Prirodopisno-natoroznansko polje Demant.
(Konee.)
eža demantova se ceni po karatih. Karat, ki je merilo večjih in manjših idemantov, tehta ^j12 lota ali 212 mg. Oena navadno raste v kvadratnej razmeri s težo, to je, brušen demant, dva karata težek, stane 4 krat toliko, kolikor jeden karat težek.
Sredi 16. veka je stal karat 100 zlatih tolarjev. Leta 1609 je stal karat 130 laških zlatov. Sto let pozneje v Hamburgu 80 gld. Zadnja leta stane karat 100—200 gld. Manjši so mnogo cenejši. Casih pvide 500—1000 demantov na jeden karat. Bojasti so navadno cenejši; izvanredno lepo barvasti pa mnogo dražji.
V Bahijskej deželi v Ameriki se dobiva brezličen črn demant. Ti demanti napravljajo grudaste, zrnaste, luknjieaste sprimke, ki so časih do 1 kg težki. Eabijo se pri brušenji ali vrtanji trdih kamenov.
Brusijo jih skoro jedino v Amsterdamu na Nizozemskern. Tam je pet veli-kanskih. poslopij z 872 mlini in 3000 delavci, ki so večinoma Židje.
Demante so poznali vže zdavna. Najbrž je bil znan demant prorokora Jere-miji, Ecehijelu in Cahariji, ki ga smatra za podobo izraelske trdovratnosti. Tudi rimskemu naravoslovcu Pliniju ni bil neznan. O njem so pripovedovali razne vraže.
Največji znani demant je bil Kohinur (g6ra luči). Indijska pravljica pripo-veduje, da ga je nosil junak Karna, katerega opeva ep JVIaliabharata. Zgodovinski
znan je od 14. veka, ko ga je Maloski vladar Alaed din Khilji na svojih ropar-skih napadih v severni Karnatik uplenil in s seboj vzel v Dehli. Takrat je baje 672 ali celo 793 karatov tehtal. Leta 1605. je tehtal samo še 280 karatov, ker ga je beneški brusar po nfirodnosti razrušil. Po oplenitvi Dehlija ga vzarae s seboj šah Nadiv. Od tod pride po raznih potih v last vzhodno-indijske družbe, ki ga odda 1750. 1. angleškemu vladarskemu zakladu. Po brušenji se je zmanjšal na 106J/2 karata.
Velik deipant je koniea ruskega žezla, z imenom Orlov, ki ima 194% kar. Brušen je slabo. vender je popolnoma brezbairen. Krasil je prestol šaha Nadirja. Po njegovem umoru prišel je v roko nekemu roparju. Od tega ga je kupil Armenee Šafras v Bagdatu za 5000 pijastrov. Ta ga je prodal carici Katarini II., ki rau je dala zanj 450.000 rubljev in ga povzdignila v plemstvo. Matanski sultan na otoku ,,Borneo" ima največji demant, ki je zelo čist, jajčaste podobe, toda na ko-nici nekoliko ubrazden.  Našli so ga 1740. ]. pri Landaku.
Florentinec ali veliki vojvoda toskanski tehta 133 J/8 kar. in je nekoliko ru-menkast. Bil je svojina Karola Drznega, ki ga je izgubil v bttki pri Gransonu 1476. 1. Iz zasebne roke je prišel v milansko zakladnico in potem v svojino pa-peža Julija II.  Zdaj je svojina eesarja avstrijskega.
Tudi Saucy, ki ima 531/* kar., bil je svojina Karola Drznega. Izgubil ga je v bitki pri ,,Nancy" 1477. ]. Slednjič ga je dobil plemič Sauey. Henrik III. mu je ukazal, da mu ga odda kot poroštvo. Sluga, ki bi mu ga bil moral prinesti, pogoltne ga, ko ga napadejo na potu roparji. Saucy da truplo razparati in uajde zopet svoj demant. Pozneje ga je imel Jakob II., Ludovik XIV. in Ludovik XV. Leta 1835. ga kupi ruski ear za pol milijona rubljev. Navadno sodijo, da je naj-lepši deraant Eegent ali Pitt, ki tehta 136s/,t kar. in je najčistejše barve in naj-popolneje brušen. Pitt ga jc kupil od Hekega mornarja 1702. 1. na Malaki za 97.000 tolarjev. Od njega je prišel v last vojvodi orleanskemu. Napoleon I. gaje nosil v ročaji svojega meča. Zdaj je v francoskej državnej riziiiei (Schatzkammer).
Največji brazilijski demant je: južna zvezda. Našli so ga 1853 1. Tehtal je 254 kar., po brušenji pa samo 125 kar. Zdaj je v zasebnih rokah. Hopejev modri demant v Amsterdamu tehta 77 kar. Drugi znani tehtajo: ,,Imperatrice Eugeni" 51 kar., demant egiptskega paše 49 kar., ,,Pigott," ki je v istih rokah 47 kar., »Severna zvezda" 40 kar.
Našteti in drugi deraanti, ki so lepe barve in railo likani, rabijo za kras in lepotičje. Neprozorne in neugoduo barvne uporabljajo v brušujo dragih kamenov. Nadalje se okoriščujejo z njimi steklarji pri rezanji stekla, bakrorezci in kameno-pisci pa je rabijo kot konico na pisnih dletcih.
A ti, bralec dragi, ki morda še nikoli nisi videl svetlikajočega se demanta in si ga morda želiš vkovanega v prstan, porani, da imaŠ še lepši demant, kakor              (
so zgoraj opisani, kajti:
Zlat prstan, v katerem se deinant žarf,                                                  »
Okitje je krasno, da lepšega ni;                                                              <\
A lepia ko demant in suho zlat6                                                                  [I
Sta: duša nedolžna in zdravo teld.                                                                 I
Branimir