Izhaja štirinajstdnevno. - Uredništvo in upiavništvo v Ljubljani,-.Turjaški trg 2/11. ^ Naročnina znaša,mesečno 4 Din Za Italijo
mesečno L 150 Posamezna številka'stane Din 2—	•
Naša pot je dolga In strma kakor pot na Golgoto. In ob tej poti je nešteto postaj, nešteto težkih In bridkih, krvavih postaj kakor ob poti na Golgoto. Na teh postajah ni križev, ki bi našim potomcem oznanjali vekovečen spomin, ni plošč Iz belega niramora, na katerih bi bila z zlatimi črkam! napisana Imena tistih, ki so omahnili pod krutim, prekriitim udarem. Na postajah jih ni; a v naših dušah so plošče, trdne in močne, kot da so vlite iz brona, in na teh ploščah je rdeč, krvavordeč napis, ki je neizbrisen na vekomaj.	.	..
Zaloška Cesta, iz Vodmata se je utrgal temen oblak proletarcev in je kot preteč hudournik hitel proti mestu. V mestu pa, tam na Bleiwelsovi cesti so sedeli črni gospodje in so vztrepetali. Pa so poslali kordon oboroženih hlapcev in so dali trd ukaz: »Sprožite!« Ena sama beseda iz ust črnih gospodov, ena sama kretnja v belo rokavico zavite desnice — pa je omahnilo štirinajst žuljavlH; poštenih življenj, bolj poštenih kakor tistih — saj tista roka je bila zato zavita v rokavico, ker je bila brez žuljev in je bila namesto njih okovana z ostrimi, nagnusnimi kremplji kakor roka hudičeva.	v-
Kri se je pocedila v prah, v obcestnem jarku se je strnila rdeča mlaka. Tista kri, ki je prav do poslednjega trenutka v tovarni in delavnici porajala iz sebe zlata bogastva, tista kri, ki je imela več pravice do življenja kakor črna gospoda na Bleivveisovi cesti In v mestu in drugod.
Še popoldne in drugi in tretji dan so bile krvave lise na Zaloški cesti, potem so se zabrisale. Nihče ni padlim postavil v spomin ne križa ne kapelice saj tisti, ki Jih postavljajo, so dali streljati nanje; toda v naših dušah so plošče, trdne In močne, kot da so vlite iz brona in na teh ploščah je krvavordeč napis, neizbrisen na vekomaj.
Zopet korak naprej.
Internacionalna konferenca v Frankfurtu, ki se je vršila od 17. do ‘20. marca in katere se je udeležilo 243 delavskih zastopnikov iz 12 dežel, je zopet napravila korak naprej na potu združitve vseh proletarskih sil v boju proti novi vojni in fašizmu. Konferenca je po pravici vzbudila velik interes med internacionalnim odrastliim in mladim proletariatom. To je bila prva internacionalna konferenca po zasedbi rurskega ozemlja. Konference so se udeležili komunisti, revolucionarni sindikalisti in social-de-mokratični delavci.
Frankfurtska konferenca ni bila samo manifestacija vedno krepkejše enotne fronte proletariata (ne mislimo enotne fronte g. Stefanoviča in drugih — -ičev), ampak je bila predvsem posvetovanje revolucionarnih proletarcev, kako konkretno organizirati boj proletariata proti novi vojni in fašizmu, kako zbrati raztresene proletarske sile, da se jih povede v boj proti reakciji.
Konferenca je sklenila polno praktičnih odredb. Stvoriti kontrolne komisije proletariata, akcijske komiteje itd. Vse te organizacije vodi nadstrankarski
internacionalni, akcijski komite, ki bo stopil v stike z vsemi delavskimi organizacijami in če le mogoče sklical internacionalni delavski kongres.
Popolnoma konkretna navodila je sklenila konferenca posebej za boj proletariata Francije, Nemčije, Italije, Češke, Rumunije in Poljske.
Konferenca je istotako izdelala konkretni načrt za internacionalni boj proti fašizmu.
Konferenca se je zavedala, da igra v boju preti novi vojni in fašizmu delavska mladina najvažnejšo vlogo in je izrazila svoje prepričanje, da bo delavska mladina tudi v bodoče tako goreče vršila svojo dolžnost kot doslej.
Za povečanje, oživljenje in enotno organiziranje odpora proletariata protii vojni in fašistovski nevarnosti se je sklenilo, da se priredi od 15. do 22. oprila internacionalni propagandistični teden.
Prvi veliki korak je storjen, pot je začrtana.
Proletarska mladina na delo!	i
Vojno imperialistični vojni!	-
Dol s fašizmom!
Živela internacionalna proletarska fronta!
Gospodarski položaj in gospodarski boj delavske mladine.
Svetovni kongres proletarske mladinske internacionale je sklenil sledeče teze o gospodarskem položaju in boju delavske mladine. Vsak mladi, pa tudi odrastli proletarec 'mora te teze natančno poznati.
*
1.	Položaj delavske mladine se je danes, štiri leta po koncu vojne, tako poslabšal, da postaja zu njo vedno bolj grozeča nevarnost obubožanja v masah in težke telesne in duševne propasti. Boj za gospodarske zahteve delavske mladine je pod temi okolščinami postal že boj za golo življenjsko potrebo in za ohranitev življenja in zdravja delavske mladine.	* 4'lJI
Že imperialistična svetovna vojfia je težko zadela delavsko mladino. Vsled težkega izkoriščanja v industriji, ki se je preuredila za vojne potrebe, vsled odprave vseh zaščitnih zakonov, vsled lakote, tuberkuloze, je izšla iz vojne delavska mladina telesno in duševno izčrpana. Njej se je pridružila še ona nova generacija delavske mladine, ki je bila med vojno še deca in ki je rastla sredii obubožane delavske rodbine, v pomanjkanju najpotrebnejšega in ki je imela že naprej slabo telesno odporno silo. To so bili predpogoji, pod katerimi je delavska mladina občutila posledice propasti kapitalističnega go-
spodarstva in kapitalističnih poizkusov, da gospodarstvo obnovi s še hujšim izžemanjem delavskega razreda.
2.	Obupni poizkusi kapitalizma, da vzpostavi svoje gospodarstvo na račun delavskega razreda, se vrše danes v obliki ofenzive kapitala, ki traja že dve leti na celem svetu in hoče oropati delavstvo ne samo pičlih pridobitev povojne dobe, nego ga tudii potisniti na tako nizek življenjski nivo, kakršnega poznamo samo v dobi, ko še ni bilo strokovnih organh zacij. Izprtje in brezposelnost v masah, nepopolna zaposlitev. občutno znižanje mezd, podaljševanje delovnega časa. naskoki na strokovne pravice in organizacije -- to so gospodarski znaki ofenzirve kapitala, ki imenovana gospodarska bojna sredstva združuje z najostrejšimi političnimi in vojaškimi) sredstvi do fašizma in belega terorja. Vlogo znižanja plač v deželah srednje in vzhodnje Evrope s propalo valuto igra vedno napredujoča izguba denarne vrednosti ki z njo združena draginja ter naraščajoča davčna bremena in daje tako kapitalističnemu pohodu obubožan ia skril, a še ostrejši značaj. Ofenziva kapitala je že v celi vrsti dežel osvojila najvažnejše pozicije delavskega razreda ne da bi se že končala ter se je v drugih deželah (zlasti srednjeevropskih) šele v Zadnjem času pokazala v svoji največji ostrosti.
Noben del delavskega razreda ne trpi toliko v tem času kot mladina. Mladina s svojo oslabljeno odporno silo ne občutil samo udarce, ki padajo po delavstvu, temveč mora prestati še mnogo hujše in pogoste celo preje kot odrastlo delavstvo znižanje mezd in podaljševanje delovnega časa. Brezposelnost v masah posebno trdo zadeva mladi proletariat, ker jo v največ slučajih izključen od podpore ali pa sprejema samo malenkostne podporne zneske, ter ga spravlja v najtežjo opasnost. Tudi izkoriščanje in reakcija v vajenštvu narašča povsod.
Razmerje mladinskega dela do dela odraslih delavcev še posebho poostruje položaj proletarske mladine. Često in posebno v rokodelstvu prihajajo mladi delav ci v obrat na škodo odraslih delavcev, in povišujejo na ta način brezposelnost. Njihove nizke mezde vplivajo na mezde odraslih. Delovali čas omla-dinčev se podaljšuje, da bii se delovni čas odraslega delavca lahko spremenil v nepopolno zaposlitev. Delavska mladina se v množicah uporablja kot štraj-breher napram odraslemu proletariatu.
3. Delavska mladina ne more prenašati tega bednega stanja brez dejanj in brez obrambe, če se hoče obvarovati najhujšega obubožauja. Ona mora stopiti v najostrejši boj proti ofenzivi! kapitala, proti ob« boža upi!
In že se pojavlja povsod pod pvitiskom naraščajoče bede in kot posledica propagande proletarske mladinske internacionale (PMI) gibanje v množicah delavske mladine, tu in tam zaplapolajo spontane demonstracije in štrajki mladih delavcev in vajencev. PMI vidi v tem gibanju izraz pojavljajoče se in naraščajoče odporne volje mas delavske mladine ter je globoko prepričana, da spada boj za gospodarske bojev n e zahteve proti vedno večji bedi k najvažnejšim nalogam mladinskih organizacij v sedanji epohi.
V	tem boju mora stremeti mladinska organizacija, da zbere najširše množice delavske mladine, ker le r.a ta način more postati obramba uspešna.
4. Iz dosedanjega gospodarsko-strokovnega dela morajo mladinske organizacije umeti za bodoči čas posebno važen nauk. da samo splošna propaganda r tisku in na zborovanjih nikakor ne zadostuje, da bi se prodrlo v mase in se jiih spravilo v gibanje za nujne zahteve. V bodoče morajo mladinske organizacije pred vsem in bolj kot dosedaj preložiti svojo propagando v dejanske globine množic to se pravi uporabljati javna zborovanja le omejeno in preložiti glavno težišče na zborovanja po obratih in strokovnih organizacijah. Za ustvaritev obratnih in šolskih celic je potrebno praktično delo mladinskih organizacij na gospodarskem polju. Tn baš dnema in trajna konkretna udeležba na vseh življenjskih vprašanjih delavske mladine ustvarja med množicami zaupanje do mladinske organizacije. Ta udeležba se mora iz-
ražati v tem, da naše organizacije in njeni člani takoj na konkreten način zavzamejo stališče napram vsakemu gospodarskemu delavskemu vprašanju in vsakemu mezdnemu gibanju v obratu, kraju in deželi, ki zadeva tudi omladince, napram vsem porajajočim se vprašanjem v strokovnih organizacijah, napram vsakemu izrazitemu slučaju izkoriščanja, vsem važnim dogodkom v obrtnih šolah iitd. ter stavijo k njim gotove predloge. Niti enega mezdnega in stavkovnega gibanja delavstva ne sme več biti, ne da bi mladinska organizacija zavzela v njem stališče s konkretnimi zahtevamii za mladino v prizadetem delu delavstva. Toda ne smejo se omejiti na propagando v tisku, ampak morajo razviti odločno delavnost v strokovnih organizacijah, da bi le-te nastopale za uje. in morajo vreči svoje zahteve kot parole tudi med mase prizadete delavske mladine. V slučaju spontanih stavkovnih gibanj mladih delavcev in vajencev, jih mora mladinska organizacija podpirati (potom formuliranja in zastopanja njihovih zahtev, potom vzpostavitve zvez z odraslim delavstvom, potom ustanovitve bojevnega fonda itd.) in stremeti, da prevzame vodstvo. Njena pnra in glavna naloga v takih slučajih je doseči poinof in sodelovanje odraslega delavstva in strokovne organizacije pripraviti do tega, da sprejmejo in branijo zahteve v boju se nahajajočih mladih delavcev.
Na podlagi takega stalnega dela v strokovnih organizacijah in obratih, ki je tesno spojeno z dnevnim življenjem delavske mladine, se bodo pojavile mogočne akcije, h katerim mora mladinska organizacija voditi množice delavske mladine v naslednjem časovnem razdobju v boju proti ofenziivi kapitala. Ker pa je mogoč boj proti kapitalu samo potom celokupnega delavskega razreda, morajo mladinske organizacije posvečati delu v strokovnih organizacijah največjo pazljivost, da se pridobi strokovne organizacije za boj za zahteve delavske mladine. Vsak član mladinske organizacije je dolžan priključiti se stvoji strokovni organizaciji. Zato je v bližnji dobi največja nujnost, da se praktočno pristopi k organiziranju konferenc strokovno organiziranih članov mladinske organizacije in njih združitev v frakcije, kar je bilo predvideno že v dosedanjih sklepih.
5.	Ofenziva kapitala ni samo čisto gospodarski pojav, nego poostreno uporabljanje vseh reakcionarnih sredstev, da potlači delavski razred s ciljem, zvaliti nanj vse stroške za obnovitev političnega in gospodarskega gospodstva kapitalizma. Delavski razred se je more zato obraniti1 samo tedaj, če se po-služi vseh političnih in gospodarskih bojevnih sredstev. Samo odločen razredni boj more rešiti delavsko mladino današnjega položaja.
Predpogoj za boj delavske mladine proti ofenzivi kapitala je enotna fronta mladih in odraslih de-
lavcev. Izoliran boj mladine je nemogoč. Delavska mladina mora danes glasneje kot sploh kdaj zahtevati, da se jo uvrsti v bojno fronto in da najodločnejše zastopa njene zahteve odraslo delavstvo. Tega ne zahteva od delavskega razreda samo potreba, imeti mlad naraščaj, nego tudi' popolnoma neposredni lastni interesi odraslih delavcev, ki ne smejo več trpeti poslabšanja svojega položaja radii konkurence lastnih sinov.
6. Reformistične strokovne organizacije, ki so organizirane v amsterdamski strokovni internacionali, se dosedaj niso zmenile za ogroženo stanje delavske mladine. Še huje! Organizatorične zapreke, ki otežkočajo ali onemogočajo vstop mladih delavcev in vajencev v strokovno organizacijo, ostajajo še nadalje, da, ponekod so se celo povečale. Reformistične strokovne’ organizacije riosiijo tako težki del odgovornosti za ojačeno izkoriščanje delavske .mladine in za njeno izrabljanje za stavkokaze. Pogosto so izdale interes mladega proretariata, da se izognejo težjim bojem.
Desno socialistična mladinska internacionala je ravnala v tem oziru kakor reformistične strokovne organizacije.
7. Desno socialistična mladinska internacionala je v Salzburgu po diktatu amsterdamske strokovne internacionale odbija predlog proltarske mladinske internacionale (PMT) za svetovni kongres mladih delavcev ter je nasprotno sprejela program gospodarskih »zahtev«, ki jih pa mora delavska mladina najostrejše zavrniti. Popolnoma ničvreden slepar-skii značaj tega programa sedanjosti označuje v dovoljni mri dejstvo, da se nedotakne niti z eno besedo mezdnih razmer in brezposelnosti delavske mladine. Štiritedenski dopust manjka, zahteva po dopustu je popolnoma nedoločena in namesto nujnih zahtev proti izkoriščanju v vajenštvu se nahajajo samo splošne fraze o reformah in preureditvi . S tem salzburškim programom so internacionalni voditelji desno socialističnih mladinskih organizacij in amsterdamske strokovne intenracionale še enkrat pokazali, da dosedaj niso še pripravljeni boriti se proti obubožan ju delavske mladine in da njenemu položaju sploh ne posvečajo niti malo. resne pažnje.
8. Rdeča strokovna internacionala je od svojega početka delala za to, da se uvrsti delavsko mladino in njene zahteve v strokovni boj. Njene organizacije in njej pripadajoče manjšine so v navalu kapitala pokazale najsiilnejši odpor in so se zavzele za zahteve proletarske mladine. Svetovni kongres PMI pozdravlja rdečo strokovno internacionalo, ki je sklenila, boriti se proti obubožanju delavske mladine in sprejeti njene bojevne zahteve.
9. Svetovni kongres se je po predhodnem pretehtavanju današnjega položaja delavske mladine
uveril, da je neposredna’ naloga celokupnega mladega proletariata v tein trenutku boriti se zlasti za sledeče nujne zahteve:
A.	Splošne zahteve za vse mladince do IH. leta.
1. Popolna prepoved otroškega dela in borba proti njemu.
2. Najnižje plače morajo dosegati eksistenčni minimum. Za mlade in odrasle delavce obeh spolov ista plača za isto delo. Napredujoče povišanje vajenskih mezd tekom učne dobe.
3. Boj proti podaljševanju osemurnega delavnika. Strokovni pouk všteti v delovni čas. Izvedba šesturnega delavnika.
4. Enaka brezposelna podpora za mlade in odrasle. Eksistenčni minimum mora biti podlaga brezposelni podpori.
5. Obvezno sprejetje mladih brezposelnih delavcev v obrate in učne delavnice, zagotovitii jim nadaljevanje strokovne izobrazbe, če so morali prekiniti svoje učenje.
6. štiriinštirideseturai nedeljski počiitek.
7. Plačan štiritedenski dopust na leto. Omogočiti brezplačno bivanje mladih delavcev v počitniških domovih, sanatorijih itd.
8. Prepoved nočnega in nedeljskega dela za vse mlade delavce do* izpolnjenega 20. leta.
9. Prepoved, da bi se zaposlili mladi delavci do izpolnjenega 20. leta v strokah im obratih, ki so nevarni zravju mladine.
10. Obvezna in brezplačna strokovna izobrazba do 18. leta (ustanovitev obrtno-nadaljevalnih šol, vajenskih oddelkov itd.).
11. Preložiti šolski pouk in dnevni čas, vračunati ga v delovnii čas in ga tudi plačati. Popolna odprava večernega, nedljskega in sobotnega pouka: Brezplačna učna in učilna sredstva. Šolski sveti morajo imeti pravico, da soodločajo pri učnem načrtu in se udeležujejo šolske'uprave.
B. Vajeniška zaščita.
12. Prepoved slabega ravnanja z vajenci. Stroge določbe o posedovanju vajencev.
13. Odprava individualnih učnih pogodb. Vajenci . se morajo sprejeti v kolektivne pogodbe.
14. Kontrola strokovnih organizacij in obratnih svetov nad zaposlenjem vajencev.
15. Dveletna učna doba.
Svetovni kongres PMI poziva celokupno delavsko mladino, da stopi v boj za uresničenje teh zahtev. ako se noče ndati v vedno mračnejšo usodo.
»Na sedanji razvojni stopnji meščanskega reda je imperializem kapitalistična resničnost, pacifizem zadnja kapitalistična ideologija »	K	Zetkin
Internacionalni boj.
Ko je 1. 1847. »komunistični manifest« oznanil delavskemu razredu plamtečei besede:	»Proletarci
vseh dežel, združite se!- je s tem dejal, da si morajo izkoriščani in potlačeni vseh dežel podati roke preko vseh mej za skupen boj protii skupnemu sovražniku.
Ta parola, proroško izgovorjena pred 75 leti v času začetka kapitalizma, je postala danes najnepo-srednejša in živa potreba proletariata.
Noben delavski razred katerekoli dežele se danes ne more uspešno boriti brez pomoči delavstva drugih dežel. Boj proti ofenziivi kapitalizma je danes brezsmiseln brez internacionalnega skupnega delovanja delavstva in brez enotnega internacionalnega vodstva.
.-v	. ln poskus, boriti se proti ofenzivi kapitala v
okvirju ene same dežele se razbije ob internacionalni solidarnosti kapitalističnega razreda proti delavskemu razredu. Potreba skupnega boja proti ofenzivi kapitala je tem večja, ker ta boj ni več čisto gospodarski], ampak je obenem političen boj, v katerem uporablja buržuazija vsa reakcionarna, brutalna sredstva, ki jih lahko zlomi proletariat le v skupnem internacionalnem odporu in napadu. Tako naraste za delavski razred neobhodna potreba internacionalnega vodstva boja proti obuhožanju in proti ofenziivi kapitala. Ta potreba obstoja v prvi vrsti za delavsko mladino.
Kajti mladi proletariat prežiivlja težke ure. Ramo ob rami se borijo kapitalisti, vseh dežel proti de-lavskenm razredu. Gre za življenje in obstoj proletariata, za biti ali ne bitti kapitalizma. Kapital ne siji
samo delavske mladine v vseh deželah v isti položaj in bedo — ampak kapital nastopa proti njej kot velika sklenjena, sovražna sila. »Le en sovražnik je, ki ga vsi sovražimo, le ena svoboda osvobodi nas vse!«
Danes ponovno hujska francoski kapitalizem na novo, imperialistično vojno in fašistovskei bande v vseh deželah ga vneto podpirajo — ali francoski in nemški kapitalisti bodo naenkrat postali prijatelji in bodo šli skupno v boj, če odreče poslušnost proletariat ene ali druge dežele. To je dokazal in dokazuje kapitalizem ob vsaki generalni stavki proletariata ene dežele, to je dokazal kapitalizem pri pariški komuni 1. 1871. in' veliki ruski revoluciji.
Delavski mladini morajo biitii njeni domači izkoriščevalci sovražniki in njeni delovni sodrugi onstran meja — bratje. Delavska mladina ne pozna plavo-belo-rdečih. zeleno-belo-rdečih, niti čmo-belo-rdečih domovin, ampak pozna samo eno — rdečo domovino.
Hujskanje na novo vojno, pripravljanje novega svetovnega klanja — združuje delavsko mladino vseh dežel še tesneje v — proletarsko mladinsko internacionalo.
Delavska mladina vseh dežela se bori pod enotnim vodstvom v internacionalnem okvirju proti ofenzivi kapitala, proti obubožanju delavske mladine, proti novi vojni.
proti fašistovskim bandam vseli dežela, vseli barv iln imen,
za socialistično reorganizacijo mladinskega dela, za osvobojenje celokupnega izkoriščanega razreda.
E. K-čič:
Plamteči okovi.
Nas, ki ste nas bičali) v obraz, na križ pribijali, telesa nam razpeli, ki nas prestrašil ni nasilni vaš pokret, ko ste nam vse odvzeli, nas, ki davno smo spregledali in se zakleli, da v metež potegnili bomo svet, kii ga objeli, v obročih svojih rok jeklenih bomo zvijali, da oteli
iz tega objema bomo novo jedro zase za vse čase, nas, pred katerimi vesoljstvo vse trepeče, nas, ki borimo se za zore nove, nas pahnili ste v ječe, nas uklenili v okove.
A le za hip, despotje, ker to je le trenotje!
Saj sveta ni moči nam odvzeti; ker mi smo os zemlje,
le krog katere more se in mora svet vrteti!!
Le vrti se. v-rti---------------Hitreje,	hitreje,
da os siet razgreje, da zublji se bodo kresali, kresali, v plamenih do neba se bodo pognali, zanetili morja, rudeča obzorja!----------------
------------in	zidovi moje ječe se razmikajo
v žareče se livade stikajo — — —
Delovni čas.
/>Čas je zlato! Čas je zlato!« V vseh delavnicah, tovarnah, pisarnah, na vseh cestah nam doni na ušesa klic kapitalistične družibe:	Čas je zlato, čas je
možnost, napravitii profit in se mora izkoristiti do poslednje sekunde.« Kajti kapitalist je naložil kapital v svoje obrate in vsaka minuta mu kupiči profit. On ne pozna niti počitka — za svoje orodje in svoje delavce. Sebe seveda izvzema. Zato pa je njegov največji interes, da delavci ne skrbijo samo za vrtenje strojev, nego da tudi nje zaposli kolikor je največ mogoče. Saj kapitalist ne plača storjenega dela, temveč ceno delovne sile, to se pravi: samo toliko, da more delavec znova pridobiti) sile in preživljati rodbino. Za plačo kupi delavčevo duševno in telesno silo, njegovo dušo in telo s kožo in lasmi ter ga tako prisili, da ustvarja vrednosti in sicer ne samo toliko časa, da mu lahko kapitalist plača njegovo delovno silo. Kajti potem ne bi imel nobenega profita! Kapitalist priisili delavca, da dela čez ta čas, kajti le na ta način, s tem neplačanim delovnim časom ustvar ja on nadvrednost, profit.
V	dolgih bojih sii je priborilo delavstvo skrajšanje prej veljavnega 12—16urnega dela. Kapitalist je pa našel druga sredstva za to, da nadomesti tako izgubljeno nadvrednost, s tem da je z modernejšimi stroji povečal delavčevo delo v osmih urah. Ali kapitalistično izkoriščanje triumfira še danes na polju delovnega časa mladih delavcev.
Mladina kot najslabotnejši del družbe bi se morala manj telesno mučiiti kot odrasli člani človeške družbe in družba je dolžna, da v interesu zdravega naraščaja s tem računa. Vrhu tega se mora mladina tudi izobraževati, učiti, razvijati se telesno in duševno. Zato bi moral znašati delovni čas za mladino največ šest ur.
Alii kapital ne dela v izkoriščevaniju razlike med mladimi in odraslimi, med ženo in moškim. On pozna razliko le pri plači. In tako dela danes delavska mladina ne le tako dolgo kot odrasli delavec, ampak ona dela za neprimerno nižjo plačo dalj časa. Ona dela za 50 odstotkov manjšo plačo 8 do 1(5 ur! Tn to ne le pri nas, ampak tudii v razvitih kapitalističnih državah. Zakoni na papirju sicer skoraj povsod določajo 8urni delavnik, ali v resnici dela delavska mladina v ogromni večini dežel nad 8 ur. Za vajence v malih obratih in poljedelske delavce pa sploh ni nobenega delovnega časa — tu se dela od zore do trde noči.
Inšpekcija dela je lepa ustanova na papirju, ali' v resnici je samo zavod za zaposlenije par ljudi, da za denar tratijo čas.
Ali kapitalistični pohlep po profitu tudii ponoči ne miruje. Kapitalist, ki hoče popolnoma izkoristiti svoje stroje, gleda, da neprestano tečejo in tej svoji
želji podvrgava delavski razred. Tako je prinesel kapitalistični družabni red s seboj tudi nočno delo za delavsko mladino.
Nočno delo za mlade delavce je bilo pred vojno skoraj v vseh državah v veljavi. Svetovna vojna je uničila poslednje zaščitne zakone za delavsko mladino. Popolno telesno izčrpanje je bila edina meja izkoriščanja.
Nočno delo prepovedujejo danes zakoni — ali zopet le na papirju — samo za otroke do 14 let, le v nekaterih deželah do 16 let. Nočno delo mladih delavcev je danes splošen pojav in stremljenje kapitalizma gre za tein, da ta položaj še poslabša.
Prav za prav ne bi bilo treba niti omeniti, da kapitalizem niti ne misli na to, da bi dovolil mladini odmor na soboto in nedeljo, ko jo pusti delati 16 do 17 ur dnevno, ko jo zaposluje tudi ponoči. Tu se zopet jasno kaže vsa prevara >socialniih reform v kapitalistični družbi. Kajti tudi tam, kjer obstojajo tozadevni papirnati zakoni, ki. zahtevajo gotov odmor na soboto popoldan in nedeljo, pustijo tii zakoni odprta vrata samovolji kapitalistov. Dočim ko odrasli delavec na soboto popoldan zapusti tovarno, mora vajenec čistiti in pometati, iti v strokovno šolo. Vajenci pri mojstrih morajo pa na soboto še bolj delati kot druge dneve in zvečer dobijo navadno za tedensko plačo — batine in kneftro čez hrbet.
Istotako je z letnim dopustom. Buržujski otroci, ki žive lahko življenje po šolah, imajo vsako leto okrog tri mesece počitnic. Ali delavska mladina, ki gara dnevno 8, 10, 12, 16 ur, ki opravlja nočno delo, ki je telesno ruinirana, nima nobenega dopusta.
Doklej bo to vnebovpijoče razmerje ostalo ? —
Dokler ne bo zlomil celokupni delavski razred vseh dežela ofenzivo kapitala in prešel sam v ofenzivo proti kapitalu. In to bo dosegel le potom oztraj-nega, neizprosnega razrednega boja svojih strokovnih in političnih organizacij.
Ali temeljito se bo izpremenilo to razmerje šele tedaj, ko si bo priboril delavski razred osvobojenje izpod kapitalističnega jarma.
Dnevno gospodarsko-stro-kovno delo.
V	obratu.
belo v obratu in strokovni organizaciji je najtesneje spojeno med seboj. Gospodarska vprašanja, ki pridejo na dnevni red v obratu, so istočasno vprašanja strokovnega značaja, s katerimi se pečajo posamezne strokovne organizacije ali celokupno strokovno gibanje. Strokovna organizacija pa zopet temelji na življenju v obratih. Njeni sklepi, njene zahteve izvirajo iz obrata, iz dejanskega položaja in zalo je tudi cilj revolucionarnega strokovnega gibanja, da so zgrajene strokovne organizacije na posameznih obratih (in ne na posameznih kra-
jevnih organizacijah). Tako je danes v Rusiji, kjer tovarniški komite (obratni svet) v enem obratu predstavlja istočasno vodstvo strokovne sekcije tega obrala. Za mladino je važno, da •/.na skupaj držati delo v obratu in strokovni organizaciji.
Najprej se ozrimo na obrate. Če se vpraša, katero poije moramo tu obdelovati, je najboljši odgovor na to, da je tu polje našega delovanja tako veliko in brezmejno, kot je življenje samo. Kajti celokupno vsakodnevno življenje mladega delavca v obratu mora biti polje, na katerem temelji vse naše delo.
Pažnjo moramo obračati delovnim pogojem mladega ile-lavca in vajenca v obratu. Plača, delovni čas, Ingijenske razmere, dopust, strokovna izobrazba, postopanje z vajenci, akordno, nočno delo itd., vse to so polja, kjer je treba zastopati interese mladih delavcev.
/lasti važen faktor našega delovanja so — vajenci. Ako danes strokovna organizacija sprejme v svoje kolektivne zahteve tudi zahteve vajencev, je to izjema. A še redkejša izjema je to, ako se strokovna organizacija ne omejuje samo na zahtevo po povišanju vajenčeve plače, ampak da zahteva tudi zboljšanje vajeniškega življenja sploh, njegove strokovne izobrazbe itd.
Zato moramo nastopali za brezpogojno in popolno sprejetje vajeniških zahtev v kolektivne pogodbe. Zalo se moramo borili za lo, da se določijo v kolektivnih pogodbah celokupni delovni pogoji	vajenca.	Taka	pogodba	bi vsebovala približno
sledeče točke:	plača, delovni	čas, dopust, najvišje število va-
jencev pri gotovem številu delavcev, učna doba, način strokovne izolirazbe, razmere v strokovni šoli, higijenske razmere, zastopstvo v obratnem svetu itd.
Ko smo že formulirali mezdne zahteve vajencev in mladih delavcev, je treba skrbeti za to, da se upozna s temi zahtevami najširše mase delavske mladine. Treba je nastopati na obratnih in strokovnih zborovanjih in tam, razpravljati o interesih delavske	mladine.	Zato	je treba	organizirati mladinska
zborovanja po	obratih	in zborovanja	strokovno-organizirane
mladine. Istočasno je treba pojasniti mladinske zahteve 'r tisk«.
V	važnih slučajih so potrebni posebni tozadevni letaki.
Našega gospodarskega dela v obratu je nemogoče ' zadostni meri predočiti, ako ne omenimo važnosti gibanja obrabnih svetov. Gibanje obratnih svetov je nastalo iz delavstva samega kol v bistvu revolucionarno gibanje množic. Buvžuazija
in reformisti so sicer vedno skušali, da usmerijo to gibanje v druge vode, ali da ga prsilijo samo na eno navidezno eksistenco. Ali to jim ni uspelo in jim ne uspeva. Naloga obratnih svetov je, da tvorijo v obratu organe gospodarskega gospod-slva proletariata proti kapitalu in da v okviru obrata svoje zahteve priborijo. Že zgoraj smo omenili, da morajo v revolucionarni strokovni organizaciji izvoljeni obratni sveti tvoriti vodstvo tamošnje strokovne sekcije. Dokler pa tega ni, bodo predstavljali obratni sveti napram reformističnim strokovnim organizacijam organ revolucionarnega boja, dočim se bodo reformistične strokvne organizacije trudile, da gibanje obratnih svetov čim bolj ovirajo in omeje. Mi moramo stremeti za tem, da spojimo obratne svete s strokovnimi organizacijami v eno enolo, ki pa mora hiti enota razrednega boja in aparat za revolucioniranje strokovnih organizacij. Tako je danes v Nemčiji in tako bo prej ali slej v vseh deželah.
Udeležba mladine pri gibanju obratnih svetov je zato ogromne važnosti.
Mnogo bi bilo treba še pisati o gospodarsko-strokovnem delu v obratu, v njegovem bogatem in živem obsegu. Kajti tu je tako bogato polje delovanja in tako raznobarvno in živo, da ga je nemogoče opisati v enem članku.
In še eno je. To delo pri nas doslej še ni obstojalo, se šele razvija. In ravno tu je pa praksa največ. In iz prakse, iz razvoja tega delovanja bo izšlo nebroj člankov in praktičnih navodil o strokovnem delu mladine v obratih.
Mislimo, da najlepše končamo ta članek z besedami nekega sodruga:
>; Delavsko gibanje, ki še ni razumelo, da gibanje množic na polju obratnih svetov podpira, organizira, to gibanje še ni nobeno resno revoluciouaruo gibanje množic.«
«Zgodovina vse dosedanje družbe je zgodovina razrednih bojev.
Svoboden in suženj, patricij in plebejec, baron in tlačan, cehovski mojster in pomočnik, skratka, izkoriščevalec in tlačan sta si stala v stalnem nasprotstvu med seboj, sta vodila neprekinjen, enkrat prikrit, pa zopet odkrit boj, boj, ki se je vedno končal z revolucionarno izobrazbo cele družbe ali s skupnim propadom borečih se razredov.	»Manifest.»
vestnik.
Otroški vrtci, domovi in mesta v Sovjetski Ukrajini.
Delavski rajon Šestoparka v Harkovu je oddaljeno predmestje. Komunistična strankina celica v tem predmestju je spomladi 1. 1921. sklenila, da, organizira poletno otroško igrišče. Razpoloženje ljudstva je bilo v začetku nezaupno, vsekakor indifi-rentno. Poletno igrišče funkcibnira na dvorišču podjetja, hitro uspeva. Ravnodušnost starišev je prene-
hala. V jeseni se je otroško iigrišče zaključilo z grandiozno slavnostjo, katere se je udeležilo 500 organiziranih otrok. Razstava otroških izdelkov napolnjuje veliko leseno gledališko poslopje in spominja na pravljico — tako lepo in pametno je organizirana. Slavnost, so obiskali tudi stariši — za nje je ta slavnost propaganda za idejo socialne vzgoje. Za zimo se je organiziral vrtec iz 100 otrok.
Pomladi se je prepariralo nov kos zemlje, projektiralo se je vrtove z zelenjavo. Uredi se otroško
igrišče za 1000 otrok. Stariši so zadovoljni s tem, otroci uživajo sadove skupnega življenja in dela. Stariši so že pripravljeni! pomagati. Z vsakim dnem napreduje otroška organizacija, otroški vrtec.
2.	Otroški dom. — Kar se vsak dan ustvarja v otroškem domu, je tako brezmejno novo, tako nenavadno za vse nas, ki smo vzgojeni pod starim sistemom, da vsak pedagog, ki je to šolo v enem letu malo natančneje opazoval, išče vedno novega in v tem, kar pripovedovalec razlaga.
Dečjii dom ima svojo etiko, svoje, včasih za nas nerazumljive navade, svoje delovne metode, svoje namene in naloge.
Vse, kar potrebuje kulturni človek za razumno skupno življenje, vse to preskrbijo sami člani doma. In naj bo delo še tako težko, naj bo združeno še s takimi težkočami doma, :vendar se izvrši naltigal Ka-jtrv otroškem domu velja načelo; delaj, sam", nihče ti ne •‘bo pomagali in Čeprav. bi. prišla -pomoč od zunaj, vendar ostane za otroke v- veljavi načelo: nič ne pa-dfe'kar'tako iz neba.	■	v	,
Ta samostojna organizacija otrok ni uspeh kake vzgojevalne teorije. Ona je rezultat potrebe, povzročena po pomanjkanju učilnih sredstev in službenega osobja. To je rezultat-samostojne organizacije, otroškega sveta, ki je prišel z ulice in naše) instinktivno svojo rešitev v skupnem delu.
Razdelitev dela, tehnična, družabna porazdelba dela nastane tu sama po sebi. Otroški dom je nekak internat. Pa si ne smete , predstavljati pod tem kakega kloštra sv. uršulink. Kajti ta internat ni odrezan od življenja, ampak je nasprotno tesno spojen in odvisen od zunanjega življenja.
Posamezni dečji domovi, so zvezani med seboj s tem da drug drugemu pomagajo.
B.	Otroška mesta. — Otroški domovi nastajajo neverjetno hitro in kot rezultat njihovega, uspevanja imamo ze v vseh večjih ukrajinskih mestih in naselbinah cela otroška mesta. Večinoma se nahajajo v najlepših delih mest, kjer je prej startovala aristokracija. In čim bogatejša je hiša, tem prej jo zasedejo otroci; tako so se naselili v najlepše palače Odese in Nikolajeva, v Denikinovo palačo v Tagan-rogu, v guvernerske palače v Čemigovu in Poltavi, v sijajno palačo kneginje Svjatopolk-Mirski itd. Otroška mesta sestavlja cela vrsta pomožnih zavodov: pralnice, kuhinje, kopališča, skupno gospodarstvo, skupne knjižice itd. Če bi hotelii določiti upravni sistem teh otroških mest, bi jim zel« težko dali eno enotno karakteristiko. Kajti njihova uprava nastane na naraven način, ne po kaki zakonsko določeni obliki.
«Oboroževanja, vojna nevarnost, vojno divjanje, vse to je ostalo, ker je ostal vzrok', kapitalizem, razredno gospodstvo buržuazije.» K Zetkin.
Razredna vzgoja proletarske dece
Naša dolžnost je, da proletarsko deco izobražujemo v duhu socialističnega ideala, da tako ustvarimo že marksistično pred-izobraženi naraščaj za proletarske mladinske organizacije.
l)a ta svoj namen dosežemo, je treba vzgajati otroke intelektualno razredno in moralno, fizično.
Intelektualna vzgoja proletarske dece ima za cilj osvo-bojenje otroškega razuma od težkega balasta buržujskih laži, zablod in predsodkov; sistematično spoznavanje dece s proletarsko znanostjo s tem, da z marksističnega stališča objasnimo deci naravo in njene razvojne zakone, elementarno zgodovino družabnega razvoja in človeške kulture; razvijanje kritičnih in teoretičnih sposobnosti dece; poostrevanje njenega talenta za opažanje in sklepanje.
Moralna in razredna vzgoja vsebuje: razvijanje socialnega čuta otroka, njegove pripadnosti k delavskemu razredu; razvijanje otrokove ljubezni do tega razreda, njegovega trpljenja in boja; razvijanje ljubezni do kolektivnega (skupnega) dela; razvijanje čuta internacionalne proletarske solidarnosti; izobraževanje in gojenje disepilinirane, odločne volje v proletarski deci; gojenje delavnosti, rednosti, točnosti in discipline v otroku.	•
Fizična vzgoja ima za cilj, vzgojiti zdrav proletarski naraščaj, kajti le zdravo in razvito telo more nositi voljo do življenja iii neustrašen bojevni duh.
V	ta namen je treba prirejati bralne, diskusijske Večere, igre, izlete v naravo, tovarne, javna poslopja.
Z otroci je treba razviti svobodne, neprisiljene razgovore o dogodkih, ki so jih zapazili otroci sami.
Priporočljive so deklamacije revolucionarnih pesmi, prirejanje kratkih dialogov in scen itd. Dobro je, da je vsaka prireditev zvezana z zabavo.
Kjer je mogoče, naj se uči deco petja, glasbe, plesa itd.
Za vzgojo samostojnosti dece je priporočljiva: svobodna otroška tribuna, t. j. prirejanje kratkih iger, ki jih otroci sami izumijo in sestavijo. Deco moramo uporabiti pri raznih nabiralnih akcijah, za pomoč raznim delavskim organizacijam, za zaprte sodruge itd.
Otroke moramo tudi pripraviti na razne nacionalne in verske praznike, obravnavati z njimi dnevne dogodke, ki se zlasti tičejo dece.
To so sredstva, ki so najbolj mogoča v današnjih bednih razmerah. Sedaj, ko stojimo v pomladi, povdaf jamo zlasti, da je koristno prirejanje organiziranih izletov, na katerih deco mimogrede odkrivamo naravo in njene zakone, razvoj človeške družbe, zgodovino itd. Izleti morajo biti zvezani s petjem, s prosto zabavo in igranjem v naravi, s plavanjem itd.
»Sokol« in proletarska mladina.
Sokol« je buržujska gimnastična (telovadna) organizacija. Pa bo rekel kdo — ni res, saj je v njej mnogo proletarcev, . Sokol« je čista telovadna organizacija za vse člane človeške družbe, ki govore jugoslovanski jetzik, oziroma jezik troedinih plemen. Res je, mnogo mladih proletarcev je vpisanih v »Sokolu , ker pri nas proletariat nima svoje telovadne organizacije in drugi so pa v njem, ker so žal še pod purgarskim vplivom. Ali njegov cilj, njegova ideolo-
gija. njegovo vodstvo je buržujsko.* Še večf Sokol-so je jasno pokazal ob nešteto prilikah kot črna, reakcionarna organizacija jugoslovanske buržuazije. In ko so se organizirali jugoslovanski, fašisti pod imenom Orjuna , se je izkazal -Sokol kot prava bo-jeviia garda buržuazije. Člani Sokola so člani Or-june !
Kaj naj store mladi proletarci napram Sokolu ? — Ali naj izstopijo?
Nel Ostanite v njem in vršite v njem razredno-zavedno propagando! Dolžnost zavedniih mladih proletarcev je, da pojasnijo nezavednim mladim delavcem v »Sokolu«, kaj je fašizem in katera je pot, po kateri mora hoditi proletarec k — osvobojenju.
Če bi razredno-zavedni mladi proletarci opustili propagando v Sokolu , bi s tem izročili buržuaziji nešteto mladih proletarcev tavati še nadalje v temi in nezavedno se boriti proti lastnemu razredu.
»Orel« in mi.
Orel se v toliko razlikuje od Sokola-;., da je Sokol- organizacija liberalne buržuazije, Orel pa klerikalne.
‘ Iz Sokola se rekrutirajo Orjunaši- iz Orla pa Orkanci — klerikalna bojevna organizacija.
Orel je še toliko kvarnejši za mladi proletariat, ker ga zastruplja z verskimi predsodki.
Zato je naše stališče napram »Orlu« isto kot ua-pram »Sokolu«. Samo, da je treba nasproti »Orlu« razviti tudi še protiklerikalno in protiversko propagando.
1z tmvjotske Rusije.
»Inštitut dela« v Moskvi.
To dni so prvi učenci »instituta tlel« položili svoj javni
izpit.
Kaj je moskovski inštitut dela ? Akademija za študijska dela, visoka šola delovne kvalifikacije, I. j. individualnega in kolektivnega dela.
Vprašanje delovne kvalifikacije igra v produkciji sploh veliko vlogo in je izredno velikega pomena v deželi, kot je sovjetska Rusija. V visoko razvitih kapitalističnih deželah j«1 že davno na dnevnem redu vprašanje o čim smotrenejšem in 'Ji)bičkanosnejšem izkoriščanju človeškega dela; Tavlor-jev sistem nudi primer te delovne organizacije , ki dela z vsemi znanstvenimi sredstvi. Rusija je bila doslej nazadnjaška tudi v delovnih metodah. Ideja o čim smotrenejši uporabi človeškega dela je nastala Sele z oktobrsko revolucijo. Avtor te ideje je ustanovitelj in vodja inštituta — V. Gastcv. star bolj-sevik, ki je 20 let delal kot kovinar v tovarni, mož, ki je isto tako poznan po svojih sijajnih pesmih kot po znanstvenih razpravah o delovnem procesu kovinarja.
Stremljenja Gasteva so zadela na odmev pri vseruskem strokovnem svetu, ki je I. 1920. sklenil, da ustanovi posebni
delovni inštitut. Gastcv je započel delo popolnoma v malem, t enim edinim sodelavcem v hotelski sobi. Z dekretom od 24. avgusta 1921 je že postal zavod centralna organizacija države. Zavod, ki je živel spočetka samo od sredstev strokovne organizacije, prejema »edfij pomoč države.
Inštitut se peča samo s študijem telesnega, ne duševnega dela in tudi ne študira vseli vrst telesnega dela. ampak se omejuje na eno določeno polje: obdelovanje kovin«. Zs študij tega temeljnega delovnega procesa je urejenih do sedaj sedem laboratorijev. V prvem se polom foto-kina fiksira in natančno zmeri gibanje pri delu: n. pr. ko roka udarja s kladivom, nastane svetlobna lisa, ki se fotografira. Na ta način se lahko natančno zmeri hitrost udarca. Drugi — tehnični laboratorij meri živo silo delavca. Trije nadaljnji laboratoriji raziskujejo biologijo, fiziologijo in psihologjo tehnike, tako da »C natančno določi telesne in duševne sposobnosti dotiinega delavca pri gotovem delovnem načinu. Pedagoški laboratorij raziskuje metode treniranja pri delu; in zadnji >soeialno-inženirski« laboratorij se peča z metodami uprave in organizacije obrata.
Ko so prvi učenci v teh	dnevih kot	izšolani	inštruktorji
zapustili zavod, se je pokazalo,	da so se v	treh mesecih v	dve-
iiipolurnem pouku dnevno toliko naučili, kot se nauči vajenec v tovarni v treh letili.
Inštitutu je ua razpolago cela vrsta industrijskih jkkI je-tij, v katerih se njegovi poizkusi potrjujejo in uporabljajo v praksi.
Razen tega Mita inštitut knjižnico in muzej. Inštitut izdaja znanstveno glasilo .Organizacija dela in	buletine.
Tako skušajo »barbarski1	boljševiki	popraviti	grehe	car-
skega režima tudi na polju delovnega- procesa in povzdige industrije.
Manfreda Anton*:
Mučenik.
Korak ti jt’ truden, počasen, pogled ti je hladen, teman, dim. prah se ti v zgubano lice zaganjata leto in dan.
0, delavec, tihit mučenec, ti lavorjev nisi željan!
Željan si vstajenja iz groba, ki dneve pretvarja ti v ivoč.
. . Živ stroj si med mrtvimi stroji, tiran izsesava ti moč.
0 kakšna je tvoja ideja, ki zanjo boriš se največ?
kleja globokaf, visoka!
Da človek sit — trpka zavest -da hočeš kot človek živeti, da delo rodi naj obrest.
In kakšno je tvoje orožje?
Le trudna, povešena pest.
* To pesem smo prejeli od našega vrlega so-druga.
Razredna
družba.
m
Kako dolgo Se?
Iv. F ranče vic:
Najdeni raj.
Pravljica.)
Na nepoznano, strmo in visoko goro je plezal Človek. Z njegovega obraza je lil pot, ves pomešan s krvavimi kapljami. Roke. vse v žuljih, široke in krepke so se krčevito oprijemale ostrih pečin. Zakaj, globoki prepadi so pretili pogoltniti človeka ...
Ne, ne ... se je bodril Človek. Treba vztrajnosti, treba napora. Samo slabiči omahujejo in se boje.
Z novo silo, črpajoč jo v verii v sebe, se je vzpenjal na vrh gore ... Še nekoliko vratolomnih skokov, strašnih sunkov — in 011 zmaga ...
Globoko so dihale njegove silne prsi, ko je postavil nogo na vrh gore. — Ozrl se je nazaj... Dolga je bila cesta, tam za njim se vijoča in naporna. Prepadi so bilii ob njej in ostre pečine ... Z gozdom je bila obraščena in noč je bila na njej. Noč ponižanja in razžaljenja. Celih šest tisoč let je minulo, odkar so se zaprla za njim vrata raja, ki mu je izginil izpred oči.
S široko, žuljavo dlanjo si je otrl znoj z zagorelega, mogočnega čela.
Samo v sanjah sem ga gledal, izgubljenega ... je rekel. Šest tiso? let ga že iščem. Dokler sem spra-
ševal za cesto ki vodi k njemu, so se mi posmeho-\ali. Ko sem pa krenil, da najdem brez spraševanja, so se mi rogali in me skušali zadrževati. Jaz pa sem šel vkljub vsemu roganju in vsemu zadrževanju, zakaj vem tisto resnico, da kdor išče, tisti tudi najde.
Stegnil je roko v dolino i*i ponosno dvignil glavo.
In evo, našel sem ga. Še z gore mi je stopiti v dolino in postaviti nogo na prag in tisto, kar mi je bilo ukradeno pred šest tisoč leti, bo zopet moje.
Položili je dlan nad oči in gledal.
Čudno ... Prečudno ... ■., je vzkliknil. Koliko bogastva in kakšnega bogastva!? In vse to je bilo odvzeto Človeku celih šest tisoč let?! ... In celih šest tisoč let je imel to samo eden, bog, lasteč si vso to, kot svojo lastnino?!
Stisnil je človek mogočne pesti, da so zavalo-vale mišice. V spominu mu je ostal dogodek pred šestimi tisoči leti. Na ukaz boga. ki ni strpel, da bi mu bil Človek enak, je njegov sluga z gorečim mečem izgnal Človeka, ki je bil brez orožja, in ki nit poznal slug. Raj, ki je bil Človekova last, mu je vzel bog z oboroženo silo.
Prezirljivo se je nasmehnil Človek pri tem spominu.
Bal si se, da bi ne spoznal, da sem ti enak . lla. ha ... Nisi vedel, da znam to; samo orožja ni-
sem imel in ne slug, da bi ti dokazal. Ti si pa imel, ker si bil zvit, in zato si me premagal. Vem, kaj si hotel?! Hlapca si hotel imeti iz Človeka. Ponižnega in pokornega hlapca, ki bi oskrboval vrt, te molil in se ti pokoril.
Zamaknil se je v raj pred seboj. Nato se je zdrznil:
Kakšna bitja hodijo po raju? ... Okrogle trebuhe, kakor sod, vsi v tančico oblečeni in z zlatimi verigami? In njih roke so vse mehke, mehkužne... Glej, glej! Kako lomijo svoja hrbtišča pred tistim, ki se pelje mimo njih v zlati kočiji, z zlato krono na gLavi,... Kakor da vidim tistega, ki me jc, neoboroženega, izgnal iz raja z oboroženo silo?!
Cfledal je pozorneje.
Hej, kaj vidim?! ... Tfu ... Molijo ga. On pa gleda na nje in se milostno smehlja. Ej... Sedaj sem spoznal. Da, tisti je, ki me je vrgel iz raja. Le, da je takrat hoditi peš in krone ni nosil.
Oči človekove so se iskrile.
Ej, raj moj izgubljeni ... še vedno te straži vojak z ognjenim mečem. Boji se gospodar, da bi se ne vrnil Človek. Šest tisoč let je od tistega časa in še vedno se boji ... Ha, ha ...
.lel se je spuščati v dolino.
Nisem več tako boječ, je govoril, kakor pred šest tisoč leti. Dolgo iskanje in napor, poniževanje in razžaljenje, ki mu je bilo na ušesa, so me oborožili z mogočnim orožjem, ki zlomi tvoj ognjeni meč, ti vojščak-hlapec krivičnika.----------
Z naglimi koraki se je približal Človek vratom
raja.
Straža ga je pogledala. Vojščak v zlati obleki in z ognjenim mečem je rekel in glas njegov je bil surov in ukazajoč:
Idi, kakor si šel pred šest tisoč leti! Za tebe ni vstopa!«
»A, si me spoznal,« se je nasmehnil Človek.
Proklel te je moj in tvoj gospod in te obsodil uu delo. Kako bi te ne spoznal?!
Zopet se je nasmehnil Človek.
»Maj gospod? ... Jaz nimam gospoda. Človek sem!::
Ustrašil se je vojak in zamahnil z mečem na Človeka.
»Bogokletstvo so tvoje besede in polne upora. Beži od tod, dokler se nisem razsrdil in te ni zagledal moj in tvoj gospod!
Tedaj pa se je vzravnal Človek v vsem svojem dostojanstvu.
»Ničesar se nisi naučil, je rekel s prezirom v glasu. »Hlapec si bil in hlapec si ostal. Zato ti je potreben gospod. Vsem, ki ne poznajo sebe in ne verujejo v sebe, je potreben. Potreben je vsem hlapcem v strašilo in v tolažbo. Jaz sem pa — Človek.
Sam svoj gospod in bog. Zakaj, premagal sem lakoto in žejo, mraz in vročino, prekoračil nešteto prepadov in skal. Nikogar ni bilo, da bi mi pomagal, nego v volji svoji sem bil svoj pomočnik. Nikogar ni bilo, ki bi me tolažil. Jaz v volji svoji sem bil svoj tolažnik. Zakaj nikogar ni/, ki bi bil to, kar je Človek. Ukrotil sem sile prirode in jih prisilil, da mi služijo. Jaz — Človek . . . Delo, ki je bilo prokleto od boga, sem odrešil in ga poveličal. Jaz — Človek! ... Da ... Nekoč,, pred šest tisoč leti je bil moj um omračen, in nisem znal za svojo mogočnost. Tedaj so lahko skrili pred mano mojo lastnino in mi pripovedovali, da je gospodovo. Tedaj, da, ker nisem znal, da sem Človek. Nisem znal takrat, da sem enak tistemu gospodu hlapcev, ki je hotel vse sam in se dal imenovati: bog. Nisem znal, da ime Človek ni sramota, nego da je to ime, kakor ime Bog. Duh moj revolucionarni .je iskal in — jo našel. In sedaj, kdo je, ki mi brani vstop v mojo lastnino?
Vojščak je prestrašen nastavil orožje in razvrstil stražo. Človek pa je s silno pestjo udarili po straži in stopil v raj.
Radost in dostojanstvo je bilo v njegovih očeh v tistem trenutku.
Raj... Izgubljeni moj, ukradeni... Pridobil sem sii te spet. Nisem trpel zaman, ne zaman se boril.
Nežen, otroški je bil njegov pozdrav.................
. . . . In čudno .. . Nikogar ni bilo, ki bi si upal Človeka drugič izgnati iz raja in mu zapreti vrata.
Tako se uničuje mlade proletarce v svobodni domovini.
Sodrug Manfreda, ki je bil, kakor znano, obsojen na dve leti težke ječe, ker se je boril za zboljšanje položaja delavske mladine, je moral te dni začasno zapustiti celjske zapore vsled smrtno-nevame bolezni, ki si jo je nakopal v celjskih zaporih kn ki se je povečala radi nemarnosti in krutosti tamošnje jetnišnične uprave.
Ko je začetkom februarja nevarno obolel, je smatrala uprava, da je dovolj, če se ga pošlje v bolnico za štiri dni itn se ga potem odpelje nazaj v zapore kljub teinu, da se bolezen ni obrnila na bolje.
Sodrug Manfreda je moral poldrugi mesec težko bolan ležati v ječi in živeti ob vodi in hrani, ki še za zdravega človeka ni. Bolezen je postajala vedno resnejša in nevarnejša. Uprava celjskih zaporov se pa ni zmenila za to, ampak je bila tako barbarska, da ni dovolila niti tega, da bi se bolnega političnega jetnika obiskalo!!!
Slednjič je uvidela, da bi znalo imeti to ravnanje težke posledice in du bi odvrnila odgovornost s sebe, je dovolila, da s. Manfreda začasno odide domov.
Pripeljali so ga na celjski kolodvor, kjer so ga pustili sedeti tri ure na peronu, da se je Se bolj prehladil. Niso mu kupili niti vozne karte! Slučajno je naletel na tako usmiljenega kondukterja. da mu je on kupil vozni listek. S. Manfreda se je po Vseh Štirih splazil v vlak. V Trbovljah se je zopet po vseh Štirih splazil do kolodvora in Se nekaj korakov dalje. Zapustile so ga sile. obsedel je ob cesti, dokler ni prišel njegov brat in ga odnesel domov!!!
In sedaj leži' težko bolan doma in čaka na rezultat poslednje razprave o sebi pred najvišjim sodiščem — stolom, sedmorice v Zagrebu, ki se vrši
12.	upri la.
S.	Manfredu nii omajalo niti malo grozno trpljenje in preganjanje in s svojim starim, dobrim nasmehom pravi sodrugom, tla bi si želel skorega ozdravljenja, da se povrne med st oje sodruge.
Sodrugi! Nabirajte dalje za fond za žrtve reakcije ! Pomagajte trpečim sodrugom!
Njegovo preganjanje in trpljenje naj vam pa skrči koščene roke v pesti, naj podžge v vas sovraštvo do kapitalizma, naj ojekleni vašo voljo v boju za proletarsko stvar!
Iv. Francovi?:	POZlV
(Po motivu G. Hervvegha.) v
Kujte križe iz grobov.
Vsi naj spremene se v meče
v strašne maščevalne meče —.
' <■% »
Rujte križe .iz grobov!
Rujte barikade, rov!
Oni nam oltarji bot to .
Tam mi sami za svobodo se žrtvujemo brez «lo.v.
Pušek, čujte, naših rov ... •
Tam je vojska naše boje ...
Že železo žvižga, poje, govoreč svoj blagoslov.
Zazvonite iz topov!
Naj grmijo k vstajenju, k našemu osvobojenju ■—
Zazvonite iz topov! ...
Rujte križe iz grobov!
Vsi naj spremene se v meče, v strašne tak, tako goreče, da zažgejo moč okov! —
Izpuščeni sodrugi.
V	torek dne 27. marca je bil izpuščen iz ljubljanskih zaporov s. Emil Klopčič, ker državno pravd-ništvo ni našlo razlogov za nadaljevanje preiskave. Sledil mu je kmalu tudi starejši brat Franc Klopčič. S tem se je zrušil proces, kakršne si izmišljuje jugoslovanska policija, da polni ječe s proletarci in daje zadoščenje vladajoči buržuaziji, ki je v Jugoslaviji ustvarila režim nasilja, korupcije in ropanja. Protestiramo proti temu, da se dijake-proletarce po nedolžnem preganja in drži v zaporu brez potrebe celih sedem tednov.
Proletariat je grobar buriuazne družbe.»
K. M a rks.
Proletarski koledar.
lil. aprila 1920: 300.000 irskih delavcev stavka \i. protesta proti slabemu ravnanju s političnimi jetniki.
- v
14. aprila 1916:	Zimmervvaldska konferenca v Kienthalu.
15. akrila: Železničarski štrajk v Jugoslaviji se spremeni v generalni štrajk.
18. aprila 1913: Liebknecht razkrinka podkup-ljevaiije prt Kruppu.
19. aprilu 1921: Stavka poljedelskih delavcev v češkoslovaški.
25. aprila 1921: Generalni štrajk v Italiji proti fašistom.
26. aprila 1921: Poljska napove vojno sovjetski Rusiji.
28. aprila 1918: Zastopnik ruske sovjetske vlade Joffe pride v Berlin.
29. aprila 1918: Komunisti prevzamejo obrambo monakovske sovjetske republike.
Fond za žrtve reakcije.
Fond xa >.r(ve reakcije. Zagorje. Nab. pola M.-4, nab.: Pro-hciii: 88 Din; nabirulna pola St. 0, nab.; Zaman, Marn 254.75 Din; nabiralna pola 7 12.50 Din; nab. pola M. 10, nab.; Šilar Ivan 43.25 Din; nabiralna poln št. 12. nab.: Marn, 122.25 Din. Skupaj 510.75 Din. Tu je vštetih v prejšnji številki izkazanih 450 Din. Trbovlje: Nabiralna pola št. 13, pob. sodr. Mrnvlju 43.50 Din; nabiralna pola št. 18, pobiral sodr. Okrogar in Vi-šfek 108.25 Din; nabiralna pola št. 10. pobirala sodr. Prašnikar in Bola 100.25 Din; Nabiralna pola št. 20, pobiral sodr. Cainer 90.25 Din, skupaj 447.25 Din. Nabiralna pola št. 24, pobirala sodr. šilikova, Jesenice 100 Din. Olorenr nabral 20 Din. Do sedaj vsega skupaj 1008.50 Din. Iz tega se.Je dosedaj dalo: sodr. Manfredu 550 Din, sodr. Erjavcu 050 Din, sodr. Klopfciču 200 Din, sodr. Kozarju 100 Din, skupaj 1500 Din.
kastnih, ijdajat Ij in odgovorni uiednik Marij* Kusi,
-* Tiska tiskarna Maksu Hrovatin v I jubljard.