GLAS
LETO XXIV. ŠT. 41 (1151) / TRST, GORICA
ČETRTEK, 24. OKTOBRA 2019
NOVI
CENA 1,20 EVRA 
NOVI GLAS JE NASTAL Z ZDRUŽITVIJO TEDNIKOV KATOLIŠKI GLAS IN NOVI LIST 11. JANUARJA 1996
SETTIMANALE
Poste Italiane S.p.a. - Spedizione in abbonamento postale
D.L. 353/2003 (conv. in L. 27/02/2004 n. 46)
art. 1, comma 1, NE/PD
ISSN 1124 – 6596
TAXE PERCUE - TASSA RISCOSSA
UFFICIO POSTALE GORIZIA - ITALY
Uvodnik
Jurij Paljk
Brezbrižnost (do)
politike
  aslov tega kratkega zapisa je zavestno tak,
kakršen je. Brezbrižnost je tista, ki omo-
goča in dovoljuje vsem vidnim poli-
tičnim vodjem po Evropi, da molčijo ob na-
silju, ki smo mu priča nad Katalonci, nasilju,
ki kar vpije po javnih protestih. Stotine ran-
jenih, nad katerimi se znaša španska policija,
so samo dokaz več, da je brezbrižnost javno-
sti tista, ki omogoča italijanskim, slovenskim
in drugim evropskim političnim voditeljem,
da molčijo, medtem ko se nasilno tepta
osnovna pravica Kataloncem, pravica do av-
tonomije. Ne govorimo o nobeni odcepitvi,
ampak o nasilju Špancev nad Katalonci, ne
gre za noben pravni problem, ampak za po-
litični problem, ki bi ga morala politika
rešiti! Naj bo tudi jasno: katalonski voditelji,
ki so jih obsodili Španci, so politični zapor-
niki. In zato je sprenevedanje italijanskih in
slovenskih politikov dobesedno nesramno,
kratkovidno, predvsem pa nepošteno in ne-
dostojno. Slovenci bi se lahko samo spomni-
li, kako je bilo, ko smo s težavo dobili demo-
kratično državo. Predvsem pa vse to, kar se
dogaja v Kataloniji, ni vredno države, ki je v
Evropski uniji.
Pa vendar je prav brezbrižnost ljudi, vseh nas,
tista, za katero se zlahka skrijejo vsi današnji
politiki.
In brezbrižnost vlada tudi v naši sredini, brez-
brižnost do politike, ki je oddaljena od ljudi,
zelo oddaljena, o čemer najbolj pričajo zadnji
volilni izidi, pa naj gre za lokalne volitve ali
za državne. Kje so danes tiste vezi, tisti sredi-
ne, v katerih se še prepoznavamo nekateri in
katere so naši politiki poslušali, predno so
sprejemali odločitve? Kakšna zmota, kako
napačno je, da današnji politiki mislijo, da
jim bodo, bomo ljudje sledili, ne da bi nas
prej poslušali? Brezbrižnost politike do ljudi,
volivcev, se je še kako poznala na zadnjih vo-
litvah, se še kako pozna danes, ko ljudje ne
verjamejo, ne verjamemo več ne politikom
in ne politikam, ki odločajo o nas in našem
življenju. V Italiji smo priča norostim in hu-
dim žalitvam brez primere, zadnja je ta o
tem, kako bi bilo treba odvzeti volilno pravi-
co starejšim ljudem. In po nekajtedenskem
premirju, ko se je že zdelo, da bo italijanska
politika le šla na pot umirjenih tonov in po-
litičnega soočanja ter dogovarjanja, smo spet
priče volilnim kričavim pozivom, ki so daleč
od vsakdanjega življenja, daleč od prave po-
litike, ki je sicer res umetnost možnega, a bi
morala biti predvsem politika za ljudi, za vse
nas.
In čisto nič drugače ni v naši sredini, v naši
narodni skupnosti, sicer si nekaterih dejstev
ne bi mogli razlagati, zadnja stvar, ki zgovor-
no pove veliko, je zaplet glede paritetnega
odbora, ki se je, hvala Bogu, končno le rešil.
Še vedno trdimo, da bi morala politika zago-
varjati visoke etične in moralne norme in se
jih držati, predvsem pa bi morala poslušati
vse nas, ki smo poklicani na volitve. Pa ne-
kateri še danes mislijo, da se bodo na nas, vo-
livce, lahko obrnili samo tik pred volitvami
in jim bomo kot ovce sledili! Tega že dolgo
ni več. Zato zagovarjamo vse tiste politike, ki
slonijo na pogovoru, dogovarjanju, iskanju
skupnih, za vse dobrih rešitev. Za solidarnost
smo, tudi s Katalonci, za solidarnost smo
predvsem zato, ker jo zase nenehno zahteva-
mo, a se zdi, da je drugim ne privoščimo!
N
Zgodovinski posvet
V Gorici in Novi
Gorici je potekal
posvet
o katoličanih
na Goriškem
v 20. stoletju
(1947-1962) 3
Corovivo
Na 17. tekmovalni
zborovski reviji je
Veliko nagrado
prejel dekliški
zbor Igo Gruden
pod vodstvom
Mirka Ferlana 9
Zbornik
V Vipavi so
predstavili
zbornik, v
katerem se
izrisuje podoba
duhovnika prof.
Janeza Zupeta
4,
9
Foto Jordan Piščanc 
Ksenija Dobrila in Walter Bandelj na obisku 
Mladi, novi, usposobljeni kadri so
prihodnost naše narodne skupnosti
  rejšnji teden smo imeli na našem
uredništvu zanimiv obisk. V petek,
18. oktobra, sta namreč na Travnik
in v stavbo, v kateri domuje Novi glas,
prišla ugledna gosta, deželna
predsednika zamejskih krovnih
organizacij, Ksenija Dobrila, predsednica
Slovenske kulturno-gospodarske zveze,
in Walter Bandelj, predsednik Sveta
slovenskih organizacij.
/ str. 3
Katja Ferletič
P
www.noviglas.eu
60-letnica tržaških skavtinj
  Vida Petaros in Mira Tavčar
Podobni pogledi
na študij v Sloveniji
POGOVOR 
  tokratnem pogovoru z letošnjimi bruci (štu-
denti prvega letnika univerze) v Ljubljani bo-
mo spoznali Miro Tavčar in Vido Petaros,
lanski maturantki na Tržaškem klasičnem liceju F.
Prešerna. Mladi zamejki sta aktivni članici kulturnih
in športnih društev v našem prostoru, Mira je člani-
ca odbora Devinskega mladinskega krožka ter pevka
pri MeMlPZ Emil Komel, Vida pa ritmičarka pri ŠZ
Bor; obe sta skavtinji in obenem marljivi študentki.
/ str. 8
Giulia Černic
V
Svet okrog nas24. oktobra 20192
Povejmo na glas
Odpravljanje revščine 
je plemenita naloga
Stališče deželnega tajništva SSk
Zmanjšanje števila italijanskih
parlamentarcev je huda napaka
  oslanska zbornica je sko-
raj soglasno prižgala zele-
no luč zmanjšanju skup-
nega števila parlamentarcev za
več kot eno tretjino sedanjega
obsega. Po novem bo v Rimu
sedelo štiristo senatorjev in dve-
sto poslancev, kar bo zlasti na
nekatere manjše dežele hudo
vplivalo na reprezentančnost
bolj odročnih območij, in če
upoštevamo tudi veljavno volil-
no zakonodajo, na pravico do
nastopanja manjših političnih
strank in gibanj. Deželno taj-
ništvo stranke Slovenska skup-
nost je na zadnji seji obravna-
valo tudi splošno politično sli-
ko v Italiji, ki je še vedno zelo
zmedena in nedorečena. “Kle-
stenje števila parlamentarcev bo
dejansko izničilo itak že skrajno
majavo možnost izvolitve slo-
venskega predstavnika v parla-
ment, na kar smo kot SSk vedno
opozarjali. Sedanja volilna za-
konodaja, ki je do slovenske
manjšine v Italiji vsestransko
neustrezna in krivična, je itak
prepuščala izključno velikim
vsedržavnim strankam, da sa-
me odločijo, če in koga naj po-
stavijo na statistično oz. aritme-
P tično izvoljiva mesta. Vulnusostaja in se še veča, saj Slovencinismo imeli nobene možnosti,
da svoje kandidate demokra-
tično, prozorno in suvereno iz-
biramo, kar velja za Italijane in
Madžare v Sloveniji. Nič več in
nič manj. Zato je zdaj na potezi
ista široka parlamentarna
večina, ki je sklenila klestenje
števila parlamentarcev, ne da bi
to dejanje sočasno povezala na
novo volilno zakonodajo in do-
ločitev volilnih okrožij, ki naj
nudijo ustavne in zakonsko
predvidene garancije tudi priz-
nani in zaščiteni slovenski na-
rodni skupnosti v Italiji”, pou-
darja deželni politični tajnik
SSk Igor Gabrovec. V tem smi-
slu je slovenska stranka že na-
vezala stike z vsemi italijanski-
mi parlamentarnimi strankami,
kot tudi še naprej računa na pol-
no podporo in vsestransko po-
litično-diplomatsko podporo
Republike Slovenije tako na rav-
ni državnih institucij kot tudi
posameznih strankarskih na-
vez.
Deželno tajništvo SSk je obrav-
navalo tudi zaplete, ki spremlja-
jo določitev novega paritetnega
odbora. Stranka SSk je seveda
prepričano podprla kandidatu-
ro odv. Marca Jarca, ki sta jo for-
malno skupaj predlagali krovni
organizaciji SKGZ in SSO, poleg
tega pa uživa podporo vsaj še
Demokratske stranke, ki je naj-
večja stranka politične leve sre-
dine in trenutno vladna sila v
Rimu, in Lige, ki je glavni poli-
tični akter v italijanskem desno-
sredinskem bloku in vladna sila
na deželni ravni. Takega sogla-
sja okoli kandidata za predsed-
nika paritetnega odbora nismo
še nikdar zabeležili vse od izgla-
sovanja zaščitnega zakona leta
2001. “To smo pred nekaj dnevi
povedali tudi sami senatorki
Tatjani Rojc, tako da nas zelo za-
skrblja in smo po svoje ra-
zočarani, ko edina slovenska
predstavnica v Rimu javno zav-
zema neusklajeno stališče in se
opredeljuje v neki nedorečeni
vlogi 'super partes' subjekta.
Super partes v razmerju do koga
ali česa? Med manjšino in po-
verjenim ministrom Boccio, ki
izhaja iz iste Demokratske stran-
ke, ki je podprla Jarčevo kandi-
daturo”? je bilo še slišati na seji
deželnega tajništva SSk.
Sestanek med Italijansko unijo in Svetom slovenskih organizacij
Govor je bil o temah, ki
zadevajo obe skupnosti
  ponedeljek, 14. oktobra
2019, je na sedežu urada
“Europa” Italijanske
zveze v Kopru potekalo
srečanje med Italijansko unijo-
Unione Italiana in Svetom
slovenskih organizacij iz
Furlanije Julijske krajine.
Delegacijo Italijanske unije-
Unione Italiana sta sestavljala
predsednik Maurizio Tremul in
podpredsednik Izvršnega sveta
Marko Gregorič. V delegaciji
Sveta slovenskih organizacij sta
bila prisotna predsednik Walter
Bandelj in Ivo Corva, vodja za
finančne zadeve pri SSO-ju.
Srečanje je potekalo v zelo
prisrčnem vzdušju in je bilo
zelo plodno, kar dokazuje
dolgo in odlično sodelovanje,
ki ga obe organizaciji v zadnjih
desetletjih skrbno gojita.
Na področju evropskega
načrtovanja se SSO in Italijan-
ska unija-Unione Italiana po-
našata z dolgim in zelo plod-
nim sodelovanjem, saj sta sku-
paj izvedla veliko število pro-
jektov. Zdaj dve narodni skup-
V nosti sodelujeta za uresničitevevropskega strateškega projekta“PRIMIS - Večkulturno poto-
vanje med Italijo in Slovenijo
skozi prizmo manjšin”, finan-
ciranega iz programa Interreg
Italija-Slovenija V-A 2014-2020.
Projekt ima izredno velik po-
men za ovrednotenje prisotno-
sti ter kulturne in jezikovne de-
diščine obeh skupnosti s turi-
stičnega in širšega družbenoe-
konomskega vidika.
V nadaljevanju je bil poseben
poudarek namenjen novemu
Programu sodelovanja Interreg
Italija-Slovenija 2021–2027, še
sporočata UI in SSO. V sklopu
tega bo potrebno v prihodnosti
nameniti več prostora in po-
zornosti tematikam avtohtonih
manjšin in narodnih skupnosti
na italijansko-slovenskem čez-
mejnem območju, tako s kul-
turnega in jezikovnega kot z
ekonomskega vidika.
Glede možnosti zagotavljanja
parlamentarne zastopanosti
slovenske skupnosti v italijan-
skem parlamentu tudi v pri-
hodnosti je Italijanska unija-
Unione Italiana v celoti pod-
prla pričakovanja SSO, da bodo
v procesu reform, ki se pišejo v
tem obdobju, opredeljene naj-
bolj primerne rešitve za nas
Slovence v Furlaniji Julijski kra-
jini, ki nam bodo zagotovile za-
jamčeno zastopanost. V zvezi s
tem bo UI še naprej pozival pri-
stojne državne organe, naj de-
lujejo v tej smeri.
Med srečanjem so bila še
obravnavana glavna vprašanja,
problemi in pričakovanja, ki
zadevajo obe skupnosti, od
šole, mladine, kulture, gospo-
darstva do dvojezičnosti in
spoštovanja priznanih pravic,
ki jih zagotavljata obe državni
zakonodaji ter deželni in kra-
jevni predpisi, pa tudi
pomembni mednarodni
sporazumi, v prvi vrsti
poseben statut, ki je pri-
ložen Londonskemu me-
morandumu iz leta
1954.
V zvezi s temi vprašanji
sta se SSO in UI dogovo-
rila, da bosta izvedla ne-
kaj skupnih pobud s cil-
jem izmenjave dobrih
praks in določitve skup-
nih projektov na vseh
področjih, ki so v korist
obeh skupnosti in celot-
nega ozemlja. Pri tem bo pri-
stop transparenten, vključujoč
pristop in odprt za sodelovenje
vseh tistih, ki so jim dragocena
evropska protitotalitaristična
načela, pluralizem, demokraci-
ja ter krščanske vrednote, ki
spadajo med temeljna načela
obeh organizacij.
  d časa do časa odgovarjajoče evropske
službe objavijo podatke, kakšna je naša
družba v socialnem oziroma premožen-
jskem smislu, kako danes živi človek razvitega
sveta. Lahko nam je všeč ali ne, ampak ko je go-
vor o revnih slojih - ob vsem izobilju med nami
živijo ljudje v stiski -, se nemara vendar zamisli-
mo. Že beseda revščina deluje ostro in trdo, da
bi se nam skoraj zdelo, da njena omemba velja
za tretji svet, potemtakem za države, ki si muko-
ma prizadevajo, da bi dosegle našo tukajšnjo
življenjsko raven. Toda gre za razvito družbo, v
kateri je mogoče zaslediti kar velik obseg
revščine in tistih, ki se sredi nje nahajajo. V tej
luči v Italiji kar 27,3 odstotka prebivalstva živi v
območju tvegane revščine, se pravi v nevarnosti,
da lahko zdrsi v njeno absolutno razsežnost, ki
jo trpi nekaj več kot 5 milijonov državljanov - ti
ne premorejo denarja za položnice, zdravila in
niti za hrano, vsekakor poniževalni pogoji. Več
kot četrtina tvegane revščine je navzoča še v
šestih državah Evropske unije, kjer je na prvem
mestu Bolgarija s 33 odstotki. V Sloveniji nevlad-
ne organizacije opominjajo, da se stanje socialne
države iz leta v letu slabša, ker ji politika namenja
vse manj sredstev oziroma vse manjšo pozornost
in skrb. Ob vsem tem ni težko ugotoviti, kako je
revščina trdovratna in trdovratno njeno do-
puščanje, ker očitno še nismo presegli svetopi-
semskih časov, iz katerih se je po dveh tisočletjih
senca ljudi na robu ohranila vse do danes. In v
enaki meri se je obdržalo vedno na novo vzpo-
stavljeno bogastvo, ki se ravno tako zdi neodpra-
vljivo, namreč v tistem nehumanem smislu, da
se za ponižane in razžaljene več kot toliko ne me-
ni. Ne nazadnje se je tudi mogoče vprašati, kako
da vsi skupaj ne storimo kaj več za socialno pra-
vičnost, za družbo, v kateri bodo imeli vsi enake
možnosti, s posebnim poudarkom na otrocih,
ki, izhajajoč iz revnega okolja, gotovo ne morejo
biti deležni enake materialne popotnice. Huje
pa je, da se pogostoma z nemajhno težavo doko-
pljejo do potrebne samozavesti in spodbudne sa-
mopodobe, na katero bi lahko bili zdravo pono-
sni. Toda, čeprav je videti, da smo v odnosu do
revščine in predvsem v odnosu do ljudi, ki jih je
zaobjela, brezbrižni, pa je vendar v vseh družbah
sveta na delu tudi dobrodelnost, ta svetla luč, ki
ji ne moremo biti dovolj hvaležni za njeno delo-
vanje, sočutje in neuklonljivo pripravljenost po-
magati vsem, ki so v stiski. Če obstaja kakšen na-
gib, ki zares vzbuja upanje, da bo v prihodnosti
več solidarnosti in posluha za sočloveka, potem
je to dobrodelnost, potem so to dobra dela za
dobro drugega in drugih. Dobrodelnost, ki ude-
janja prepričanje, da se človek reši, kadar poma-
ga, rešuje ali celo reši drugega človeka, pri čemer
opusti skrb zgolj zase in obrnjenost zgolj vase. V
povračilo je potem zasluženo poplačan s prepoz-
nanjem in osvojitvijo odrešilnega smisla ter z od-
pravo sicer nepremagljivih bivanjskih tesnob.
Janez Povše
O
Beneška Slovenija - Kanalska  dolina
Minister Česnik na obisku
pri rojakih
  sredo, 16. oktobra
2019, je minister Peter
Jožef Česnik obiskal
Čedad, Bardo in Ukve v sprem-
stvu sodelavcev iz Urada za
Slovence v zamejstvu in po
svetu Irene Vadnjal in Roberta
Kojca. Srečanja se je udeležil
tudi generalni konzul Republi-
ke Slovenije v Trstu Vojko
Volk.
Ob prihodu v Benečijo je mini-
ster najprej obiskal dvojezično
šolo Pavla Petričiča v Špetru. Tam
so ga pričakali predsednika krov-
nih organizacij SSO in SKGZ,
Walter Bandelj in Ksenija Dobri-
la, ter njuni podpredsednici za vi-
demsko pokrajino Anna Wedam
(SSO) in Luigia Negro (SKGZ).
Ob vstopu v šolo sta ga sprejela
še novi ravnatelj Davide Clodig
in špetrski župan Mariano Zuf-
ferli. Ravnatelj je predstavil delo-
vanje šole in poudaril, da se mo-
rajo žal tudi v Špetru soočati s po-
V
manjkanjem kadrov, kot se to do-
gaja tudi drugod po deželi.
V dopoldanskih urah je nato mi-
nister Česnik obiskal uredništvi
Doma in Novega Matajurja. Tam
se je pogovoril z urednikoma Mi-
chelejem Obitom (Novi Matajur)
in Eziom Gosgnachom (Dom).
Zatem se je minister odpravil v
Bardo, kjer si je ogledal etnograf-
ski muzej, ki so ga odprli leta
1973, obnovili pa leta 2012.
V popoldanskih urah so se mini-
ster in njegovi spremljevalci od-
pravili v Ukve, kjer so obiskali
prostore društev Don Mario Čer-
net v Ovčji vasi in SKS Planika v
Ukvah. Tudi rojaki v Kanalski do-
lini se zelo zavzemajo za učenje
slovenskega jezika v tamkajšnjih
šolah in si želijo, da bi jim pri
tem pomagala Slovenija z uspo-
sobljenim učnim osebjem. Pri
društvu Don Mario Černet so mi-
nistru Česniku predstavili
knjižno zapuščino gospoda Ma-
ria Gariupa, ki bi jo radi uredili
in postavili v posebne prostore
ovškega župnijskega doma.
Stefania Beretta
  Trgovski dom / Študijsko srečanje
Ernest Jazbec, rodoljub zunaj kalupov
GORICA 
  od tem naslovom se bo v
petek, 25. oktobra, z začet-
kom ob 15.30 v goriškem
Trgovskem domu zbralo sedem
predavateljev, ki bodo na študij-
skem srečanju osvetlili manj
poznan lik naše polpretekle
medvojne zgodovine, in sicer
življenjsko pot in družbeno an-
gažiranje pravnika in šolskega
organizatorja Ernesta Jazbeca.
Rojen v Svetem pri Komnu, je
bil pristaš krščansko socialnega
gibanja, narodnjak in antifašist,
fašistična policija ga je nadzirala
in tudi zaprla. Po kapitulaciji Ita-
lije in izpustitvi iz zapora je so-
deloval s primorsko sredino, po-
vezan je bil tudi s četniško in
probritansko usmerjeno ob-
P veščevalno mrežo. Bil je gradi-telj slovenstva predvsem na šol-skem in kulturnem področju, in
to med ljudmi, ki so po faši sti -
čnem zatiranju obnavljali opu-
stošeno narodno telo. Aretirali
so ga tudi pod nemško upravo
in ga leta 1944 deportirali v
Mauthausen, kjer je dočakal
osvoboditev, za njim pa se je na-
to izgubila vsaka sled.
Na simpoziju v Trgovskem do-
mu bodo raziskovalci in publi-
cisti poglobili različne vidike
njegove osebnosti, pa tudi časa,
v katerem je deloval. O osebnih
spominih na strica bo spregovo-
rila Majda Jazbec Maček, Renato
Podbersič bo predstavil Jaz-
bečeve mladostne dnevniške za-
piske, Peter Černic bo spregovo-
ril o krščansko-socialni organi-
zaciji na Primorskem, Jože
Možina o revolucionarnem ek-
stremizmu KPS, poseg Mirosla-
ve Cencič bo imel v ospredju de-
lovanje na področju šolstva,
Martin Brecelj bo odbil obtožbe
glede njegove vpletenosti v troj-
ni umor v ulici Rossetti v Trstu,
Ivo Jevnikar pa bo spregovoril o
njegovi aretaciji, deportaciji in
izginotju.
Posvet prirejajo Goriška Mohor-
jeva družba, Študijski center za
narodno spravo iz Ljubljane ter
Krožka za družbena vprašanja
Anton Gregorčič iz Gorice in
Virgil Šček iz Trsta. Razpravo bo
vodila Erika Jazbar.
Aktualno 24. oktobra 2019 3
S 1. strani
Mladi, novi, usposobljeni
kadri so prihodnost ...
  rostore in delovanje Kato-
liške knjigarne jima je
predstavila predsednica Za-
druge Goriška Mohorjeva Franka
Žgavec, ki ju je nato pospremila
najprej v prvo nadstropje, kjer je
urad uprave zadruge, nato pa še
v naše urade, kjer sta ju sprejela
odgovorni urednik Jurij Paljk in
uredništvo tednika v polni za-
sedbi.
Franka Žgavec je gosta prijaz-
no pozdravila in jima sprego-
vorila o delu na Novem glasu
in Pastirčku, mesečniku, ki ga
prav tako izdaja Zadruga Go-
riška Mohorjeva, o Goriški
Mohorjevi družbi, ki skrbi za
izdajo knjig, ter o upravljanju
knjižnic v Sovodnjah in Štever-
janu. Spregovorila je tudi o za-
konih, ki določajo finančne
prispevke, od katerih je odvi-
sno delovanje Zadruge, in o
težavah, ki so s temi povezane.
Pri tem je gospa Ksenija Dobri-
la izjavila, naj bi bilo sistemsko
financiranje države nekako za-
gotovljeno: “Zelo sem zado-
voljna, da nam je v Rimu uspe-
lo zakoličiti v spremembo za-
kona za medije zaščito zamejske-
ga tiska, Primorskega dnevnika,
Novega glasa, Novega Matajurja
in Doma, ter zagotoviti plural-
nost, ki je vedno obeleževala
našo skupnost. Mislim, da so v
Rimu razumeli, da je to celota, ki
jo je treba zaščititi”. V upanju, da
se bo financiranje zamejskega ti-
ska nadaljevalo, pa se je Jurij Paljk
v imenu uredništva in vseh zapo-
slenih predsednikoma krovnih
organizacij, senatorki Tatjani
Rojc, nekdanji senatorki Tamari
Blažina in Bojanu Brezigarju zah-
valil za prizadevanje, da je tudi
Novi glas letos prvič vključen v
zakon o založništvu. Walter Ban-
delj je pripomnil, da je imelo Gi-
banje petih zvezd namen uničiti
politični tisk, danes pa sam ne
verjame, da bo prišlo do krnitve
prispevkov, drugače “bi bil to
znak politične volje”. Po eni stra-
P ni imajo tiskani mediji dolžnost,da nagovarjajo starejše osebe, kiso navezane na papir, po drugi
morajo mlade priklicati s sple-
tom, kar zakon tudi izrecno pred-
videva.
Pogovor se je nato osredotočil na
postopek določitve kandidature
za mesto predsednika paritetnega
odbora in o zapletih, ki so pri tem
nastali. Predsednika krovnih or-
ganizacij sta povedala, da sta pri
postopku prevzela določeno ne-
strankarsko politično strategijo
manjšine, v kateri je zelo po-
membna usklajenost predvsem
na področjih, ki so ključni za
preživetje naše manjšinske skup-
nosti. Govorila sta o zaščiti, šol-
stvu, kulturi, gospodarstvu, kme-
tijstvu in medijih, o področjih, ki
so “ključni stebri, ki nas držijo
pokonci in pri katerih ne sme biti
razhajanj; če pa so drugačni po-
gledi, morajo biti tudi utemelje-
ni”. Ksenija Dobrila je povedala,
da je do odločitve, da bo kandi-
dat za predsednika paritetnega
odbora odvetnik Marko Jarc,
prišlo že dva meseca po njeni iz-
volitvi na predsedniško mesto
SKGZ - “Jarc se je uveljavil že v
prejšnji mandatni dobi, cel kon-
strukt Centralnega urada je na-
stal prav v njegovi pisarni. Tako
je tudi nastala nadgradnja zaščit-
nega zakona, saj je do takrat pa-
ritetni odbor moral poskrbeti sa-
mo za izvajalne ukrepe. Delali
smo prostovoljno in predloge pri-
našali v paritetni odbor in v od-
nos do Dežele FJK. Nastala je tudi
sprememba pravilnika paritetne-
ga odbora, ki predvideva dru-
gačno, bolj proaktivno, dina-
mično delo odbora. Zaradi tega
sva se z Bandljem zmenila, da se,
kot člana paritetnega odbora, ak-
tivno vključiva v imenovanje
predsednika, ker morata na po-
dročju zaščitnih norm paritetni
odbor in krovni organizaciji vo-
diti neko skupno strategijo”. Ban-
delj je dodal, da je po soočanju s
političnimi akterji prišlo do do-
govora, pri takih postopkih pa bi
morala vedno prevladovati tran-
sparentnost, da ne trpi škode ce-
lotna narodna skupnost, “zdaj
pa, čim več časa bomo čakali,
tem bolj se bo poslabšala situaci-
ja”.
O našem šolstvu je Bandelj pove-
dal, da sta se krovni organizaciji
v preteklosti zelo malo ukvarjali
s tem področjem, danes pa se tru-
dita, da bi našli skupne točke,
ustvarili pozitivno povezavo in
uresničili skupno delovanje s
šolo kot institucijo. Tudi Ksenija
Dobrila je mnenja, da sta bili
krovni preveč osredotočeni na
ohranjanje organiziranosti na-
rodne skupnosti in sta šolstvo ne-
kako prepustili državni upravi.
Glede na to, da nas je čedalje
manj, pa moramo biti usklajena,
povezana skupnost, kjer šola
podpira tudi naše ustanove in or-
ganizacije. Da bi mlade privabila
h kulturnemu udejstvovanju in
sodelovanju s krovnima, sta pred-
sednika mnenja, da je potrebno
razviti vsebine, ki jih navdihujejo
in ustvarjajo aktivno sodelovanje
v manjšinskem življenju. Nujno
potrebno je materialno razviti
strategijo, dobiti sredstva za izo-
blikovanje mladih kadrov, tistih,
ki bodo v prihodnosti vodili naša
društva in organizacije, “pri tem
je DEVELOPMENT zgodba o
uspehu”.
Predsednica Dobrila je pre-
pričana, da moramo mladim dati
sredstva in možnosti, da bodo
lahko vodili dinamike v naših
sredinah, glede zaščite in ovred-
notenja slovenskega jezika pa je
povedala, da “Slovencem, ki se-
stavljamo trdno jedro slovenstva,
je zelo pri srcu, poleg jezika, tudi
vsa tista prepletenost, ki jo oz-
načujemo za narodno pripad-
nost. Tukaj govorimo o naši sim-
boliki, glasbi, barvi, zgodovini, o
naših čustvih. Ugotavljamo pa,
da je zaradi nizke rodnosti, izsel-
jevanja, asimilacije zelo zavednih
Slovencev vedno manj. V našo
skupnost vstopajo drugi subjekti,
ki se učijo našega jezika, kar je
najpomembnejše, saj skozi jezik
bomo obstali in pridobili dodano
vrednost, skozi narodna čustva
pa je ne bomo. Naša strategija
mora biti pridobivanje novih go-
vorcev; da bi lahko rekli novih
pripadnikov slovenske narodno-
sti, je prevelik zalogaj. Med novi-
mi govorci pa bo mnogo takih,
ki bodo tudi čutili slovenstvo, s
tem da ne bodo zabrisali svoje iz-
vorne pripadnosti”.
O mladih sta se predsednika
krovnih organizacij pogovarjala
pred kratkim tudi na seji Sveta
Vlade RS za Slovence v zamej-
stvu, ki sta se je ude-
ležila na povabilo
predsednika Vlade RS
in predsednika Sveta
Vlade RS za Slovence
v zamejstvu Marjana
Šarca. Na seji sta sode-
lovala tudi minister
za Slovence v zamej-
stvu in po svetu Peter
Jožef Česnik in zu-
nanji minister Miro
Cerar. Bandelj nam je
povedal, da sta krovni
organizaciji na seji
predstavili pomem-
ben enoten doku-
ment, ki orisuje delo-
vanje naše narodne
skupnosti predvsem
na mladinskem po-
dročju in v katerem
sta nanizali vrsto argumentov, ki
zadevajo celotno skupnost. Pri se-
stavi dokumenta so sodelovale
vse organizacije, ki spadajo pod
okrilje krovnih, raziskave SLORI-
ja so pri tem dale pomembne iz-
točnice, pomagali so ravnatelji,
Gospodarsko združenje in
Kmečka zveza - veliko subjektov
je v tej mreži. Z Dobrilo sta zapro-
sila, da bi se spet sestali čez šest
mesecev, seja Sveta Vlade RS pa
je vsekakor pomenila pomem-
ben začetek konkretnega dela.
Predstavnika krovnih organizacij
bosta, kot nadgrajevanje enotne-
ga dokumenta, v naslednjih ted-
nih okrepila stike z resorskimi
ministri, saj ne bi rada, da ostane
vse samo na “deklarativni ravni”.
Dobrila je mnenja, da “je Slove-
nija premajhna, da bi si pri-
voščila, da ne skrbi za svoje
manjšine, kajti tudi sama je
manjšina kot država v Evropi in
ni vseeno, koliko je govorcev slo-
venskega jezika tudi zunaj meja
in kako široko je geografsko ob-
močje, kjer se govori slovenski je-
zik. Če se to krči, se avtomatično
ogroža tudi slovenstvo v Sloveniji
sami”. Dodala je še, da je zelo po-
memben tudi dialog med
manjšino in deželno upravo, ki
pa se je nekoliko prekinil: “Pozi-
tivna je bila nastavitev Central-
nega urada za slovenski jezik -
zdelo se je, da ima nova deželna
vlada neki pragmatičen odnos do
Slovencev. Zdaj pa je zelo narobe,
da naju sam deželni glavar ne
sprejme, da bi se pogovorili o ze-
lo konkretnih zadevah. Mimo
njega ne moremo, do njega pa je
zelo težko priti”.
Bandelj je na našem uredništvu
spregovoril tudi o projektu Pri-
mis, ki daje v fokus možnosti pro-
mocije kulture skozi turizem -
“taki programi lahko prinesejo v
naš prostor veliko dobrega,
zbližujejo manjšine čez mejo, so
pomembni pri promociji
manjšine same, ki mora biti stal-
no v koraku s časom”. Sadovi
projektov Jezik-lingua in Primis
so po Bandljevem mnenju poli-
tične narave, saj združujejo slo-
vensko in italijansko manjšino v
sodelovanju z deželama Veneto
in FJK. Zelo pomemben je tudi
razvoj Narodnega doma v Trstu.
O stoti obletnici požiga in
vračanju prostorov bo govor tudi
v četrtek, 24. oktobra, na zase-
danju Vladnega omizja za sloven-
sko manjšino, ki bo spet poteka-
lo, po več kot treh letih, na no-
tranjem ministrstvu v Rimu, to-
krat pa prvič brez predsednika
paritetnega odbora. Med temami
bodo šolstvo, konvencija Rai za
deželne slovenske sporede, volil-
ni zakon oz. vprašanje za-
jamčenega zastopstva in gotovo
tudi vladna imenovanja za pari-
tetni odbor. O Narodnem domu
nam je predsednica SKGZ pove-
dala, da bi se moral razviti “tako,
kot so ga naši prastarši želeli - kot
kraj, kjer sobivajo gospodarstvo,
gostinstvo, kultura in prosveta.
Če nam bo to uspelo, bo ta kraj
lahko postal živo središče, pravo
srce slovenstva, kamor bi se naše
organizacije lahko namestile, kjer
bi lahko bile tudi gospodarske de-
javnosti, kamor bi lahko zahajali
naši otroci”.
  Posvet o goriških katoličanih v 20. stoletju 
Odprimo nove poti raziskovanju
GORICA 
  b koncu prejšnjega ted-
na je v organizaciji Inšti-
tuta za družbeno in ver-
sko zgodovino potekal zanimiv
zgodovinski posvet o katoličanih
na Goriškem v času po drugi sve-
tovni vojni. Kot je v petek, 18. ok-
tobra popoldne, v dvorani Fun-
dacije Goriške hranilnice v Go-
sposki ulici v imenu prireditelja
uvodoma povedal Peter Černic,
je bil namen dvodnevnega sim-
pozija odpreti nove poti razisko-
vanju, saj je “naloga katoličanov
tudi preučevati lastno zgodovi-
no, ki je sicer nihče drug ne bi
poglobil”. Ker je na razpolago
vedno več virov in arhivov, ima-
mo priložnost, da na znanstveni
osnovi poglobimo del te naše
polpretekle zgodovine, ki je mor-
da še nepoznan ali vsaj premalo
poznan.
Na prvem delu posveta, ki ga je
vodila Liliana Ferrari, je prvi
spregovoril Giovanni Vian, in si-
cer o papežu Piju XII. Njegov
pontifikat je v javnem spominu
vezan zlasti na drugo vojno, nje-
gov glavni cilj pa je bil obnova
krščanske omike, iskanje načina,
kako v povojnem času spet pri-
O kazati krščanstvo, pri čemer je bi-la glavna grožnja komunizem.Raoul Pupo je v posegu o dobi
od razcepitve obmejnega ob-
močja do ustanavljanja dežele
Furlanije Julijske krajine sprego-
voril o diversificiranih političnih
procesih, ki so privedli do na-
stanka avtonomne dežele s po-
sebnim statutom, o gmotni in
politični obnovi ter o neravno-
vesjih v različnih območjih
dežele, ki jo je še več časa zazna-
movala hladna vojna z izrazito
militarizacijo območja, hkrati pa
tudi vedno večja perifernost. En-
rico Baruzzo je v svojem govoru
o usmeritvi škofovske konferen-
ce treh Benečij med koncem dru-
ge vojne in drugim vatikanskim
koncilom poudaril, da so tudi
škofje, skladno s papeževo misli-
jo, videli glavnega nasprotnika v
komunizmu, zaradi česar so de-
javno napadali nauk, ki je bil v
nasprotju s cerkvenim. V 50. le-
tih prejšnjega stoletja so pastirji -
tudi v boju proti modernosti -
skušali krepiti družbeno kohezi-
jo z velikimi verskimi dogodki, z
obnovo družbeno in versko po-
membnih struktur, s kulturnimi
in rekreativnimi dejavnostmi,
z moralno kontrolo in priti-
skom na institucije, da bi
ohranjali katoliški obraz
družbe. O kotroverznem liku
Carla Margottija, prvega itali-
janskega nadškofa v Gorici
(1934-1951), je Marco Plesni-
car povedal, da je njegov pon-
tifikat označevala “duhovna
gorečnost”, obenem pa je bil
močno politično obarvan, saj je
“neizmerno zaupal Duceju”. Za
njim je prišel Giovanni Giacinto
Ambrosi (1951-1962), ki, kot je
poudaril Ivan Portelli, predsed-
nik Inštituta za družbeno in ver-
sko zgodovino ter glavni pobud-
nik posveta, je veliko naredil na
karitativnem področju, bil dober
pastir, posebno občutljiv za
družbene stiske ljudi. V zaplete-
no in delikatno goriško škofijo je
bil po Margottiju poslan prav za-
radi svoje milejše narave; veliko
si je prizadeval za enotnost, za
oživitev semenišča in misijonov.
Jernej Vidmar je nazorno opisal
komunistično represijo na Pri-
morskem v času nastajanja kop-
ske škofije. Kar 145 tisoč verni-
kov je namreč ostalo brez škofije.
Meja je bila neprehodna in novo
škofijo je bilo treba oblikovati v
Jugoslaviji, kjer je partija s po-
močjo Udbe izvajala tudi odkrito
represijo. Najhujša gonja proti
Cerkvi je bila v času apostolskih
administratorjev Franca Močni-
ka in Mihaela Toroša.
Drugi del posveta, ki ga je v dvo-
rani ob cerkvi Kristusa Odrešeni-
ka v Novi Gorici vodila Lucia Pil-
lon, je uvedel Renato Podbersič.
Katoliški Cerkvi v Jugoslaviji v
prvih povojnih letih je bila odv-
zeta nekdaj pomembna družbe-
na vloga, je dejal. V letih 1945-
1961 se je v Sloveniji 429 duhov-
nikov znašlo na zatožni klopi, od
tega jih je bilo 339 kaznovanih,
od teh devet na smrtno kazen.
Tudi primorska duhovščina je
delila usodo sobratov v preostali
Sloveniji. Na njen protifašizem
in služenje v narodovo korist so
novi komunistični oblastniki hi-
tro pozabili in kmalu, predvsem
pa po priključitvi Primorske k Ju-
goslaviji septembra 1947, je tudi
katoliška Cerkev na Primorskem
postala cilj preganjanja. Pri-
bližno 50 primorskih duhovni-
kov je izkusilo komunistične
ječe, g. Jožko Kragelj je bil leta
1949 celo obsojen na smrt, ka-
sneje sicer pomiloščen, toda po
zaporih in prisilnih deloviščih je
preživel več kot sedem let. Fer-
ruccio Tassin je na posvetu govo-
ril o letu 1948 v Spodnji Furlaniji,
Peter Černic pa o slovenskih ka-
toličanih v goriški pokrajini po
letu 1947. Slovenska katoliška
skupnost na Goriškem je imela v
prvi polovici prejšnjega stoletja
pomembno politično, družbeno
in kulturno moč, je dejal. Prav
posebno vlogo - ne le v pastoral-
ni oskrbi, temveč tudi v medijih
in politiki - so imeli primorski
duhovniki. Posebno poglavje je
Černic posvetil slovenskemu jav-
nemu šolstvu, za katerega so se
katoličani na Goriškem in
Tržaškem odločno zavzeli. Nepo-
grešljiv je tudi njihov doprinos v
razcvetu prosvetnega delovanja
v mestu in okolici, v ustanavljan-
ju duhovnije, ki bi združevala
goriške vernike (sv. Ivan), kultur-
nih središč (Katoliški dom!), v
organiziranosti zborov, gleda-
liških skupin, športnih združenj,
skavtske organizacije itd. Goriški
katoliški Slovenci so tako po-
gumno čuvali in negovali seme
demokratičnega modela da-
našnje Slovenije, ki je vzklilo šele
pol stoletja kasneje. Posvet se je
v soboto popoldne končal še s
tremi posegi (Cristiano Mene-
ghel, David Cusimano in Paolo
Iancis) ter z razpravo, v kateri so
prišla na dan tudi nekatera zani-
miva pričevanja. Na dan je
prišlo, da naša preteklost lahko
še vedno navdihuje naša priza-
devanja za prihodnost, zaradi
česar je res vredno jo še bolje ra-
ziskati. / DD
Ivan Portelli in Liliana Ferrari (foto dd)
Kristjani in družba24. oktobra 20194
  e naprej nas Gospod uči, kako
prav moliti. Zadnjič je bil pouda-
rek na vztrajnosti, tokrat pa je
poudarek na tisti vrlini, ki je vstopno
mesto vsake molitve, to pa je po-
nižnost. Te se učimo iz znane prilike o
farizeju in cestninarju, ki sta šla v tem-
pelj molit. Še enkrat bi rad poudaril,
kako je v vsakem od nas vsaj malo fari-
zeja, tega se ne moremo kar tako zne-
biti, tudi zaradi našega ponosa in na-
puha. Mar nismo tudi mi velikokrat
takšni, da sami sebe presojamo kot
“pravične”, pač v tem človeškem po-
menu, marsikoga drugega pa imamo
za ne kaj dosti vrednega? Kaj je pravza-
prav za Sveto pismo resnična pra-
vičnost? Gospod učence opozarja: “Če
vaša pravičnost ne bo večja kakor pi-
smoukov in farizejev, nikakor ne pride-
te v nebeško kraljestvo”.  (Mt 5,20). Že
iz tega lahko sklepamo, kako ne gre za
medaljo ali okrasek, ki si ga kdo lahko
pripne, kot da bi, recimo, imel vojaški
čin. Nikakor – pravičnost vselej pomeni
biti v tesnem odnosu z Bogom, imeti
odprto zanj svoje srce. Že samo če po-
gledamo sam evangelij, najdemo več
takšnih resničnih pravičnih, kot reci-
mo Zaharija in Elizabeta, Jožef, starček
Simeon… Iz vsega tega ni težko ugoto-
viti, če se zdaj malo poigramo z bese-
dami, kako neprimerno je primerjati se
z drugimi ljudmi, veliko bolj pa se je
treba primerjati z Bogom in njegovimi
svetniki. Farizej se je namreč primerjal
z drugimi ljudmi, cestninar pa z Bo-
gom. Tega nas v molitvi uči tudi sv. Ja-
nez Vianej, da se namreč pred Bogom
sprašujemo: “Kdo sem jaz, kdo si pa
ti”? V tem oziru se je dobro primerjati
tudi s tistimi, kot smo dejali, ki so bili
v svetopisemskem pomenu pravični –
to pa so svetniki. Pred časom je bil za-
nimiv katoliški “meme”, kjer je deček
v sobi kazal svoje mišice pred poster-
jem Arnolda Schwarzeneg-
gerja, ki jih je bil seveda
poln. Spodaj je pisalo neka-
ko takole: “Takšni smo mi
v primerjavi s svetniki”. Ko-
likokrat stavimo v ospredje sami sebe,
ne zavedajoč se, da sami po sebi nismo
nič, če nismo v Bogu. Iz grškega izvir-
nika se razbere, kako je farizej ne samo
molil, kakor so delali pač Judje, temveč
je delal vse, da bi ga ljudje opazili. Tudi
mi danes bi radi, da bi nas ljudje opazi-
li, zlasti pa danes vidimo težnjo, da bi
radi ljudem ugajali, da bi bili všečni. To
postane sestavni del našega življenja,
tako da, četudi bi molili ali šli v cerkev,
se ne znebimo tega početja, saj je to kar
nekakšna naša dušna bolezen. V nas ni
hvaležnosti, ker četudi se zdi, glede na
farizeja, da se za svoje kvalitete zahval-
jujemo, v resnici tega ne počnemo, am-
pak je vse, karkoli že smo in imamo,
samo po sebi umevno. Bogu ne dolgu-
jemo nič. In vendar nihče od nas
ničesar ne bi imel, če bi nam ne bilo
dano od zgoraj, kakor je glede oblasti
Gospod Jezus lepo dejal Pilatu (Jn
19,11). Ko smo tako farizejski, nismo
nobeni dolžniki našemu Bogu, zato pa
se hvalimo in ne hvalimo njega.
Iščemo svojo in ne njegovo slavo. Tako
delimo ljudi v dva razreda, s tem da v
prvem ostanemo sami, vse ostale pa
pahnemo v drugega. Sveti Pavel pa nas
uči, da ni izhoda, saj smo grešniki prav
vsi in potrebujemo Božjo milost (Rim
3,23). Skratka, na zunaj smo lahko vsi
še tako dobri, lepi, všečni, tudi po-
božni, vprašanje pa je, kakšno je naše
srce. Podobno kot farizej lahko tudi da-
nes zasledimo številne t. i. “filantrope”,
ki na veliki zvon obešajo svojo mi-
loščino, a kaj, ko niso dali v miloščino
svojega srca. V resnici je lik farizeja v
evangeliju za nas nedosegljiva fatamor-
gana v svoji ponižni in skriti odprtosti
za Boga. Lahko pa začnemo že danes s
treningom, da mu bomo vsaj malo po-
dobni, saj Bog “ponižnega in skesanega
srca ne zametuje” (Ps 51 (50), 19).
Andrej Vončina
Š
Ponovno v Etiopiji (4)
Med deklicami v
sirotišnici v Kobbu
  igist, deklica z velikimi
črnimi očmi, ima 8 let in
hodi v 3. razred osnovne
šole. Njena mama je umrla na
porodu, potem ko je rodila nje-
nega bratca. Očka je zaradi bolez-
ni zelo šibak in ne more delati.
Tigist je nekaj mesecev sama
skrbela za dojenčka, kakor je
vedela in znala. Zdaj je fantek
pri sestrah Matere Terezije v
mestu Alamata, Tigist pa pri
naših sestrah uršulinkah v
Kobbu. Je zelo pametna dekli-
ca, a zaradi svojih izkušenj de-
luje nekam strogo in pokrovi-
teljsko. Rada se jezi in “ko-
mandira” in včasih deluje kot
kak prepirljiv fantek. Le redko
se nasmeje, a ko jo pripraviš
do smeha, vidiš, da je le ma-
jhna, nežna in občutljiva
punčka, ki si želi ljubezni. Ta-
ka, nežna, zadržana in
občutljiva je tudi šestletna Az-
mera, ki so jo k sestram pripel-
jale socialne delavke. O njenih
starših se ne ve ničesar … Naj-
bolj nežna pa je petletna Beta-
nia. Sestra Bisirat mi je pove-
dala njeno zgodbo. Betania
ima še dva starejša brata. Eden
je študent, drugi bo kmalu
končal osnovno šolo. Betania
se je rodila izven zakona. Oče, ki
je poročen in ima svojo družino,
je seveda ni hotel priznati za
hčerko. “Njena mama je imela tri
moške in z vsakim od njih po
enega otroka. Lena je in ni skrbe-
la za Betanio. K nam je prišla
umazana, zanemarjena, polna
uši in ran. Najprej smo jo morale
T obriti po glavi in pozdraviti ra-ne”, reče sestra Bisirat obsojajoče.Nekega dne stojiva na dvorišču
in potiho mi reče: “Poglej, to je
Betaniina mama. Vidiš, kako je
lena. Hodi sem in tja, potem se
usede in kar nekam strmi v praz-
no. Nikoli ne prime za nobeno
delo. Pravi, da ne more delati”.
Tudi Betania je na dvorišču, vidi
svojo mamo, a povesi pogled k
tlom in gre mimo nje. Mogoče jo
je sram. Mogoče jo preveč boli,
da jo je mama zapustila. Ko po-
slušam sestro in opazujem to
ubogo ženo, ki deluje čisto brez
moči in je obupana, mi postane
jasno, da je v globoki depresiji.
Sestri Bisirat, ki ne more drugače,
kot da jo obsoja zaradi lenobe in
treh moških, rečem: “Mislim, da
je zelo bolna. Depresivna je. Mo-
rala bi se zdraviti. Saj ni čudno,
da je tako. Vsak od teh moških jo
je izrabil in jo potem pustil samo
z otrokom. Namesto da bi ji stali
ob strani in pomagali vsaj otro-
kom”. “Misliš”? reče sestra in po-
tem sva nekaj časa tiho. “Morala
bi se zdraviti”, ponovim.
Selam hodi v prvi razred
srednje šole. Z družino je
živela na jugu Etiopije. Oče ji
je umrl. Ko je na jugu prišlo
do nemirov, so jim zažgali
dom in jih skupaj z drugimi
prebivalci izgnali. Živeli so v
begunskem taborišču, Selam
pa je zdaj pri sestrah. Je pa-
metna, živahna in do-
brosrčna deklica, a v njenih
očeh včasih opaziš globoko
žalost. Tudi petnajstletna
Haimanot je med tistimi, ki
so jih pregnali z juga. Njeni
starši so umrli, sama pa je ze-
lo slabega zdravja.
Tega še ne vem, a preden se
bom iz Adis Abebe vrnila do-
mov, mi bo sestra Abeba
izročila papirje z zgodbami
in fotografijami kakih dese-
tih deklic. “Prosim, najdi jim
botre med svojimi prijatelji”,
bo rekla z upanjem v očeh.
No, do zdaj sem res našla dve
družini, ki sta na daljavo po-
svojili dve deklici, za kar sem jim
neizmerno hvaležna. In tudi jaz
že imam svojo posvojenko. Če
kdo od vas, dragi bralci, želi po-
magati kateri od teh deklic, je
moj naslov v uredništvu pri go-
spodu Juriju Paljku.
/ dalje
Špela Pahor
Srečanje z živim Jezusom
Kardinal Špidlik poudarja, da nas Jezusova člo-
veškost povezuje z njegovo božanskostjo. Če gle-
damo ljudi kot podobe Boga, nam pomagajo, da
srečamo Jezusa v vsakem trenutku. Zato tudi ni
mogoče ločevati verskega življenja od služenja
bratom in sestram.
Jezusa srečamo v molitvi in liturgiji. Liturgija je
živ spomin Jezusovega življenja. Ko sodelujemo
pri sveti maši, skrivnostno prisostvujemo Jezuso-
vi daritvi in drugim dogodkom njegovega
življenja. Sveti Duh nam pomaga, da začutimo
Jezusovo navzočnost v osebnem življenju in cer-
kveni skupnosti. Evangelist Janez
se ni nehal čuditi tej skrivnosti,
zato je zapisal besede: “Če me
kdo ljubi, se bo držal moje besede
in moj Oče ga bo ljubil. Prišla bo-
va k njemu in prebivala pri
njem”.  (Jn 14,23) Za krščansko
molitev je značilno, da molimo z
Jezusom k Očetu. Najbolj običaj-
no je to očenaš. Na Vzhodu je v
navadi molitev srca ali Jezusova
molitev: Gospod Jezus Kristus,
Božji Sin, usmili se mene grešni-
ka. Ta molitev, v kateri je povzet
ves evangelij, je povezana z di-
hanjem in ritmom srca. Jezus, ki
je globlji, kot smo mi sami, nav-
dihuje naše misli in čute, zato je rekel apostol Pa-
vel: “Ne živim več jaz, ampak Kristus živi v me-
ni”. (Gal 2, 20) Molitev vzpostavi povezavo z iz-
virom, kjer je prisoten Jezus. Zaradi njega je vera
v Boga konkretna. Jezus govori o Božji ljubezni
in usmiljenju ter vodi v veliko skrivnost Svete
Trojice. O tem je Jezus spregovoril apostolu To-
mažu: “Kdor vidi mene, vidi Očeta”.  (Jn 14, 9)
Drugo področje srečanja z živim Jezusom je Sve-
to pismo. Že cerkveni očetje in zlasti Origen so
trdili, da, ko beremo Sveto pismo, po njem po-
slušamo Jezusa. V Svetem pismu niso brali le do-
godkov in besedil, ampak so srečali živega Jezu-
sa, ki jim je spregovoril. Kdor prebira Sveto pi-
smo, spoznava in posluša Jezusa. Njegove bese-
de, misli, čustva, dejanje, morejo prodreti v glo-
bino človeka. Zato ni potrebno oznanjati evange-
lij z modrimi besedami in prepričevanjem,
ampak je moč besede sam Jezus. V njem se je
Božja Beseda izpolnila.  (Lk 4) Božja beseda na-
govarja na drugačen način kot človeške besede,
bivanjsko, temeljno. Kdor ima odprto srce, jo
more sprejeti.
Jezus je prisoten v skupnosti, ki je zbrana v nje-
govem Duhu, saj je povedal, da, kjer sta dva ali
so trije zbrani v njegovem imenu, je on sam sredi
med njimi.  (Mt 18,20) Videti Jezusa v drugih je
veliko več kot zgolj njegovo prebivanje v njiho-
vih osebnih globinah. V vsakem človeku je pečat
Boga in Jezusa, vendar ni mogoče sprejeti njego-
vega daru, če ne sprejmemo človeka, v katerem
ta prebiva. V skupno-
sti, ki je zbrana v Jezu-
sovem Duhu, se ne
obhaja le spomin nanj,
ampak je živa njegova
prisotnost, tako da
ljudje sprejemajo rešit-
ve, ki jih on predlaga.
Ta skupnost tudi pove-
zuje težave in trpljenje
z Jezusovim trpljen-
jem, z njim tudi vstaja
v novo življenje. S tem
se spreobračajo grešni-
ki, odpravljajo pred-
sodki, nacionalizmi,
nasprotniki si prisluh-
nejo in ljudje skupaj zaživijo. Tako se rojeva edi-
nost v ljubezni in resnici, izpolnjeno življenje,
kar je posebna karizma gibanja Marijino delo.
V velikem Matejevem govoru je Jezus izpostavil
še en pomemben vidik srečanja z njim. To so
ubogi vseh vrst. Povabil je, naj ga srečamo v teh
ljudeh in ne dopustimo, da bi šli mirno mimo
njih. Jezus je prisoten v ubogih, da ne bi delali
razlike v odnosih in jim pomagali do življenja,
predvsem pa, da bi jih sprejemali kot njega same-
ga. Kar podarimo njim, podarimo Jezusu. Jezus
je postal kruh, hrana ljubezni za vse, ki so lačni
in ubogi. Zato je mogoče ob vsakem srečanju z
ubogimi odkriti: “Gospod je”! Ljubezen do Jezu-
sa in ljubezen do ubogih ostaja vzajemna in se
dopolnjuje. Mati Terezija je videla Jezusa v za-
puščenem umirajočem človeku. To sporočilo so
mogli razumeti prav vsi, tudi neverni.
ZAKAJ PRAV JEZUS? (88) PRIMOŽ KREČIČ
Tudi Tigist pomaga cǔvati kokoške,
da ne zaidejo v vrt s solato
Misel za 30. nedeljo med letom
Ubožec je klical…
Kardinal Tomáš Špidlík
Zbornik o življenju in delu prof. Janeza Zupeta
Življenje, posvečeno Besedi
  Vipavi so v nedeljo, 13. t. m.,
in dan kasneje v Ljubljani pred-
stavili zbornik o prof. Janezu
Zupetu; predstavitev je bila tudi v Zu-
petovi domači vasi, Horjulu.
Ob 75-letnici rojstva prof. msgr. Janeza
Zupeta je izšel zbornik Janez Zupet.
Življenje, posveče -
no Besedi; spomin-
ski zbornik sta ob
podpori občine in
krajevne skupnosti
Vipava v sozalož -
ništvu izdali založbi
Salve in Celjska Mo-
horjeva družba.
V organizaciji žup-
nije Vipava in Ško-
fijske gimnazije Vi-
pava so zbornik
predstavili v avdito-
riju Škofijske gim-
nazije Vipava, kjer
se nas je zbralo zelo
veliko, predvsem
njegovi sopotniki,
nekdanji dijaki in
vsi tisti, ki smo ce-
nili in cenimo njegovo delo. Večer so
povezovali domačinka Martina Krečič,
duhovnik Primož Erjavec, ki je prebiral
misli Janeza Zupeta, in Aleks Birsa Jo-
gan, ki je bral besede, ki so jih drugi
izrekli o prof. Zupetu. V zborniku je so-
delovalo kar 46 piscev, med temi trije
škofje; predvsem pa so o njem pisali
njegovi nekdanji dijaki, prijatelji, so-
potniki. Ganljivo je bilo videti, da se je
med številnimi predstavitve zbornika
v Vipavi udeležil tudi prof. Franc Kralj,
zgodovinar in rektor Malega semenišča
v Vipavi leta 1972, ko je mladi prof. Ja-
nez Zupet prišel v Vipavo, najprej za le-
to dni za prefekta, nato pa za profesorja
angleškega, francoskega in drugih je-
zikov, po potrebi tudi latinščine.
Koliko jezikov je obvladal, bo ostalo
skrivnost, čeprav nas je bilo veliko, ki
smo ga o tem spraševali; še najbolj ver-
jetno je, da jih je veliko več kot samo
21, to številko je nekoč z nasmeškom
priznal nam malosemeniščnikom.
Prof. msgr. Janez Zupet, duhovnik, pre-
vajalec in lektor, se je rodil 16. oktobra
1944; večji del plodnega življenja je
preživel v Vipavi.
Dobra tri leta po njegovem odhodu v
večnost je izšel zbornik, ki ga je uredil
dr. Anton Štrukelj, Zupetov tesni sode-
lavec, s pomočjo sodelavcev, seveda.
Zbornik je lično oblikoval prof. Lucijan
Bratuš, slikar iz Vipave, medtem ko je
jezikovni pregled opravila Helena
Škrlep. V njem so zbrani spomini so-
rodnikov, sodelavcev, učencev, sobra-
tov, prijateljev in drugih, ki so vsaj del
življenja hodili ob njem. Dodana so
nekatera besedila prof. Zupeta: njegova
teološka razmišljanja, predstavitve po-
sameznih prevodov, nekaj pogovorov,
ki jih je imel za tiskane medije, in pe-
stro slikovno gradivo. Med intervjuji z
njim je objavljen tudi daljši intervju iz
našega Novega glasa, ki smo ga imeli z
njim leta 1998. Ob koncu 384 strani
zajetnega zbornika je obsežna biblio-
grafija, ki je več kot samo pregleden
dokaz njegove bogate zapuščine.
Slovesna predstavitev zbornika je v do-
mačem in sproščenem vzdušju izzve-
nela kot 'praznik besed' v spomin na
velikega ljubitelja in poznavalca Besede
in besed. Skozi ves program so se kot
'pokušina Zupetovih slaščic' prepleta-
le misli iz zbornika: zapisi o g. Zupetu
in njegove misli ter se s tehtno vezno
besedo prelile v bogato 'besedno go-
stijo'.
V osrednjem delu je zbrane nagovoril
škof Jurij Bizjak in 'slaščicam' dodal
nekaj prisrčnih 'ocvirkov'.
/ str. 9
Jurij Paljk
V
Foto JMP
Kristjani in družba 24. oktobra 2019 5
  Ob srebrnem jubileju Umetniki za karitas
Razstava v Pretorski palači in
zahvalna sveta maša v stolnici
KOPER 
  torek, 8. oktobra, je
bilo v Pretorski palači
v Kopru odprtje
razstave likovnih del, ki so
nastala v 25. mednarodni
likovni koloniji Umetniki za
karitas na Sinjem vrhu nad
Ajdovščino v avgustu 2019 z
geslom “Odrinimo na
globoko”. Razstava v
Pretorski palači je že več
let rezultat sodelovanja
med Škofijsko karitas
Koper in Galerijo
Insula.
Po razstavi je bila v
koprski stolnici
zahvalna sveta maša ob
srebrnem jubileju
mednarodne likovne
kolonije Umetniki za
karitas. Sveto mašo je
daroval koprski škof dr.
Jurij Bizjak in ob tej
priožnosti podelil
Odličje svetega Jožefa
Delavca strokovnima
sodelavkama kolonije
Umetniki za karitas, in
sicer likovni kritičarki
gospe Anamariji Stibilj
Šajn ter slikarki in
oblikovalki gospe Silvi
Karim.
Silva Karim,
pedagoginja, ilustratorka in
oblikovalka, je skupaj s
svojim možem akademskim
slikarjem Azadom Karimom
vsakoletna svetovalka pri
izboru likovnih umetnikov,
kot tudi darovalka svojih
likovnih del v koloniji
Umetniki za karitas. Gospa
Silva je oblikovala logotip
Umetniki za karitas, vsako
leto pa oblikuje tudi
katalog, ki spremlja razstave
na svojem potovanju. Za
Karitas je tudi oblikovala
večino znakov, plakatov,
V zgibank in voščilnic.Anamarija Stibilj Šajn,umetnostna zgodovinarka
in likovna kritičarka daje s
svojim znanjem in
tenkočutnostjo pečat
vsakokratni koloniji in vsem
razstavam. S skrbno
izbranimi besedami vsako
leto v katalogu opiše likovni
opus sodelujočih
umetnikov, kar tudi
predstavi na domačih in
mednarodnih razstavah.
Tudi zaradi gospe Anamarije
je projekt Umetniki za
karitas prepoznaven in
spoštovan med umetniki in
ljubitelji umetnosti.
Mednarodna likovna
kolonija Umetniki za karitas
se od leta 1995 dalje tretji
teden v avgustu dogaja na
Sinjem vrhu nad
Ajdovščino. Tisoč metrska
gora je postala zbirališče
številnih likovnih delavnic,
med katerimi je kolonija
Umetniki za karitas
posebna, saj jo navdihuje
dobrodelnost, predvsem pa
dejstvo, da je vse delo v
zvezi s kolonijo in
razstavami opravljeno
prostovoljno. Karitas vsako
leto izbere geslo kolonije, s
katerim opozarja na
aktualne stiske.
Med likovnimi umetniki je
kolonija priljubljena, saj je
letos doživela že srebrno
obletnico in je v 25
katalogih zapisanih več kot
1.900 imen avtorjev, ki so
prišli z vseh petih celin,
ustvarili so 3.000 likovnih
del, od katerih je že več kot
2.600 našlo lastnike.
Izkupiček je bil namenjen
različnim projektom
pomoči, ki jih izvaja Karitas.
Likovna kolonija je prvi del
  alo šaljivo ste oznanili: “V ne-
deljo po maši bo v cerkvi
srečanje staršev in otrok za
birmo. Upam, da cerkev ne bo premaj -
hna”! Mogoče ste se spomnili na Buta-
le? Se še spominjate, kako je Fran
Milčinski napisal, kako so v Butalah širi-
li cerkev? Pri nas bi si morali omisliti
obratno: kako bi našo cerkev zmanjšali!
– V Butalah so za širitev cerkve uporabili
hlevski gnoj. Če bi pri nas za zmanjšan-
je naše cerkve tudi hoteli uporabiti
hlevski gnoj, bi ga morali uvoziti. Ver-
jetno Vam ni poznano, da cela naša
župnija premore en sam goveji rep.
Prašiča ni več nobenega, odkar so se
“furešti” pritožili, da smrdi. Ne vem, ali
jim tudi klobase smrdijo? Koliko je še
kur, to pa je že “kunšt”, kako bi jih
prešteli. Saj veste, da imamo takšne in
drugačne kokoši. Da o petelinih ne go-
vorim!
Torej bomo imeli birmo. Lahko bi rekli
tudi “birmanski feštin”. Koga pa sploh
še zanima, kaj se v cerkvi dogaja? No,
nekatere še. V glavnem gre tako: bir-
manci bodo dobili nove računalnike,
nekateri celo motor, ure imajo že itak
vsi, starše pa skrbi, kje bo pojedina – do-
ma na dvorišču, če nona skuha “župo”,
stric speče “griljato”, ali v kakšnem ma-
lo bolj “lušo lokalu”, kot se spodobi, še
zlasti če imamo nekaj več v žepu, kar je
razumljivo, saj za pušico v cerkvi so do-
bri “špičoli”, teh se je pa treba čim prej
otresti, ker se drugače “aržet” strga …
Prav zavidam Vam, kako lepo znate
otroke “potroštati”, če ne znajo pri ve-
rouku. “Se boš naučil! Saj je še čas, da
boš še to znal. Verjamem, da je bil
“kalčeto”, pa ni bilo časa, da bi se učil.
Po mažoretkah postaneš utrujena in po-
tem zaspiš … Ja, k maši te ni, ker moraš
spati, saj si se v soboto do polnoči igral
z računalnikom ali pa bil na 'feštinu'”
Kar čudim se, koliko opravičil jim Vi po-
veste, preden oni sploh kaj zinejo. V cer-
kvi pri maši na nedeljo ni otrok, pri ve-
rouku pa se ne naučijo nič. V šoli je
predmet – verouk – le še za okras, v žup-
niji pa je podoben “pušeljcu”, ki ga
vržemo na smetišče, ko oveni …
Posebno poglavje so, dragi g. župnik,
botri. Potrdila dobijo vsi, če ne doma,
jih poiščejo pri prijateljih gospodih, s
katerimi igrajo karte ali pa jim poma-
gajo mešati malto in voziti “karjolo”. Vi
pa pozabljate, da dobro razvedrilo, kot
so karte ali dobra dela kot “karjola”,
spada k našemu življenju, tudi krščan-
skemu. Pri zadnji birmi ste povzdignili
glas, da mora biti v cerkvi neka resnost,
ker drugače bo vse skupaj izpadlo kot
letovanje v Žabnicah. Pa so Vam oni, ki
zahajajo tja gor na boljši “luft”, zameri-
li, češ, kaj Vas brigajo Žabnice. Vi pa ste
se na te njihove pripombe požvižgali.
Tako, sestanek za birmo je res bil. Cer-
kev je bila polna kot za Veliko noč, celo
takšni so prišli, ki jih ni nikoli, in smo
videli, da se cerkev ni podrla, ker jih ni-
koli ni. Kako zdaj to izgleda? Jaz, ko vse
to gledam in opazujem, lahko rečem,
da nekaj otrok je celo več pri maši, kot
jih je bilo do zdaj. Vsi vemo, da bo to
samo do birme, potem bodo odleteli,
kot odletijo vsako leto lastovke na jug,
naši birmanci pa bodo po birmi na ne-
deljo med mašo pod “kovtrom”, saj se
spodobi, da imajo sobotne večere zase,
ker so že veliki, zato na nedeljo prespijo
tudi mašo... Vidite, dragi gospod žup-
nik, svet se vrti, dogodki v naši župniji
pa se ponavljajo enako po vsaki birmi.
Lahko bi rekla, da se je pri nas svet usta-
vil, saj je vedno enako – kje je kakšna
sprememba?
Meni se zdi, da bi bilo najbolje, če bi
birmo ukinili. Tako bi starši bili na
boljšem, ker bi jim ne bilo treba skrbeti
za “birmanski feštin”, botrom bi kaj več
ostalo v žepu in bi v pušico, če slučajno
zaidejo v cerkev, lahko spustili kaj več,
Vi pa bi bili odrešeni vseh tistih skrbi,
ki jih z birmo imate. Tako bi bilo
življenje preprostejše – teklo bi “na-
glih”, ne po ovinkih, kot teče danes!
Pozdravlja Vas župljanka
Polona
Draga ga. Polona!
Res, tudi sam imam občutek, da se pri
nas svet ne vrti več. Podoben je našim
uram po nevihti “na teru”, ena stoji,
druga prehiteva, tretja, za čudo, pa celo
prav kaže! Omenjate birmo. Gotovo ve-
ste, da naši škofje v Sloveniji birmajo
Slovence po celem svetu, v zamejstvo
jih pa ni! Oni so nas odpisali, razen g.
nadškof Alojz Uran, ki vestno in z veli-
kim potrpljenjem na Sv. Višarjah odve-
zuje vse tiste žaklje grehov, ki jih naše
Božje ljudstvo tja gor prinese. Verjetno
veste, da med njimi se celo spozabi
kakšen s te strani starega konfina in
odloži svoj žakelj v Uranovo spovedni-
co.
Duhovniki se po svoje trudimo, da bi
naše birme imele poudarek na zakra-
mentu, ki ga birmanci prejmejo, pa je
na žalost v veliko primerih na “fešti-
nih”, ki včasih kar krepko ogulijo starše
in tudi botre, da potem za hrbtom ner-
gajo, ali je to sploh potrebno … Marsi -
kdo se sploh ne zaveda, da imajo kate-
heti pri verouku za birmo vedno pro-
bleme, ker so ti naši birmanci nekaj, kar
sami ne vedo, kaj so. Priznam, da so
mladi v dobi odraščanja zelo dovzetni,
je pa lahko tudi drugače, da vsa priprava
za birmo izpade kot en velik cirkus in
vsi – od staršev, birmancev in tudi du-
hovnika – komaj čakajo, da se to konča!
Krivda je malo porazdeljena, pa vendar
so prvi na vrsti starši. Velika večina
staršev sploh ne pogleda delovnih zvez-
kov svojih veroukarjev. Prav tako ne
prebirajo sporočil, ki jih veroučitelj na-
piše v zvezek. Veliko jih sploh ne zani-
ma, kaj je z veroukom in kako se otroci
sploh obnašajo. Velikokrat, če se kaj po-
toži, pa sliši: “Ja, pa tega le ne bi smelo
biti, saj v šoli je pa tako priden, Vi ga ne
razumete... ” To so stari problemi, ki bo-
do v najrazličnejših oblikah obstajali še
dalje. Če pri nedeljski maši v cerkvi ni
otrok, priznajmo, navadno tudi njiho-
vih staršev ni, tu pa je zopet stara težava,
ki bo obstajala, kdo ve koliko časa še,
vedno pa postavlja vprašanja.
Lepo Vas pozdravljam!
Vaš župnik
A. K.
Mogoče preberite še to:
Neuspešni noči ribolova sledi dan, v ka-
terem Peter sreča Jezusa, in njegovo
življenje se spremeni za vedno. Tudi
nam se lahko življenje spremeni, ko Je-
zusovim besedam prisluhnemo in jih
izpolnjujemo. Morda smo kot Peter na-
vajeni dajati prednost strahu, kadar
življenje ni takšno, kot pričakujemo. Je-
zus nam zagotavlja, da bomo, ko bomo
odgovorili na njegov klic, ob svojem
času obrodili sad tako, kakor Bog želi.
Sprejmimo Jezusovo poslanstvo in sto-
pimo na dobro uhojeno pot apostolov
in njegovih prvih učencev.
Jezus nas kliče, naj mu sledimo in s svo-
jim življenjem dopolnimo njegovo delo
na zemlji. Pomagaj nam, Gospod, izsto-
piti iz kroga lastnega udobja in obroditi
sad v služenju Tebi! -
M
Košuta, miš in lišček
“Otroci so vedno navdušeni nad knjigami, v katerih nastopajo ptice,
medvedi, ribe ali levi. In ko živali spregovorijo, njihove oči zažarijo.
Ta knjiga ni zbirka basni, temveč zgodbe, ki pripovedujejo o
izkušnjah prijateljstva in bratstva med svetimi možmi in ženami ter
živalmi. V knjigi so
zgodbe, ki opisujejo
odnos do živali raznih
svetnikov od sv. Antona
Puščavnika do sv.
Antona Padovanskega,
od sv. Martina Porresa
do sv. Egidija, od sv.
Frančiška Asiškega do
sv. Janeza Boska in še
več dogodivščin svetih
ljudi ter njihove ljubezni
do božjega stvarstva,
zlasti do živali.
Naj vas in vaše naj -
mlajše kratke zgodbe v
knjigi Košuta, miš in
lišček očarajo ter vas
pospremijo k srečanju s
svetniki in spoznavanju
njihovih kreposti”, so zapisali pri Založbi Ognjišče knjigi na pot.
Gre za lep prevod sicer italijanske knjige avtorice Alberta Benevellija
in Lorette Serofilli, ki ga je pripravila naša sodelavka Špela Pahor,
lektorirala pa Ana Jurkovič.
Urednik knjige je knjigi na pot na prvih straneh namenil besede
papeža Frančiška, ki so vzete iz okrožnice o skrbi za skupni dom
Hvaljen bodi: “Vsa bitja so ustvarjena iz nežne ljubezni Očeta, ki
vsakemu dodeli svoj prostor na svetu. Celo kratkotrajno življenje
najbolj nepomembnega bitja je predmet njegove ljubezni”.
Knjiga je lepa, več kot primerna za darilo.
Zgodbe svetnikov in živali pri Ognjišču
Pismo mojemu župniku 
Dragi g. župnik!
mednarodnega projekta
Umetniki za karitas, ki se
nadaljuje v potovanje
razstav. V vseh teh letih je
bilo 340 razstav po
Sloveniji, vsako leto tudi v
Gorici in Trstu, dvakrat v
Rimu, trikrat v Bruslju ter po
enkrat na Koroškem, na
Dunaju in v Sarajevu.
Glavni namen
celotnega projekta,
ki prerašča v
gibanje, je druženje
umetnikov,
darovanje
njihovega časa in
talenta, pa tudi
plemenitenje
družbe z
umetnostjo in
dobrodelnostjo.
Poleg tega so
razstave, ki
potujejo, vračilo
umetnikom, ki
darujejo svoj talent
in svoj čas, saj
marsikdo med
njimi si samostojne
razstave na toliko
lokacijah ne more
privoščiti.
Dragocena pomoč
od samega začetka
so strokovni sodelavci in
pomočniki, med katerimi
posebno izstopata dve
izredni gospe, ki zaradi svoje
vere in ljubezni do
umetnosti in dobrodelnosti,
nesebično darujeta svoje
znanje in svoj čas.
Odličje sv. Jožefa delavca so
ob 25-letnici Škofijske
karitas Koper že prejeli
dotedanji ravnatelj Matej
Kobal, posmrtno Bogdan
Žorž in sedanja ravnateljica
Jožica Ličen.
Jožica Ličen
Trsat / Ukradli so kipe s križevega pota
S križevega pota ob katoliškem svetišču na Trsatu na Reki so
nepridipravi ukradli tri bronaste kipe, ki so vredni nekaj več kot deset
tisoč evrov. Umetniške predmete verskega značaja so neznanci
ukradli med 9. in 11. oktobrom. Gre za kipe vojakov, ki so bili
postavljeni ob križevem potu v svetišču Matere Božje na Trsatu, je
na svoji spletni strani objavila primorsko-goranska policijska uprava.
Izšla bo nova papeževa knjiga: Molitev –
dihanje novega življenja
Kot poroča portal www. vaticannews. va, bo pri Vatikanski založbi
24. oktobra izšla knjiga z naslovom Molitev - dihanje novega življenja.
Le-to so v nedeljo, 20. oktobra, predstavili na mednarodnem
knjižnem sejmu v Frankfurtu, v njej pa so zbrani govori papeža
Frančiška o molitvi, posebej o očenašu. Predgovor h knjigi je napisal
moskovski patriarh Kiril. Frančišek med drugim poudarja, da je krst
začetek novega življenja. Novo življenje, življenje, ki nam ga Bog Oče
podari pri krstu, je novo zato, ker je pot, drugačna od naše, saj je
prav Njegova, je sámo življenje Boga. Novo življenje je Božje življenje,
ki nam je podarjeno! Molitev je naš “da” Gospodu.
Kratke
Goriška24. oktobra 20196
Poklon viziji 2019
Kim Longinotto prejela letošnjo
nagrado Darko Bratina
  nedeljo, 13. oktobra,
se je na goriškem trgu
Evrope svečano začel
jubilejni 20. čezmejni filmski
festival Poklon viziji, ki ga Ki-
noatelje organizira skupaj s
slovenskimi in italijanskimi
filmskimi organizacijami in
je letos potekal do nedelje,
20. oktobra. Ob letošnjem ju-
bileju so organizatorji festi-
vala pripravili bogat program
s številnimi dogodki, ki so se
jih udeležili številni priznani
gostje iz sosednjih držav, saj
je festival potekal v širšem
čezmejnem prostoru med
Slovenijo in Italijo in je po-
vezoval tako gledalce kot fil-
mske institucije v 7 različnih
mestih (Gorica, Nova Gorica,
Ljubljana, Videm, Trst, Izola,
Špeter). V izbranih kinodvo-
ranah je bilo vse dni festivala
na sporedu 24 najboljših fil-
mov, ki se dotikajo mejnih
tematik.
Letošnji festival se je začel z
odprtjem posebne optične
instalacije Jakoba Koncuta
Camera Obscura - Stičišče po-
gledov, katere koncept izka-
zuje misel skupnega goriške-
ga prostora, ki je bila tudi mi-
sel sociologa in filmskega kri-
tika Darka Bratine (1942-
1997), ustanovitelja Kinoatel-
jeja, kateri je filmskemu,
televizijskemu in video medi-
ju pripisoval posebno spoz-
navno in sporočilno vlogo -
“po njem poimenovana na-
grada izbira dela in avtorje, ki
estetske vrednote dopolnjuje-
jo s posebno pozornostjo do
zgodovinskega in družbene-
ga okolja ter se zavzemajo za
medkulturno komunikaci-
jo”. Večer prvega dne festiva-
la je potekal ob novonastali
sekciji Prvi poleti/First Cros-
sings, s katero so želeli orga-
V nizatorji podpreti še neuvel-javljene mlade umetnike. Fe-stivalsko dogajanje se je v No-
vi Gorici podaljšalo v bogat
tridnevni program; festival
Poklon viziji 2019 je med
drugim del programa Festi-
valsko leto: Nova Gorica -
mesto kulture, s katerim se
Nova
Gorica
in Gorica pripravljata na kan-
didaturo za naziv Evropske
prestolnice kulture 2025.
V sredo, 16. oktobra, je pro-
gram potekal v Gorici, kjer je
bila v Hiši filma na vrsti moj-
strska delavnica z letošnjo
prejemnico nagrade Darko
Bratina, eno najpomem-
bnejših avtoric s področja do-
kumentarnega filma prete-
klih tridesetih let, Britanko
italijanskih korenin Kim
Longinotto, Njeni filmi “so
pravzaprav sinonim upora;
upora proti sistemu, upora
proti nasilju, upora proti zlo-
rabi. Upora proti krivicam
vseh vrst. Ves njen opus razi-
skuje življenja žensk in nji-
hov boj za avtonomijo, člo-
vekove pravice, in to v okviru
zelo različnih transnacional-
nih kulturnih okolij. To
počne na način, ki je del tra-
dicije observacijske doku-
mentaristike, vizualne antro-
pologije in globoko empa-
tičnih feminističnih filmov”.
Zvečer sta sledili svečana po-
delitev nagrade Darko Brati-
na in premierna projekcija
filma Mafija v objektivu, ki
ga je nagrajena režiserka po-
snela o liku, delu in poslan-
stvu pionirke ženskega itali-
janskega fotorepor-
terstva in aktivistke
Letizie Battaglia, Si-
cilijanke, ki je začela
svoj vseživljenjski
boj z mafijo, ko je
prvič usmerila svoj
fotoaparat na umor-
jeno žrtev. Obe avto-
rici sta bili v četrtek,
17. oktobra, v Lju-
bljani, kjer se je na-
daljeval festivalski
program: v Galeriji
Fotografija je potekal ogled
razstave Letizie Battaglia Ma-
fija, bolečina, ljubezen -
Shooting the mafia, v Slo-
venski kinoteki je bil na spo-
redu Longinottin film Ljube-
zen je vse, v Kinodvoru pa še
film Mafija v objektivu.
V petek, 18. oktobra, se je do-
gajanje preselilo v Teatro San
Giorgio v Vidmu, Letizia Bat-
taglia pa se je, v soboto, 19.
oktobra, v Caffe’ San Marco
v Trstu kot posebna gostja
udeležila srečanja “Kultura,
politika, mafija”. Program
filmskih dogodkov se je v ne-
deljo, 20. oktobra, tradicio-
nalno sklenil v Špetru Slove-
nov, kjer je v Krajinskem in
pripovednem muzeju pote-
kal uradni konec festivala s
projekcijo nagrajenih filmov
iz sekcije Prvi poleti, za za-
ključek pa še film Rožnati Sa-
riji letošnje nagrajenke.
Kat
  b prihodu jeseni se v toplo do-
mačnost mladinske sobe Fei-
glove knjižnice na goriškem
Verdijevem korzu vračajo Pravljične uri-
ce, ki bodo svoj zlati čarobni prah trosile
vsak drugi ponedeljek do 9. decembra
2019. Prva taka urica se je zaiskrila 30.
septembra 2019, ko je k malčkom, ki se
jih je tokrat zbralo le devet (morda niso
še vsi izvedeli za ta prisrčna popoldan-
ska srečanja ali pa so še počitniško raz-
položeni...) prišla v goste Brigita Leban,
doma s Cola. Leta 2007 je zasnovala
Gledališče Bičikleta in tako začela
ustvarjati lutkovne predstave in z njimi
nastopati tudi po šolah. V Feiglovi
knjižnici je že bila gostja. Goriškim
malčkom je ob spremljavi milih zvokov
violine, iz katerih strun so se oglašale
znane ljudske pesmice belokranjskega
melosa, predstavila vsebinsko slikovite
stihe Otona Župančiča (1878-1949), ki
so izšli pod naslovom Mehurčki. Prota-
gonist je bil seveda navihan fantiček Ci-
ciban, ki ne mara zime in raje skače po
travnikih, kot pa hodi v šolo. V razgiba-
ni lirični pripovedi so se zvrstile znane
Župančičeve pesmice Ciciban – cicifuj,
Ciciban in čebela, Kadar se Ciciban
joče, Pismo, Stari medo, Žabe, Na kole-
nu, Ciciban zaspi, Kaj bo sinku sen pri-
neslo... Zelo privlačno jih je Lebanova
zvezila v lutkovno – igra-
no predstavo s pomočjo
domišljeno izdelanih lutk
in scenskih pripomočkov.
Pri tem se je poslužila ne-
kakšne “čarobne omarice
s predali” v obliki panja,
iz predalčkov katere je
skočil Ciciban, iz njih so
se prikazale žabice, ki so
kvakale vsaka po svoje in
regljale v pričakovanju
dežja... S svojo igro in z
vsemi temi pripomočki je
ustvarila zelo prijetno,
igrivo vzdušje, prav tako,
kakršno veje iz čudovitih,
neprekosljivih
Župančičevih pesmic za najmlajše, ki so
včasih kraljevale v šolskih učbenikih.
Zelo prisrčna pravljična urica se je
končala z ustvarjalno delavnico. Otroci
so s pomočjo Brigite Leban in mamic
izdelali papirnate namizne lutke.
Drugo pravljično srečanje je bilo v po-
nedeljek, 14. oktobra 2019, ob 17. uri,
ko je zaživela pravljica Jelenček Zlatorog
v izvedbi kamišibaj gledališča z Neven-
ko Vrančič in Slavico Babič.
Pravljice bodo v Feiglovi knjižnici, vsa-
kič ob 17. uri, razveselile otroke še 28.
oktobra, ko bo Martina Šolc v knjižnico
pripeljala Čarovnico Vilmo, 11. novem-
bra, ko bo Vesna Tomsič pripovedovala
zgodbo Pujsa imamo za soseda, 25. no-
vembra, ko bo že zadišalo po bližajočih
se praznikih ob predstavi kamišibaj gle-
dališča Miklavževo pismo v pripovedi
Katerine Ferletič, in 9. decembra, ko bo
na sporedu zadnja pravljična urica v
tem jesenskem sklopu, in sicer Bi se
gnetli na metli z razigrano pravljičarko
Vesno Tomsič.
IK
O
Prva pravljična urica v šolskem letu 2019/20
Igrivi Župančičevi Mehurčki,
ujeti v lutkovno pripoved
Mateja Zorn in Jakob Koncut
Kim Longinotto
Med prireditvami filmskega festivala Poklon viziji je bila tudi delavnica za otroke Camera Obscura,
ki jo je Kinoatelje v sodelovanju z Italijansko samoupravno narodno skupnostjo in Kino Otokom
organiziral v soboto, 19. oktobra, v Izoli. Delavnico so obiskali tudi tretješolci osnovne šole Petra
Butkoviča iz Sovodenj ob Soči, ki so svoje camere obscure že izdelali v šoli in so tokrat nastopali v
vlogi “mentorjev”. Otroci so na delavnici spoznali naravni pojav lomljenja svetlobe in najosnov-
nejšo optično napravo za zajemanje slike, predhodnico sodobnega fotoaparata. V Izoli so predstavili
tudi svoj kratki animirani film Prvi dan šole, ki so ga v lanskem šolskem letu posneli na delavnici
Kinoateljeja, Izražanje skozi eksperimentiranje. Spremljali so jih navdušeni starši in učiteljici Egle
Frandolič ter Katja Volpi; glavni mentor delavnice je bil Jakob Koncut, ki je postavil optično insta-
lacijo Camera Obscura - Stičišče pogledov na trgu Evrope. / Kat
SSk Gorica
Več kot 50 delegatov za 18. goriški
pokrajinski kongres SSk
  torek, 15. oktobra, je v
Gorici zasedal goriški
pokrajinski svet stranke
Slovenska skupnost. Glavna
točka dnevnega reda je bila
določitev razmerja, na podlagi
katerega bodo sekcije izbrale
svoje delegate za 18. goriški
pokrajinski kongres SSk.
Zasedanje je vodila podpred-
sednica goriškega pokrajinske-
ga sveta SSk in načelnica go-
riške svetniške skupine Maril-
ka Koršič. V uvodnih besedah
je poudarila, da se tudi na kra-
jevnem političnem obzorju
vedno bolj uveljavljajo temati-
ke udejstvovanja mladih v po-
litiki, pravične socialne
oskrbe, sodelovanja s civilno
V družbo in varstva okolja, nakatera se je treba odzvati s kon-kretnimi predlogi.
V nadaljevanju je pokrajinski
tajnik Julijan Čavdek prisot-
nim predstavil predlog raz-
merja za izbiro delegatov s
strani goriških sekcij SSk.
Obrazložil je, da je tajništvo
vzelo v poštev lanske deželne
volitve in uveljavitev SSk po
goriških občinah. Goriška po-
krajina je bila razdeljena na
štiri območja: Brda, Gorica,
Nižina in Kras-Laško. Brda,
kjer bo koordinacijo imela šte-
verjanska sekcija SSk, imajo
pravico do 9 delegatov, Gorica
lahko imenuje 21 delegatov,
Nižina, za katero bo skrbela so-
vodenjska sekcija SSk, ima 7
delegatov in Kras Laško s sek-
cijo SSk za Doberdob pa 13 de-
legatov. Pravico do petih dele-
gatov ima mladinska sekcija.
Dva delegata lahko imenuje
tudi ženska sekcija, ki pa še ne
deluje. Pokrajinski svet SSk je
predlog potrdil.
18. goriški pokrajinski kongres
SSk naj bi oblikovalo skoraj 60
delegatov, kar je sicer precej vi-
sok cilj. Člani goriškega pokra-
jinskega sveta SSk pa so vseeno
menili, da se je potrebno po-
truditi, saj je politično udej-
stvovanje temelj, če želimo kot
narodna skupnost ostati akti-
ven subjekt goriške in deželne
družbe.
Foto Aleša Krkoč
Letizia Battaglia
  Premiera resnične pravljice Tine Maze
Tina in medvedja moč
KCLB 
  nedeljo, 27. oktobra
2019, ob 16.30 bo v ve-
liki dvorani Kulturnega
centra Lojze Bratuž v izvedbi
Gledališča Velenje premiera
gledališke predstave TINA IN
MEDVEDJA MOČ.
Gre za pravljico Primoža Suho-
dolčana, odličnega pravljičar-
ja, ki pripovduje zgodbo mla-
V dega dekleta, ki se navdušujenad smučanjem. Živahna de-klica raziskuje svojo okolico in
kar naprej teka gor in dol. Ve-
likokrat obiskuje slavnega
črnjanskega medveda v votli-
ni, ki pa nekega dne oživi in ji
tudi odgovori. Hitro se spora-
zumeta in medved ji s po-
močjo lisice pomaga pri tre-
ningu smučanja.
Pravljica Primoža Suho-
dolčana, ki jo je leta 2016 iz-
dala Državna založba Sloveni-
je, zabava in uči. Uči nas vstraj-
nosti, potrpežljivosti in najpo-
membneje, hrabri nas, da mo-
ramo slediti svojim sanjam in
da so vse sanje uresničljive.
Režijo gledališke predstave je
podpisal Romeo Grebenšek.
Vse informacije in nakup
vstpnic na tel. 0039 0481
531445 – info@centerbratuz.
org
Goriška 24. oktobra 2019 7
  Zadruga Brajda priredila večer o oljkah
Kultura olja se veča, boljša in širi!
VRH SV. MIHAELA 
  petek, 4. oktobra, je na
sedežu Danice na Vrhu
Sv. Mihaela potekalo za-
nimivo predavanje o oljkarstvu
v organizaciji Gospodarske za-
druge Brajda, Jusa Vrh in KD Da-
nica. Gost srečanja je bil agro-
nom in pokuševalec olja dr. Mi-
loš Čotar, ki je na začetku najprej
podal kratek zgodovinski okvir
tega drevesa. Oljka je bila prisot-
na že tisočletja pred Kristusom
in se je začela krepko širiti z Rim-
ljani. Ti so osvajali ozemlja in na
novopridobljeni zemlji uvajali
sajenje oljk. Tako je drevo prišlo
z juga vse do naših krajev, kjer
se je tudi ustavilo, saj je pri nas
skrajni severni pas, kjer to drevo
še lahko uspeva. Tako je bila ol-
jka že od davnih časov vedno
prisotna pri nas vse do hude zi-
me leta 1929. Pozeba je uničila
vse drevje od Brd do Istre, rešilo
se je le 5 % dreves. V naslednjih
letih se je močno razvijala indu-
strija in ljudje so opuščali kme-
tijstvo. Tisti, ki so se ukvarjali še
s kmetijstvom, pa so se začeli za-
nimati bolj za vinogradništvo.
Oljkarstvo je doživelo ponoven
preporod v 80. letih prejšnjega
stoletja, in to po zaslugi kraških
domačinov, ki so se začeli zopet
zanimati za to drevo, in tudi za-
radi deželne agencije ERSA, ki si
je prizadevala, da bi bila oljka zo-
pet zanimiva za naše kraje. Tako
se je tudi zgodilo in FJK je spet
postala pomembna dežela za
pridelovanje olja. Moderatorja
večera Marka Černica so zani-
mali odgovori na bolj tehnična
vprašanja, na katera je izvedenec
z veseljem odgovoril; tako se je
razblinil marsikateri dvom med
poslušalci, med katerimi so bili
tudi številni oljkarji. Najprej je
Černica zanimalo, ali je treba pri
oljkah prav tako kot pri trtah pa-
ziti, da ni preveč sadov na vejah,
V ki obremenjujejo drevo. Pri ol-jkah, je pojasnil Čotar, nimamotega problema, saj je sadežev po-
gosto manj, kot bi si želeli, in v
primerih, ko jih je res preveč, po-
skrbi drevo samo, da jih odstrani
z vej. Bistvenega pomena pa je
seveda obrezovanje, po možno-
sti dobro, a za to je treba imeti
precej izkušenj. Če slabo obrezu-
jemo, drevo ne bo nikoli usah-
nilo, ker je zelo trpežno, a ne bo-
mo imeli pridelka. Ko pretirava-
mo pri obrezovanju, bo drevo
težilo k ustvarjanju ponovne
krošnje, ki jo je zgubilo, in se ne
bo osredotočilo na plodove. Če
pa se odločimo, da sploh ne
obrezujemo, bodo sadeži eno le-
to prisotni, drugo pa ne. Z red-
nim obrezovanjem pa dosežemo
stalen pridelek. Pri obrezovanju
je med drugim pomembno, da
na sredini drevesa pustimo praz-
nino, tako ima dovolj zraku in
svetlobe, kar preprečuje razvijan-
je bolezni. Bolezni preprečuje tu-
di škropljenje, ki je tudi pomem-
bna dejavnost pri upravljanju
oljčnika. Tudi tukaj obstajajo ra-
zlične smeri razmišljanja. Agro-
nom se nerad poslužuje sinte-
tičnih strupov, saj so zelo stru-
peni in neselektivni, kar pov-
zroča veliko škodo tudi kori-
stnim dejavnikom ekosistema v
oljčniku (čebele, metulji, biodi-
verziteta travnate površine ipd.).
Oljčnik mora ostati v čim bolj
zdravem in uravnovešenem
okolju, v ta namen pa imamo
kar nekaj zanimivih alternativ-
nih možnosti obvladovanja ško-
dljivcev in bolezni. Slišali smo o
uporabi koncentrata morskih
alg, na tanko obdelane bele gli-
ne, glivinih toksinov in bakra, ki
pride v poštev po obrezovanju in
po pobiranju, ker je zelo dobro
pomirjevalo in razkužilo. Sledili
so nasveti tudi za sajenje, gno-
jenje, zalivanje in pobiranje. Ko
se odločimo, da bomo sadili ol-
jke, moramo dobiti pravi teren,
na katerem zemlja ni preveč gli-
nasta in neprepustna, ampak ta-
ka, da voda lahko pronica. Pa-
metno je saditi spomladi, ker se
tako rastlina že malo privadi in
bolje preživi prvo zimo. Večkrat
sadijo oljke preblizu. Ko so mla-
de, se nam zdi, da jih lahko sadi-
mo več, potem pa se zavemo, da
se krošnje širijo in se začnejo ti-
kati ter krasti svetlobo druga
drugi, kar sploh ni pozitivno.
Idealna mera je zato 6 x 6 m za
vsako drevo. Pomembno je tudi
vnaprej pomisliti, da bomo med
drevesi vozili traktor, kosili itd.
Voda ima pomembno vlogo
prva tri leta. Takrat rastlina, ki jo
vsadimo, ni še dovolj močna in
potrebuje zato precej vode, da ne
usahne. Drugače ima oljka rajši
manj vode kot preveč, kajti ko-
renine morajo imeti kisik in zelo
trpijo zaradi stagnirane vode.
Gnojiti je treba marca in aprila
vzporedno z obrezovanjem, si-
cer bo drevo preveč živahno še
meseca novembra in decembra,
ko želimo, da počiva. Oljke po-
biramo po navadi meseca okto-
bra in novembra. Če pobiramo
prej, bo imelo olje bolj močan
okus, če pobiramo nekoliko poz-
neje, bomo dosegli nekolikšno
ublažitev pikantnosti in grenko-
be. V tem primeru pa je nevar-
no, da je s časom sadež izgubil
tudi antioksidante, ki bi se pre-
nesli v steklenico, zato tvegamo,
da se bo olje tudi prej pokvarilo.
Na koncu poučnega predavanja
so prisotni, moderator in agro-
nom razpravljali tudi o kulturi
olja, ki se na srečo vrača, boljša
in širi. Ljudje namreč končno
odkrivajo, da so kupovali slabo
olje. Dobro olje stane, ker je zanj
veliko dela. Za steklenico “ek-
stradeviškega” olja, ki stane le
nekaj evrov, je katastrofalna
zgodba. Govorimo o tonah oljk,
ki prihajajo tudi iz daljnih dežel,
založenih več tednov na ladjah,
in o raznih, tudi izredno zaple-
tenih in znanstveno podkova-
nih sleparijah in mešanju v la-
boratorijih, ki privedejo do mi-
nimalnega odstotka, s katerim
dosežejo možnost, da se lahko
imenuje ekstradeviško. Zato sve-
tujemo, da se dobro dokumen-
tirate o olju, ki ga kupujete, in
rajši imate kakšen evro manj v
denarnici, a uživate zdravo in
dobro olje.
  a sončno jesensko nedel-
jo, 13. oktobra 2019, se
je v štandreški župnijski
dvorani Anton Gregorčič začel
letošnji program Abonmaja lju-
biteljskih gledaliških skupin
Štandrež 2019, ki skoraj že dve
desetletji ponuja v pogled kako-
vostne predstave, nastale na
plodnih tleh ljubiteljske gleda-
liške ustvarjalnosti. Čeprav je isti
dan v Trstu potekala mednarod-
na regata Barcolana, se je v štan-
dreški dvorani zbralo številno
občinstvo, ki se gotovo ni kesalo,
da je pozne popoldanske ure
preživelo v družbi igralcev
Dramske družine SKPD F. B. Se-
dej iz Števerjana. V goste so prišli
s svojo zadnjo uspešnico, zbadlji-
vo komedijo Ime, prosto povzeto
N po literarni predlogi Le Prénom,ki sta jo napisala francoska piscaAlexandre de La Patelliere in
Matthieu Delaporte. Premiera v
režiji mlade, vznesene gledališke
ustvarjalke Jasmin Kovic je bila v
letošnjem maju v števerjanskem
Sedejevem
domu. Nato
so si sledili
ponovitve
in nastop na
13. Zamej-
skem festi-
valu ama-
terskih
dramskih
skupin v
Mavhinjah,
kjer se je
predstava
ovenčala z
lovorjevim
vencem kot
zmagovalka
v kategoriji odraslih skupin. V
petek, 11. oktobra 2019, se je z
njo Dramska družina udeležila
festivala Novačanova gledališka
srečanja v Celju. Selektor, igralec
Gorazd Žilavec, član Gledališča
Koper, jo je uvrstil med štiri tek-
movalne predstave letošnjega fe-
stivala. Komedija je uvedla le-
tošnji program in zelo prepričala
komisijo, saj je za igralca večera
razglasila Jakoba Leopolija, ki
mu iz srca čestitamo za ta po-
membni dosežek. V predstavi
Obvestila
Občina Števerjan obvešča, da bo
polaganje vencev v petek, 1.
novembra 2019, potekalo pred
spomenikom na Trgu Svobode ob
10.30 in pred spomenikom padlim
na Jazbinah ob 12.00.
Slovenski center za glasbeno vzgojo Emil
Komel organizira akreditirane
izobraževalne tečaje klavirja in kitare
za učno osebje vrtcev, osnovnih in
nižjih srednjih šol. Več informacij na
telefonskih številkah 0481/532163,
0481/547569 ali na
info@emilkomel. eu.
Akademski kipar Herko Saksida, rojen
10. 4. 1953 v Postojni, živeč na
Dobrovem, Grajska 7, se pripravlja
na svojo prvo razstavo, ki bo na
gradu Dobrovo l. 2021. Zato vljudno
prosi imetnike svojih del (kipi, risbe,
vaze, broške), da mu pošljejo
fotografijo umetniških izdelkov, ki jih
posedujejo, zaradi morebitne posoje
na tej razstavi. Tel: 051345322
elektronska pošta: heribert.
saksida@gmail. com. Za poslane
fotografije se že vnaprej zahvaljuje.
Javni razpis – 16. Priznanje Kazimir
Humar: Zveza slovenske katoliške
posvete, Kulturni center Lojze Bratuž
in Združenje cerkvenih pevskih
zborov Gorica podeljujejo priznanje
društvom in organizacijam ali
posameznikom na osnovi
utemeljitve predlagateljev in po
presoji organizacij, ki priznanje
podeljujejo. Predloge za priznanje
zbira Zveza slovenske katoliške
prosvete na podlagi javnega razpisa.
Priznanje se praviloma podeli za
ustvarjalne dosežke, za pomemben
prispevek k razvoju ljubiteljskih
kulturnih dejavnosti, za publicistično
delo in za izjemne dosežke pri
organizacijskem delu na kulturnem
področju. Priznanje lahko prejmejo
tisti, ki delujejo v goriškem prostoru.
Predloge za priznanje je treba oddati
do 31. decembra 2019 na naslov:
Zveza slovenske katoliške prosvete
– 34170 Gorica-Gorizia, Drevored
20. septembra 85, s pripisom na
ovojnici: “Predlog za priznanje”.
“Male oglase” najdete na našem
portalu www. noviglas. eu.
(od 25. 10. 2019 do 31. 10. 2019)
Radijska postaja iz Vidma od da -
ja na ultrakratkem valu s frek -
ven cami za Goriško 97.5, 91.9
Mhz; za Furlanijo 103.7, 103.9
Mhz; za Kanalsko dolino 95.7,
99.5 Mhz; za spodnjo dolino
Bele 98.2 Mhz; za Karnijo 97.4,
91, 103.6 Mhz; na internetu
www.radiospazio103.it.
Slovenske oddaje so na sporedu
vsak dan od 20.00 do 21.00.
Spored:
Petek, 25. oktobra (v studiu Niko
Klanjšček): Zvočni zapis:
posnetki z naših kulturnih
prireditev - Glasba iz studia 2.
Sobota, 26. oktobra (vodi Ezio
Gosgnach): Okno v Benečijo:
oddaja v benečanskem,
terskem, rezijanskem in ziljskem
narečju.
Nedelja, 27. oktobra ponovitev
oddaje Okno v Benečijo.
Ponedeljek, 28. oktobra (v studiu
Ilaria Bergnach, Miha Kovic in
Jakob Leopoli): Mihec in Jakec
show.
Torek, 29. oktobra (v studiu Matjaž
Pintar): Utrinki v našem prostoru
- Glasbena oddaja z Matjažem.
Sreda, 30. oktobra (v studiu Danilo
Čotar): Samotni pastir: Breza,
breza tenkolaska. - Izbor melodij.
Četrtek, 31. oktobra (v studiu
Andrej Bavcon): Četrtkov večer z
glasbo - Zanimivosti, obvestila in
humor.
igra vlogo drznega, pi-
krega Vincenta, ki se
kar grobo pošali, ko
razkrije, kakšno ime
sta z ženo izbrala za še
ne rojenega otroka. Prav zaradi
tega se vname zelo žgoča, za
družinski mir prav nevarna de-
bata; pri tem pa protagonisti
drug za drugim odvržejo maske
in razgalijo svoj pravi obraz. Tako
se izrisuje tudi podoba njihovih
medsebojnih odnosov. Prizorišče
dogajanja je malomeščansko sta-
novanje zakoncev Pierra (Nikolaj
Pintar) in Elisabeth – Bebe (Ma-
rinka Černic), kamor prideta na
večerjo njen brat Vincent (Jakob
Leopoli) in prijatelj Claude (Ta-
dej Lukman), kasneje pa še Vin-
centova žena Anna (Stefania Be-
retta), ki pozna Claudovo skriv-
nost, in sicer to, da je že nekaj let
ljubimec Vincentove in Elisabe-
thine mame Francoise (Ilaria
Bergnach). V manjših vlogah na-
stopata še Martin Komjanc in
Zvonko Simčič. Zelo dinamične-
mu poteku komičnega razpleta
igre o družinskih skrivnostih in
odnosih so ponovitve (s komedi-
jo so pozabavali tudi gledalce v
župnijski dvorani v Doberdobu,
v nedeljo, 6. oktobra) prilile še
dodatnega olja, da vse poteka v
pospešenem, iskrivem ritmu.
/ str. 12
IK
  Abonma ljubiteljskih gledaliških skupin
Piker humor komedije Ime
PD ŠTANDREŽ 
PD ŠTANDREŽ
Abonma ljubiteljskih gledaliških skupin
Gledališka skupina Brce - Gabrovica
Carlo Goldoni
KRAŠKE INTRIGE
Nedelja, 27. oktobra 2019, ob 17. uri
Štandrež, župnijska dvorana Anton Gregorčič
POD POKROVITELJSTVOM ZVEZE SLOVENSKE KATOLIŠKE PROSVETE
Inž. ANDREA TORRONI
je 17. oktobra prejel za šolsko leto 2018 - 19 
priznanje Senata univerze v Novi Gorici 
za najboljši študijski uspeh med diplomanti 
na poslovno tehnični fakulteti.
K temu uspehu mu čestitajo 
starša Miriam in Giorgio, sestra Fabiola, Veronika
in vsi Paulinovi.
Kultura24. oktobra 20198
DROBCI DOMAČE ZGODOVINE (84)
Škof Anton Mahnič in Gabriele D'Annunzio (4)
Škof Mahnič je bil prepričan, da Italijo čaka uso-
da, ki je že doletela staro Avstrijo, ki si je “sama
prerezala žile” (imel je seveda v mislih jožefin-
ske proticerkvene reforme, ampak tudi na-
raščajoč pangermanizem v Habsburški monar-
hiji). Nekaj preroških, ganljivih, tu pa tam tudi
ironičnih misli - vsekakor polnih solidarnosti
in razumevanja do najšibkejših, ne glede na nji-
hovo narodnost - najdemo že daljnega leta 1895
v Rimskem katoliku (Gorica, Hilarianska tiskar-
na), ki ga je urejal ravno bodoči škof dr. Mahnič.
Kot bomo videli, iz besed - ki nosijo podpis Dr.
M. - nedvomno razberemo zaskrbljenost nad
italijansko zunanjepolitično agresivnostjo,
predvsem pa jih je potrebno razumeti v luči ta-
kratnega širšega zgodovinskega konteksta: “Na
čelo sedanjemu “Časopisu” postavimo Italijo,
kjer čedalje bolj dozoreva sad proticerkvene re-
volucije, katera je vstvarila mlado kraljestvo; re-
volucija se bliža svojemu koncu. V isti meri se
obuja in vjačuje katoliška zavest.
Ločitev duhov se vrši naglo; vse se pri-
pravlja na zadnji, odločilni vdarec. /…
/ Vradna Italija je slavila petindvajse-
tletnico “zmage” ob Pijevih vratih
(slavna “Breccia di Porta Pia”, italijan-
ska nasilna zasedba papeškega Rima 20. septem-
bra 1870, op. p.). /…/ Evropske države /…/ so le-
tos skoro brez izjeme imele toliko spoštovanja
do pravice, da niso hotele z najmanjšim zunan-
jim znamenjem pritrditi krivici, ter toliko ozira
na sivega jetnika vatikanskega, da so se zdržale
vsakih demonstracij. /…/ Ljudstvo, katoliško
ljudstvo, je žalovalo s svojim očetom ter mu v
brezbrojnih brzojavkah oznanjalo svojo ljube-
zen, sočutje in vdanost. /…/ V Rimu so bile po
nekaterih ulicah v znamenje žalosti zaprte sko-
raj vse hiše in okna. /…/ Kar se tiče slavnosti sa-
me, se je popolnoma ponesrečila. /…/ Od ubo-
gega, stradajočega ljudstva, ki mora zapuščati v
celih trumah rojstni kraj, da se onkraj morja s
trdim delom preživi, zahtevati, naj trosi denar
za neumestne slavnosti in neslane veselice, bi
bila pač grozna ironija”.
Njegovo razmišljanje preide torej v še ostrejšo
in točno opredeljeno kritiko nevarnih italijan-
skih razmer: “/…/ Glavno vlogo je seveda igral
stari lisjak Crispi
(italijanski mini-
strski predsednik
albanskega rodu,
“levi naciona-
list”, antiklerikalec,
Garibaldijev ožji so-
delavec med izred-
no krvavo in spor-
no italijansko zased-
bo Kraljevine Dveh
Sicilij, ekspanzio-
nist in kolonialist,
kateremu so Italija-
ni posvetili ulice in
trge po skoraj vseh
mestih (tudi v Gori-
ci in Trstu, op. p.).
Posebno pa se je
odrezal z neslanim
govorom povodom
odkritja Garibaldije-
vega spomenika,
kjer je čenčal in se
lagal, da ni nazad-
nje menda sam sebi
verjel. /…/ Tako in
enako je kvasil stari
lisičji brezverec.
Človek res vže ne ve, je li v teh besedah več
neumnosti in nevednosti ali več hudobije in
blasfemij! /…/ Koliko sreče in blagostanja je pri-
nesel veleslavni dan 20. septembra “odrešeni”
Italiji, prav plastično pojasnjuje znani antropo-
log profesor Cesare Lombroso, ki pravi: »Pred-
zadnji, ako ne zadnji, smo mej evropskimi na-
rodi; zadnji po nravnosti, zadnji v omiki, zadnji
v obrtništvu in kmetijstvu, zadnji v pravosodji
itd.; a prvi smo glede nezdravih krajev in bolez-
nij, prvi glede hudodelstva in davkov”. /…/ Da,
vresničile so se nad Italijo besede Thiers-ove, ka-
tere je izrekel koncem septembra 1870 v Benet-
kah: “Pomnite, da slavite svojo nesrečo, Rim Ita-
liji ne prinese sreče”. Qui mange du Pape, en
meurt”! Pisalo se je leto 1895, a očitno so ne-
kateri že takrat (drugi, kot vemo, že prej) pravil-
no ugotavljali, da se na Zahodu pripravlja nekaj
zelo hudega, in so svarili svetovno javnost pred
nevarnostjo italijanskega ekspanzionizma, ki je
že 25 let prej pogoltnil sam Rim. Dvajset let ka-
sneje je Soča res “krvava tekla” in je šlo - žal za
vse tu živeče ljudi - le za začetek.
Škof Anton Mahnič je leta 1902 ustanovil
Staroslavensko akademijo, ki je skrbela za
ohranitev in razvoj pisave glagolice. Jubilejna
poštna znamka Hrvaške pošte
Mahničeva domačija v Kobdilju. Tukaj se je leta 1850 rodil Božji služabnik Anton
Mahnič.
Bodoči krški škof Anton Mahnič iz Kobdilja je
že leta 1895 v Rimskem katoliku svaril
evropsko javnost pred nevarnostjo
italijanskega ekspanzionizma, ki je že 25 let
prej pogoltnil sam Rim.
Kip krškega škofa Mahniča pri cerkvi sv.
Danijela v Štanjelu. O njem so Hrvatje rekli:
“Mahnič je Sloveniji dao mnogo, a Hrvatskoj je
dao sve”!
Krški škof Anton Mahnič iz Kobdilja pri Štanelju
Dimitri Tabaj
S 1. strani / Pogovor: Mira Tavčar in Vida Petaros
Podobni pogledi na
študij v Sloveniji
  etos so ju sprejeli na fa-
kulteti z ostrimi pogoji za
vpis oziroma skromnim
številom mest. Povedali sta ne-
kaj več o študiju in sami izbiri
fakultete.
Za začetek bi vaju vprašala,
kaj študirata?
Vida: Študiram na Fakulteti za
šport, smer športna vzgoja. To
je smer, ki izobražuje bodoče
učitelje ali profesorje športne
vzgoje. Poleg te pa sta na fakul-
teti še dve smeri, in sicer kine-
ziologija in športno treniran-
je.
Mira: Na Pedagoški fakulteti
obiskujem smer logopedija, ki
je sicer le nekaj let samostojna
smer, zato imamo kar nekaj
predmetov s študenti smeri
specialna in rehabilitacijska
pedagogika.
So pogoji za vstop na vajini
fakulteti ostri?
Vida: Na Fakulteti za šport po-
tekajo v poletnih mesecih ne-
ke vrste vstopni izpiti. Bodoči
študenti morajo opraviti šest
preizkušenj (tek 100 m, tek
2400 m, plavanje 100 m, skok
v daljino z mesta, vesa vzgibi
za ženske in vzgibi za moške
ter poligon po vseh 4 nazaj).
Na začetku se nas je vpisalo res
veliko. Na podlagi doseženih
rezultatov pa so sestavili lestvi-
co in sprejeli, če se ne motim,
prvih 150 na redni študij, 40
pa na izrednega.
Mira: Od letos se študij logo-
pedije izvaja vsako leto, pred
tem pa so prosta mesta razpi-
L sovali vsako drugo leto. Nima-mo posebnih vstopnih izpitov,pač pa Univerza v Ljubljani se-
stavi lestvico vseh vpisanih
študentov na podlagi študij-
skih uspehov iz preteklih let,
kot velja za večino fakultet
v Sloveniji. Na začetku juli-
ja smo imeli komunikacij-
ski preizkus, na katerem
preverijo, ali imajo študen-
ti kako govorno napako
oziroma ali se znajo izražati
neverbalno. Del našega
študija je tudi surdopeda-
gogika, pri kateri je never-
balna govorica bistvenega
pomena. Letos je bilo za
prvi letnik razpisanih 12
mest.
Kaj pa pogoji na enakih
ali podobnih fakultetah
v Italiji?
Vida: Športna fakulteta v
Italiji ima kot pogoj za
vstop pisni izpit, na kate-
rem imaš različna vprašan-
ja različnih strok, od teorije
športa do kemije ter splošne
kulture. Pravijo, da je izpit zelo
težak. Praktičnih preizkušenj
pa ni.
Mira: Logopedija v Italiji ima
vstopni izpit, ki je isti kot za
študente, ki bi se radi vpisali
na medicino. Študij v Italiji je
na splošno bolj medicinsko in
znanstveno usmerjen, v Lju-
bljani pa imamo poleg znan-
stvenih predmetov tudi peda-
goške. Vstop na smer logope-
dije v Italiji je torej precej
otežen.
Zakaj sta se odločili za študij
v Sloveniji?
Vida: Na splošno se raje učim
v slovenščini. Poleg tega pa je
Ljubljana bliže domu; v Furla-
niji Julijski krajini se študij
športne vzgoje izvaja le v Ge-
moni.
Mira: Na začetku sem raz-
mišljala o tem, da bi se vpisala
na logopedijo v Trst ali še bolje
v Padovo, kjer je fakulteta za
logopedijo z najdaljšo zgodo-
vino. Potem pa sem se bolje
pozanimala in izvedela, da je
študij v Italiji bolj znanstveno
usmerjen, mene pa bolj zani-
majo pedagoške teorije in me-
tode. Fakulteta v Ljubljani mi
je bila torej bližja. Med izmen-
javo šola-delo pa sem nekaj
časa preživela pri logopedinji,
ki mi je svetovala študij v slo-
venskem jeziku, saj imata fo-
netika in fonologija, ki sta ra-
zlični za slovenski in italijanski
jezik, pomembno vlogo pri de-
lu logopeda. Po končanem štu-
diju bi namreč rada delala s
slovensko populacijo.
Katere so prednosti študija v
Ljubljani oz. v Sloveniji na
splošno?
Mira: Ljubljana je prav študen-
tsko mesto. Vsi so pripravljeni
pomagati, saj vedo, da je v me-
stu ogromno študentov, in so
nanje navajeni. Slovenija ima
poleg tega ogromno subvencij
za študente, zamejci pa lahko
zaprosimo za štipendijo, ki je
s finančnega vidika velika
podpora.
Vida: Kamorkoli se v Sloveniji
obrneš, boš dobil koga, ki ti bo
znal pomagati. Zadnjič se mi
je zgodilo, da mi je večkrat za-
vrnilo klic za študentske bone.
Natakarica je bila tam na raz-
polago in mi pomagala. V Ita-
liji bi verjetno odreagirala mal-
ce drugače.
Obe sta aktivni članici ra-
zličnih društev in veliko
časa namenjata različnim
obštudijskim dejavnostim.
Kateri je vajin recept za
uspeh?
Mira: Po prvih tednih sem
ugotovila, da sem med ted-
nom v Ljubljani bolj prosta kot
na počitnicah, ko pa se čez ko-
nec tedna vrnem domov,
imam veliko več obveznosti in
dela. Ne vem še, kateri je re-
cept, da se bom lahko tudi do-
ma učila. Bom pa kmalu dobi-
la pravi način.
Vida: Pravi recept je samo
kakšna ura spanja manj,
da se ob sobotah zjutraj
zbudiš zgodaj, greš na tre-
ning, po treningu pa na
sestanek s skavti, zvečer pa
se dobiš s kakim prijatel-
jem ali greš na kakšno pri-
reditev. V nedeljo pa imaš
čas, da narediš kako nalo-
go ali ponoviš kako snov.
Potem pa spet v Ljubljano.
Dvomim, da bi zaradi po-
manjkanja časa opustila
kakšno obveznost. Pred
tem bi se skušala na vse
načine organizirati, da bi
mi uspelo narediti vse.
Z vasi sta se prvič preselili
v večje mesto. Vaju je
morda kaj strah v zvezi s
tem?
Mira: Moram reči, da se v Lju-
bljani počutim zelo varno. Ni
me strah, tudi ko hodim po
mestu sama. Čeprav se mi je že
zgodilo, da sem se zgubila, ko
sem se vračala domov.
Vida: Moj največji strah so av-
tobusi, ker mi ni še jasno, v ka-
tero smer peljejo. Bojim se rav-
no tega, kar Mire ne skrbi, in
sicer, da se bom zgubila.
Čeprav sem že dva tedna tu,
nisem imela možnosti, da bi
do konca raziskala mesto, saj
opravljam večinoma eno in
isto pot, stanovanje – fakulteta
in nazaj.
Kaj pa predmeti na fakulte-
ti?
Vida: Najlepši predmet v
prvem semestru je gotovo pla-
vanje, kjer se učimo, kako
naučiti otroka plavati in pre-
mostiti morebitne strahove.
Straši pa me na primer pred-
met anatomija. Glede tega ni-
mam velikega predznanja, pro-
fesorica pa je na predavanjih
precej hitra. Imamo pa dobro
knjigo, iz katere se bom lahko
brez težav učila. Gimnastika je
tudi precej naporen predmet,
ki zahteva precejšnjo pripravo
in vztrajnost, če nečesa ne
zmoreš pri prvem poskusu.
Mira: Pri predmetih, kot sta fo-
netika in fonologija, imam ne-
kaj težavic več kot sošolci iz
Slovenije, bom pa vse nadok-
nadila. Pri predmetu etika v fi-
lozofiji pa sem vesela, da sem
hodila na slovenske šole v Ita-
liji, saj imam zdaj veliko več fi-
lozofskega predznanja kot
sošolci, ki so se šolali v Slove-
niji. Zanimivo je, da imamo
zelo različne predmete, od
anatomije, ki se izvaja na me-
dicinski fakulteti, do fonetike
in fonologije na filozofski fa-
kulteti, in recimo didaktiko, ki
je eden glavnih predmetov na
pedagoški fakulteti.
Kakšne so vajine sanje po
študiju?
Vida: Rada bi postala trenerka
ritmične gimnastike, ob tem
pa profesorica ali učiteljica
športne vzgoje.
Mira: Čeprav se zdi logopedija
zelo specifičen študij, se po
magisteriju lahko zaposliš v ra-
zličnih sektorjih, od bolnišni-
ce do šol in vrtcev. Moja želja
pa je ta, da bi s svojo službo po-
vezala tudi ljubezen do glasbe
in petja.
Giulia Černic
Kultura 24. oktobra 2019 9
  upan Občine Vipava, g.
Goran Kodelja, je
pojasnil, zakaj ni okleval
pri odločitvi o finančni podpori
zbornika: “G. Janez Zupet je bil
velik človek, da malo takih, in
vsem je v zadoščenje, da smo
njegovo delo pravilno cenili ter
ga še v času življenja imenovali
za častnega občana”. Urednik g.
Anton Štrukelj je zgoščeno
predstavil vsebinsko zasnovo
zbornika ter se zahvalil 46
sodelujočim, s pomočjo katerih
se izrisuje in trajno ohranja
podoba g. Janeza Zupeta. V
imenu sorodstva je spregovorila
sestra g. Zupeta, ga. Ana
Pucihar. Njen občuteni nagovor
je izzvenel v vprašanje, kaj
preprečuje izid novega prevoda
slovenskega Misala, ki ga je g.
Zupet oddal v začetku leta 2013.
Prisoten je bil tudi brat prof.
Janeza Zupeta, vrhunski
slovenski slikar Krištof Zupet,
čigar upodobitev brata je bila
na odru prireditve.
Program so s petjem obogatila
Ž dekleta vokalne skupine Segnoter pevci MoPZ župnije sv.Štefana iz Vipave.
“Vidiš, deklič, zdaj najbrž ne
slutiš, toda spoznala si velikana,
kakršnih ni veliko v
Evropi. Pa tega sploh ne
veš in ne znaš ceniti. Zdi
se ti samoumevno. Taki
smo Slovenci. Svojih
zakladov ne znamo
ceniti, tuje bi pa takoj
vgradili v oltarje”!
Tako je gospe Jožici 6.
aprila 1979, pred 40 leti,
zelo daljnovidno ter
povsem natančno
prijatelja in sodelavca,
mladega Janeza, umestil
prof. Otmar Črnilogar,
človek mnogih talentov,
Zupetov sopotnik, je
povedala povezovalka
večera gospa Martina
Krečič.
Tudi za prof. Janeza
Zupeta veljajo besede, s
katerimi je sam označil
filozofa Martina Bubra, ki ga je
prevajal in nam ga prvi
predstavil v Malem semenišču v
Vipavi, kjer nas je učil: “Vse, kar
je prišlo izpod njegovega
peresa, nosi pečat njegove
enkratne osebnosti in
življenjske skušnje. V njem
sta se beseda in dejanje
resnično zlila v
verodostojno enotnost
življenja, ki ga je živel v vsej
človeški polnosti”.
Sam ne verjamem v
naključja in gotovo ne more
biti naključje dejstvo, ki ga
na predstavitvi v Vipavi ni
omenil, žal, nihče, a John
Henry Newman, ki ga je g.
Janez Zupet
prevajal v
slovenščino
in prvi
predstavljal
vsem, je bil na isti dan, minulo
nedeljo, v Rimu proglašen za
svetnika. Ta angleški
spreobrnjenec in velikan duha
je sam pravil: “Vodi me,
dobrotna Luč”! In prav ta Luč je
poskrbela, da smo se veselili
tako svetniške proglasitve kot
našega velikega g. Janeza
Zupeta, ki je vse svoje življenje
posvetil Besedi.
Kot droben spomin še dejstvo,
da je g. Janez Zupet že leta 1981
prejel Sovretovo nagrado za eno
temeljnih del, prevedel je
namreč Misli Blaisea Pascala. In
če navedemo samo eno
Pascalovo misel, bomo
razumeli, zakaj se je g. Janez
Zupet zapisal prevajanju velikih
mislecev in zakaj je vedno trdil,
da je najbolj doma in srečen v
slovenskem jeziku. Pascal je
tudi tako zapisal: “Le tri vrste
ljudi so: taki, ki služijo Bogu,
potem ko so ga našli; taki, ki ga
resno iščejo, ker ga še niso našli;
in taki, ki žive, ne da bi ga iskali
in ne da bi ga našli. Prvi so
pametni in srečni, zadnji so
neumni in nesrečni, tisti v
sredini pa nesrečni, a pametni”.
G. Janez Zupet je bil srečen
človek tudi zato, ker nas je vse
tiste, ki nas je učil, s svojim
znanjem in blagohotno
odločnostjo veliko naučil.
Škof Jurij Bizjak (foto JMP)
Krištof Zupet:
Portret Janeza,
akvarel, 1989
  soboto, 19. oktobra
2019, dopoldne, je bila
v Katoliški knjigarni
prava gneča. V privzdignje-
nem prostoru med knjižnimi
policami so se na mehke
kavče udobno usedli otroci, ki
obiskujejo slovenski vrtec
Čriček v Doberdobu.
Med njimi se je
znašel tudi kak bratec
ali sestrica iz tam-
kajšnje osnovne šole.
V knjigarno, kjer sta
jih prijazno sprejeli
Elizabeta Maraž in
Valetina Milocco, jih
je privabilo prvo
srečanje letošnjih
knjižnih dogodkov
pod naslovom Io leg-
go perche‘ - Berem,
ker... Z malčki na to
prvo srečanje z bran-
jem so poleg staršev
prišle tudi učiteljice
doberdobskega vrtca
Mila Bratina, Fabiana
Cotič in Katja Ožbot
(z njimi je še učitelji-
ca Katja Sobani). Tej uspešni
italijanski vsedržavni zamisli
se je pridružilo že trinajst šol s
slovenskim učnim jezikom,
saj, kot je zatrdila Mila Brati-
na, tudi naše šole spadajo k
italijanskemu šolskemu učne-
V
Katoliška knjigarna v Gorici / Io leggo perche‘ - Berem, ker...
Redoljubna Muca Copatarica
in otroške copatke
Šola Trinko bo publiki predstavila Ljubko
Šorli in Ivana Cankarja
Letos se je nižja srednja šola Ivana Trinka odločila, da se odzove
vabilu Katoliške knjigarne, da se pobratita v okviru državnega
projekta #ioleggoperché. Vsaka šola se lahko pobrati z največ tremi
knjigarnami, zato so se odločili, da bodo sklenili prijateljstvo še s
knjigarno Faidutti in knjigarno Ubik.
V sklopu projekta lahko vsako leto v
oktobru posamezniki kupijo knjige,
ki so namenjene šolskim knjižnicam.
Ker je treba ljubezen do branja gojiti
od malih nog, so vključene šole vseh
stopenj. Vsaka šola lahko starše,
sorodnike in prijatelje privabi v
knjigarne na različne načine, ima pa tudi možnost, da skupaj s
knjigarnami priredi dogodke, na katerih knjige berejo, se o njih
pogovarjajo, spoznavajo …
Učenci nižje srednje šole so pripravili dva dogodka, enega v
slovenščini, enega pa v italijanščini, saj so hoteli nagovoriti tudi
tiste starše, ki slovenščine ne govorijo doma, imajo pa otroke v
slovenskem okolju.
Prvi dogodek so pripravili učenci drugih razredov in nosi naslov
Ljubka Gorica. Potekal bo v Katoliški knjigarni (ki je tudi
soorganizator dogodka) v petek, 25. oktobra, ob 18. uri. Učenci bodo
recitirali nekaj pesmi iz zbirke Ljubke Šorli Goriške pesmi. Za publiko
pa so pripravili nekaj vprašanj o priljubljeni pesnici in o mestu, v
katerem je ustvarjala. Drugi del dogodka bo potekal v obliki kviza,
zato si učenci obetajo mnogo zabave v zaobrnjeni vlogi spraševalcev.
Drugi dogodek bo potekal v italijanskem jeziku. Pripravili so ga
učenci tretjih razredov in nosi naslov Chi vuol essere Ivan Cankar?
Potekal bo v soboto, 26. oktobra, ob 10. uri v Trgovskem domu. Kot
že sam naslov pove, bo tudi to srečanje igrive narave. Publika bo
sodelovala v kvizu o poznavanju velikega slovenskega pisatelja
Ivana Cankarja. Učenci bodo tudi prebrali izbrano črtico iz zbirke
Na otoku - Sull'isola v slovenščini in v italijanskem prevodu. Da bo
dogodek nepozaben, bo poskrbel tudi šolski pevski zbor, ki ga vodi
prof. Neda Sancin. Soorganizatorji srečanja so Feiglova knjižnica,
knjigarna Faidutti in knjigarna Ubik.
Učenci vabijo vse, ki jim je pri srcu branje in kultura, ki jo knjiga
prinaša s sabo, da se oglasijo v eni izmed omenjenih knjigarn v
tednu med 19. in 27. oktobrom ter podarijo šoli kakšno novo knjigo
– tako jim boste podarili vstopnico v svet domišljije in neskončnih
potovanj. / SR
Berem, ker...
mu programu, zato je prav, da
so soudeležene pri tem. Poleg
tega imamo na goriškem Trav-
niku “zgodovinsko” slovensko
knjigarno in tudi zato je prav,
da se v njej vrstijo ta bralna
srečanja, katerih namen je tu-
di ta, da starši kupijo kakšno
otroško knjigo, da z njo obo-
gatijo šolsko knjižnico (pri
tem založba daruje še sama po
eno knjigo). Bratina je pove-
dala, da se je vrtec Čriček prvi
priglasil k tej prireditvi. Letos
že tretje leto sodeluje pri teh
vzgojnih dogodkih, ki spod-
bujajo branje pri predšolskih
otrocih. Za ta projekt jih je
pravzaprav navdušila prof.
Majda Bratina, ki je prva
spodbujala zanimanje zanj na
Goriškem.
Sobotno srečanje s knjigo je
prijetno vodila zelo izkušena
pravljičarka, urednica
otroških oddaj na slovenskem
radijskem programu, Katarina
Citter. Živahno in jasno, kot je
njej lastno, je prebrala dobro
poznano pravljico Ele Peroci
Muca Copatarica. Pred pra-
vljičnim branjem, med njim
in ob koncu je otroke aktivno
vključila v literarno dogajanje
in jih spraševala, ali imajo tu-
di oni copatke, kakšne barve
so in ali jih pospravljajo, dru-
gače jih bo muca odnesla nez-
namo kam. Povprašala jih je
še, ali imajo hišnega lju-
bljenčka. Oh, seveda ga ima-
jo! Muco, psička, želvo, ribi-
co, celo osla! Prijetno srečanje
ob branju je v celoti posnel
slovenski radijski program.
Po še dveh takih lepih dogod-
kih v torek, 22. 10., in
sredo, 23. 10, se otro-
kom obetata še dva, in
sicer v četrtek, 24. ok-
tobra, ob 17. uri, ko bo
v Katoliško knjigarno
prišel vrtec Ringaraja
in bo na sporedu ka-
mišibaj pravljica Med-
ved išče pestunjo; ru-
sko pravljico bo pripo-
vedovala Vlasta Brecelj
Črnic, pa še 25. okto-
bra ob 18. uri, ko bo v
gosteh nižja šola Ivan
Trinko iz Gorice z reci-
talom Ljubka Gorica.
Dijaki bodo prebirali
pesmi priljubljene pe-
snice Ljubke Šorli, ki
je večji del svojega
življenja preživela v
Gorici in tu ustvarjala svoja
pesniška dela, obenem je bila
učiteljica na naših slovenskih
osnovnih šolah in vneta kul-
turnica ter zvesta obiskovalka
naših prireditev.
IK
Čedad / 17. tekmovalna zborovska revija Corovivo
Dekliški zbor Igo Gruden
je prejel Veliko nagrado
  ekliški zbor Igo Gruden
je prejel Veliko nagrado
na 17. tekmovalni zbo-
rovski reviji Corovivo, na kateri
se zbori deželnega združenja Usci
bienalno pomerijo na področju
ustvarjanja in izvajanja premišlje-
nih umetniških projektov. Na-
stop v cerkvi svetega Frančiška v
Čedadu pred žirijo in polnošte-
vilnim občinstvom je odražal
magijo, ki lahko izhaja le iz glo-
bokega osvajanja programa in iz
tesne povezave med dirigentom
in pevci, v tem primeru z dodano
vrednostjo odlične izbire iz-
vrstnih sodelujočih solistov: pia-
nist Matjaž Zobec, violinistki Kat-
ja Dadič in Laura Tomasella ter
sopranistka Nada Tavčar, ki deli
svoj pevski talent tudi s pevkami
zbora Igo Gruden, saj je med va-
jami sodelovala kot mentorica za
vokalno tehniko. Lepota ekspre-
sivnega giba in muzikaličnost
Mirka Ferlana sta zanesljivo in
zgovorno vodili glasove v zbrano,
tankočutno, smiselno glasbeno
pripoved. Dosežek je toliko bolj
pohvalen zaradi izbire bolj neo-
D bičajnega programa, zanimivegain sugestivnega izbora skladb an-gleških avtorjev na prehodu med
19. in 20. stoletjem. Umetniška
vrednost nastopa je bila vredna
še dodatnega priznanja, saj je žiri-
ja podelila dirigentu posebno na-
grado za izjemne tehnično inter-
pretativne sposobnosti.
Izbira najboljšega zbora ni bila
samoumevna: letošnja revija je
ponudila prikaz pojoče dežele, ki
premore nadpovprečno veliko vi-
sokokakovostnih skupin. V krogu
zborov, ki so po mnenju žirije iz-
stopali z vrhunskimi dosežki, sta
bila na primer mladinski in
otroški zbor Artemia iz Torvisco-
se, s katerima Denis Monte osva-
ja tekmovalne nagrade in sode-
luje pri izjemnih glasbenih pro-
jektih. Med odličnimi, ki so na
koncu tekmovali za Veliko nagra-
do, sta bila tudi videmski zbor
Synphonia, ki se je lepo odrezal
z dopadljivim programom skladb
severnoevropskih avtorjev, in De-
kliška vokalna skupina Primor-
sko iz Mačkolj, ki postaja vse bolj
zanimiva in suverena in je s tem
dosežkom lahko prejela pomem-
bno javno priznanje za kakovo-
stno delo. Pevke so predstavile
program o temi “glasov narave”
oz. pojočih ptic. Revija Corovivo
vabi zbore k poglabljanju vsebin
in dirigentka Aleksandra Pertot je
učinkovito uprizorila glasbeno
zgodbo, ki je na poseben način
prepričala s
skladbo Ptice
Andreja Ma-
korja (posebna
nagrada za
najboljšo iz-
vedbo).
Lorenzo Fat-
tambrini, Se-
rena Marino,
Marina Mun-
gai, Benedetta
Nofri in An-
drej Makor so
od jutra do
noči poslušali
maratonsko iz-
vedbo revije: njihova naloga je
bila razvrstiti zbore po kakovosti
nastopov, a so pri tem poudarili,
da je bil nivo prireditve odločno
nad povprečjem običajne dežel-
ne zborovske revije. Na sporedu
je bilo petnajst glasbenih projek-
tov, med katerimi je bila sloven-
ska zborovska stvarnost zastopa-
na s petimi kandidati. Ob omen-
jenih “odličnjakih” so s pre-
pričljivimi nastopi zapeli še žen-
ska skupina Danica (Vrh) z
“istrskim čutenjem” priredb Ru-
dija Bučarja, mešani zbor Rdeča
zvezda (Salež) z monografskim
sporedom skladb Hilarija La-
vrenčiča in ženska vokalna sku-
pina Rupa-Peč s skladbami Stan-
ka Jericija na pesniška besedila.
PAL
S 4. strani
Življenje, posvečeno ...
Foto Luca Laureati
Tržaška24. oktobra 201910
Svetnik SSk Igor Švab na mednarodni
konferenci na Hrvaškem
Na povabilo Ministrstva za
kulturo Republike Hrvaške
se je podpredsednik trža -
škega občinskega sveta,
svetnik stranke Slovenska
skupnost Igor Švab udeležil
mednarodne konference
“Minorities - Add value in EU
– Manjšine dodatna vred -
nost v Evropski Uniji”, ki je
potekala od 11. do 13. okto -
bra v kraju Ludbreg pri Va -
raždinu pod pokro vitelj -
stvom Evropske komisije. Tu
je predstavil slovensko
narodno skupnost v Italiji z
zgodovinskega, političnega
in kulturnega vidika in
sodeloval pri okrogli mizi o
temi Diskriminacija, ksenofobija, nestrpnost, antisemitizem-
medkulturni dialog ter na plenarnem zasedanju pod naslovom
Different nations, different voices.
Med drugim se je sestal z županom mesta Ludbreg Dubravkom
Biličem in podpredsednikom Varaždinske županije Tomislavom
Paljakom.
Slovensko dobrodelno društvo za učence,
dijake in študente
V prihodnjih dneh do Slovensko dobrodelno društvo objavilo razpis
za 33. študijske nagrade za zamejske univerzitetne študente “Mihael
Flajban” in “Irena Srebotnjak”.
Z začetkom novega šolskega leta pa se je obnovil že utečeni dogovor
z ravnateljstvi slovenskih večstopenjskih šol na Tržaškem in Goriškem
ter dvojezične večstopenjske šole v Špetru za pomoč družinam
šoloobveznih otrok pri kritju manjših stroškov (zeleni teden,
gledališče, naročnine na otroški reviji Pastirček in Galeb, zavarovanja,
izleti ipd.), ki predstavljajo za nekatere družine hudo breme.
Slovensko dobrodelno društvo nudi šolam določeno vsoto denarja,
za prispevek pa lahko starši zaprosijo na posameznih tajništvih, kjer
podpišejo tudi pobotnico in izjavo o varstvu osebnih podatkov, saj je
ta oblika pomoči seveda strogo zasebne narave.
Ker je tržaški del Slovenske zamejske skavtske organizacije namenil
Slovenskemu dobrodelnemu društvo zadnjo nabirko ob širjenju
betlehemske luči miru ravno za take namene, je bilo mogoče tokrat
nekoliko zvišati prispevke za posamezna ravnateljstva. Skupno gre
za nekaj več kot 6.200 evrov.
Predstavilo so dobrodelno delovanje Karitas
V četrtek, 17. oktobra, so v knjigarni Lovat v Trstu predstavili prvo
publikacijo o delovanju emporija solidarnosti tržaške Karitas in na
splošno organizacije na državni ravni. Prisotne sta pozdravila najprej
duhovnik na čelu tržaške Karitas g. Alessandro Amodeo in nadškof
Giampaolo Crepaldi; zahvalila sta se vsem številnim prostovoljcem,
ki delujejo in pomagajo v sklopu organizacije. Operaterji pri Karitas
so predstavili nekaj presenetljivih podatkov. Naj omenimo, da je v
Italiji kar 200 emporijev solidarnosti, ki so pomagali 99 tisoč
družinam in 325 tisoč osebam. V Trstu je emporij odprl leta 2014 in
priskočil na pomoč 4.051 posameznikom.
Kratke Srenjska hiša v Mačkoljah / Predstavili so knjižno novost
Zagonetna življenjska pot
Stanislava Dekleve
  ečer o zapleteni
življenjski usodi
tržaškega rojaka
Stanislava Dekleve je potekal v
petek, 18. oktobra, v prostorih
srenjske hiše v Mačkoljah.
Življenje avstro-ogrskega
častnika sta predstavila avtorja
knjige Od Galicije do openskega
strelišča, Marina Rossi in
Roberto Todero. Marina Rossi
sicer ni bila prisotna zaradi
službenih obveznosti, poslala
pa je avdio posnetek
z opravičilom in
kratko predstavitvijo
publikacije.
Poslušalce je na
začetku pozdravil
kulturni delavec in
odbornik
Prosvetnega društva
Mačkolje Niko Tul, ki
je predstavil
prisotnega predavatelja,
domačina, velikega
zgodovinarja, poznavatelja in
ljubitelja naših krajev. Zanimivo
in tudi nekoliko žalostno je, da
je knjiga Un ufficiale asburgico
tra fedelta' e patria slovena dal
fronte galiziano al poligono di
Opicina (Habsburški častnik
med zvestobo in slovensko
domovino - Od Galicije do
openskega strelišča) samo v
V italijanskem jeziku, kajti, kot jeomenil domačin, ki jeitalijanske narodnosti, založbo,
za katero dela, je zanimala le
italijanska verzija in zato je
dnevnik in zapise Stanislava
Dekleve dal prevesti in knjigo
napisal v italijanščini. Za
slovensko različico bi bilo
seveda manj dela. Avtor je
razkril, da so tudi v Sloveniji
pripravili knjigo, toda
zmanjkalo je finančnih sredstev
za objavo.
Predavanje se
je začelo, kot
rečeno, s
posnetkom
avtorice
Marine Rossi.
V njem je
izrazila veselje,
da lahko
pozdravi, tudi
če žal ni fizično prisotna na
večeru, na katerem s kolegom
prikazujeta naporno in dolgo
delo, v katerem so tisti spomini,
ki so bili kolektivno odstranjeni
in zasenčeni, ker so bili za
Italijane neprijetni. Ta
publikacija slovenskega rojaka
je pomemben dokument, saj o
življenju ustreljenih na
openskem strelišču ne vemo
veliko. V njem Dekleva opisuje
celotno vojaško izkušnjo, od
vojaške akademije in bojnih
polj Galicije do gorske vojne v
Dolomitih. Razložila je tudi
pomen naslova, saj je bil
častnik po eni strani in po
vojaški vzgoji zelo zvest avstro-
ogrski vojak, po drugi pa je kot
revolucionar razmišljal o lepoti
države, ki bi združevala
slovanske narode in v kateri bi
obstajale socialne pravice.
Večer je nadaljeval avtor
Roberto Todero, ki je v besedi in
sliki predstavil življenjsko pot
Dekleve, začenši s slikami iz
obdobja vojaške šole za kadete v
Mariboru, v katero je Dekleva
odšel iz Trsta leta 1908. Na
začetku so ga namestili daleč od
naših krajev, a potem je prosil,
če se lahko zopet približa, in to
mu je tudi uspelo za kratek čas.
Kmalu pa je bil premeščen v
elitni alpinistični vojaški
oddelek v Toblachu. V začetku
se tu ni počutil dobro, saj je bil
navajen na ravnino, morje in
naše območje. S časom pa je
spoznal veliko Slovencev in
Slovanov. Tam je dosti hodil in
plezal po hribih in se je v to
takoj zaljubil. Stanislav Dekleva
je bil sprva zelo navdušen nad
vojno in si je zelo želel oditi na
fronto ter biti v središču
spopadov. Istočasno pa je bil v
Toblachu častnik, ki ni imel
nikakršne želje biti v prvih
vrstah, čeprav mu je bilo to
namenjeno, zato je radovoljno
odstopil svoje mesto Stanislavu.
Tržaški vojak se je tako odpravil
v Galicijo na rusko fronto, o
kateri nimamo slik in ne vemo,
ali jih je izgubil ali dobil
prepoved uporabe fotografskega
aparata. Ostali so pa dolgi zapisi
tiste izkušnje in grozot;
Stanislav je pobliže spoznal
vojno in začenjal počasi
spreminjati mnenje o njej. Ko je
Italija napovedala vojno Avstriji,
se je vrnil iz ravnine zopet v
hribe na italijansko fronto.
Tukaj je raziskovalec prikazal
vrsto slik vojaškega življenja na
ledeni fronti, in sicer kako so se
preživljali, gradili barake v
snegu in se občasno v
prostem času ukvarjali s
športom. Tu je nastalo t.
i. mesto v ledu, o katerem
so do zdaj vsi trdili, da si
ga je zamislil avstrijski
častnik. Predavatelj pa je
povedal, da je pred
kratkim dobil dnevnik
avstrijskega vojaka, ki je
bil prav tista leta pod
vodstvom Stanislava
Dekleve in točno opisuje,
kako so bili prehodi oz.
predori v ledu zgrajeni
prav po zamisli
slovenskega častnika. Na
ta način so se lahko vojaki
premikali med postojankami
tudi v slabih vremenskih
razmerah, ne da bi jih italijanski
vojaki opazili.
Stanislav Dekleva je bil izjemen
vojak in voditelj, vsi so ga
spoštovali. Vojaki, ki jih je vodil,
so mu tudi izročili meč časti, ki
so ga kupili z lastnimi sredstvi.
Po vojni se je slovenski rojak
vrnil v Trst, v katerem je začel
razsajati fašizem, zato se je
odločil, da se z ženo preseli v
Maribor. Ne vemo, zakaj se je
tik pred začetkom druge
svetovne vojne zopet vrnil v
Trst, kjer ga je čakala tragična
usoda. Takrat so ga ugrabili v
stanovanju, zaprli in aprila leta
1944 ustrelili na openskem
strelišču.
MČ
Dr. Tomaž Simčič V DSI / Glasbeni večer vodenega poslušanja Chopina
Chapeau, klobuk dol, genij
  sak stik in spoznavanje
umetniškega dela je za
človeka duhovna
obogatitev; toda umetnost
lahko doživljamo na različnih
ravneh. Lahko jo kot laiki
doživljamo tako rekoč
“epidermično” ali spontano.
Izobrazba na tem področju pa
nam posreduje ključ, ki odpre
prej nepoznane razsežnosti
umetniškega dela: to velja za
vse veje umetnosti, tako npr.
za razumevanje slikarske
upodobitve ali za književno
delo in seveda tudi za glasbo.
Gost srečanja, glasbenik Tomaž
Simčič, si je zamislil in vodil
večer, pravo multimedialno
predstavitev znanega in prilju-
bljenega skladatelja Friederika
Chopina. Ni slučaj, da se je
odločil zanj, saj smo prav te
dni (17. oktobra) obhajali
okroglo, 170-letnico njegove
smrti v Parizu. Svojo razlago je
predavatelj Simčič poživil in
ponazoril z igranjem odlom-
kov Chopinovih skladb in
predvajanjem izbranih video-
posnetkov znanih pianistov, ki
so izvajali njegove skladbe; iz-
menoma so se vrstili z izbrani-
mi citati iz člankov o Chopinu
V in pisem, ki jih je umetniškoprebral član Radijskega odraMarijan Kravos. Večeru vode-
nega poslušanja glasbe je
Simčič dal naslov “Chapeau,
genij! ” Gre za citat, za stavek,
s katerim se je glasbenik Schu-
mann izrazil o sodobni-
ku Chopinu v članku,
objavljenem v časopisu
Allgemeine musikali-
sche Zeitung. Z njim je
takrat že popularni skla-
datelj in pisec strokov-
nih člankov Schumann
svetu odkril genialnega
skladatelja, do takrat v
javnosti še neznanega
Chopina.
Simčič je s tem, da je
zgodovinsko uokviril
Chopina, v prisotnih
ozavestil značilnosti ob-
dobja Chopinovega
življenja: zanimivo je
npr., da je Chopin umrl istega
leta kot naš veliki France
Prešeren. Za glasbeno umet-
nost je bilo to obdobje, ko se s
smrtjo Ludwiga van Beethovna
in Franza Schuberta konča t. i.
“Dunajska klasika”; z novo ge-
neracijo skladateljev, Frydery-
kom Chopinom, Robertom
Schumannom, Franzem Li-
sztom, Felixom Mendelssoh-
nom in Carlom Mario von We-
brom pa v glasbi sledi obdobje
t. i. “nove romantike”.
Zanimivo je bilo izvedeti tudi
za podatke o Chopinovem
življenju, ki so gotovo vplivali
na njegovo glasbeno ustvarjan-
je: npr. to, da je skladatelj imel
globok patriotski čut in da je
čutil narodnostno pripadnost
Poljski, ki jo je prevzel od svoje
matere. Rodil se je na Poljskem
in tam preživel prvi del svojega
življenja; poljski identiteti se ni
nikoli odrekel, četudi je drugo
polovico svojega življenja
preživel v očetovi domovini, v
Franciji. Na smrtni postelji se
je zadnje dni pogovarjal iz-
ključno v poljščini s poljskim
duhovnikom in se s tem sim-
bolično vrnil v svojo ljubljeno
domovino. Njegova ljubezen
do domovine pride gotovo do
izraza v skladbi Revolucija, Etu-
de (Op. 10 štev. 12) , ki jo je
napisal ob krvavi ruski zadušit-
vi upora poljskih kadetov, ki so
želeli doseči samostojnost Pol-
jske.
Simčič je izbral znano Chopi-
novo Balado štev. 3 op. 47 in
poslušalce s poglobljeno anali-
zo vodil v razumevanje čarob-
nosti in genialnosti Chopinove
glasbe nasploh. Najprej so na
video-posnetku lahko poslušali
celotno skladbo, nato pa jim je
Simčič ob lastnih ponazorit-
vah s klavirjem odprl vpogled
v razčlenitev skladbe.
Za poslušalce je bilo zelo zani-
mivo izvedeti za nekatere ti-
pične termine iz sveta glasbe,
npr. za “temo”, ali za “princip
ponavljanja”. “variiranje teme”
(ki je nasprotje ponavljanja) in
ki v Chopinovi gla-
sbi predstavlja pra-
vo mojstrovino, po
kateri se njegova
umetnost razlikuje.
Poleg tega so dobili
poslušalci vpogled v
ostale značilnosti
Chopinove glasbe,
ki dajejo čar in “do-
dano vrednost” nje-
govi glasbi. Gre za
disonance, glasbene
oblike dialoga, za
harmonsko razvezo-
vanje, variiranje s
kontrapunktom itd.
Chopinova glasba
uvaja predvsem tri novosti, ki
delajo njegove skladbe tako
privlačne. Prva novost je v
tem, da se pri skladatelju moti-
vi svobodno prelivajo drug v
drugega; poleg tega se sklada-
telj poslužuje harmonskega
razvezovanja, ko se disonanca
“razveže” v konzonanco. Tret-
jo novost, ki jo prinaša Chopi-
nova glasba, predstavlja t. i.
“tempo rubato”, to so spre-
membe ritma, ki dajejo
značilen pečat njegovi glasbi.
Sodobnik Franz Liszt v Chopi-
novi biografiji govori v zvezi s
tem o “čaru Chopinove melo-
dije, s katero zna pričarati gan-
ljivo, sramežljivo in hrepenečo
tesnobo, ki osvoji srce” /... /
daje vtis, da so v naši bližini
nadnaravna bitja”. Chopinov
“tempo rubato” je “ukraden,
zlomljen čas, ki napreduje tipa-
je, negotovo”. Daje nam vtis
“valovanja klasja žita” ali
“vrhov dreves, ki se upogibajo
v vetru”...
Značilnost poslušanja Chopi-
nove glasbe je tudi v tem, da
poslušalca prevzameta ganje-
nost, žalostna otožnost. Cho-
pin sam je tej značilnosti svoje
glasbe dal poljski izraz “žal”,
ime, ki se ji najbolj prilega: gre
za občutek bolečine, ki se lah-
ko prevesi tudi v upor, jezo in
celo gnev.
Na tokratnem srečanju v
Društvu slovenskih izobražen-
cev poučnost ni bila sinonim
za suhoparnost; obratno, ude-
leženci so imeli možnost ob
zanimivih in živahnih razla-
gah obogatiti svoje znanje o
glasbeni umetnosti in uživati
ob njej.
P. in
Foto MČ
Foto damj@n
Foto MČ
Tržaška 24. oktobra 2019 11
Obvestila
Društvo Rojanski Marijin dom vabi v
nedeljo, 27. oktobra, na Koncert
svetovnega prvaka v diatonočni
harmoniki Denisa Novata. Nastop
glasbenika, ki je dosegel izreden
mednarodni uspeh, bo ob 16.30 v
Marijinem domu v Rojanu (ul.
Cordaroli, 29).
V ponedeljek, 28. oktobra, ob 17.30
bo v sejni dvorani Centra za
prostovoljno delo, v ulici Imbriani
5, dvojezični pogovor z naslovom
Pomen raziskovalnega dela na
področju zgodovine medicine v
Trstu - s posebno pozornostjo
slovenskim zdravnicam in
zdravnikom, ki so v preteklosti
živeli in delovali v Trstu. Dogodek
se vključuje v prostovoljne
aktivnosti Sanje za Mirjam, ki
imajo namen širiti zanimanje za
slovensko kulturo v Trstu. Srečanje
prireja Italijanski ženski center,
koordinira ga Elena Cerkvenič.
Vabljeni!
Občina Dolina sporoča, da je do
petka 15. novembra 2019, možno
predložiti prošnje za dodelitev
denarnega prispevka za povračilo
stroškov, v š. l. 2019-20, za nakup
učbenikov, individualnih učnih
pripomočkov v korist učencev
nižjih srednjih šol in/ali za nakup
vozovnic za lokalni javni prevoz v
tržaški pokrajini v korist učencev
nižjih srednjih šol in prvih dveh
razredov višjih srednjih šol, s
stalnim bivališčem v občini Dolina.
Obrazec za predložitev prošenj
navaja pogoje, ki jih je treba
izpolniti za uživanje predvidenih
ugodnosti in je na razpolago na
občinski spletni strani 
www.sandorligo-dolina.it.
Darovi
Boži in Gigi se zahvaljujeva vsem za
darila ob najini zlati poroki.
Ljubezen je sreča, ki jo dajemo
drug drugemu, zato bova darila
namenila v dobrodelne namene,
in sicer: 200 evrov za Marijin dom
pri Sv. Ivanu, 150 evrov za
Cerkveni pevski zbor pri Sv. Ivanu,
200 evrov za Vincencijevo
konferenco, 200 evrov za misijone
in 100 evrov za spomenik Mariju
Magajni.
Misijonski krožek Rojan je prejel: 
Za slovenske misijonarje: N. N. 10
evrov, nabirka v cerkvi na misijosko
nedeljo v Rojanu: 81 evrov, Nadja
v spomin na starše 40 evrov.
Za sestro Agato Kociper ob obisku
v Marijinem domu v Rojanu: U. M.
M. 50 evrov, A. I. 50 evrov, N. N.
20 evrov, Isa 20 evrov, Trento 50
evrov, A. Ž. 10 evrov, N. N. 50 evrov,
Misijonski krožek Rojan 500 evrov.
Darove lahko nakažete tudi na:
ZADRUŽNO KRAŠKO BANKO
IBAN: IT22 L089 2802 2010 2000
0086 948
Codice BIC: CCTSIT2TXXX
Misijonski krožek Rojan
ul. Cordaroli 29
34135 Trst
V Boljuncu so slovesno obeležili 60-letnico tržaških skavtinj
Obudili so spomine in
poudarili pomen skavtizma
  soboto, 19. oktobra
2019, je bilo v Boljuncu
slovesno praznovanje ob
60. obletnici slovenskih tržaških
skavtinj. Izbira kraja ni bila na-
ključna, saj so prav v Boljuncu
leta 1959 prve tržaške skavtinje
izrekle skavtsko obljubo.
Pred boljunskim gledališčem
Franceta Prešerna so se zbrali
skavti vseh vej – od najmlajših
volčičev in volkuljic
vse do roverjev in se-
veda aktivnih voditel-
jev –, pa tudi odrasli
skavti različnih gene-
racij. Zbrane je v ime-
nu organizatorjev poz-
dravila pokrajinska
načelnica Slovenske
zamejske skavtske or-
ganizacije, Vlasta No-
vak, ki je poudarila po-
men obeležbe tako po-
membnega dogodka,
saj je prav, da skavti ne
V pozabimo na svoje korenine.Po začetnem zboru se je delega-cija odraslih skavtov odpravila
na pokopališče, da bi počastili
spomin na pokojnega Lojzeta
Zupančiča, ustanovitelja sloven-
skega zamejskega skavtizma, ki
je bil v času prvih obljub skav-
tinj boljunski župnik. Sledila je
sveta maša, ki jo je daroval du-
hovni asistent tržaških skavtov
Tone Bedenčič s
somaše vanjem žup-
nika Klemna Zalarja.
Mašo je seveda po -
živilo petje skavtskih
duhovnih pesmi ob
spremljavi kitar.
Ob koncu maše je
beseda pripadla go-
spe Ljubi Smotlak,
eni od prvih tržaških
skavtinj, ki se je
spomnila na voditel-
jico Vero Lozej in na svoj obred
obljube izpred točno šestdesetih
let. Izrazila je veliko zadovoljstvo
zaradi tako množične prisotno-
sti mladih skavtinj in skavtov.
Načelnika sta Ljubi Smotlak v
spomin na sobotni dogodek po-
darila priložnostno skavtsko ru-
to – ona je namreč nima, saj so
takratne voditeljice namesto rut
nosile kravate.
Pred začetkom družabnega
srečanja so prisotni v cerkvi sku-
paj obnovili skavtsko obljubo.
Nato pa so se premaknili v Cen-
ter naravnega rezervata doline
Glinščice, kjer se je program na-
daljeval s petjem in uprizarjan-
jem skečev. Ogledali so si tudi
posnetke nekdanjih skavtskih
taborov, ki jih je pripravil Jordan
Piščanc. Prisotne je nagovorila
še dolgoletna skavtinja Ivica
Švab, ki je poudarila, kako po-
membno vlogo ima skavtizem
pri oblikovanju osebnosti mla-
dih fantov, predvsem pa deklet,
saj pri skavtskih dejavnostih ni-
koli ne razlikujemo med ženski-
mi in moškimi opravili, ampak
se vsi naučimo delati vse, predv-
sem pa si medsebojno pomaga-
mo. Ivica Švab se je tudi spom-
nila pobudnika ustanovitve
tržaških skavtinj, Jožeta Prešer-
na.
Praznovanje se je končalo z za-
kusko, na kateri so si tržaški
skavtinje in skavti vseh generacij
lahko delili spomine na dogo-
divščine iz svojih skavtskih let.
Mojca Petaros
  ečkrat se jasno zaveda-
mo vrednosti in prave
podobe nekega človeka –
posebno če je osebno bolj
zadržan in skromen - šele, ko
nas za vedno zapusti. Vsakdo
pač doživi stik z drugim člove-
kom na drugačen način, ko pa
se ob slovesu združimo na žalni
seji, pride do izraza široka paleta
njegovih pozitivnih lastnosti in
izvemo za nepoznane primere,
ki jih je udejanjil. To je prišlo do
izraza tudi v četrtek zvečer, na
žalni seji za Danilom Pertotom,
ki nas je nepričakovano zapustil
nekaj dni prej. V polnozasedeni
Peterlinovi dvorani na ul. Doni-
zetti so o njem govorili tisti, ki
jih je njegov odhod najbolj pri-
zadel, oziroma predstavniki
skupin (društev in organizacij),
ki jim je Danilo Pertot v svojem
življenju največ dal. Program je
uvedla in povezovala članica Ra-
dijskega odra, Marjetica Puntar.
Prvi, zelo ganjen in ganljiv po-
seg je imel predsednik Sloven-
ske prosvete Marij Maver. Obno-
vil je osebno zgodbo prvih
srečanj s perspektivnim mlade-
ničem, ki je imel takrat za sabo
že nekaj let delovanja v Sloven-
skem kulturnem klubu in več
odrskih nastopov na deskah
Slovenskega odra pod vodstvom
profesorja Jožeta Peterlina. Pre-
govoril ga je, naj izrabi svoje da-
rove in odlično pripravo in se
vključi v delo na tržaški radijski
postaji. To je res storil in si kar
hitro, s krajšimi in daljšimi de-
lovnimi pogodbami utrl pot v
stalno službo na Radiu ter se
tam izkazal z vestnostjo in na-
tančnostjo pri delu. Še bolj kot
to pa ga odlikuje tisto delo, ki ga
je prostovoljno, vztrajno in ga-
V raško opravljal iz čistega idealiz-ma, ko se je ure in ure, do poznenoči, posvečal upravnemu in
tajniškemu delu v korist Sloven-
ske prosvete in Mladike, ki ta-
krat še nista prejemali javnih
podpor in bi drugače ne mogli
preživeti.
Martina Repinc, odgovorna
urednica sloven-
skega program-
skega oddelka na
tržaški radijski
postaji, je pouda-
rila Pertotovo
zavzetost pri de-
lu, skoraj piko-
lovsko jezikovno
natančnost in
obenem boga-
stvo izražanja.
Njegov ponos je
bila tedenska od-
daja Od Milj do
Devina, za reali-
zacijo katere je
obšel celo Deželo FJK in vzpo-
stavil stik s tamkajšnjim sloven-
skim prebivalstvom, še posebej
na obrobnih področjih, kot so
Benečija, Rezija in Kanalska do-
lina. Zaradi svoje prisrčnosti je
bil idealen sogovornik otrok, ko
jih je obiskoval in intervjuval v
poletnih kolonijah in na tabo-
rih, pozneje je dolga leta skrbel
za Glasbo po željah. V službi je
bil redkobeseden, skromen in
zadržan, vsakdo pa je vedel, da
se lahko zateče po njegovo po-
moč kadarkoli, tudi izven delov-
nega časa. Posebno dragocen je
bil ob uvedbi digitalizacije, saj
se je takoj z vso vnemo poglobil
v študij le-te in bil zato sposo-
ben pomagati vsem tistim, ki
jih je novi način dela spravljal v
škripce.
Dorica Žagar se je Danila Perto-
ta spomnila kot nekdanja kole-
gica na Radiu in kot rojanska
kulturna delavka. Ko je bila kot
mlada mamica na precej dol-
gem dopustu, je njeno mesto na
oddelku za mladinske radijske
oddaje zasedel Danilo Pertot in
se tam odlično izkazal. To je pri-
pomoglo, da si
je pridobil iz-
kušnje, ki so
mu zelo koristi-
le, ko je dobil
stalno službo
na Radiu. Tudi
ona je omenila
Pertotovo srčno
dobroto, na-
klonjenost, po-
moč. Po upoko-
jitvi je večkrat
sprejel obvez-
nost, da je kot
član komisije
ocenjeval pe-
smice in zgodbice, ki so jih otro-
ci pošiljali na vsakoletni razpis
Rojanskega Marijinega doma.
Pri svojih sodbah je vedno
upošteval otrokove sposobnosti
glede na njegovo starost.
Vera Poljšak, kulturna delavka v
Barkovljah, je Danila poznala še
kot Danilčka, ki je hodil z ma-
mo v cerkev in na kor. Ko je
odrasel, se je tudi sam, kot do-
ber tenor, vključil v cerkveni
pevski zbor. Tudi ko se je preselil
in prav do zadnjih mesecev
življenja ji je vsakokrat ustregel,
ko ga je prosila za pomoč pri po-
membnejših barkovljanskih
praznikih. Še posebno dragoce-
ne so bile njegove interpretacije
besedil in pesmi v barkovljan-
skem narečju, saj je bil eden red-
kih, ki je še uporabljal pravo,
pristno narečje. Tako
kot pri zbornem jeziku
je bil tudi pri uporabi
narečja kar se da na-
tančen.
Franko Žerjal je kot član Radij-
skega odra govoril o Pertotu
predvsem kot igralcu in režiser-
ju, s katerim je sodeloval več kot
petdeset let, saj je Pertot začel
nastopati že kot fantek. Njegov
žametni glas je bil primeren za
vloge dobrih in prijaznih juna-
kov, takih, kot je bil on sam v
življenju. Kot režiser pa je bil do
potankosti vesten, skoraj piko-
lovski. Zadnja leta se je najraje
posvečal sinhronizaciji risank.
Sinhronizacija je bila velik izziv
za Radijski oder, v to novost pa
je igralce spretno vpeljal prav
Danilo Pertot. Radijski oder je
še ponudil v poslušanje tri
odlomke slušnih iger, v dveh iz-
med katerih je Pertot nastopal
kot igralec, eno pa je režiral: v
prvem je bilo slišati njegov še
otroški glas, v drugem zrelega,
tretji odlomek pa je bil vzet iz
radijske igre, ki govori o tragični
smrti Lada Piščanca in je bila
Danilu Pertotu zelo pri srcu,
vendar ni bila nikoli predvajana
po radiu.
Izmed poslušalcev sem k mikro-
fonu ob koncu pristopila še
podpisana Lučka Peterlin. Pou-
darila sem, kako so tisti mladi,
ki so kot člani Slovenskega kul-
turnega kluba prijateljevali pred
več kot petdesetimi leti, ostali
prijatelji celo življenje. Med te-
mi sva bila tudi midva z Dani-
lom Pertotom. Tudi kadar se za
dolga obdobja nisva videla, je
bilo vsako srečanje, kot bi se bila
ločila dan prej. In še vedno sva
se lahko od srca smejala ob mla-
dostnih spominih, saj je imel
Pertot izreden smisel za humor,
ki ga morda bolj oddaljeni
znanci niso opazili.
Lučka Susič Peterlin
25-letnica mašniškega posvečenja
Srebrnomašnik Fabio
La Gioia
  red petindvajsetimi leti je
bil 15. oktobra v Rimu
posvečen v duhovnika
sedanji župnik pastoralne enote
Sesljan, Devin-Štivan-Medja
vas, Ribiško naselje, don Fabio
La Gioia. Ob tej priložnosti je v
cerkvi sv. Marka evangelista v
Ribiškem naselju potekala
slovesna zahvalna maša. Ob
slavljencu so somaševali tudi
devinski župnik don Giorgio
Giannini, g. Karlo Bolčina,
župnijski upravitelj v Nabrežini
in okoliških vaseh ter don
Fracesco Fragiacomo. Mašo je s
petjem spremljal združeni
cekveni zbor iz Ribiškega
naselja in Sesljana.
Med homilijo je don Fabio na
kratko prehodil 25 let svoje
mašniške poti. Po posvečenju,
med študijem Svetega pisma v
Rimu je najprej pomagal na
župniji pri Grossetu. Ko se je
leta 1996 vrnil v goriško
škofijo, je postal najprej kaplan
v Gradišču ob Soči (Gradisca
d’Isonzo), leta 1999 pa župnik
v Aiellu. Pred 11 leti ga je
nadškof De Antoni imenoval za
župnika v Ribiškem naselju,
vasice pri izlivu Timave v
morje, ki so jo zgradili sredi
P petdesetih let prejšnjega stoletjaza istrske pribežnike. Laniseptembra pa je postal še
upravitelj in župnik nove
pastoralne enote, ki je nastala z
združitvijo treh obmorskih
župnij devinsko-nabrežinske
občine (Sesljana, Devina-
Štivana in Medje vasi ter
Ribiškega naselja).
Od leta 2005 vse do leta 2018 je
poučeval Sveto pismo na
Teološki šoli v Trstu (Istiuto
Superiore di Scienze Religiose).
Kot profesor Svetega pisma in
biblist je don Fabio tudi ploden
pisatelj. Njegov zadnji podvig je
komentar Markovega
evangelija, ki je izšel letos
pozimi.
Občuteni slovesnosti, ki so se je
udeležili slovenski in italijanski
verniki vseh treh župnij, je
sledilo družabno srečanje v
bližnji župnijski dvorani. Tu so
mu hvaležni farani izročili v dar
Marijino ikono, ki so jo izdelale
klarise iz Ahtna. Pozdrav in
zahvalo za pastoralno delo, ki
ga opravlja v omenjenih vaseh
občine Devin-Nabrežina, pa
mu je izrazila tudi ga. županja
Daniela Pallottta.
O. T.
Ob nenadni izgubi kulturnega delavca Danila Pertota 
Na žalni seji ganjen in hvaležen poklon
Foto Matia Premolin
Foto Matia Premolin
Aktualno24. oktobra 201912
  an kasneje so se v Salernu
vkrcali na ladjo, ki jih je pripel-
jala do pomorskega mesta
Amalfi, ki je bilo med 9. in 12. stolet-
jem pomembna trgovska sila v tem de-
lu Sredozemlja, višek moči pa je dose-
glo v srednjem veku. Izletniki so uživali
med plovbo ob obali, ki nosi ime “La
divina costiera”. V ličnem središču me-
sta stoji stolnica iz IX. stoletja, po-
svečena sv. Andreju, do katere se
vzpenja mogočno stopnišče. Pročelje
cerkve je okrašeno z mozaikom. V tej
cerkvi so se izletniki zbrali pri sveti
maši, kateri je sledil ogled prve cerkve
in njenih zakladov ter oltarja, kjer so
relikvije svetega Andreja. Ob koncu
ogleda so se poslovili s pesmima Marija
mati ljubljena in Marija skoz življenje.
Okusno kosilo so imeli v restavraciji, ki
jo upravlja simpatičen domačin. Ob
dobri hrani so izletniki zapeli in se ve-
selili v družbi gostoljubnega upravitelja
restavracije. Popoldan je bil namenjen
nakupom spominkov in sprehajanju
po ozkih ulicah. In že je nastopil čas
vrnitve in plovbe do Salerna, kjer jih je
čakal avtobus, ki jih je peljal do Paestu-
ma. Namestili so se v izvrstnem hotelu,
v katerem so jih sprejeli z napitnico in
okusno večerjo. Po večerji sta dva iz-
med udeležencev izleta zaigrala na kla-
vir nekaj uspešnic iz italijanske in slo-
venske glasbene pop zakladnice. Ostali
izletniki so jim prisluhnili in se ob gla-
sbi in petju sprostili.
Naslednji dan so si v spremstvu lokal-
nega vodiča Emilia ogledali arheo-
loški park z ostanki antičnega mesta
Paestum. V tej čudoviti dolini med
morjem in gorami so Grki našli naj-
boljše pogoje za ustvarjalnost. Ogled
je bil namenjen trem izredno dobro
ohranjenim dorskim templjem, po-
svečenim Heri, Ateni in Neptunu iz
leta 450, 500, 550 pr. Kr. Vidne so
številne pomembne stavbe, vse obzi-
dane z mogočnim 5-kilometrskim
obzidjem izpred 2500 leti. Po večur-
nem zanimivem ogledu so se odpra-
vili še na ogled sirarne in hlevov ter
na pokušnjo z možnostjo naročila
znamenite kampanjske mocarele
(mozzarella di bufala). Celoten po-
poldan je bil namenjen počitku in
razvajanju na plaži ali v bazenih ho-
tela. Po večerji so se udeleženci s turi-
stičnim vlakcem peljali do mesteca
Capaccio in uživali v čarobnem
vzdušju, ki so jim ga v noči nudili
razsvetljeni templji.
Peti dan so se zjutraj odpeljali v nekaj
kilometrov oddaljeno mestece Agro-
poli. Obisk mesteca z zanimivo prete-
klostjo so začeli v samem centru in na-
daljevali proti stopnišču, ki vodi v zgo-
dovinski del mesta. Vstopili so skozi
portal iz leta 500. Številne ulice in stop-
nice vodijo mimo cerkve zavetnikov sv.
Petra in Pavla in Marijine cerkve do
gradu iz VI. stoletja. Po kratkem po-
stanku na gradu in ogledu razstav lo-
kalnih umetnikov so že zapustili Agro-
poli in se odpeljali naprej do kraja Ca-
stellabate, majhnega biserčka cilentske
obale. Eno najlepših srednjeveških na-
selij v Italiji stoji na strateški točki z raz-
gledom na morje in na Sorentski zaliv
z otokom Capri v daljavi. V zadnjih le-
tih je naselje postalo slavno po zaslugi
snemanja filma Ben-
venuti al Sud. Tu
stoji grad Castello
dell'Angelo iz leta
1123. Po tipičnem
kosilu z ribjimi spe-
cialitetami v samem
jedru naselja so si
privoščili še sprehod
po mestu Santa Ma-
ria di Castellabate.
Do večerje je preo-
stalo še nekaj časa za
počitek, sončenje in
kopanje v morju.
Večerji v hotelu je
sledila animacija z
glasbeno zabavno
vsebino, ki se je
spremenila v pravi
“Pokaži, kaj znaš”, v
katerem so vsi uživa-
li in sodelovali poz-
no v noč.
Šesti dan so nameni-
li zanimivemu ogle-
du kraja Acciaroli, ki
je poznan po narav-
nem pristanišču. Na-
seljen je bil že v 12.
stoletju in šteje pri-
bližno 2.000 ljudi.
Izletniki so izkoristi-
li priložnost, da so si na lokalni tržnici
nakupili različne tipične krajevne do-
brote, kot so olje, paradižnikova mezga,
razne slaščice, zelišča, sadje in zelenja-
vo. Sledila je vožnja po notranjosti po-
krajine Cilenta, vpete v krasno naravo,
obdano z gorskimi verigami. Po priho-
du v mestece Palinuro, ki je ime dobilo
po enem izmed članov legendarne
Enejeve posadke, in krajšem ogledu ob-
morskega mesteca je sledil čas za naku-
pe in svatovsko kosilo s torto za sladi-
co. Veselo razpoloženje izletnikov se je
nadaljevalo tudi po kosilu, ko so se s
kombiji podali do pomola, kjer so jih
čakali majhni ribiški motorni čolni, ki
so jih odpeljali na plovbo ob obali.
Morje je bilo mirno, nekateri pogum-
neži so kar skočili v modrino morja.
Pravo presenečenje je bil tudi ogled ja-
me Grotte Azzurre; ime je dobila po
barvi, ki jo oddaja modrina morja ob
sončni svetlobi, ki pronica skozi odprti-
no v višini morske gladine.
Zadnji večer so se po večerji zbrali ob
bazenu hotela in si nazdravili v poz-
drav.
Naslednje jutro jih je že čakala dolga
pot proti domu. Družba je bila vesela,
šofer zelo sposoben, tako da so kilome-
tri kar tekli, ne da bi se zavedali. Po poti
so si sledili občasni postanki z vedno
prisotno domačo okrepčevalnico. V
okolici Siene pa je bilo še zadnje kosilo.
V Padovi so se poslovili od prijaznih so-
potnikov, simpatičnega šoferja in neu-
trudne vodje izleta Patrizie.
Letošnji izlet je bil zanimiv in uspešen
po zaslugi izletnikov, ki so složno kot
družina sledili programu. Seveda gre
zahvala vsem, ki so se potrudili in
skrbeli, da je vse potekalo v redu in
obenem še zabavno, ne nazadnje pa
prav gotovo spremljevalki Patrizii, ki je
skupaj s sodelavko Susano oblikovala
odličen program in izpeljala nepoza-
ben izlet.
/ konec
Udeleženka Jožica Šinigoj
D
Svetniško vprašanje gospodu županu Ziberni in občinskemu odboru
Valentin Stanič bi si zaslužil
spominsko obeležje
  a seji goriškega občinskega sveta v pone-
deljek, 21. oktobra 2019, je občinska svet-
nica iz vrst Slovenske skupnosti dr. Marilka
Koršič v svetniškem vprašanju županu Rodolfu Zi-
berni in občinskemu odboru predlagala, da bi zelo
zaslužnemu Goričanu Valentinu Staniču, med dru-
gim pobudniku za gradnjo gluhonemnice v Gorici,
postavili spominsko obeležje ob 200-letnici njego-
vega prihoda v Gorico (rodil se je v Bodrežu l. 1774
blizu Kanala ob Soči, v naše mesto je prišel l. 1819).
Ko sem se odzvala povabilu in bila prisotna v
Kajak centru ob podpisu pogodbe za brv čez Sočo
in zaznala zadovoljstvo ob
skorajšnji uresničitvi načrtov s
konkretno pogodbo in
pričetkom del povezovalnih
kolesarskih poti med Slovenijo
in Italijo, sem pomislila, ali se
res vsi zavedamo te izredne
danosti, ki nam je ponujena.
Nameniti bi morali čim večjo
pozornost zanimivostim našega
mesta, tako posebnega v
prostoru in času od svoje
ustanovitve leta 1001 do
današnjih dni.
Goriško zaledje sta bili Soška in
Vipavska dolina. Z malo dobre
volje in z nadgrajevanjem danih
projektov bi lahko okrepili turistično ponudbo s
Slovenijo, tudi s kulturnim in ne samo
kulinaričnim pristopom. V Sloveniji in Avstriji so
zelo pogosti pohodi z označenimi potmi,
povezanimi z znanimi osebnostmi, kot so
pisatelji, pesniki, znanstveniki, gorniki. Prav, ko
sem v Solkanu opazovala načrt nove brvi čez
Sočo, mi je prišlo na misel, da je slavni Goričan
Valentin Stanič leta 1813 v Kanalu sam s pomočjo
domačinov zgradil nov most čez Sočo, ker so
prejšnjega porušile Napoleonove čete ob umiku.
Ena izmed osebnosti, ki je zaznamovala 30 let
Gorico na prehodu iz 18. v 19. stoletje, je bil
Valentin Stanič, po katerem je poimenovano
parkirišče za današnjim licejem Gabriele
D'Annunzio v ulici Brass. Rodil se je leta 1774 v
Bodrežu pri Kanalu ob Soči. Bil je človek izredne
duhovne in fizične moči. Bil je odličen
duhovnik, vzgojitelj, učitelj, pevec, pesnik,
pisatelj, tiskar, knjigarnar, strokovnjak za
kmetijstvo, mizar, kovač, zidar, naravoslovec,
alpinist, zdravstveni izvedenec in velik
človekoljub.
V goriško mesto je prišel pred 200 leti, in sicer 26.
julija 1819. Bil je pobudnik za ustanovitev
gluhonemnice in dosegel, da so jo leta 1840 tudi
odprli. Od takrat je skoraj ves čas posvetil
nesrečnim otrokom, se naučil jezika za
gluhoneme, jih spremljal na izlete in neprestano
zabaval in učil. Prav pri obnavljanju
gluhonemnice na ulici Seminario, stavbe, ki stoji
še danes, napol je skrita za zanemarjenim
parkom, se je leta 1847 smrtno ponesrečil pri
delu.
Za Gorico je bil izreden
dogodek, da je leta 1846
ustanovil društvo proti
trpinčenju živali po zgledu takih
društev, ki so v tistem času
nastajala v Evropi. Bilo je to
prvo tako društvo v avstro-
ogrski monarhiji in danes, ko je
Gorica v Italiji, lahko rečemo,
tudi prvo društvo za varstvo
živali v Italiji. Pomisliti
moramo, da je bilo takrat
običajno ravnati z živalmi kruto
in nečloveško, tako pri
kmečkem delu kot v klavnicah.
Teleta in drobnico so zvezali in z
glavo navzdol peljali v klavnico.
Za vzgojo ljudi in predvsem šolske mladine proti
takemu ravnanju z živalmi je Valentin Stanič
uredil priročnik v treh goriških jezikih, nemščini,
slovenščini in italijanščini, ter jo delil med ljudi.
Stanič je bil tudi pionir modernega alpinizma,
ker je začel prvi opravljati vzpone sam brez
vodnika in tudi v zimskih razmerah. Na
Bavarskem so mu v hvaležen spomin postavili
veliko ploščo z njegovim reliefom pri zavetišču
pod vrhom Watzmanna - Mittelspitze, ki ga je
prvi osvojil leta 1800. Na plošči je napis tudi v
slovenščini, čeprav daleč od ozemlja, naseljenega
s Slovenci.
V Gorici ta veliki mož nima niti ene spominske
plošče, kaj šele kipa!
Vprašujem Vas, ali ne bi bilo primerno ob 200-
letnici Staničevega prihoda v Gorico pomisliti na
postavitev spominskega obeležja morda na ulici
Seminario pred nekdanjo gluhonemnico ali v
Spominskem parku, kjer je bil pokopan na
takratnem pokopališču.
N
Praznik za učence štandreške šole
Čitalnica, ustanovljena 
pred 150 leti
  o uspešni in odmevni
prireditvi, ki je potekala
13. oktobra na ploščadi
ob stavbi, kjer je spominska
plošča, ki so jo domača društva
postavila ob 100-letnici čitalni-
ce, so se 15. oktobra tudi učen-
ci štandreške osnovne šole
Fran Erjavec poklonili ustano-
viteljem čitalnice. Pred 150 leti
je že delovala štandreška slo-
venska ljudska šola, ki je imela
kar lepo število prijavljenih
učencev. Štandrež je bil iz-
ključno kmečka vas, ki je leto
pred čitalnico postala samo-
stojna občina, ki je poslovala v
slovenskem jeziku. Tudi cer-
kvena oblast je spoznala po-
membnost štandreške skupno-
P sti in iz kaplanije povišala Štan-drež v vikariat. To je dalo verskiskupnosti dodatna pooblastila.
Takrat je bila cerkev edina po-
membna stavba, večina danes
sezidanih površin so bila
skrbno obdelana polja in tudi
nekaj gozdov. Štandreški kmet-
je so svoje pridelke prodajali tu-
di v Trst in na Dunaj. V Štan-
drežu se je rodilo in delovalo
tudi nekaj pomembnih mož,
ki so obogatili skupnost, da je
lahko kljubovala tudi zelo ne-
naklonjenim obdobjem. Vse
omenjene ustanove so bile te-
sno povezane, saj je bil prvi
učitelj Josip Komavec tudi prvi
predsednik čitalnice, občinski
tajnik in organist v štandreški
cerkvi. Njegova je bila zasluga,
da so kmalu po ustanovitvi
čitalnice ustanovili tudi pevski
zbor, ki je poleg cerkvenih pre-
peval tudi ljudske pesmi. Z
vsem tem sta učence seznanila
Nataša Paulin in Damjan Pau-
lin in jim svetovala, naj se prid-
no učijo, da bodo tudi oni po-
stali pomembni na raznih po-
dročjih.
Četa stotih učencev je iz šol-
skih prostorov prikorakala na
prizorišče proslave in uvodoma
pogumno in zavzeto zapela
štandreško himno. Ko so spoz-
nali pomen čitalnice, so s pe-
smijo končali spored priredit-
ve.
DP
Foto DP
S 7. strani
Piker humor ...
  gralci pa tako izbrušeno
izrisujejo svoje like, da vsa-
kič pridobivajo še več pol-
nokrvnosti in dovršenosti.
Odlična igra nastopajočih je
vžgala tudi štandreške gledal-
ce, ki so jim namenili
prisrčno, dolgotrajno ploskan-
I je in tako, pa tudi s smehom,ki se je oglašal med samimiprizori, najbolj zgovorno izra-
zili, da so bili zelo zadovoljni
s predstavo. Pred njo je publi-
ko pozdravil Božidar Tabaj,
perpetuum mobile in duša
dramskega odseka iz Štan-
dreža, ki mu je pri srcu gleda-
liško ustvarjanje in si zelo pri-
zadeva za dober potek tega lju-
biteljskega gledališkega abon-
maja.
Prihodnja predstava bo v ne-
deljo, 27. oktobra 2019, ob 17.
uri. Gledališka skupina Brce iz
Gabrovice bo uprizorila Kraške
intrige, povzete po Goldonije-
vih Primorskih zdrahah, v
režiji Andreja Zalesjaka, mla-
dega člna SNG Nova Gorica.
Izlet PD Rupa - Peč v Cilento (2)
Čudoviti biserčki južne Italije
Slovenija 24. oktobra 2019 13
Nasprotovanje zasebnim osnovnim šolam, ker širijo krščanstvo
Incidenti in napetosti 
v vrhovih države!
  Sloveniji so prvič po usta-
novitvi države začeli v ta-
ko velikem obsegu nasta-
jati spori, polemike, obtožbe in
drugi incidenti v dveh vrhunskih
organih oziroma ustanovah
države, na ustavnem sodišču in
v slovenski varnostnoob-
veščevalni agenciji, poimenova-
ni SOVA (incident pomeni ne-
pričakovan in neprijeten dogo-
dek, ki prekine normalen potek
kakega dejanja, dela, op. a.) Obe
ustanovi sta se v javnosti in poli-
tiki osramotili in izgubili velik
del svoje verodostojnosti, kar se-
veda povzroča tudi slabljenje in
ugled domnevno pravne države.
Na ustavnem sodišču so na po-
dlagi izvirnih dokumentov, ki jih
je na svojem portalu objavil
časnikar, urednik in politični
analitik Bojan Požar, zaznali, da
je dr. Matej Accetto, ustavni sod-
nik od leta 2017, zdaj pa je tudi
podpredsednik tega sodišča, ak-
tivno sodeloval pri pisanju pro-
grama in bil svetovalec Stranke
Mira Cerarja, v obdobju pred par-
lamentarnimi volitvami leta
2014. Kljub temu je kot ustavni
sodnik odločal oziroma soo-
dločal v primerih, v katerih je bi-
la udeležena že omenjena nek-
danja Stranka Mira Cerarja. Ni se
torej izločil iz postopkov, kot to
določa zakon. Njegovo ravnanje
so podprli drugi ustavni sodniki,
vključno s predsednikom Raj-
kom Knezom. Namesto pravne
presoja celotnega primera so
V začeli kritizirati in uprizorili pra-vo kampanjo zoper ustavnegasodnika, Ddr. Klemena Jakliča,
ker je opozoril na nezakonito
ravnanje ustavnega sodnika dr.
Mateja Accetta in spornost celot-
nega postopka. V izjavah njego-
vih kolegov, ustavnih sodnikov,
in nekaterih politikov sedanje
vladne koalicije, je Ddr. Klemen
Jaklič nenadoma postal “janšist”,
kar naj bi pomenilo, da je
privrženec Janeza Janše in njego-
ve politike. O obravnavani aferi
na ustavnem sodišču zdaj poteka
razprava pravnikov in politikov,
provladni mediji pa o incidentih
in nesoglasjih na ustavnem so-
dišču sploh niso poročali oziro-
ma podrobneje obvestili sloven-
sko javnost.
V primeru SOVE pa je primer ne-
mara še bolj aktualen in bo lahko
imel večje razsežnosti. Direktor
te varnostnoobveščevalne službe
Rajko Kozmelj parlamentarni ko-
misiji za nadzor obveščevalnih in
varnostnih služb noče izročiti
podatkov in pojasniti postopka o
zaposlitvi gospe Nataše H. dom-
nevne znanke premierja Marjana
Šarca. Tako se je zgodilo, da par-
lamentarni organ ne more nad-
zorovati izvršilnega, kar je Sova,
kar je seveda protiustavno in ne-
zakonito ravnanje, ki ga je podprl
tudi predsednik vlade Marjan
Šarec.
Glede primerov na ustavnem so-
dišču in v varnostnoobveščeval-
ni službi bodo zagotovo morali
biti sprejeti ukrepi za
odpravo stanja in se-
danjih razmer, kar je
lahko povezano tudi
z zahtevami, ki jih
navajajo organizatorji vseljudske-
ga protesta z naslovom Rešimo
Slovenijo, kjer napovedujejo no-
ve akcije in zahteve. Nastaja nuj-
no vprašanje, kdo bo popustil v
svojih zahtevah in stališčih in
kdo bo ukrepal. Najbrž pa se ne
bo uresničilo tisto, za kar se zav-
zema Aljuš Pertinač, voditelj te-
levizijske oddaje Faktor na TV 3.
On takole razmišlja: “Premier
ima prijateljico, ki ji je preskrbel
službo tajne agentke, zaposlitev,
do katere ni upravičena in zanjo
ne izpolnjuje pogojev (takšna je
trditev omenjenega televizijskega
voditelja, obstajajo pa tudi dru-
gačna mnenja, na primer, da je
omenjena gospa zgolj znanka
predsednika vlade. op. a.). Če ne
želimo postati druga Srbija, kjer
nas bodo prorežimski mediji pre-
pričevali, da je Slovenija vodilna
država tudi v širšem okolju, ko
nas bo oblast sprla z vsemi sosedi
in bomo prejemali samo 150
evrov pokojnine. Da to pre-
prečimo, je treba odstaviti pred-
sednika vlade Marjana Šarca in
Damirja Črnčeca, državnega se-
kretarja v kabinetu predsednika
vlade in njegovega svetovalca za
nacionalno varnost”.
Aktualen, morda bolj kot nekate-
ri drugi, je primer zasebnih
osnovnih šol, ki bi jih Stranka
Alenke Bratušek kar ukinila,
čeprav bi za to morali spremeniti
ustavo. Jože Kurinčič, upokojeni
profesor na Škofijski klasični
gimnaziji v Ljubljani, je v svoji
analizi o zasebnih šolah, obja-
vljeni 12. oktobra v časniku De-
lo, ugotavljal: “Vprašanje o za-
sebnih šolah je treba iskati na po-
dročju ideologije oziroma poj-
movanja o vlogi države. Zdi se,
da se nasprotniki zasebnih šol
bojijo, da bi izgubili ideološki
monopol, kakršnega je vzposta-
vil minuli režim in se je v šoli v
veliki meri ohranil do današnjih
dni. Zagovorniki krivične zako-
nodaje do otrok v zasebnih šolah
sicer skrbno pazijo, da so poli-
tično korektni, vključno z Jerne-
jem Pikalom, ministrom za izo-
braževanje. Zatrjujejo, da jih za-
sebne šole prav nič ne motijo, da
jih ne motita niti vera in Cerkev,
da so za enakost javnih (držav-
nih) in zasebnih šol. A v svojih
izjavah niso enako pazljivi. Ne-
katerim se zareče. Tako je posla-
nec Franc Kramar v državnem
zboru dejal, “da ga pri vsej stvari
moti vera”. Njega in njegove mo-
ti, “da so v učilnicah križi, da se
pred začetkom pouka moli, da
učitelji poučujejo tako, da učenci
ohranjajo ali celo poglabljajo
krščansko vero pridobljeno od
staršev”.
Peter Bro-
darič pa je
v sobotni
prilogi
časopisa
Delo
zgrožen
opozoril,
“da zaseb-
ne šole širi-
jo krščan-
stvo”. Kot
da je to
vnebovpi-
joč greh.
Različne odmeve vzbuja napo-
ved glavne direktorice časnika
Delo, Nataše Luša, in večinskega
lastnika tega časopisa, poslov-
neža, nagrajenca Gospodarske
zbornice Slovenije in politika,
Stojana Petriča, da bodo odpusti-
li kar okoli 30 % zaposlenih, od
tega 50 časnikarjev in urednikov.
Glavna direktorica je o razlogih
objavila daljši komentar, že v na-
slovu pa se je vprašala Časopis,
kdo bo tebe bral. Zaskrbljenost
zaposlenih, ki se bojijo izgube
dela, je velika in seveda razum-
ljiva. Navajam, da so se v osred-
njem slovenskem dnevnem
časniku še pred kakšnim letom
hvalili, da imajo en milijon
200.000 bralcev, časopis pa je
izhajal z geslom, “da vedeti več,
pomeni imeti moč”. Zaradi
zmanjševanja naklade in fi-
nančnih težav bo Delo v prihod-
nje izhajalo samo štirikrat na te-
den, časnika pa tudi ne bodo več
odvažali v bolj oddaljene in
manjše kraje. Zaskrbljenost pred
mogočo izgubo zaposlitve je na-
stala tudi v ljubljanskem časniku
Dnevnik in v mariborskem časo-
pisu Večer. Ta časopisa naj bi se
domnevno kmalu združila v
skupno gospodarsko družbo.
In še naslednje izvirno mnenje
zgodovinarja in političnega ana-
litika. Dr. Stane Granda je v slo-
venskem katoliškem tedniku
Družina ob analizi vseljudskega
protesta z naslovom Rešimo Slo-
venijo, menil tudi naslednje:
“Naša prihodnost nista 'Janša'
ali 'Nejanša', kot je sporočilo že
nekaj vlad, ampak, ali bomo
živeli tako, kot smo to zastavili
ob osamosvojitvi Slovenije, ali pa
bomo postali otok bede in ideo-
loške okostenelosti. Zato
reševanje naše države ne more
potekati pod geslom za in proti
Janezu Janši, za katerim se je v bi-
stvu vedno skrival negativen od-
nos do naše osamosvojitve”.
Marijan Drobež
  tarejši gospod mi je dejal: “Slovenija ni
več to, kar je bila nekdaj, veliko je
napravil komunizem, preostalo
globalni pritiski”. V trku civilizacij se zdi, da
ni mogoče govoriti o nacionalni identiteti.
In sploh naj bi bili nacionalni problemi in
meje preseženi. Vendar Brexit in težave med
narodi oziroma državami EZ in tudi med
svetovnimi silami govorijo o nasprotnem.
Zdi se celo, da nacionalni interes, in ponos,
včasih kar svojevoljnost otežujejo
učinkovito delovanje Evropske unije.
Države, ne le Anglija, pač pa tudi nove
članice, kot Hrvaška, Madžarska ali
Poljska vztrajno uveljavljajo svoje
interese in zdi se, da imajo večjo težo
kot tiste, ki tega ne znajo, ker imajo
težave z lastno identiteto. Med zadnje
sodi tudi Slovenija, ki slabo opravlja
proces demokratizacije in se počasi
izvija iz primeža totalitarnih vzorcev,
tone v korupcijo in naši uradniki v
Bruslju ne znajo ali pomanjkljivo
uveljavljajo interese Slovencev,
podobno kot jih niso politiki v
nekdanji državi.
Vzrok nista le slovenski
manjvrednostni kompleks in težava
samopodobe. Identiteto Slovencev je
načel kulturni boj, v katerem so liberalci –
za njimi pa z njihovo pomočjo komunisti –
naredili vse, da bi prišli na oblast, ne glede
na to, ali zato slovenska bit propade.
Liberalci so za prevlado nad konservativno
krščansko večino bili pripravljeni tudi
prodajati slovenstvo na Dunaju, nato v
Beogradu, komunistom pa je bilo glavno, da
sami zavladajo. Posledice so težava
političnih sil za sodelovanje pri
uveljavljanju slovenske politične,
gospodarske, socialne in kulturne samobiti.
To kaže odnos odgovornih do slovenskega
jezika, pa tudi izrivanje versko-kulturnega in
narodnostnega izročila iz kulturnih,
političnih, gospodarskih, medijskih in
vzgojnih procesov. V tem smislu je sin
likvidatorja zatrdil,
kako naj bi bilo
dobro, da je uspelo
postkomunistom
zadržati Cerkev stran
od šole. Za ene naj bi bilo celo bolje, da nas
preplavijo tujci, kakor da bi vključili in gojili
krščansko-narodne temelje. Zato domnevno
zavzemanje za begunce, čeprav jim za ljudi
v stiski ni mar, da bi jim pomagali, pač pa da
bi bila Slovenija še manj slovenska.
Torej je slovenska identiteta problem, čeprav
smo se vso svojo zgodovino borili za
preživetje ob sosednjih narodih na križišču
treh evropskih družin narodov, a nam to ni
utrdilo dovolj samostojnosti, da bi ohranjali
svoja izročila, ne pa se le prilagajali drugim.
Sicer se nismo pregrešili zoper tuje narode,
kvečjemu med revolucijo zoper samega
sebe. Maščevanje nad Italijani ali Nemci
(Kočevarji, nemški potomci na
Škofjeloškem) ni bilo nacionalno, pač pa
razredno, zato v fojbah niso le Italijani, pač
pa “razredni sovražniki”. Pred vojno je
Ehrlich opozarjal: “V teh usodnih dneh je
prav naloga Slovenske dijaške zveze, da
združi vso slovensko mladino pod trojnim
praporom zvestobe do vere, do naroda, do
domovine. Proti zlovesti rase in krvi, ki
poveličujeta eno raso nad drugo, proti
zlovesti razrednega boja in diktature
proletariata oznanjamo blagovest miru,
pravice in ljubezni ter upamo, da bodo
duhovne sile zmagale nad surovimi
fizičnimi silami. Zato naj Slovenska dijaška
zveza pospešuje med svojimi člani notranje
življenje in goji kreposti”. Te “surove fizične
sile” so potrgale korenine vere, narodnosti
in domoljubja. Vse to vpliva na negotovost
slovenske identitete, zaradi česar slabo
branimo svoje temelje in se borimo zoper
krščanska izročila, iz katerih smo nastali. Ne
glede na potrgane korenine v polpreteklosti
in globalne izzive sedanjosti je za Slovence -
kot tudi za Evropejce krščanstvo sestavni del
naših temeljev. V razsvetljenstvu so se na
krščanskem izročilu človeka, ustvarjenega
po Božji podobi, oblikovali temelji
evropskim ustavam, ki naj varujejo
človekovo dostojanstvo in njegove pravice.
Zato so bili “… naši očetje modrejši od
vojskovodij in politikov. Namesto
mejnika so postavili na otok med
tremi narodi cerkev. To je edini
mejnik v Evropi, ki narodov ne loči,
marveč jih združuje. Danes je tak
mejnik vsa naša domovina …”
Ehrlich je to dejal leta 1933 na
Višarjah. Kaj torej po mukah
revolucije in izzivih globalizacije
ostaja, če cerkev in krščanstvo nista
več ne slovenski ne evropski
povezovalni kamen? Kaj mi oziroma
nam torej še pomeni krščanstvo?
Morda se kdo tolaži s tem, da lahko
danes to najde v drugih duhovnih
izvorih: v islamu, budizmu,
lamaizmu ali v čem podobnem. A
zavedati se mora, da je za to potreben
dolgoročni duhovni napor, sicer ostane
samo prisila, ki ponavadi žrtvuje ljudi. To pa
že poznamo iz zgodovine. Kot v ekologiji ne
moremo uspeti brez zavzetega in
zahtevnega odrekanja, tako tudi duhovne
zgradbe ni moč graditi brez duhovnih
naporov. V obeh primerih pa gre za
vprašanje preživetja. Če Bog ni več Bog, tudi
človek ni več človek, je zatrdil Marjan
Rožanc. Osebno in narodno identiteto
gradimo z dialoškimi napori med seboj, s
svojo preteklostjo in njenimi izročili, ki nas
odpirajo tudi Bogu, da bi bil človek bolj
človeški, bolj gotov vase in v svojo narodno
skupnost kot sestavni del njegove identitete.
Janez Juhant
S
Ostaja še problem
Slovenska identiteta
Komisija Državnega zbora Republike Slovenije
Več sredstev uradu za Slovence
v zamejstvu in po svetu
  omisija DZ za odnose s
Slovenci v zamejstvu in po
svetu se je 10. oktobra na
seji seznanila s predlogoma pro-
računov za leti 2020 in 2021. Za
urad za Slovence v zamejstvu in
po svetu je predvidenih 9,5 mili-
jona evrov za leto 2020 in prav to-
liko za leto 2021. Poslanci so se
zavzeli, da bi urad dobil več sred-
stev.
Minister za Slovence v za-
mejstvu in po svetu Peter
Jožef Česnik je v predsta-
vitvi predlogov izrazil za-
dovoljstvo z dodeljenimi
sredstvi, ki se bodo pri-
hodnje leto v primerjavi z
letošnjim povečala za do-
brih deset odstotkov.
Želje so po njegovih bese-
dah večje od zmožnosti,
bodo pa s temi sredstvi iz-
vajali programe, ki so jih
začrtali. Denar bo namen-
jen predvsem kulturi, ci-
vilni družbi, nevladnim organi-
zacijam in programu Slovencev v
zamejstvu in po svetu, je navedel
Česnik.
Na uradu geografsko večji pouda-
rek dajejo zamejstvu, pri čemer pa
ne zanemarjajo izseljencev po
svetu, je povedal minister. Glede
položaja slovenskih avtohtonih
narodnih skupnosti v sosednjih
državah je opozoril na politične
pritiske na slovensko skupnost v
Italiji, ki bo z zmanjšanjem števila
poslancev v italijanskem parla-
mentu težko prišla do svojega za-
stopnika v Rimu.
Spomnil je, da je Italija obljubila,
da bo prihodnje leto ob 100.
obletnici požiga Narodnega do-
ma v Trstu slovenski narodni
skupnosti vrnila to poslopje. Ita-
lijanska stran je po njegovih be-
sedah zagotovila, da bo zgradbo
vrnila v takem stanju, da jo bodo
lahko takoj uporabljali. Če ne bo
tako, “bomo morali na uradu
brskati po predalih in najti
kakšen dodaten evro, da pomaga-
mo dom usposobiti in narediti
funkcionalen za slovensko skup-
nost”, je dejal minister.
Glede položaja slovenske narod-
ne skupnosti v Avstriji je Česnik
K dejal, da bodo na Dunaju dobilinovo vlado, kako se bo ta ob-našala do manjšine, pa še ne ve-
do. So bile pa vlade do zdaj po
njegovih besedah izredno skope
pri dodeljevanju sredstev sloven-
ski skupnosti na avstrijskem Ko-
roškem in Štajerskem. Podobno
je tudi na Hrvaškem, Madžarska
pa bo slovenski manjšini v Porab-
ju dodelila več sredstev, saj si v
Budimpešti želijo razvijati to ob-
močje.
Člani komisije so v razpravi poz-
dravili dejstvo, da bo Urad Vlade
RS za Slovence v zamejstvu in po
svetu v prihodnjih dveh letih do-
bil več sredstev, a so se hkrati zav-
zeli, da bi država za Slovence zu-
naj meja matične države nameni-
la več denarja.
Opozicija je predlagala sklep, da
bi v proračunih za prihodnji dve
leti uradu za Slovence v zamej-
stvu in po svetu zagotovili dodat-
nih pet milijonov evrov za leto
2020 in deset milijonov za leto
2021. Predlog sklepa je bil za-
vrnjen s petimi glasovi proti šti-
rim. Koalicijski poslanci so pou-
darjali, da je proračun zaprt in da
bo možnost za zvišanje sredstev
ob rebalansu.
Poslanci so vlado tudi pozvali, naj
stori več za to, da bi Slovenci do-
bili svoje zastopnike v parlamen-
tih sosednjih držav, tako kot ju
imata italijanska in madžarska
manjšina v državnem zboru. V
opoziciji pa so se znova zavzeli tu-
di za zastopstvo Slovencev, ki živi-
jo zunaj meja matične države, v
slovenskem parlamentu.
Aktualno24. oktobra 201914
V sovodenjski telovadnici
Predstavitev športnih skupin:
skupno 130 mladih!
  Z Soča je v soboto, 12. okto-
bra, v telovadnici v Sovod-
njah predstavilo svoje ekipe
in sponzorje športne sezone
2019/20.
Na igrišču se je zvrstilo kar 130
atletov, ki delujejo v raznih sku-
pinah: splošna motorika (vrtec),
S3 volley, dečki U12, deklice U12,
dečki U13 3x3, U14 in U16 ter
U18 dečki in deklice, 1. divizije
dekleta in moška D lige! Skupine
trenirajo in igrajo v telovadnici v
Sovodnjah in v Slovenskem špor-
Š tnem centru M. Špacapan v Gori-ci.Predsednik odbojkarske zveze Fi-
pav Trst Gorica Paolo Mania' je v
pozdravnem govoru pohvalil ŠZ
Soča za tako razvejeno dejavnost,
saj je eno redkih društev v deželi,
ki goji tako moško kot žensko od-
bojko s tako zavidljivim številom
atletov in je v ponos krajevni Fi-
pav. Predstavnik ZSŠDI Rajko Pe-
tejan in občinska odbornica za
šport Občine Sovodnje Ljubica
Butkovič sta čestitala ŠZ Soča za
skrb, požrtvovalnost in uspehe pri
delu z mladimi odbojkarji.
Predsednik Igor Tomsič je izpo-
stavil, da kljub porastu števila atle-
tov ostaja glavni namen društva
nuditi otrokom možnost rasti v
zdravem okolju s posebno pozor-
nostjo do slovenskega jezika. Vsi
trenerji (jih je kar 10!) so opravili
trenerski izpit pri odbojkarski zve-
zi Fipav in so v glavnem do-
mačini.
Sledila je bogata zakuska, ki so jo
pripravili starši otrok.
ODGOVORNI UREDNIK Jurij Paljk, e-mail paljk@noviglas.eu
Izdajatelj Zadruga Goriška Mohorjeva - Predsednica Franka Žgavec
Registriran na sodišču v Gorici 28.1.1949 pod zaporedno številko 5 - št. ROC 3385
Uredništvo v Gorici: Piazza Vittoria-Travnik 25, 34170 Gorica, tel. 0481 550330, faks  0481 548808, e-mail gorica@noviglas.eu  
Uredništvo v Trstu: Ulica Donizetti 3, 34133 Trst, tel. 040 365473, faks 040 775419, e-mail trst@noviglas.eu
Uprava: Piazza Vittoria-Travnik 25, 34170 Gorica, tel. 0481 533177, faks  0481 548276, e-mail zadruga.gm@gmail.com
www.noviglas.eu
TISK: Centro Stampa delle Venezie Soc. Coop. a.r.l., Via Austria, 19/B - 35129 Padova PD, 
tel. 049 8700713 - faks 049 8073868; e-mail cdascv@libero.it 
LETNA NAROČNINA: Italija 50 evrov, Slovenija 50 evrov, inozemstvo 100 evrov - Poštni tekoči račun 10647493
PODPORNA LETNA NAROČNINA: 100 evrov
Bančni podatki: IBAN: IT 61 H 0892812400013000730643, SWIFT ali BIC koda: CCRTIT2TV00
naslovljen na: Zadruga Goriška Mohorjeva - P.zza Vittoria/Travnik 25 – 34170 GORICA.
OGLAŠEVANJE: tel. št. 0039 0481 533177 – e-mail gorica@noviglas.eu
Jamčenje zasebnih podatkov: v smislu zakonskega odloka št. 196/03 (varstvo osebnih podatkov) jamčimo največjo 
zasebnost in tajnost za osebne podatke, ki so jih bralci posredovali Novemu glasu. Bralci lahko brezplačno zaprosijo 
za spremembo ali izbris podatkov, ki jih zadevajo, kakor tudi izrazijo svoje nasprotovanje rabi le-teh.
Novi glas je član Združenja periodičnega tiska v Italiji USPI in Zveze katoliških tednikov v Italiji FISC
Izdajanje našega tednika Novi glas podpira tudi Urad Vlade Republike Slovenije za Slovencev 
v zamejstvu in po svetu
Tednik Novi glas prejema neposredni državni prispevek v skladu z zakonom 7.8.1990 št. 250
Novi glas prejema javna sredstva za medije. 
Novi glas je kot član združenja FISC tudi v inštitutu IAP (Istituto dell’Autodisciplina Pubblicitaria) in spoštuje njegov kodeks
To številko smo poslali v tisk v torek, 22. oktobra 2019, ob 13. uri
NATUROPATSKI NASVETI (264)Erika Brajnik
Izgorelost in naturopatske 
rešitve (2)
O izgorelosti so začeli pisati leta 1974. Od ta-
krat se je težava razširila, tako da je zdaj kar 40
% svetovne delovne populacije izgorele. Med
njimi je tudi veliko medicinskih sester, zdravni-
kov itd. Viri: Michalsen & Hillert, 2011; Tum-
mers et al., 2002; Viotti et al., 2012; Violante et
al., 2009.
Kot sem že napisala, naturopat ne postavlja dia-
gnoz. Oseba, ki je izgorela, pa danes diagnozo
težko dobi, saj zdravniki nimajo veliko izkušenj
s tem. Lahko si
pomagajo z izvi-
di, na katerih so
lahko vrednosti
serotonina in
prolaktina mote-
ne, ni pa to pra-
vilo. Energetsko
se pa lahko veli-
ko postori.
Kako si pomagamo z naturopatijo?
V 10-letni naturopatski delovni karieri sem
imela že veliko primerov izgorelosti odraslih in
otrok. Spomnim se gospe, stare 55 let, ki je iz-
gorela zaradi preveč obremenitev v službi. 3 le-
ta je delala po 12 ur ali še več na dan. Zdravniki
so jo zdravili z antidepresivi, a ni pomagalo.
Vseeno se je počutila utrujeno, prazno, brez
energije, same sebe ni prepoznala več.
Hrana mora postati naše zdravilo. Hrana, ki od-
pravlja izgorelost, je energetsko močna hrana,
ki NE vsebuje ogljikovih hidratov.
Tudi otrokom se zgodi, da jim zmanjka energi-
je, da se jim nič več ne da, da so izgoreli. Pri de-
kletih v tem primeru zmanjka menstruacija.
Kaj nam pomaga, da pridemo na zeleno vejo?
Energetsko močan jedilnik z veliko beljakovi-
nami in zelenjave.
Prva stopnja stresa se kaže, ko oseba - telo še
lahko kljubuje prvi stopnji stresa. Takrat je pu-
pila - zenica široko razprostrta (glej sliko 1) ,
kar pomeni, da oseba še ni izgorela, ampak bo,
če se bo takšno
stanje nadaljeva-
lo. Nadledvična
žleza kljubuje
stresu in proiz-
vaja veliko adre-
nalina in korti-
zola (hormona
stresa). S tem se
povezuje stari
slovenski rek: “Strah ima velike oči”.
Nato nastopi druga stopnja stresa, ko telo kloni
pred dolgotrajnim stresom in mu ne more več
kljubovati; takrat je oseba izgorela. Takrat se
oseba ne prepozna več, nima nobene moči in
tudi volje nima, da bi karkoli počela. Ne vidi
več smisla v življenju. (Glej sliko 2)
/ dalje
www. saeka. si
Rožna Dolina
je naselje, ki se
razprostira
vzdolž 4 km
dolge istoimen-
ske doline, ob
cesti Gorica-Aj-
dovščina. Na-
selje sega od
Ajševice do meje z Italijo in ga omejujejo na
južni strani pobočje Stare Gore in Markovega
hriba, na severni strani pa gozd Panovec. Na tem
kraju sta ob križišču cest blizu nekdanjega mej-
nega prehoda po drugi svetovni vojni zrasli sta-
novanjska četrt in vrsta trgovsko gostinskih ob-
jektov. Med prvo svetovno vojno se je območje
nahajalo neposredno za prvimi
bojnimi linijami znamenite
soške fronte, v času avstrijske
vladavine pa so se prebivalci iz
našega goriškega prostora znali
ustrezno organizirati, saj je bil
ta kraj priljubljen za rekreacijo
takratne gospode iz bližnje Go-
rice in ostalih vasi. Rožna Do-
lina je bila obmestno kopališče,
zimsko drsališče, izletniška
točka, ki je privabljala ljudi, ti
pa so prihajali peš, s kolesi, z vozički na konjsko
vprego in z omnibusi, ki so štartali s postaje pred
goriškim gledališčem na Korzu. Počitniška zaba-
višča, gostišča, restavracije s celodnevno oskrbo
so bogatim nudili vse potrebne udobnosti.
Med poletni-
mi počitnica-
mi so otroci
radi zahajali v
ta kraj, iskali
so zelene
hrošče in dru-
ge žuželke, na-
birali jagode
in robidnice,
kopali so se v
hladnih vo-
dah Vrtojbice
in umetnega
jezerca Hil-
mteich, ki je nekoč bilo na tem mestu in ga je
napajal potok Liskur. Pozimi pa so se mladi in
starejši obiskovalci radi drsali, ko je vodno
površino prekrila čvrsta plast ledu. V božičnem
času so na vratih mestnih kavarn in slaščičarn
obešali reklamne letake, na katerih je pisalo, da
je v Rožni Dolini odprto drsališče: nekateri obi-
skovalci so drsali na notah živahnih dunajskih
valčkov in drugih skladb, ki jih je v živo igral pi-
halni orkester, ostali pa so si privoščili dimljene
klobase s hrenom in svetlo avstrijsko pivo v ogre-
tih šotorih. Včasih so na tem zimskem, ledenem
drsališču organizirali celo plese v maskah.
V poletnih mesecih so se ljudje v tem kraju radi
sprehajali, si ogledovali stojnice, igrali na karte,
sedeli na klopeh in uživali. Tudi krčme in gostil-
ne z mizicami in klopmi v zunanjih, lepo ureje-
nih prostorih so bile zelo privlačne. Še posebno
znana je bila gostilna Bajta, kjer so ponujali ko-
zice in cvrtega piščanca ob požirku žlahtne ka-
pljice iz dvolitrskega “ferala”. Ljudje so radi na-
jeli čoln in pluli po Hilmteichu, kosili tudi v zelo
obiskovani restavraciji Sans Souci ali v “Caffe’ -
restaurant Hilmteich”, gostinskem rekreacij-
skem objektu podjetnega češkega lastnika Franza
Waneka, ki je že novembra 1894 imel telefon,
povezan s telefonsko centralo v Gorici. V nepo-
sredni bližini, ob Panovcu, je bila tudi gostilna
Tivoli, nekdanja poletna rezidenca goriških gro-
fov Lanthieri, kjer so gostom stregli s sveže po-
molzenim mlekom, mrzlimi jedmi in pijačo,
otroci pa so imeli na razpolago igrala. Ob po-
membnih praznikih je v tem kraju nastopal tudi
mestni vojaški pihalni orkester, v hotel Belpog-
gio pa so zahajali igralci, poklicni hazarderji in
moški, ki so iskali žensko družbo. Vsi obiskoval-
ci, ki so preživeli praznični dan ali počitnice v
Rožni Dolini, so se srečno vrnili domov, le od
časa do časa se je vnel kak prepir med gospodi,
ki so pregloboko pogledali v kozarec.
V tem magičnem kraju je bilo v poznem 19. sto-
letju zelo pestro: obi-
skovalci so tukaj iskali
in našli najrazličnejše
vrste zabave, ukvarjali
so se s športom in
uživali ob odličnih je-
deh. “Tu so še sledovi
mogočnih poslopij
nekdanjih fevdalcev,
med njimi graščina Pi-
kol grofa Kristalnika, ter
nekdanje gostišče in za-
bavišče Tivoli. Gostišče s parkom, last češke
družine Wanek, je bilo v 1. sv. vojni uničeno,
umetno jezero pa izsušeno” (iz knjige Nekoč je
bilo; stare razglednice goriške dežele in Zgornje
Vipavske doline). V jezeru pod Pikolom so v času
Avstro-Ogrske nabirali
lokvanje in jih pošiljali
na dunajski dvor, pred
prvo svetovno vojno pa
so v tem kraju tudi dre-
sirali konje. V krčmah
in gostilnah so turi-
stom, pohodnikom in
kolesarjem ponujali
najrazličnejše speciali-
tete: blekce, “njoke”,
golaž, zajca, žabe, zna-
ne klobase s sladkim in
pekočim hrenom, ku-
hane štruklje, kuglofe,
“gubance”, šnite, “štraube” in “Kaiserschmarrn”
- šmorn. Da bi se vživeli v praznično vzdušje, ki
je popolnoma prežemalo Rožno Dolino v času
pred prvo svetovno vojno, smo doma pripravili
sladek šmorn, saj žab, ki se v poletnem času
hrupno in množično zbirajo ob Vipavi za našo
hišo, nismo imeli na razpolago.
“KAISERSCHMARRN” - ŠMORN
Sestavine:
6 jajc, ščepec soli, približno 250 ml mleka ali te-
koče smetane, 150 g moke, 50 g sladkorja, 50 g
masla, 50 g rozin, sladkor v prahu.
Priprava:
V skledi dobro zmešamo rumenjake, moko, mle-
ko in sol. Beljake stepemo v trd sneg, v katerega
počasi damo sladkor. Sneg počasi vmešamo v
rumenjake in ostale sestavine. V veliki ponvi raz-
topimo maslo, nato vlijemo testo, na površje po-
tresemo rozine, pokrijemo in pečemo na zelo
nizkem ognju. Šmorn obrnemo in popečemo še
na spodnji strani, nato ga zrežemo na koščke in
pustimo v odkriti ponvi, da se malo posuši.
Šmorn potresemo s sladkorjem v prahu in ser-
viramo še vročega z žličko marmelade. Bog
žegnaj!
Ka
tja
 F
er
le
tič
STARE JEDI V NOVIH LONCIH (57)
1 2
Iris pred izgorelostjo Iris izgorele osebe
  ot so sporočili iz Sloven-
skega narodnega gleda-
lišča Nova Gorica, je bila v
soboto, 28. septembra 2019, v
Sankt Peterburgu premiera ko-
produkcijske predstave ÖS, ki jo
je SNG Nova Gorica sooblikovalo
z ruskim gledališčem Teatr Osob-
njak Sankt Peterburg. ÖS je ekspe-
rimentalna predstava po motivih
zgodb iz zbirke Obrnjena rokavi-
ca srbskega pisatelja Milorada Pa-
vića. Delo je režiral Aleksej Obraz-
cov. V slovensko-ruski zasedbi na-
stopata Maja Poljanec Nemec in
Kristina Skvarek, na ruskem odru
se jima je pridružil Andrej Žukov,
na slovenskem pa se bo Janez Sta-
rina, nekdanji član SNG Nova
Gorica oz. Mestnega gledališča
ljubljanskega. Novogoriška pre-
mierna uprizoritev bo na malem
odru SNG Nova Gorica 6. novem-
K bra 2019.Živimo življenje vseh prebivalcevtega sveta, le svojega ne. A v red-
kih trenutkih čutimo svojo os, ki
se ne ozira na ostalo človeštvo in
nam govori, kam naj gledamo in
kaj naj mislimo. Svet lahko po-
gledamo skozi Obrnjeno rokavi-
co; zgodba se lahko obrne v kate-
rokoli smer, v njej se lahko zgo-
dijo kakršnikoli dogodki, svet se
lahko obrne navzven ali tudi ne.
Vse lahko razumemo, brez anali-
ze in perspektiv, brez politike in
sociologije, brez sovraštva in lju-
bezni. Le opazujemo svojo os.
Sinteza multimedijskih in dram-
skih elementov v predstavi ÖS
prevaja v sodobni jezik dialog
dveh mističnih likov; v njem se
plete mreža iz vraževerij, ki se le
na prvi pogled zdijo arhaična. Ira-
cionalno gledališče v naših težkih
časih združevanja in ločevanja
kultur prispeva k nastanku misli
o skupnosti ljudi in svetov, ki so
na videz nezdružljivi. Skupni pro-
jekt dveh držav omogoča, da se
na enem odru združijo dediči
dveh različnih kultur, različnih
miselnosti. Dve igralki z na videz
naključnimi podobnostmi v bio-
grafijah, vsaka z lastnim notran-
jim življenjem in jezikoma, ki si
očitno nista podobna, ustvarjata
svet, ki ga je mogoče le gledati,
poslušati in občutiti. Igralki razi-
skujeta in spoznavata točko
ustvarjanja misli, ki ne pozna je-
zikovnih in socialnih ovir.
IK
  Teatr Osobnjak Sankt Peterburg
Slovensko ruska
predstava ÖS
SNG NOVA GORICA 
Aktualno 24. oktobra 2019 15
Vsi mladi sanjajo, kako bodo preobrnili svet ... (2)
Kozarci in dim za “šankom”
  a prijatelja, ki mi je
svetoval, naj
izklopim računalnik
in naj se z družbo raje
shajam v gostilni, sem se
spomnila neke jeseni, ko
sem pešačila po avstrijski
Koroški. Polja že
pospravljena, zlato rumena
tišina, ki se spaja z
obzorjem, vasi, v katerih so
lični vrtovi in balkoni še
polni cvetja. A pridih zime je
vendarle čutiti nekje v
ozadju. Jesen je najlepši čas
za pohodnike. Zrak je čist,
razgledi se spajajo z
otožnostjo minevanja, tišina
lajša korak. Jesen je čista in
tiha kot hrepenenje korakov
v neznano.
In takega jesenskega dne
sem nekje nedaleč od
Karavank zašla v majhno
vasico, kjer sem pred
rumeno stavbo opazila
parkirane avtomobile. Vaška
gostilna, taka, ki ostane v
srcu. Ko sem odprla stara,
skoraj že dotrajana vrata, je
škripanje kmalu ugasnilo v
tiktakanju starinske ure. Na
oknu je žarek lovil prah in
dim je legal na mizo, kjer je
prazen kozarec čakal, da ga
nekdo odnese v kuhinjo.
N Korak je zastal v času in ujelasem se v vprašujoče poglededomačinov, moških, ki so
kadili naslonjeni na “šank”.
Ura je bila deset, morda
že enajst, morda je celo
manjkalo nekaj do
poldneva. Čas za malico,
za počitek po delu na
polju, čas za klepet. Za
prijatelje. Čas za
gostilno. Na vasi
pomeni gostilna veliko.
Menda vse, kajti vse do
rumenega obzorja
segajo samo polja in
brazde. Vsepovsod vonj
po komaj razorani
zemlji. Dela je preveč, da
bi tistih nekaj prostih ur
sameval doma. Večeri so
dolgi, dnevi včasih še
daljši. V koroških
gostilnah se je čas ujel v
pajčevine. Zdaj, ko
pišem o gostilnah in
“šankih”, se v avstrijskih
lokalih še vedno lahko kadi.
Še za nekaj tednov, do
novembra. Do prvega
novembra pravzaprav. Potem
bo tudi Avstrijo preplavil
tisti evropski navidezni,
skoraj hinavski red, tista
navidezna morala, ki niza v
življenje preprostih ljudi
prepoved za prepovedjo, a
dovoljuje velikim lobijem,
da nas na veliko zastrupljajo.
Avstrija mi je pri srcu, ker se
vsem tem absurdnim
prepovedim upira. Tudi
prepovedi kajenja v javnih
lokalih je dolgo kljubovala.
Preprosta, zdrava kmečka
pamet. Pa kaj se ne bi
upirali, saj imajo Avstrijci
čist zrak in odlično pitno
vodo. Med smrekami in
gorami ni nič čudnega, če si
privoščijo cigareto. A
evropska morala ubija
preteklost, navade, življenje.
Vse več je strogih, nerealnih
omejitev, ki posegajo v naš
vsakdan in v našo svobodo.
V tistem jesenskem jutru pa
se je v Avstriji še lahko
brezskrbno kadilo v
gostilnah. In sončni žarki so
bili ujeti v dim, ki je
nepremično zrl v urine
kazalce. Toplina jutra med
pajčevinami in prahom. Ah,
ta čas, ki polzi tako počasi.
To otožno žvenkljanje
kozarcev, medtem ko meni
skoraj tuja govorica kot tiha
melodija polni odhajajoče
jutro. Gostilna kot nekoč.
Minevanje v jeseni. Zgarane
dlani na pultu, utrujeni
obrazi, otopeli pogledi in
pogovor, ki se utaplja v
dimu.
Naročim pivo, četudi je
zgodaj. V Avstriji se pije pivo
povsod in vedno. Kot bi bilo
pivo del teh gora, te
pokrajine, teh polj,
teh lesenih pročelij
ponosnih kmetij. V
Avstriji se pije pivo.
Zjutraj in dolgo v
noč.
Takih gostiln, kot je
bila tista na robu
koruznih polj, je
naokoli malo. Z
možem skoraj nikoli,
rekla bi celo nikoli,
ne greva ven na
večerjo ali kosilo.
Kvečjemu greva
zjutraj na kavo. V
najbližjem baru, na
koncu naše Idrske
doline, tam, kjer že
kraljuje trta, se ne
znajdeva. Nikogar ne
poznava, ljudje z
našega konca ne zahajajo tja.
Največ se tam zbirajo lovci
in vinogradniki … V nobeno
izmed teh dveh skupin ne
spadava. Včasih sicer v
naglici spijeva tam
“kapučino”. A ne pozna naju
nihče, zaman med tujci
iščeva pozdrav ali besedo.
Pogovor ne steče. Morda je
to kraj, kjer se, čeprav sem tu
skoraj doma, počutim
najbolj izobčena. Včasih
pomislim, da je morda tega
kriva ravno moja evidenčna
tablica, ki je kljub
varnostnemu dekretu in
vsem omejitvam še vedno
slovenska. Včasih se mi zdi,
da smo si samo drugačni.
Tuji. Samosvoji.
Največkrat pijeva kavo v
Špietru, v slaščičarni.
Pogostokrat tam srečava
kakega znanca, pogostokrat
se ponudi priložnost, da
izmenjam nekaj besed. O
vremenu največ, o tem, kako
mi gre, kako se znajdem v
novem domu, kajti kljub
vsemu mi je ta dom na
obrobju Benečije še vedno
nov. A tudi v špietarski
slaščičarni se moj čas nikoli
ne ustavi. Tudi tu ni vonja
po domačnosti. Tujec sem
skoraj povsod. To je moje
prekletstvo, neučakana želja,
da bi šla drugam, da bi
enostavno odšla. Ker je še
veliko poti, ki je nisem
prehodila, in cesta je široka
in cilji so polni obljub.
Nimam miru, nimam doma,
ni ga kraja, kjer bi si
zaželela, da ustavim svoj
beg. In menda je ni gostilne,
kamor bi se vračala vsak
večer.
/ dalje
Suzi Pertot
  a nami je prvi krog v
odbojkarskih deželnih
prvenstvih. Na startu
so letos štiri slovenske ekipe,
in sicer Zalet v ženski C ligi,
Olympia in Sloga Tabor v
moški C ligi in Soča v moški
D ligi. Poglejmo, kam lahko
merijo.
Sloga Tabor je spet v C ligi,
potem ko so se v Repnu po
napredovanju odpovedali
prezahtevni B ligi. Trenersko
mesto je prevzel Loris
Mania', nekdanji prvoligaš
in reprezentant, lani
podajalec šesterke, letos pa
naj ne bi več stopil na
igrišče. Na razpolago ima
pomlajeno postavo, v kateri
ni več senatorjev Ambroža
Peterlina in Davida Cettola.
Kljub temu pa so menda
belo-rdeči, ki z mlado
garnituro trenirajo še več
kot lani, lahko konkurenčni
za prvih pet mest, ki vodijo
v play-off. Podoben je
bržkone domet Olympie, ki
jo vodi potrjeni trener
Z Robert Makuc. Združenagoriška ekipa je izgubilaMitjo Pahorja, Petra Vogriča
in Simona Plesničarja (ki je
novi trenerjev pomočnik), iz
Veneta pa je prišel študent z
izkušnjami v B ligi (Motta di
Livenza) Dario Tolfo. Trener
ima na voljo širok izbor
igralcev, tako da nihče od
fantov nima zagotovljenega
mesta v polju. Lani se je pot
Olympie prekinila v
polfinalu končnice za
napredovanje. Slovenski
derbi bo že v soboto ob
20.30 v telovadnici Mirka
Špacapana v centru Lojze
Bratuž v Gorici. Tako bomo
že lahko videli, “koliko je
ura”. Slogaši so bili v prvem
krogu prosti, goriški
odbojkarji pa so v Trstu
dosegli prvo zmago, sicer po
petih nizih.
V ženski C ligi želijo
zaletovke izboljšati lansko
uvrstitev. Maja so naposled
pristale šele na devetem
mestu, kar je bil plod
okrnjene zasedbe v
končnem delu prvenstva,
potem ko so se potegovale
tudi za četrto, peto mesto.
Na klopi so potrdili trenerja
Edija Bosicha, v postavi pa je
dodatek Luana Valli,
preverjen libero. Na spisku
ni več Jasne Vitez in Sharon
Costantini, kolektiv pa so
obogatili z mladinkami iz
prve divizije. V taboru
združenega
moštva ne
skrivajo želje, da
bi krojile
zgornjo
polovico
razpredelnice. V
prvem nastopu
so dekleta na
gostovanju
odščipnile prvo
točko.
Novost na
deželni sceni v
slovenski
odbojki v Italiji
je moška vrsta
Soče, ki je
prevzela pravice
za igranje v D
ligi od Vala, pri
katerem začasno
ne gojijo članske ravni.
Mlado skupino vodi Lucio
Battisti, ki je kot trener
(sicer tako kot Mania',
Makuc in Bosich!) jamstvo
za kakovostno in resno delo.
Zaupali so mu ekipo
osemnajstletnikov, ki jim
pomaga nekaj bolj izkušenih
fantov. V D ligi je na
seznamu samo devet ekip,
izpadov ne bo, v Sovodnjah
(domače tekme igrajo sicer v
Gorici) pa ciljajo na boj za
play-off. Prvenstvo so sočani
začeli s tesnim porazom, ki
pa je vsaj prinesel točko.
HC
Naše odbojkarske ekipe
Vsi bi se radi spogledovali 
z zgornjo polovico
  Dijake liceja Prešeren je obiskal škof Giampaolo Crepaldi 
Stik z mladimi je zelo pomemben
TRST 
  petek, 18. oktobra
2019, smo na liceju
Prešeren sprejeli
pomembnega gosta, ki je na
šolo prišel, da bi lahko bolje
spoznal nas dijake in predvsem
šolski svet. Sprejeli smo ga s
krajšim glasbenim pozdravom,
nato pa ga je nagovorila
ravnateljica Loredana Guštin,
ki mu je predstavila našo šolo
in naš šolski
program.
Nadškof
Giampaolo
Crepaldi nas je
vse zelo
presenetil.
Mislili smo, da
mu je naša
realnost tuja,
pozabili smo, da
je tudi on nekoč
sedel v šolski
klopi. Povedal
nam je svoje
spomine in
dogodivščine, ki
so se zgodile, ko
je obiskoval šolo. Takoj nam je
postalo jasno, da pred sabo
nimamo le pomembne
osebnosti, skratka le neke
avtoritete, ampak človeka, ki je
nekoč doživljal iste občutke, ki
jih zdaj doživljamo mi.
Nadškofa je zanimalo, ali bi
hoteli kaj izvedeti o njegovem
poklicu in njegovem življenju.
Najprej smo ga vprašali, zakaj
se je odločil, da bo postal
duhovnik. Odgovoril nam je,
da ga je duhovništvo zanimalo
že od malega, ko je opazoval
domačega župnika pri maši.
Všeč mu je bilo, kako se je ta
ukvarjal z ljudmi in kako jim je
pomagal. Tudi sam si je želel,
da bi lahko naredil kaj dobrega
za skupnost. Njegova izbira ni
bila preprosta, vedel pa je, da
le pomembne odločitve lahko
spremenijo svet. Človek se ne
rodi dober ali hudoben: sam
mora prekoračiti življenjsko
V pot. Vsak korak, ki ganapravimo, je pomemben, sajvsi imamo možnost, da sami
odločamo o svoji prihodnosti.
Po njegovem mnenju nam je
Bog gotovo izdelal življenjski
načrt, pustil pa nam je, da
sami izberemo, ali se bo ta res
uresničil. Kdor dela dobro, mu
bo njegova dobrota nekoč
povrnjena. Kdor škoduje
drugim, pa si bo sam zagrenil
življenje.
Nadškof nam je povedal, da
njegov poklic ni prav tako
enostaven. Nekateri dnevi so
svetlejši, drugi pa temnejši.
Tudi mi smo včasih negotovi
in dvomimo o svojih
sposobnostih. Pomembno
vlogo ima torej šola, saj je
njena vloga ta, da nas pravilno
usmerja in da nas pripravi na
življenje.
Nadškof je v svojem življenju
veliko potoval; velikokrat je bil
v Južni Ameriki. Med svojimi
potovanji je spoznal vernike z
vsega sveta. Spoznal pa je tudi
pripadnike drugih ver, njihove
tradicije in navade. Vsi ljudje
na svetu nimajo te sreče, da se
lahko šolajo. Obdajajo jih
revščina, lakota in strah. Zelo
ga je presenetilo dejstvo, da
slovensko šolo obiskujejo tudi
dijaki iz mešanih in
italijanskih zakonov ter dijaki
drugih narodnosti. Naše šole
že veliko let obiskujejo tudi
nekateri dijaki, ki imajo srbske,
romunske, francoske, turške,
arabske ali hrvaške korenine.
Vsi so se z lahkoto naučili
slovenščine. Tudi sam nadškof
se uči slovenščino, žal pa je to
zanj kar zahtevna naloga. Kljub
temu pa zna tudi maševati po
slovensko, saj meni, da z dobro
voljo lahko dosežemo vse.
Nadškof zelo dobro pozna
našo realnost v slovenski
narodni skupnosti, prav zaradi
tega jo ceni in spodbuja.
Srečanje je potekalo v okviru
škofovega pastoralnega obiska.
Nadškof je obiskal tudi druge
šole v svetoivanski župniji.
Spremljala sta ga kaplan Tomaž
Kunaver in župnik Sergio
Frausin, ki sta si tudi želela, da
bi lahko spoznala nas dijake.
Stik z mladimi je zelo
pomemben, saj potrebujemo,
da sami osebno spoznamo
predstavnike naše Cerkve.
Samo na tak način lahko
premišljamo o situaciji v naši
Cerkvi. Poleg tega pa je bil
njegov namen ta, da bi nam
naše srečanje pomagalo, da bi
skupaj rasli in sodelovali med
sabo.
Svetlana Brecelj
Foto damj@n
Lanski derbi Sloga Tabor - Olympia
Aktualno24. oktobra 201916
Rojanski Marijin dom v Trstu
Zanimivo srečanje z
misijonarko s. Agato Kociper
  ojanski Marijin dom
je v petek, 18.
oktobra, v
sodelovanju z Misijonskim
krožkom priredil zanimivo
popoldansko srečanje z
misijonarko s. Agato
Kociper, ki že 36 let deluje v
Amazoniji med
indijanskimi plemeni. S
pomočjo projekcij je
misijonarka prikazala in
obrazložila življenje v
Braziliji oz. med rokavi
Amazonke, kjer živijo
Indijanci. Ko je prišla v
Braziljo, je bilo tam
približno 90 milijonov
prebivalcev, zdaj pa jih je
okoli 210 milijonov. V
Amazoniji, kjer deluje
sestra, je nekaj nad 4
milijone ljudi, glavno
mesto je Manaus, v katerem
imajo inšpektorijo,
bolnišnico za bolne sestre
in šolo, v katero prihajajo
Indijanci iz glavnega mesta.
R Misijonske postojanke soposejane po Amazoniji naindijanskem območju in jih
lahko dosežejo le s čolni,
ponekod morajo prepluti
tudi 1.100 km, kar v tistih
razmerah pomeni dva dni v
čolnu. Tu je predavateljica
pokazala slike otrok, ki
znajo že od rosnih let pluti
s čolni po reki in kako takoj
premaknejo svoje čolne iz
pristanišča, ko vidijo, da
prihajajo misijonarji. Iz
čolnov jim pomagajo
prekladati vse dobrote, ki
jih je misijon priskrbel.
Prikazala je tudi, kako
poteka življenje otrok, ki
prihajajo v šolo in se tudi
po pouku tam ustavljajo
zaradi raznih dejavnosti;
nekateri tudi prespijo na
misijonu. Zanimive so slike
vsakdanjega življenja. Sestra
Agata je obrazložila nekaj o
favni in flori ter kako
poteka setev in pobiranje
raznih rastlin in sadežev.
Povedala je, da se
sporazumevajo in učijo v
portugalščini, med sabo pa
Indijanci govorijo v narečju,
ki se ga je sestra nekaj
naučila, predvsem petja.
Domačini so zelo navezani
na zemljo, zanje je sveta in
mati vsega stvarstva, Bog pa
oče. Na koncu so si prisotni
ogledali še zanimiv kratek
film o zavetnici Brazilije, sv.
Mariji Aparecidi; po ustnem
izročilu naj bi se čudežno
prikazala ribičem, ko so
dobili na dvoje strgano
podobico Marije v ribiški
mreži. Ribiči so jo sestavili
in takrat so v mreže ulovili
toliko rib kot še nikoli.
Lep popoldanski dogodek,
za katerega gre zahvala
članoma Misijonskega
krožka Mariji in Franku
Saksidi, se je končal s
prijetnim druženjem.
MČ
  Lutkovno gledališče Pristanišče, tokrat za odrasle 
Pretresljiva drama o (ne)svobodi
DEVIN 
  utkovno gledališče Prista-
nišče, ki so si ga zamislili
in ga prirejajo Devinski
mladinski krožek in Lutkarji iz
Devina, v sodelovanju z Devin-
skim vrtom ustvarjalnosti, OPZ
Ladjica in MoPZ Fantje izpod
Grmade ter s pomočjo Slovenske
prosvete in Zadružne kraške ban-
ke, je v letošnji jeseni podarilo
zvedavim malim gledalcem tri
sobotne, jutranje, igrive predsta-
ve. Vsaka je nevsiljivo vsebovala
poučni drobec, ki pripomore k
otrokovi rasti in spoznavanju
sveta, v katerem živi. Za konec
pa so organizatorji namenili lut-
kovno predstavo mlademu in
odraslemu občinstvu, kar je pre-
cej nenavadno za naše kraje, saj
lutkovno umetnost zmotno po-
vezujemo le z otroško publiko. V
soboto, 19. oktobra 2019, zvečer
je prišla v Devin v goste skupina
KlubLutke, v kateri sodelujejo
slovenski dunajski študentje, ki
z lutkami zražajo svoje čutenje
in razmišljanje ter kritičen po-
gled na našo družbo. Na sedežu
devinskih zborov je zaživela nji-
hova priredba ostre družbeno-
kritične drame Draga Jančarja
Veliki briljantni valček v sodob-
nem režijskem pristopu Julije Ur-
ban in Ane Grilc. Drago Jančar
(1948, Maribor) pisatelj, drama-
tik in esejist je eden izmed naj-
bolj dejavnih sodobnih sloven-
L skih pisateljev. Veliki briljantnivalček, dramo v treh dejanjih, jenapisal in izdal l. 1985. Že pred
krstno izvedbo (1985) je zanjo
prejel Grumovo nagrado za naj-
boljše dramsko besedilo. Drama
se dogaja v zavodu Svoboda
osvobaja. To ime spominja na
napis v nemških koncentracij-
skih taboriščih Delo osvobaja
(Arbeit macht frei). Jančar naj bi
v delu naperil svojo kritično ost
proti povojnemu komunistične-
mu režimu v Sovjetski zvezi (a
tudi Jugoslaviji), ki je imel po-
dobne ustanove, kamor je zapi-
ral posameznike, ki so se kri-
tično postavljali proti komuniz-
mu in njegovi ideologiji. V dra-
mi je to psihiatrična ustanova
“oz. norišnica”, iz katere ni
vrnitve. V njej z “zdravljenjem”
razosebljajo osebe, nasprotne
oblasti in “škodljive” za družbo.
V lutkovni različici KlubLutk so
protagonisti Simon Veber (Ana
Kresitschnig), Volodja (Simon
Trap), Starejši izvedenec za me-
tafore, Savel Pavel, bolničar (Ana
Grilc); Mlajši izvedenec za meta-
fore, Emerik, Doberman (Barba-
ra Rutar), Doktor (Julija Urban),
Ljubica, Bolničar (Meta Vouk).
Zgodovinar Simon Veber je pri-
silno odpeljan v zavod Svoboda
osvobaja. Tam hranijo njegovo
raziskovalno delo in poročilo o
vseh njegovih izjavah. Iz tega
sklepajo, da simpatizira z osred-
njim likom svojih raziskav, pol-
jskim vstajnikom Drohojowskim
(Seweryn Drohojowski naj bi bil
poljski oficir v Napoleonovi ar-
madi. Novembra 1830 se je ude-
ležil varšavske vstaje proti Rusiji,
l. 1833 se je izselil in
baje ga je pot vodila tu-
di po slovenski zemlji.
In prav na tej poti naj
bi si kar dvakrat zlomil
nogo). Simon spozna,
da ga hočejo v zavodu
popolnoma spremeni-
ti, mu odvzeti lastni
jaz in ga fizično poha-
biti. Zato skuša, žal za-
man, prepričati dok-
torja in bolničarja Vo-
lodjo, ki vodita ustano-
vo, da je sam zdrav in
da mu hočejo le izvesti
“pranje možganov”,
da ne bi mislil več z la-
stno glavo. Psihični
pritiski so zmeraj hujši
in ko mu odrežejo
zdravo nogo, se v njem
nekaj zgodi. Začne go-
voriti po poljsko in
“postane” Drohojowski. Volodja
prevzame oblast v zavodu in pri-
redi ples, na katerem se oglaša
Chopinov Briljantni valček
(Grande valse brillante v Es-du-
ru) , ki sicer spremlja celotno
predstavo. Ker se to dogaja na
ponedeljek, se jim v zavodu pri-
druži novi prišlec, ki zatrjuje, da
je Chopin.
Neverjetno, kako je ta drama še
zmeraj zelo aktualna. Tako ali
drugače nas skušajo tudi da-
našnji oblastniki spremeniti,
“poenotiti”, da bi bili še lažji
plen za njihove dolge lovke… Sa-
mostojno razmišljanje je treba
zatreti. Srčika drame je posamez-
nikova svoboda, ki jo kratijo
predvsem vsi –izmi; te še predo-
bro poznamo iz zgodovine. Ne
zavedamo pa se, da še tlijo in
čakajo, da bi se spet znesli nad
človekom, ki misli s svojo glavo.
Žal je upor posameznika proti
oblasti obsojen na propad. Vse
to so študentje skupine KlubLut-
ke (tudi z več vlogami) prikazali
v intenzivni, zgoščeni igri, v ka-
teri so si posamezni prizori sle-
dili tekoče, ne da bi pretrgali na-
petosti, ki se je dosledno stopnje-
vala skupaj s protagonistovo za-
vestjo brezizhodnosti. Jasno so
igralci razkrivali, kako je človek
nemočen v rokah sprevržene
oblasti.
Zelo premišljeno in izvirno izde-
lane lutke iz navad-
nih predmetov (pla-
stenka, dežnik,
obešalnik …) so
zaživele v zanesljivih
rokah igralcev, ki so
tudi brezhibno poda-
jali mračni tekst. Kru-
to razosebljenje, ki ga
doživi Simon, se je ze-
lo pomenljivo
odražalo tudi na lutki:
najprej ima človeško
podobo, potem pa se
le-ta popolnoma spre-
meni, tako da dobi
močan simbolni vi-
dez, kot ga imajo sicer
vse ostale ročne lutke
(lutka Volodje, zlobni
“spiritus agens”,
“mens”, ima pomen-
ljivo veliko glavo). Z
lutkami so se dobe-
sedno spajali mladi igralci, kar je
še ojačilo dramatičnost dogajan-
ja. Prevladujoča belina kostu-
mov in scenskih elementov je s
svojo simbolno močjo tudi vi-
zualno pronicala v gledalčevo
zavest. Mladi koroški lutkarji so
tudi s to odrsko stvaritvijo poka-
zali, kako odlično je pri naših ro-
jakih v Avstriji zasidrana lutkar-
ska umetnost, s katero lahko pri-
kazujemo tudi take zahtevne
vsebine. Seveda si zaslužijo vso
pohvalo, kakor si jo tudi organi-
zatorji in sotrudniki Lutkovnega
gledališča Pristanišče, katerim se
je zahvalila Mira Tavčar, tudi sa-
ma sicer zelo aktivna članica De-
vinskega mladinskega krožka, ki
se je tudi tokrat zelo izkazal. Mla-
di so izredno požrtvovalno svoje
proste sobotne dopoldneve na-
menjali otrokom in vsemu orga-
nizacijskemu delu, ki terja veliko
truda in časa, zato naj jim gredo
res velik aplavz, iskrena pohvala
in zahvala.
Ker so organizatorji Lutkovnega
gledališča Pristanišče zadnji
večer pripravili v sodelovanju z
abonmajem Gledališče na oc-
vrtem Dramske družine SKPD F.
B. Sedej iz Števerjana (Veliki bril-
jantni valček je bila tudi nagrad-
na predstava za abonente Gleda-
lišča na ocvrtem; žal so le ma-
loštevilni izkoristili to pri-
ložnost), so se gledalci (med nji-
mi je bilo razveseljivo število
mladih) po predstavi v prijet-
nem jesenskem večeru zadržali
kar na dvorišču sedeža devinskih
zborov ob ocvrtih dobrotah, ki
so jih ponudili kuharji iz štever-
janskega društva, in žlahtni ka-
pljici, ki se je prav prilegla po taki
mrakobni vsebini. Degustacijo
vin so ponudili proizvajalci Vi-
noteke Števerjanski griči.
IK
  petek, 18. oktobra 2019,
se je v Kulturnem domu v
Trstu začela nova sezona
Slovenskega stalnega gledališča
2019/2020, ki jo je pod na-
slovom Nedvomno čudo-
vita zasnoval umetniški
vodja Danijel Malalan. V si-
ju žarometov bo ženska v
vseh svojih različnih oseb-
nostnih in značajskih od-
tenkih. Prvi tak vzor
odločne, temperamentne
predstavnice ženskega spo-
la je gotovo “zimzelena”
Krčmarica Mirandolina,
kakor jo je enkratno izrisal
nedvomno najboljši itali-
janski pisec komedijskih
del Carlo Goldoni (1707-1793).
Tekst je za tržaško predstavo v na-
rečno sočnost prestavila Patrizia
Jurinčič Finžgar, dramska igralka,
članica SNG Nova Gorica, pod
režijo pa se podpisuje Katja Pegan,
ki ima rada Mirandolino “vse svo-
je gledališko življenje, od takrat,
ko sem z njo delala sprejemni izpit
na akdemiji”. To samostojno, de-
lavno žensko, ki sama vodi krčmo
in je odraz ženske podjetnosti in
emancipacije v dobi, ko se je začel
zaton nadvlade plemičev in se je
začel uveljavljati meščanski sloj, je
na tržaškem odru odigrala Nikla
Petruška Panizon. Njenega izvol-
jenca, ki je prav tako trdno zasi-
dran na trdnih tleh, natakarja Fa-
brizia, je poosebil Primož Forte, vi-
tez, ki “mrzi ženske” in mu te nič
ne pomenijo, dokler ga s svojimi
veščinami pošteno ne prekvasi
Mirandolina, je bil komik, voditelj
in igralec Tadej Toš, tokrat prvič
gost v SSG, plemiška snubca sta
komično izrisala Vladimir Jurc in
Franko Korošec. V vlogah igralke
Dejanire in Hortenzije igrata Lara
Komar, nekdanja članica SSG, in
V Maja Blagovič. Predstavo spremljaglasba, ki jo je napisal Mirko Vuk-sanović, v živo jo izvajajo Robert
Vatovec, Aljoša Vuksanović in Vid
Prinčič. Sceno predstave, presta-
vljene na začetek prejšnjega stolet-
ja, podpisuje Voranc Kumar. Ko-
stumi so delo Vasilije Fišer, koreo-
grafski koraki pa Mihe Krušiča.
Predstava je nastala s prispevkom
Fundacije CRTrieste. Po petkovi
premieri in prvih ponovitvah bo
v Kulturnem domu v Trstu na spo-
redu še v četrtek, 24. oktobra, ob
19.00, v petek, 25. oktobra, ob
20.30, v soboto, 26. oktobra, ob
20.30, v nedeljo, 27.
oktobra, ob 16.00, v
petek, 8. novembra,
ob 20.30 in v sobo-
to, 9. novembra, ob
19.00.
Goriški abonenti si
jo bodo lahko ogle-
dali v ponedeljek, 9.
decembra.
Pred petkovo pre-
miero je bilo odprtje
razstave, ki vabi na
ogled okruška
ogromnega dela
(okrog tristo kostumografij), ki ga
je ustvarila tržaška kostumografin-
ja Marija Vidau; dolgo let je s svo-
jim znanjem in talentom bogatila
predstave Slovenskega stalnega
gledališča, pa tudi drugih gleda-
liških hramov.
IK
Foto MČ
Slovenski center za glasbeno vzgojo Emil Komel organizira tudi v le -
toš njem šolskem letu akreditirane izobraževalne tečaje za učno
osebje vrtcev, osnovnih in nižjih srednjih šol. Letošnja pobuda je
nastala z namenom, da bi vzgojiteljem in profesorjem posredovali
čim več strokovnega znanja pri izvajanju glasbe s pomočjo
instrumentov.
Zainteresirani bodo lahko izbrali med tečajem klavirja in kitare.
Ponudba teh dveh instrumentov ni slučajna, saj sta oba zelo
uporabna na vseh stopnjah glasbenega izobraževanja, še posebej
pri spremljavi drugih glasbil in vokalnih skupin.
Ob koncu tečaja bodo udeleženci osvojili kompetence, kot so
teoretično in praktično obvladovanje osnovnih elementov glasbe,
izvajanje lahkih spremljav in skupinske igre. Tečaj bo razdeljen na
dva dela: prvi, krajši skupinski del, na katerem bodo udeležencem
podane osnove glasbene teorije, in drugi del, v katerem bo vsak
tečajnik sledil individualnim lekcijam instrumenta.
Več informacij na tajništvu šole, na telefonskih številkah
0481/532163, 547569 ali na naslovu info@emilkomel.eu.
Akreditirani izobraževalni tečaji 
na SCGV Emil Komel
Foto Luca Quaia 
SSG / Začela se je nova gledališka sezona
Humoren uvod s Krčmarico
Mirandolino