek opis življenjske poti in (plezalnega) življenja Mire Marko Debelak Deržaj
VIRI IN LITERA TURA
Arhivski viri
SPM, Mira Marko Debelak, šk. 291, »Alpinistični dnevnik Mire Marko Debelak 1922 – 1936.«
Časopisni viri
»18 ur v smrtni nevarnosti nad prepadom.« Slovenski narod, 8. julij 1927, 1. 
 Brilej, Arnošt. »Mira Marko Debelak-Deržaj«. Planinski vestnik 1948, 363.
»K nesreči na Triglavskem pogorju.« Slovenec, 7. julij 1927, 4.
»K nesreči v triglavskem pogorju.« Narodni dnevnik, 7. julij 1927, 3.
»Na severni steni Triglava.« Domoljub, 14. julij 1927, 7.
»Na Triglavu ponesrečil.« Pravica, 7. julij 1927, 3.
»Nesreča v triglavskem pogorju.« Narodni dnevnik, 6. julij 1927, 3. 
»Nezgoda v triglavski steni.« Planinski vestnik 27/8 (1927), 189.
»Opomba uredništva, Triglavske stene.« Planinski vestnik 27/8 (1927), 172. 
»Planinska nesreča na Triglavu.« Slovenski narod, 7. julij 1927, 1.
»Plezalčeva sreča v nesreči nad prepadom.« Jutro, 7. julij 1927, 3.
»Prva planinska nesreča v triglavskem pogorju.« Jutro, 5. julij 1927, 3.
»Smrtna nesreča na triglavskem pogorju.« Slovenec, 6. julij 1927, 4.
Ciril Oblak, Josip. »Poglavje o plezalstvu.« Jutro, 1. september 1927, 6.
G. A., »Izpod Triglavske stene.« Narodni dnevnik, 22. avgust 1927, 6.
Mira Marko. »Severna stena Špika (2472 m) – premagana.« Planinski vestnik 26/12 (1926): 
269-276.
»Turistika in paragraf.« Jutro 14.julij 1928, 3.
Tominšek, Josip. »Dr. Henrik Tuma: Pomen in razvoj alpinizma.« Planinski vestnik 31/1 (1931), 
17-28.
Tominšek, Josip. »Tovariš Mira Marko.« Planinski vestnik 49/5 (1949), 40-44.

90 | Razprave
Kratek opis življenjske poti in (plezalnega) življenja Mire Marko Debelak Deržaj
Intervju
Neobjavljen intervju z Matjažem Deržajem, 30.4.2004, Irena Selišnik.
Spletni viri
Spalti di Toro – Monfalconi. https://www.summitpost.org/spalti-di-toro-monfal-
coni/373083 (Dostop julij 2023).
Severno vzhodni raz. https://www.slovenskestene.si/smer/severno-vzhodni-raz/ Dostop: 
julij 2023.
Literatura
Kajzelj, Mirko. Naš alpinizem. Ljubljana: Turistovski klub Skala, 1932.
Malešič, France, Zvonka Zupanič Slavec. »Zdravnik dr. Edo Šlajmer in reševanje v gorah.« 
Isis: glasilo Zdravniške zbornice Slovenije 23/12 (2014), 42-44.
Malešič, France. Spomin in opomin gora. Kronika smrtnih nesreč v slovenskih gorah. 
Radovljica: Didakta, 2005.
Mihelič, Tine in Rudi Zaman. Slovenske stene. Sto najlepših plezalnih vzponov. Ljubljana: 
Cankarjeva založba, 1987.
Štular, Natalija. Mala kraljica velikih sten. Mira Marko Debelak-Deržaj. (26. december 
1904, Sarajevo - 27. september 1948, Ljubljana).Alpinistka, smučarka, publicistka, pre-
davateljica, zbirateljica zgodovinskega in etnografskega gradiva, slikarka. Jesenice: 
Gornjesavski muzej, enota Slovenski planinski muzej, 2022.
Tuma, Henrik. Pomen in razvoj alpinizma. Ljubljana: Turistični klub Skala, 1930.

Razprave | 91
Kratek opis življenjske poti in (plezalnega) življenja Mire Marko Debelak Deržaj
POVZETEK
Mira „Marko“ Debelak - Deržaj (1904–1948) je bila vidna slovenska alpi-
nistka, ki je pomembno prispevala k razvoju slovenskega alpinizma in pus-
tila trajen pečat v svetovnem športu.  Ko se je leta 1921 pri šestnajstih pridru-
žila prvemu plezalnemu klubu v Sloveniji, Turističnemu društvu Skala (TK 
Skala), se je hitro izkazala z zahtevnimi vzponi ob boku različnih Skalašev. 
Eden njenih najodmevnejših dosežkov je skoraj neverjeten vzpon v strmi, 
skoraj kilometer dolgi severni steni Špika leta 1926, podvig, ki je prej veljal 
za nepreplezljivega. Ta drzen vzpon je močno spodbudil razvoj alpinizma 
v slovenskih gorah. Dejstvo, da je večino smeri plezala kot prva v navezi, 
jo postavlja med najboljše alpinistke medvojnega obdobja. Rodila se je 
v Sarajevu in zaradi očetovega dela zgodnja leta preživela v Sarajevu in 
Zadru. Leta 1905 se je preselila v Ljubljano. Čeprav je kratek čas študirala 
na Akademiji za likovno umetnost v Zagrebu, je bil njena prava strast alpi-
nizem. Kratek čas je bila poročena z Božom Pibernikom, vendar je obdržala 
svoj dekliški priimek in se naposled leta 1938 poročila z alpinistom Edom 
Deržajem. Mirin vzdevek »Marko« se je je oprijel v šolskih dneh zaradi »fan-
tovskega« plezanja in je ostal njen vzdevek vse življenje. V svoji plezalni 
karieri je Mira dosegla številne odmevne vzpone doma in v tujini. Leta 1934 
je z Edom Deržajem preplezala Slovensko smer v severovzhodni steni Ben 
Nevisa na Škotskem. Opravila je približno sto alpinističnih vzponov ter šte-
vilne pohodniške in smučarske ture. Bila je tudi članica prestižnega avstrij-
skega alpinističnega kluba Österreichische Alpenklub in avtorica številnih 
besedil, povezanih z alpinizmom. Skupaj s Fanny Susan Copeland je leta 
1936 napisala angleški vodnik, ki ponuja itinerarje in nasvete za raziskova-
nje slovenskih gora. V severni steni Špika sta ji uspeli kar dve prvenstveni 
smeri (od štirih preplezanih v medvojnem obdobju). Direktna smer v Špiku 
je zaradi svoje dolžine in izpostavljenosti še danes zahtevna. Ta smer je bilo 
njeno življenjsko delo in je pomenilo njen vzpon v sam vrh evropske alpi-
nistične elite. Bila je prva preplezana smer te težavnosti (V+) v Sloveniji in 
v času svojega nastanka ena najzahtevnejših v vseh Alpah. Poleg te smeri 
jo je osebno zelo zaznamovala nesreča v Triglavu, pri kateri se je poško-
doval Edo Deržaj. S hitro reakcijo in pogumnim reševanjem je Miri uspelo 

92 | Razprave
Kratek opis življenjske poti in (plezalnega) življenja Mire Marko Debelak Deržaj
rešiti soplezalca. Nesreča pa je sprožila polemike in razprave o tveganjih 
»strme turistike« in vsesplošni smotrnosti alpinizma. O nesreči je napisala 
tudi članek, ki pa zaradi nasprotovanja konservativnih planinskih krogov ni 
bil objavljen. Sporno poročanje o nesreči in javne razprave so privedle do 
tožbe proti novinarju Alojzu Gšpanu zaradi klevetanja in blatenja Mirinega 
dobrega imena. 
Mirino življenje se je po dolgi bolezni končalo leta 1948. V Slovenski zgo-
dovini ostaja zapisana kot odlična alpinistka, njen prispevek k alpinizmu 
pa neizpodbitno velik. Njena zgodba in dosežki upravičeno navdihujejo 
prihodnje generacije plezalcev.

Razprave | 93
Kratek opis življenjske poti in (plezalnega) življenja Mire Marko Debelak Deržaj
PRILOGA
Seznam opravljenih tur Mire Marko Debelak Deržaj
99
 
Odebeljeno so označene prvenstvene smeri.
99 SPM, Mira Marko Debelak, šk. 291, »Alpinistični dnevnik Mire Marko Debelak 1922 – 1936,«

94 | Razprave
Kratek opis življenjske poti in (plezalnega) življenja Mire Marko Debelak Deržaj
Datum Tura Soplezalci Opomba Članek
28–30. 7. 1922 Stol
Ksenija in Jože 
Gorjup
Prva gorniška tura
17.–19. 6. 1923
Mojstrana–Vrata–
Tominškova pot–Staničeva 
koča pod Triglavom
Štefka
4.–5. 7. 1923
Kamnik–Kamniška Bistrica–
Kamniško sedlo–Okrešelj
Mirko Kramar 
in Slavka
Avgust 1923
Prečenje Julijskih Alp 
(Mojstrana–Bohinj)
Divica, Nada, 
Miran Ribar
Prvič na Triglavu
September 
1923
Kamniška Bistrica–Kamniško 
sedlo–Okrešelj–Turški 
žleb–Skuta–Mlinarsko 
sedlo–Češka koča–Jezersko
Manca

Razprave | 95
Kratek opis življenjske poti in (plezalnega) življenja Mire Marko Debelak Deržaj
Datum Tura Soplezalci Opomba Članek
September 
1923
Planina Osredki Večja družba
Mira Marko. 
»Osredki.« Planinski 
vestnik 26/3 
(1926): 65–67.
Februar 1924 Kamnik-Kriška planina Prva smučarska tura 
21.–23. 6. 1924 Grintavec čez Kokrško sedlo
Mirko,  
sestra Darinka
31. 7. 1924
Vrata–Tominškova pot–
Staničeva koča–Rjavina–
Kredarica–Triglav–Sedmera 
jezera–Bohinj–Orožnova 
koča–Črna prst–Malnarjeva 
koča–Bohinjska Bistrica
Mirko Kramar
Vzpon na Rjavino 
je njena prva ple-
zalna tura.  Sestop 
prvenstven.
D.-ova, Marko. 
»Plezalna tura na 
Rjavino.« Planinski 
vestnik 25/4 
(1925): 80–86.

96 | Razprave
Kratek opis življenjske poti in (plezalnega) življenja Mire Marko Debelak Deržaj
Datum Tura Soplezalci Opomba Članek
Avgust 1924
Kamniška Bistrica–Gamzov 
skret–Turški žleb–Okrešelj–
Hudi prask–Mrzla 
gora–Okrešelj–Savinjsko 
sedlo–Češka koča–Kočna–
Kokrsko sedlo–Bistrica
Mirko Kramar, Slavka
Februar 1925 Kriška planina Mirko Kramar 
Maj 1925
Valvasorjeva koča–Stol-
greben do Golice–Jesenice
Mirko Pibernik,Mirko 
Kramar
Junij 1925
Kamniška Bistrica–Kamniško 
sedlo–Planjava–Korošica–
Konj–Velika Planina–Kamnik
Mirko Pibernik
Junij 1925
Vrata–Kriška stena–Koča na 
Gozdu–Vršič–Mojstrovka–
Kriški podi–vzhodna 
stena Razorja–Vrata
Mirko Kramar, od 
Vršiča dalje tudi 
Tone Guerra

Razprave | 97
Kratek opis življenjske poti in (plezalnega) življenja Mire Marko Debelak Deržaj
Datum Tura Soplezalci Opomba Članek
22. 7.–1. 
8. 1925
Planica–Kotovo sedlo–
Koritnica–Strmec–
Mangartska koča–po 
Plazeh–Rateče–čez 
Sleme na Vršič–Kranjska 
Gora–Mojstrana–čez 
Kot na Kredarico–
Triglav–Triglavska sed -
mera jezera–Bohinj
Mirko Pibernik in 
Mirko Kramar
7. 9. 1925 Mrzla gora
Mira Marko. »Črez 
Mrzlo goro v – osmih 
urah.« Planinski 
vestnik 25/11 
(1925): 254–257.
Januar–
februar 1926
Vzhodne ali Nizke 
Ture (Avstrija)
Pomlad 1926
Razne ture: Velika planina, 
Martljeva planina pri Golici, 
Komna, Kamniška Bistrica
Večja družba

98 | Razprave
Kratek opis življenjske poti in (plezalnega) življenja Mire Marko Debelak Deržaj
Datum Tura Soplezalci Opomba Članek
Maj 1926 Vrata–Kriški–podi–Razor
Mirko Kramar, 
Tone Guerra
Maj 1926
Kamniška Bistrica–
Kokrško sedlo
Mirko Kramar, 
Tone Guerra
26.–29. 
6. 1926
Vrata–Škrlatica–Rdeča 
Škrbina–Križ–Kriški podi–
Pihavec–Luknja–Plemenice–
Triglav–Aleksandrov dom 
(Planika)–Voje–Bohinj
Večja družba: 
Stanko Tominšek, 
Tone Guerra,…
Mira Marko. 
»Pihavec.« Planinski 
vestnik 26/9 
(1926): 195–197.
17.–23. 7. 1926 
Planica–Kotovo sedlo–
Predil–Rabeljsko jezero–
koča Corsi–južna stena 
Divje koze (Kaltwasser-
Gamsmutter, Cima di 
Riofreddo)–Predil–
Mangart–Rateče
Tone Guerra
Mira Marko. 
»Kaltwasser-
Gamsmutter (2503 
m).« Planinski vestnik 
26/10 (1926): 217–219.
24. 7. 1926
Planica–varianta Hornove 
smeri, Jalovec, seve-
rovzhodna stena
Tone Guerra
Varianta poteka 
nekoliko višje od 
Hornove smeri.

Razprave | 99
Kratek opis življenjske poti in (plezalnega) življenja Mire Marko Debelak Deržaj
Datum Tura Soplezalci Opomba Članek
25. 7. 1926
Kranjska Gora–Vršič–
Prisojnik, severozahodna 
stena, varianta smeri 
Čop–Kveder–Tominšek–
Prisojnik–Vršič
Tone Guerra, 
Stanko Tominšek
Mira Marko. 
»Severozahodna 
stena Prisojnika.« 
Planinski vestnik 
26/11 (1926): 248–250.
1. 8. 1926
Planica–Hornova 
smer–Jalovec–Vrata–Planica
Tone Guerra, Stanko 
Tominšek, Joža Čop
7.–8. 8. 1926 V Martuljku
Zaradi dežja tura 
odpadla. Spoznata 
se z Edom Deržajem.
15. 8. 1926
Triglav, severna stena, 
varianta Nemške 
smeri, skozi Okno 
Tone Guerra, 
Pavla Jesih, Stanko 
Tominšek
Mira Marko. »Skozi 
Triglavsko Okno.« 
Planinski vestnik 27/5 
(1927): 105–106.
16.–17. 8. 1926
Cmir–Kugyjeva 
greda–Plemenice–Vrata
22.8.1926 Prisojnik
Tone Guerra, 
Joža Čop
29. 8. 1926 Nemška smer v Triglavu
Tone Guerra, Stanko 
Tominšek, Joža Čop

100 | Razprave
Kratek opis življenjske poti in (plezalnega) življenja Mire Marko Debelak Deržaj
Datum Tura Soplezalci Opomba Članek
5.–6. 9. 1926
Špik, severna stena, 
Direktna smer 
Stanko Tominšek
Prvi vzpon čez 
severno steno Špika
Mira Marko. 
»Severna stena Špika 
(2472 m) - prema-
gana.« Planinski 
vestnik 26/12 
(1926): 269–276.
17.–20. 9. 1926
Kamnik–Presedljaj–
Korošica–Škarje– Ojstrica.
Ojstrica, severozahodna 
stena, Smer Debelakove
sama
Istega dne (18.9.) 
Smer Debelakove 
kot prvi ponovi 
Edo Deržaj
Mira Marko. 
»Severo-zahodna 
stena Ojstrice (2349 
m).« Planinski vestnik 
27/3 (1927): 61–62.
19. 9. 1926
Kamniško sedlo–severo -
zahodna stena Planjave
Stanko Tominšek
12.–14. 2. 1927 Velika planina Večja družba
26.–27. 2. 1927 Vrata Večja družba
Zaradi snežnega 
meteža obrnili.
5.–6. 3. 1927
Vrata-za Cmirom–
Staničeva koča–Kredarica–
Krma–Mojstrana
Pavla Jesih, Stanko 
Tominšek, Pirnat

Razprave | 101
Kratek opis življenjske poti in (plezalnega) življenja Mire Marko Debelak Deržaj
Datum Tura Soplezalci Opomba Članek
18.–26. 
3. 1927
Fužinske planine, dolina 
Sedmerih jezer
Pavla Jesih, Pirnat
13.–21. 4. 1927
Na Vodnikovi koči. Krma–
Bohinjska vratca.
Pavla Jesih
17. 06. 1927 Triglav, severna stena Edo Deržaj
Prvi sestop po 
Slovenski smeri
27. 06. 1927
Triglav, zahodna stena: 
Kredarica–Kugyjeva 
greda–Zaplanja
Edo Deržaj
28. 06. 1927 Triglav, južna stena Edo Deržaj
Prvi vzpon čez tri -
glavsko južno steno. 
4.–5. 7. 1927
Vrata–Severna trigla -
vska stena, desno od 
Črnega grabna
Edo Deržaj
»Zaradi Edovega 
padca 5.7. neizpe-
ljana nova smer.«
Debelak, »Tovariši.« 
Objavljeno v knjigi 
Tuma, Pomen in 
razvoj alpinizma 
in Kugy, Pet sto -
letij Triglava
19.–21. 7. 1927
Vrata–Stenarjeva 
vzhodna stena čez 
Zeleno glavo-Vrata
sama

102 | Razprave
Kratek opis življenjske poti in (plezalnega) življenja Mire Marko Debelak Deržaj
Datum Tura Soplezalci Opomba Članek
25.–26. 
7. 1927
Triglav, severna stena, 
Nemška smer
Pirnat
Oktober 1927 Malnarjeva koča Pirnat
Božič in novo 
leto 1927/28
Krvavec Večja družba
»Marko šla po 
slovo v gore pred 
težko operacijo.«
Maj 1928 Planina Govnač
Spremili in obiskali 
so jo Edo Deržaj, 
Mirko Kramar, Pirnat
Rehabilitacija 
po operaciji.
Debelakova, M. 
»Komna.« Planinski 
vestnik 32/2 
(1932): 55–58.
22.–31. 7. 1928
Poskus Gamzovega 
roba – neuspešno.
Bela Peč-Ovčja vas–
severna stena Divje 
koze do izstopnega 
kamina – neuspešno.
Edo Deržaj
Debelakova, Marko. 
»Severna stena 
Mangarta (2678 
m), Gamzov Rob.« 
Planinski vestnik 
30/2 (1930): 34–39.
11.–13. 8. 1928 Čez triglavsko pogorje Edo Deržaj

Razprave | 103
Kratek opis življenjske poti in (plezalnega) življenja Mire Marko Debelak Deržaj
Datum Tura Soplezalci Opomba Članek
5.–8. 8. 1928
Kanjavec, severna stena: 
Smer Debelakove
Edo Deržaj
Prvi vzpon čez 
severno steno 
Kanjavca
Božič in 
novo leto 
1928/1929
Komna: Mahavšček–Krn–
Bogatinovo sedlo–Vrh 
Gracije–Lanževica–Govnači
Mirko Kramar, Pirnat
Prvi zimski vzpon 
na Mahavšček.
Mahavšček ali 
Mahavček ime-
nujemo tudi 
Veliki Bogatin.
Debelakova, M. 
M. »Komna.« 
Planinski vestnik 
32/4 (1932): 65–72.
13. 7. 1929
Karnija, Cresta Brica, 
severna stena
Edo Deržaj
Prvi vzpon s severa, 
drugi na ta vrh sploh.
Debelakova, Marko. 
»Cresta Brica (2038 
m).« Planinski vestnik 
29/12 (1929): 281–283
Debelak, »Carnic 
alps.« Alpine 
journal 193.

104 | Razprave
Kratek opis življenjske poti in (plezalnega) življenja Mire Marko Debelak Deržaj
Datum Tura Soplezalci Opomba Članek
14. 7. 1929
»Kota« (2165 m) brez 
imena blizu Cima Brice
Edo Deržaj Peta naveza na vrhu
Debelakova, Marko. 
»Cresta Brica (2038 
m).« Planinski vestnik 
29/12 (1929): 281–283
Debelak, »Carnic 
alps.« Alpine 
journal 1931..
15.–18. 7. 1929
Dolina Roccolane–pod 
Poliškim Špikom–Škrbina 
v Strmali (Forca dei 
Disteis 2172 m) Špik–sote-
ska Clapadoria–pobočje 
Mieza–Riva de Clade–
Rudni vrh–Somdogma 
sedlo–Volčja vas
Edo Deržaj
Prvi sestop 
iz Škrbine v 
Clapodarie, prvi 
prehod proti 
Clappablancu
Debelakova, 
Marko. »Škrbina 
v Strmali (2172 m) 
– Clappadorie.« 
Planinski vestnik 30/5 
(1930): 102–109.
Debelak, M. M. »In 
the Julian Alps; from 
the Forca dei Disteis 
to the Clappadorie.« 
Alpine Journal 1932.

Razprave | 105
Kratek opis življenjske poti in (plezalnega) življenja Mire Marko Debelak Deržaj
Datum Tura Soplezalci Opomba Članek
21.–22. 7. 1929
Trbiž–Predel-Mangartska 
koča–čez Travniško škrbino 
pod severno steno– čez 
Gamzov rob na Mangart
Edo Deržaj
Debelakova, Marko. 
»Severna stena 
Mangrta (2678 
m), Gamzov Rob.« 
Planinski vestnik 
30/2 (1930): 34-39.
Zima 
1929/1930
Planina Na Kraju–Vrh 
Krnice–Kal–Na Kraju
Oslova Škrbina–
Lanževica-Srednji 
vrh–Planina Na Kraju
Večja družba Smučanje
Debelakova, M. 
M. »Komna.« 
Planinski vestnik 
32/4 (1932): 65–72.
19.–23. 4. 
1930
Krma-Staničeva 
koča-Kredarica
Edo Deržaj
14.–19. 7. 1930 Trbiž–Viš–Ovčja vas Edo Deržaj

106 | Razprave
Kratek opis življenjske poti in (plezalnega) življenja Mire Marko Debelak Deržaj
Datum Tura Soplezalci Opomba Članek
7.–19. 8. 1930
Karnija, Dolomiti.
10 .8. 1930 Cima della 
Valentina-Cima di Barba, 
severna stena – drugi 
vzpon na Cima della 
Valentina, prvo preče-
nje do Cima di Barba.
12. 08. 1930 Cima d'Arade, 
- prvi vzpon čez južno 
steno, peti pristop na vrh.
10 .8. 1930 Cima della 
Valentina-Cima di Barba, 
severna stena – drugi 
vzpon na Cima della 
Valentina, prvo preče -
nje do Cima di Barba.
Edo Deržaj, 
Sergej Černivec
Prvič nad 3000 m.
Debelakova, Mira 
Marko. »Carnia.« 
Planinski vestnik 32/8 
(1932): 221–225.
Debelakova, Mira 
Marko. »Carnia.« 
Planinski vestnik 
32/12 (1932): 241–251.
Debelak. »Carnic 
alps.« Alpine 
journal, 1931.

Razprave | 107
Kratek opis življenjske poti in (plezalnega) življenja Mire Marko Debelak Deržaj
Datum Tura Soplezalci Opomba Članek
7.–19. 8. 1930 
(nadalje-
vanje)
14. 8. Punta Mantica 
(2510 m) – južna stena. 
Drugi vzpon na vrh, 
morda prvenstveni 
preko južne stene. Prek 
SV grebena do vrha 
Monfalcon di Montanaia.
15. 8. Campanile di 
Val Montanaia
16. 8. Antelao
25.–27. 8. 
1930
Kranjska Gora–Erjavčeva 
koča na Vršiču–severovzho -
dni kamini Mojstrovke
Sergij Černivec, 
Fanny Copeland, 
Edo Deržaj
Zima 30/31
Razne ture:
Planina Govnači, 
Velika planina
zimski vzpon na Konja,
Pirnat, Edo Deržaj, 
Mirko Kramar, 
Sergij Černivec, 
Živko Šumer
Debelakova, M. 
M. »Komna.« 
Planinski vestnik 
32/4 (1932): 65-72.

108 | Razprave
Kratek opis življenjske poti in (plezalnega) življenja Mire Marko Debelak Deržaj
Datum Tura Soplezalci Opomba Članek
27.–31. 2. 1931 Tekma iz Tržiča na Zelenico
Pirnat, Sergij 
Černivec, Živko 
Šumer
30. 3.–6. 
4. 1931
Glava za bajto in Čelo
Mirko Kramar, 
Sergij Černivec, 
Živko Šumer
Prvi zimski vzpon
4.–6. 7. 1931 Špik, severozahodni raz
Edo Deržaj, 
Živko Šumer
Debelakova, Marko 
M. »Špikova seve-
rozahodna stena.« 
Planinski vestnik 
32/4 (1932): 153-156.
Debelak, M. M. »Spik, 
by the N.W. face.« 
Alpine Journal, 1932.
6.–11. 2. 1932
Triglav, severna stena, 
Slovenska smer
Edo Deržaj, Živko 
Šumer, Sergij 
Černivec
Prva ženska v 
severni triglavski 
steni pozimi. 56 
ur, s smučmi.
Debelak, M. M. 
»Triglav North face 
in winter.« Alpine 
Journal, 1939.

Razprave | 109
Kratek opis življenjske poti in (plezalnega) življenja Mire Marko Debelak Deržaj
Datum Tura Soplezalci Opomba Članek
18.–24. 2. 1932
Kamnik–Javoršček–
Tolski vrh–Kranjski 
rak–Velika Planina.
Fanny Copeland
24.–29. 
3. 1932
Fužina–Velo 
polje–Mojstrana
Sergij Černivec, 
Mirko Kramar
14.–16. 5. 1932 Vrata-čez Rušje–Križ Sergij Černivec
28.–31. 5. 
1932
Trbiž–Predel–Trenta Fanny Copeland
25.–28. 
5. 1932 
Špik, severozaho -
dni raz do Škrbine
Edo Deržaj, Sergij 
Črnivec, Živko Šumer
Neuspešno. Sestop v 
Špikov graben, nap -
rej do Velike Dnine.
24. 6.–4. 
7. 1932
Karnija:
26. 6.: Duran, vzho -
dna stena
28.–30. 6.: Cima dei Preti, 
jugozahodni greben
Edo Deržaj, 
Sergij Černivec, 
Živko Šumer
Smer v vzhodni 
smeri Durana je 
prvenstvena, ven-
dar ni izpeljana do 
vrha, ker so prešli 
na južni greben.

110 | Razprave
Kratek opis življenjske poti in (plezalnega) življenja Mire Marko Debelak Deržaj
Datum Tura Soplezalci Opomba Članek
9.–10. 7. 1932
Velika Mojstrovka, 
severna stena
Edo Deržaj, 
Sergij Černivec, 
Živko Šumer
Prvi direktni vzpon 
preko severne stene
Debelak, Marko. 
»Velika Mojstrovka.« 
Alpine Journal, 1933.
Debelakova, M. 
M. »Severna stena 
Velike Mojstrovke.« 
Planinski vestnik 
34/1 (1934): 22-24.
31. 7.–4. 
8. 1932
Trbiž–Rio Saline–Jof 
di Miez–Ovčja vas
Edo Deržaj, 
Sergij Černivec, 
Živko Šumer

Razprave | 111
Kratek opis življenjske poti in (plezalnega) življenja Mire Marko Debelak Deržaj
Datum Tura Soplezalci Opomba Članek
4.–7. 08. 1932 Viš, severna stena
Edo Deržaj, 
Sergij Černivec, 
Živko Šumer
Debelakova, M. 
M. »Severna stena 
Višnje Gore (2666 
m).« Planinski 
vestnik 33/6-7 
(1933): 232-236.
Debelak, Marko. 
»Wischberg (Jôf 
Fuard, Višnja Gora).« 
Alpine Journal, 1933.
13.–15. 8. 1932
Mala Mojstrovka, severni 
raz v direktni vstopni 
varianti čez plati
Edo Deržaj, 
Sergij Černivec, 
Živko Šumer
18.–20. 
8. 1932
Mala Mojstrovka, 
severnovzhodni raz 
Miss Huges, Fanny 
Copeland
9. 9. 1932
Martuljek –za Ak-direktna 
smer na Veliko Ponco, 
severna stena
Edo Deržaj, Fanny 
Copeland
Copeland, Fanny. 
»Velika Ponca 
(Martuljek).« Alpine 
Journal, 1933.

112 | Razprave
Kratek opis življenjske poti in (plezalnega) življenja Mire Marko Debelak Deržaj
Datum Tura Soplezalci Opomba Članek
Zima 
1932/1933
Razne zimske ture Večja družba
18.–23. 6. 
1933
Prokletije, Albanija: Maja 
Rosit, Vizitor, Maja jezerce
Edo Deržaj, Fanny 
Copeland, Umberto 
Girometta
»Aus dem jugo -
slawischen Teil der 
Nordalbanischen 
Alpen: die Prokletije.« 
Österreichische 
Alpenzeitung, 1934.
8.–10. 07. 
1933
Rigljica, 
severovzhodna stena
Edo Deržaj, 
Sergej Černivec
8.–11. 12. 1933
Kamnik–Velika 
Planina–Dol–Kamnik
Fanny Copeland
Zima 
1933/1934
Razne zimske ture Večja družba
15. 9. 1934
Ben Navis, Škotska, 
severovzhodna stena, 
slovenska smer
Edo Deržaj, Sandy 
Wedderburn
Debelakova, M. 
M. »Ben Nevis.« 
Planinski vestnik 37/9 
(1937): 278-280.

Razprave | 113
Kratek opis življenjske poti in (plezalnega) življenja Mire Marko Debelak Deržaj
Datum Tura Soplezalci Opomba Članek
1936
Begunjščica–Zelenica–
Sveta Ana–Tržič
Zadnja gorska tura. 
Rodi se sin Matjaž, 
konec plezalne poti. 
Isto turo ponovi 
1947 z Matjažem.