Prepeluhova slove ska repuDlikan ka stranka. Gospod Albin Prepeluh je bil prej orgBniiziran v socialnodemckratsikd strar.ki iter se bojeval za socialnadieimjokratska načela. Potem je tej siranki obnnil hrbet. Za ta kstop ni bil meTodajen kakšem duševni prerod. Albin Pnepeluh diozdaj v javnositi ni fepovedial, da so socialnodemokratska načela kriva ter da jih 'Oibso-ja. Ako se je umaknal ia vrst OTgankkane sociailne demcikracije, ]e za to iskaiti razlog"e v njegovii užaljend častihlepnosti. Ni se irrogel uvel]av;!ti ikct vodMe-Ij in ni mogel priti d,o dostojanstva državnega poslanca. Za'to je sociabiodeinoikraški sfcranki zaiklical: »Adijol Pa zdtava ostami!« ¦' Usitanoval je svoj list, 'katarcrau )e dal iuaslov »AY*r>- ; nomisit.« Naslov je mnogoterega zapeljal, da je listu po- i stel ne samo čitaitelj, nvarvač naročnik. Liat jie uporaibljal ikat sre'distvo, s ikaterim je itrital na vrata go>Sovih straink, ¦ češ: odprite na stežaj ter pripraviite sedeže časti in moči. . Ker se nobena viraita tnliis>o odpirla, pa je g. Aibirn Prepeluh ; ustainovil dastno straniko, v kaiteri |e na široko odpri Yraita fcmet&koHdelatvislcim slovensikkn republikancem. ' Ako Albin Prepekih izpoveda republikan&ein, ni to • zanj noben oov evangelij. G. Rrepeluh je bil — dn morda j še je zdaij — socialni dem'0(krat iiv tkot tak je bil ter Je : repuhlikainec. Repidjlilkainska stranka ni toirej nič movega pcd siovenskirn solncem. ; In vendar je nekaj razlifce roed pnejgnjim in sed&njim I Prepelubovim republiikainiBsmom. Prej je bil g. Prepeliihu ' učiitelj repiiiblikanstva Ti€mš'ki pisat&lj — po rodu žid — ; Karel Marx, ustanovitelj TiennSke socialne demofcraoije. ' Sedaij mu Je učiftelij republikanizma Stjepan Radič, vodi5 itelj hiVaitsike sedjačke stranlke. Alibiin Prepeluh je svoje ! somišljeniike zibral na dveh konferencah. Plrva je bila v t Ptuju 12. oktobra, dtug-a v Ljubljaiu 19. cfctoibra. Prve se i je udleležilo 51 somislijerukov, druge pa skupno 86. Šte; vilo torej m ravno veliko in ne vzbuja upanja na uspeh ¦ nove sitranike. Pa g. Prepeiiih se tolaži s tem, da so to bili sami »zreli i!n zavedni imožje.« To toiažbo mu pu&timo. Na obeh ikonferencah je bila sprejeta resoducija, v kateori se izjavlija, da stopa Prepeluhova sloveniska republikansika isltrainkia v Ljubljani v federativno zvezo — za- ! kaj rabi g. Prepeluh izraz federaitivna zveza, ko ver.dar latinisika beseda foedus pomeni ilsto, kaikor slovens^ka beseda zveza?! — s hrvatsto republJkanslko seljaško stranko, ki ima svoj sedtež v Zagrebu. Ta »fedeTativna' zveza« med ; Prepeloiihovo stranko in Radičevo stran'ko stvamo pomenja> da bo slovenska republitkaniska stranika samo nekaika podružnica Radičeve strartke v Sloveniji. Zato pa je oipravičeno an potreibno, da imalo podrotmeje in naltaničneje prregiledamo Radičev repuiblikainizem ter mu preiščeino srce -in olbisti. RepubMkaTiec |e tisiti, ki hooe odpravi<ti Joraljevsko oblast in časlt teir 'kralja nadomesttiti z izvol|eni'm predsednikom države. Ali je RAViič takšen repubdtonec? Voboe zalcaj je reipublflcanec? Francasiki politični pisatelj grof Begouen |e imel dne 12. oktobra t. 1. v Zagrebu z Radičem razgovor, v katerem je Radič sreikel m&d dlruigim: »Postavrli smo v ospredje republikansiko idejo in naša stranka se imenuje hrvatska r«publikansika 'kmetska stranka. Toje biloneobhodno po<trebno, da po vo jn i v du š i hrvatskega ikmeta zatremo s.pomin na HabsburgOTce. Hrvatsiki kmet Je Habsburgovce istovetil z monarhično idejo ter Jim je bil preje zelo zvest. Samo republiikaivska •idieja je mogla porušiti to tradicijo (izročilo).« Radiioev TepulbliiikaTiizeim ni torej naisital iz prepričenlar da je republiikanska državna oiblikai vobče ali Ysaj ea našo novo državo bol|ša, ikakor Tnonarhična, manreč iz potrebe, da se med hrvatskim lcmeltsikim ljuds*voi» poruSi habsburška ideja in spomin na Habsburrgovce. Radič ne d'aje republSkaiusld državi kot taki prednost pred' monarhično državo. On dobro.ve, da je Franoija republika, Anigiija pa ikraljevinav in vendar Lma na Angleškem ljudlstvo veliko več politične svobode in samoodločbe kakior pa na Francos'kem. Zato je izjavil grofu Begouenu: »So mooi-airhije, ki odtehtajo republiko. Poglejte Anglijo, 3ci se more smaitraiti za republiko, dasi ima na čdu namesto predsedTirka kronan&ga kralja. Kar je tbžtvo, je to, da bodi volja ljudistva najvišji zakon.« Po Radličevem torej ne gre za to, ali ]e na čelu države kralj ali pa b~ voljeni predsednJk, glavmo je, da j« cdločilna ijusdsfca volja. O kralju naše drž-ave .je Radič grofu Begouenu dai to le iejavo: »Kralj Aleksander je v Hrvateki spoštovan, v Srbiji. ljublje-n; mi hočemo, da bodi vedno bolj spoštovan in ljubljen. Njegovo irtfiavno in lojalno (zakonito) ravnenje za časa zadnje krize je za to dokaiz doprineslo. V«tno rau hvalo, d'a se je odločno postavil proti korupciji in s# loral od Pašiča in njegove radiikalne bande, da bi se vlactelo pošteno in po parlamentarnih praviliih. T\i |e dejanisikd temelj vsega vladanja: ijud&ka volja, formuliraina (izraž«fwi) po IJudskih zastopnikih.« Radič je torej ustamovil med Hrvati repubJikartsfco stranlko, da iztrebi med hrvatskim Ijudteitvom poslednji spomiin na Habsburžeine. On republiki samiiposebi be daffprednost pred monarhijo. Ko't vzor diržave mu je prad. očmi >ne Tepubliikai\slca Firancija, marveč monarhična Anglija On je tak republikanec, ki priznava in hvali kraJ.ja. Na,shodu v Vrpolju 19. ofotokra je Radič izpovedal, lcaj pamenja n|egov republiikanizein. Reikel je: »Vzklik: Živela repufoliika, ne pcroeni: Doli kralj, marveč pomeni: Doli vojnal Živel mirk Proti vojni in za mir je dandanes vsalk pameten in posten olovek. Toda mirol|u'bnosit v& znak republJkanske države. So repuiblike (kakor n. pr. Francija), Oci niso miroljubne, marvieč ogrožajo miir s svojim mi^liitarizmom. Kiitajs'ka ]e repuibliikay odkar je leta 1912 pre- gnala svojega oesarja s svojo vledamsko hišo. Od tistega oasa pa mi več miru na Kitajskem, marveč so stalne vojne med poedinimi pokrajinami, ki jilh vodijo rajzni generall Repuiblika samoposeibi torej še ni nobeno zaitočišoe miru. ZaznamovaVii je tudi treba besede, ki jih je Radič dne 34. oktobra o položaju ikrone (to je kralja) v naši državi farekel napram dopisniku beograjiske^a lista »Vreme.« Rekel je namreč: »Ustavni položaj, ki ga ima i?da'j krona, more ona ne samo obdržati, marveč tudi o k r e p i t i; re-ndar je ta položaj treba preoiairralti (določiti), ker mi nimaimo ustavne prakse (izikušnje, navade), kaior na Amgieškem. Tako n. ptr. mora priti v ustavo, da kralj ne mcme zahtevati deTnisije od' vlade, *ki irtva večino v parlsmentu, aii da more razpusiiiti parlament im. voMJno vlado poveriti tej poslovni vladi. S tem že izgirte vsak povod, a kaj še xez\og za agitacijo proti kroini.« jRadiič je torej takšen republikanec, 'kii sploh ni istinski republikanec, ker mu manjka to, kar tvarija bisitvo in glavne zahteve pravega (republfkanizma. Za Radiča je republika samo fraza, samo beseda, s kartero raOTnema isn omaimlja ljudstvo. Za njega prarvzaprav pomenja repuMika samoodločitev in samoivlaist ljudstva v abčLni, dkrajiu, deželi in državi. To pa ni Tepubliika, to je avtonomija. Naše ljudstvo, ki je vajeno treznejše misliti ter vsako atvarr imenovati s praviim imeinonv se ne da varaiti in zapeljati s takimi praznimi! frazami. Ono dobro ve, da ona velika borba, ki se sedaj vodi v naši dtržavi, ne gre za roonarhijo ali republiko, marveč da gre za aivtonomijo -m proti centralizrnu. Z-ato je Slovenska ljudska straruka proglasila —jrašamje o monairhiji ali republiki kot stvar marvje wednosti. Glavno je, da se zruši ceTutraliizem ter se mesto rnjeg-a zgTadi avtonoTnitstična uirediiitev dTŽave. Zato je v naši straniki prostor in mesto za vsakega, naj si je republiikanec ali monarhisit, samo da je Slovenec ter da se zavaema za polifično saimostojncst in istinito avtonomijo Slovenije. Mi Skrvenci smo lasten naroid ter zahtevamo za sebe avtonomno pravo sairjoodLočbe. Iz tega razloga odManjamo Prepeluhovo TeipublikaTisiko stranko, ki in ne bila nič d-ragega nego podjružnica hrvaitske Radičeve stranke v Slovendiji. Mi Slovenci imemo, hvala Bogu, boljše in razummeiBe voditelje nego je hrvatski Radič. Naša politika nrara biti slovenska in zato ne sme biti privese'k nobene dlru^e politike, ne sifbsike, pa seveda tudd hrvatske ne.