35 Spodbujanje branja v prvem vzgojno-izobraževalnem obdobju na Osnovni šoli Dobrova Keywords motivation to read, fam- ily reading, primary school, school library Izvleček V prispevku so predstavljene različne oblike motivacije za branje in obiskovanje knjižnice učencev prvega vzgojno-izobraževalne- ga obdobja, ki jih na OŠ Dobrova pripravlja šolska knjižničarka v sodelovanju z učiteljicami. Poudarek je na spodbujanju družinskega branja s pomočjo knjižnega cekarja ter s pripravo knjižnih čajank za starše in učence, ki je postal že vsakoletni kulturni dogodek šole. Podrobneje je predstavljena dejavnost »knjižničar za en dan«, ki jo na šoli pripravijo ob tednu otroka. Druge aktivnosti, s katerimi spodbujajo branje in obiskovanje knjižnice, so še: vsakotedenski obiski prvošolčkov, izbor za mojo naj knjigo in noč v knjižnici. Ključne besede motivacija za branje, družinsko branje, osnovna šola, šolska knjižnica Abstract The article presents various forms of motivating students to read and visit the library during the first educational period that are prepared by the school librarian together with the teachers at the primary school Dobrova. The em- phasis is on encouraging family reading time by offering a library basket and organizing tea parties for parents and students which have become annual cultural school events. The library activity called »Librarian for a day« organ- ized during the Children’s Week is described in greater detail. Other activities implemented with the purpose of fostering reading and library visits include: weekly first-graders’ visits, »My Favourite book« selection and »Night at the library«. STROKA in PRAKSA Fostering Reading in the First educational Period at the Primary school Dobrova Zvonka Španger UDK 028.5:027.8 Šolska knjižnica, ljubljana, 27 (2018), 1/2, 35-40 36 STROKA IN PRAKSA Zvonka Španger: s podbujanje branja v prvem vzgojno-izobraževalnem obdobju na oŠ Dobrova UVOD Branje otrokom spodbuja njihov jezikovni in intelektualni razvoj in razvoj domišljije ter bo- gati čustveno življenje in besedišče, navaja jih na knjigo kot vir informacij in znanja. Branje krepi tudi čustvene vezi med starši in otrokom, zato je pomembno, da starši otroku berejo ne le v predšolskem obdobju, ampak tudi takrat, ko zna brati že sam (Jamnik, 2002). Zelo pomembno je, da otroke za branje nav- dušujejo najprej njihovi starši. Ko pa otroci vstopijo v šolo, se zanje odprejo vrata šolske knjižnice, ki ponuja pestro knjižnično gradivo, ima pa tudi ogromno možnosti in priložnosti za spodbujanje branja. Na naši šoli dajemo velik poudarek spodbu- janju družinskega branja, ki je, kot pravi mag. Tilka Jamnik »zibelka branja«. Pomembno je, da se starši zavedajo, da si je za branje otrokom vredno vzeti čas, in v ta namen jim v knjižnici ponudimo knjižni cekar ter jih povabimo na knjižno čajanko. Seveda pa učence želimo spodbuditi tudi k samostojnemu branju in obiskovanju šols- ke knjižnice. »Spodbujanje branja pomeni prizadevanje mentorja, da pritegne otroke h knjigi, k branju, razmišljanju, pripovedovan- ju, vrednotenju literarnega besedila in da v učencih prebudi željo, da o tem pripovedujejo svojim sošolcem, učitelju, prijateljem.« (Dež- man, 1998) Pomembno je, da uporabimo take pristope, da bo branje zanje nekaj naravnega, zanimivega in zabavnega, obiski v knjižnici pa prijetni. Dejavnosti, kot so vsakotedenski obiski prvošolčkov, izbor moje naj knjige, noč v knjižnici ter knjižničar za en dan, so prav gotovo dobra spodbuda tako za branje kot za obiskovanje knjižnice. VSAKOTeDeNSKI OBISKI PRVOšOlčKOV K obiskovanju knjižnice, poslušanju pravljic in posledično večji motivaciji za učenje branja želimo pritegniti že naše najmlajše učence. Že pred nekaj leti smo se knjižničarka in uči- teljice prvih razredov dogovorile, da prvošolč- ke povabimo v knjižnico vsak teden. Učenci vsakega oddelka prihajajo v spremstvu učitel- jice. Vedno najprej poslušajo pravljico, včasih Slika 1: Vsakotedenski obiski prvošolčkov Dejavnosti, kot so vsakotedenski obiski prvošolčkov, izbor moje naj knjige, noč v knjižnici ter knjižničar za en dan, so prav gotovo dobra spodbuda tako za branje kot za obiskovanje knjižnice. 37 Šolska knjižnica, ljubljana, 27 (2018), 1/2, 35-40 tudi poučno knjigo, uganke ali pesmice, nato si izposodijo knjige, ki jih ob naslednjem obisku vrnejo. Tako se postopoma naučijo samostojno upo- rabljati knjižnico, pravilno ravnati s knjigami in se primerno obnašati v knjižnici. Prihajajo z velikim navdušenjem. Radi poslušajo pravljice, veliko jim pomeni, da si knjige izbirajo sami, pogosto izberejo tiste, ki jim jih priporočajo sošolci, ter tiste, ki jim jih beremo ob obisku knjižnice. Čeprav vsakotedenski obiski knjižnice v okviru pouka niso predvideni v učnem načrtu, smo prepričani, da si je zanje vredno vzeti čas, saj so dobra spodbuda za obiskovanje knjižnice in učenje branja. KNjIžNA č Aj ANKA Knjižne čajanke so postale že vsakoletni kulturni dogodek naše šole. Organiziramo jih od leta 2008, v vseh teh letih pa smo uvedli nekatere spremembe in izboljšave. Čajanke so namenjene staršem in učencem pr- vega triletja. Glavni namen je staršem predsta- viti pomen družinskega branja. Skozi pogovor, ob čaju in piškotih skupaj ugotavljamo, zakaj je branje tako pomembno, zakaj je dobro, da starši berejo svojim otrokom, tudi če ti že znajo brati sami, predstavim jim kakovostne otroške knjige ter jih obenem seznanim z raz- ličnimi nagradami za mladinsko književnost ter kulturnimi dogodki, povezanimi s knjigo (knjižni sejem, kulturni bazar, festival Pravljice danes …). Medtem ko so starši v knjižnici, pa imajo svojo čajanko tudi otroci z učiteljico v razredu. Otroci (prav tako ob čaju in piškotih) prisluh- nejo pravljici, nato pa jo dramatizirajo in ob zaključku z dramsko predstavo razveselijo svoje starše. To, da so naše čajanke dobro sprejete, dokazu- je številčna udeležba, starši, ki prihajajo vsako leto znova, ter seveda navdušen aplavz ob koncu dramske predstave. Ena od mamic je tako povzela, kaj si bo najbolj zapomnila: »1. Pred tem nisem vedela, kaj pomeni znak zlata hruška. Glede na to, da se naši otroci vabijo na rojstne dneve, smo zdaj vsi starši bolj pozorni, da za darila izbiramo kako- vostne knjige. 2. Branje v družinskem krogu – starši naj še vedno berejo otroku, čeprav otrok zna brati. Osvetlitev, da starši nadaljujemo z branjem otroku, čeprav ta že bere, se mi zdi ključna. Dejansko je šlo pred tem razmiš- ljanje v drugo smer – ko zna sam brati, ni več potrebe, da starši beremo. Upoštevala sem nasvet in kljub temu da otrok tekoče bere, v družini ohranjamo branje. Nad- gradili smo ga s tem, da tudi otrok bere nama z možem, kar je v družino prineslo Slika 2: Knjižna čajanka za starše Slika 3: Otroci pripravijo staršem presenečenje – dramsko predstavo čajanke so namenjene staršem in učencem prvega triletja. Glavni namen je staršem predstaviti pomen družinskega branja. 38 STROKA IN PRAKSA Zvonka Španger: s podbujanje branja v prvem vzgojno-izobraževalnem obdobju na oŠ Dobrova simpatično noto. Opažam, da kadar je sin utrujen, nejevoljen, pogosto predlaga, naj mu beremo. Dragocen prispevek, da branje izkorišča za lajšanje slabe volje. 3. Branje ni nikoli kazen. Branje je doživetje, sprostitev, zabava in učenje – nikoli kazen.« KNjIžNI ceKAR Dejavnost, s katero želimo spodbujati družins- ko branje, je tudi knjižni cekar, ki potuje med družinami učencev od 1. do 3. razreda. V njem so kakovostne otroške knjige, ki jih starši v času, ko imajo cekar doma, prebirajo otrokom, knjiga o vzgoji, namenjena staršem, ter zvezek vtisov, v katerega starši in otroci napišejo oz. narišejo vtise o prebranem. Knjižni cekar je na naši šoli zelo dobro sprejet. Otroci komaj čakajo, da ga odnesejo domov, odzivi staršev pa so prav tako zelo pozitivni. KNjIžNI č AR ZA eN DAN Na naši šoli vsako leto v tednu otroka pripravi- mo posebno doživetje. Učenci imajo možnost, da si izberejo poklic za en dan. To pomeni, da so za en dan lahko ravnatelji, učitelji, čistilke, hišniki, svetovalni delavci in tudi knjižničarji. Možnost sodelovanja ponudimo učencem od 4. razreda dalje, izberemo pa jih z žrebom. Ve- seli me, da je za poklic knjižničarja zanimanje vsako leto zelo veliko. Že prej se dogovorim, da nas ob tej priložnosti obiščejo prvošolčki, in s »knjižničarjem za en dan« že vnaprej pripraviva uro knjižničnega informacijskega znanja na temo Bonton v knjižnici. Ker želim, da je na to dobro pri- pravljen, mu najprej razložim, kako bo ura potekala, skupaj vadiva branje ter se pripraviva na pogovor s prvošolci. Branje vadi tudi doma, zato mu izbrano knjigo izposodim. Končno nastopi težko pričakovani dan. Že zjutraj, v času izposoje, učence namesto mene za računalnikom pričaka »knjižničar za en dan«. Z nekaj moje pomoči učencem izposo- ja gradivo in sprejema vrnjene knjige ter jim pomaga pri iskanju. Nato sledi obisk prvošolčkov. »Knjižničar« učencem najprej prebere pravljico. Knjige, ki jih po navadi uporabimo, so: Urša Krempl: Racman in knjiga, Michelle Knudsen: Lev v knjižnici ali Nina Mav Hrovat: O kralju, ki ni maral pospravljati. Z učenci se nato ob sličicah pogovori o primernem oz. neprimernem ob- našanju v knjižnici in ravnanju s knjigami, nato pa jim še izposodi knjige. Prvošolčki so nad takšnim obiskom knjižnice vedno navdušeni, prav tako je to dragocena izkušnja za starejše učence. Poleg tega se »knjižničar« seznani tudi z ob- delavo knjig. Med novimi knjigami izbere eno Slika 4: Knjižničar za en dan V njem so kakovostne otroške knjige, ki jih starši v času, ko imajo cekar doma, prebirajo otrokom, knjiga o vzgoji, namenjena staršem, ter zvezek vtisov, v katerega starši in otroci napišejo oz. narišejo vtise o prebranem. 39 Šolska knjižnica, ljubljana, 27 (2018), 1/2, 35-40 in jo (z nekaj moje pomoči) vnese v vzajemni katalog, požigosa in zavije z zaščitno folijo. Podrobneje mu predstavim tudi postavitev gradiva v knjižnici ter pomen oznak na nalep- kah, opišem mu tudi, kaj vse kot knjižničarka še delam. Ob tovrstni dejavnosti je seveda potrebno nekaj prilagajanja. Včasih se zgodi, da je izbran učenec, ki ima težave z branjem, in v takem primeru za branje prvošolčkom izberem krajše besedilo, vzameva pa si tudi več časa za pripra- vo. Pomembno se mi zdi, da imajo prav taki učenci priložnost, da uro s prvošolčki izve- dejo čim bolj samostojno, saj je tudi njihovo zadovoljstvo potem toliko večje. Potrebna je tudi pozornost pri vračanju in izposoji gradiva, zato vedno spremljam dogajanje ob računalni- ku. Če nastane prevelika gneča, pa seveda za nekaj časa za računalnik »vskočim« tudi sama. Otroci si po navadi ne predstavljajo, kaj dela knjižničar, ko v knjižnici ni učencev, kaj vse je treba narediti, preden se knjiga, ki jo kupimo, znajde na polici, koliko priprave je potrebne za ure knjižničnega informacijskega znanja, koliko možnosti za ustvarjalnost nudi poklic knjižničarja … Veseli me, ko vsako leto znova naši »knjižničarji za en dan« ugotavljajo, kako lep poklic je to. Ne le da so bogatejši za nove izkušnje, veseli me tudi to, da marsikdo med njimi zares razmišlja o tem poklicu kot o svoji življenjski izbiri. Prav tako je to zanimiva izkušnja za naše prvošolčke, ki z veseljem prisluhnejo »novemu knjižničarju«. NOč V KNjIžNI cI Najbolj priljubljena dejavnost, ki jo na šoli organiziramo že od leta 2009, je noč v knjiž- nici. V začetku je bilo to posebno doživetje namenjeno učencem knjižničarskega krožka, v zadnjih letih pa jo pripravljamo za najbolj pri- zadevne bralce 2. in 3. razreda. Vedno želimo nagraditi učence, ki se najbolj trudijo, niso pa to nujno najboljši bralci. Za otroke pripravimo pestro dogajanje, od poslušanja pravljic do peke palačink in pri- prave obloženih kruhkov, lova za zakladom, igranja družabnih iger … Vsako leto pripravi- mo tudi srečelov, pri čemer nam z nagradami pomagajo nekatere založbe. Seveda ne gre brez branja pozno v noč. Otroci si ta dogodek zelo dobro zapomnijo. Še starejši velikokrat obujajo spomine na to, kako so spali med knjižnimi Slika 5: Noč v knjižnici otroci si po navadi ne predstavljajo, kaj dela knjižničar, ko v knjižnici ni učencev, kaj vse je treba narediti, preden se knjiga, ki jo kupimo, znajde na polici, koliko priprave je potrebne za ure knjižničnega informacijskega znanja, koliko možnosti za ustvarjalnost nudi poklic knjižničarja … 40 STROKA IN PRAKSA Zvonka Španger: s podbujanje branja v prvem vzgojno-izobraževalnem obdobju na oŠ Dobrova policami. Prepričani smo, da je to ena najbolj- ših nagrad za prizadevno branje. mOj A NAj KNjI g A Na šoli vsako leto januarja izbiramo mojo naj knjigo. Izbor izvedemo med učenci cele šole, tako da tisti, ki to želijo, oddajo glasovnice in na podlagi preštetih glasov ugotovimo, katere knjige so pri nas najbolj priljubljene. Izbiramo posebej med učenci od 1. do 4. raz- reda in posebej med starejšimi učenci. Ob tej priložnosti v knjižnico povabimo vse oddelke. Učenci predstavijo svoje naj knjige sošolcem, prav tako svoj izbor predstaviva tudi učiteljica in knjižničarka. Najmlajši svoje naj knjige tudi ilustrirajo, starejši pa na kratko opišejo vsebino in razloge, zakaj so izbrali prav to knjigo. Med vsemi ilustracijami in opisi knjig izbere- mo najboljše in v knjižnici pripravimo razsta- vo. Ta je učencem v pomoč, ko iščejo, katero knjigo bi si izposodili. Ob Prešernovem dnevu, ko imamo na šoli kulturno prireditev, med vsemi glasovnicami izžrebamo dva učenca, ki prejmeta knjigo, ki je bila izbrana za naj knjigo. Opažamo, da se izposoja ob izboru naj knjige vsako leto poveča. Učenci pravijo, da so jim plakati z opisi najljubših knjig pogosto v po- moč pri izbiri, saj so predlogi vrstnikov zanje zelo zaželeni. SKleP Spodbujanje vseživljenjske bralne zavzetosti je poleg staršev naloga vseh, ki skrbijo za vzgojo in izobraževanje. Raziskave kažejo, da je za razvoj motivacije za branje pomemb- no, da ima otrok pozitivne izkušnje z branjem že od najzgodnejšega otroštva naprej. Prav tako je pomembno, da otroci vidijo odrasle, ki berejo z užitkom, da otroka obkrožajo knjige, da je branje povezano s čustveno ugodnimi izkušnjami in da jim odrasli z navdušenjem približamo branje in učenje branja (Bucik, 2003). Opažam, da se po vsaki dejavnosti, ki jo pripravimo za učence, obisk v knjižnici pove- ča. Zato si je vredno vzeti čas za pestro doga- janje, pomembno pa je tudi, da to počnemo z navdušenjem in da za branje otrokom izbira- mo knjige, ki so navdušile tudi nas same. Tako bomo otrokom pokazali, da je (tako kot je rekla mamica na naši čajanki) »branje doži- vetje, sprostitev, zabava in učenje«. Bucik, N. (2003). Motivacija za branje. V: Beremo skupaj: priročnik za spodbujanje branja (str. 112–118). Ljubljana: Mladinska knjiga. Dežman, S. (1998). Bralna značka v osnovni šoli: aktivnosti spodbujanja branja in preverjanja prebranih knjig. Radovljica: Skriptorij KA. Jamnik, T. (2002). Kdor bere: prispevki h književ- ni in knjižnični vzgoji učencev osnovne šole. Ljubljana: Educy. Viri ZVoNKA Šp ANGeR, univ. dipl. bibliot. in prof. teol., knjižničarka na OŠ Dobrova Naslov: Cesta 7. maja 20, 1356 Dobrova E-naslov: zvonka.spanger@guest.arnes.si opažam, da se po vsaki dejavnosti, ki jo pripravimo za učence, obisk v knjižnici poveča. Zato si je vredno vzeti čas za pestro dogajanje, pomembno pa je tudi, da to počnemo z navdušenjem in da za branje otrokom izbiramo knjige, ki so navdušile tudi nas same.