3*8 Listek. Pres mosha ga bosh fpozhela, pres madefa vfiga, kateriga lemla nu nebu obfezhi nimugla. Maria zhifta Diviza fe nisku perklom, pravi: 6 Bug ifidife toja vola nad menoj. Pole jeft fem ta dekla moiga Gofpud Boga, is ferza mu favupam milofzti gnade niega Angel kei ie to peisem taku leipu fapeil, gorie sletel vnebefa, od Marije slovu vfeil. Maria Mati Bofia profi Boga fa nas, da niega miloft gnada bode vfelei per nas. Amen.« Pesem je res prav originalua, kakor tudi druge kajkavske, takd n. pr. ona adventna na str. 66., katera se začenja tak<5: »Tichizhe lepo zpevaju, k — nochi na gneyzda fzedaju, vjutro rami ifchu hranu, izebranu, takova pticza bil bi ja, ki zpevan, zdrava Maria.« Ali pa ona »o konci svetd« (str. 231.): »Szunczeti vech onda, fzvetilo nebude, arti z-cliernem platnom, vfze zakrito bude« i. t. d. Ali je med njimi tudi prav preprostih, kakor n. pr. »božična« na str. 115.: »O! blafene te perfzi, 6 blafeno mleko! koje bude lyublyeno k fzebe Dete vleklo. Oh! dabimi, oh dabi! neg kapliczu vzeti: od mlekeka, Marija tvojega imeti, Nebi gladna po fzvetu Duffa ma bludila: negbi fzita do volye, Jefuffu fzlufila.« Pa kaj ni tako lepa in nedolžna ta vrstica: »6 fzercze ! 6 lyubav! 6 Jefuffek moy, 6 fzlatka Maria! nay budem ja tvoy.« Čudno je, da se je nekaj tedanjih cerkvenih pesmij (n. pr. »Pofzlan je Angel Gabriel« str. 67., posebno pa 6na znana: »Narodil fze je kraly nebezki« str. 130.) do danes skoraj povsem neizpremenjenih ohranilo med ndrodom hrvaškim. O oni slovenski: »Jager na lovu shraja i. t. d.« menim, da se je doselila z Dolenjskega in da je starejša od leta 1757., ker je izvestno prešlo nekaj časa, predno je z Dolenjskega priromala v Zagreb in se ondu udomačila. Janko Barle. »Pomladanski glasi« posvečeni slovenski mladini. Uredil in založil Cirihki. V Ljubljani, 1891. Tiskala ,,Katoliška Tiskarna" v Ljubljani. Mala osmeVka, Stranij 120. Na prddaji v ,,Katoliški bukvami". Cena mehko vezanim 30 kr., trdo vezanim 40 kr. Vsebina: Angelskemu mladeniču. Pesem. A. Medved. — Sveti Alojzij Gonzaga. Življenjepis. J. Benkovič. — Pozabljeni cvetici. Pesem. M. Opeka. — Mlado življenje. Slika. A. Rovan. — Pastirček Miha. Pesem. Tone Korinjski. — Sirota. Povest. Podgrajski. — Planiki. Pesem. V. S. — Čudno drevo. Povest. V. Steska. — Pred pomladjo. Pesem. A. Medved. — Marija pomočnica. Povest. A. Stroj. — Utopljeni zvon. Pesem. V. S. — Na poči valu. Slika. V. Jakelj. — Dedek. Pesem. Tone Korinjski. — Cerkvica v gozdu. Povest. J. D. — Nagrobne misli. Pesem. A. Medved. — Alojzi jeva slavnost. Dramatičen prizor v dveh dejanjih; sp. J. D. — Volk. Prizor za deco; spisal A. Medved. — V Rim ! Saljivo-resna igra v dveh prizorih: spisal J. D. — Ta ukustio tiskani, cene"ni in zlasti za darila mladini ljudskih šol o raznih prilikah in za šolske knjižnice zel6 primerni zabavnik priporočamo kar najtopleje zaradi zdrave vsebine in posebno še zatd, kar nam je - ¦ ' - Listek. 319 omenjeni prvi samostojni književni plod vrlih ljubljanskih gospodov bogoslovcev vesel dokaz, kak/5 se bodoči duhovni učitelji narodovi zavddno in uspešno bavijo z jezikom njegovim. Trdno upajoč, da njih prvi srečni poskus ne ostane samec, nego da bode imel še srečnejših naslednikov, kličemo mladim domoljubom: Živeli! — r— f Jurij Eisenhut. Dne 2. malega travna so izgubili Hrvatje tudi Slovencem dobro znanega skladatelja Jurija Eisenhuta. Pokojnik se je porodil leta 1841. v Zagrebu, kjer je že v mladosti kazal lepo nadarjenost za godbo. — Ker ni dobil podpore, da bi šel na konservatorij na Dunaj, vadil se je marljivo sam, in se je šele dokaj let pozneje pri prof. Storchu na Dunaji učil kontrapunkta. Mnoge njegove skladbe so obljubljene tudi Slovencem. Zložil je obilo čveterospevov, plesnih skladeb, tri uverture in dve operi: »Sejslav Ljuti« in »Petar Bačič.« Najizvrstnejša njegovih večjih skladeb je »Seljanka«. Pokojnik je bil izvrsten učitelj in pevovodja. Bodi mu blag spomin tudi v Slovencih! — o. »Stenograf«, Došla nam je prva številka tega lista, katerega izdaja hrvaško ste-nografsko društvo v Zagrebu. Urednik mu je prof. Fr. Magdič. »Stenograf« izhaja vsak mesec razven meseca velikega srpana in meseca kimovca ter velja za vse leto 2 gld., za dijake 1 gld. Priporočamo ga vsakomur, kdor se zanima za stenografijo hrvaško. O »Matici Hrvaški« poroča »Vienac«, da so nje knjige popolnoma razprodane. To leto tolikanj povprašujejo po njih, da bi se moglo razpečati še kakih 5°o knjig, dasi jih je bilo tiskano več nego prejšnja leta. Pričakovalo se je sicer, da se bode število »Matičinih« članov izdatno pomnožilo, ker je izdala »Matica« obilo lepih knjig, ali da se bode oglasilo toliko novih članov, temu se ni midejal nihče. Hrvaško pevsko društvo »Kolo« v Zagrebu je dne' 13. m m. v prostorih »Hrvaškega doma« izvajalo prekrasno in veličastno delo »Mes?a da Requiem« ali »Messa Manzoni«, katero je spisal genijalui umetnik Giuseppe Verdi v spomin smrti slavnega italijanskega pesnika Aleksandra Manzonija. Govoreč o tej produkciji, pravi »Vienac«, da je pokazalo »Kolo« z moškim in ženskim zborom svojim, kako upravičeno se sme' ponašati z imenom prvega hrvaškega pevskega društva: »Kolo je z ono glasbeno produkcijo oslavilo ves narod hrvaški in kar najdostojneje rešilo kulturno svojo nalogo, pokazavši vsi Evropi, kako visoko stoji Hrvaška na polji glasbe.« Spomenik Milutinoviču. V Sarajevu se je ustanovil odbor, kateri namerja postaviti spomenik srbskemu pesniku Simi Milutinoviču Sarajliji, porojenemu dne" 5. vinotoka 1791. leta v Sarajevu, umršemu dne" 30. grudna 1847. leta v Belem Gradu, Osnovati hočejo o stoletnici Milutiuovičega rojstva tudi ustanovo, iz katere se bodo podpirali srbski vseučiliščniki. — Simo Milutinovič slovi zlasti zaradi svoje »Srbijanke«, kjer je verno opeval vse junake, kateri so se od leta 1804. do leta 1815. borili na srbskih bojiščih. Tristoletnica Komenskega. Prihodnje leto bode tristo let, odkar se je porodil Jan Amos Komensky, slavni slovanski pedagog, kateri je odmeril pot vsi denašnji vzgoji. Tristoletnica se bode praznovala jako slovesno; i v Pragi i v Berolinu se je osnovalo društvo, katero hoče skrbeti zlasti za to, da izidejo Komenskega zbrana dela. Češka akademija znanostij in umetnostij je razpisala nagrado 1000 gld. za najboljši spis o Komenskem ; »Matica Ceskd« izda obširnejši životopis, »Matice lidu« pa poljuden spis o Komenskem. Moravsko učiteljstvo mu hoče v rojstvenem mestu Preravi postaviti spomenik. Listnica. — Iv. F. Prosite nas, naj Vam odgovorimo naravnost, ker bodo »morda« pomagale naše besede. Govorimo torej! V prvi pesmi »Na kapelo pri studenci« pravite: »Pride li še čas kedaj, Da bi v senci tu .počival —« (tega seveVla ne vemo)