VSEBINA : D. A.: Obletnica v januarju Lola: Zakaj odpor proti kla- sični glasbi prof. Kolenc Janez: Nekaj misli o"Stezicah" MLADI LITERAT Proza: Jogr: Čisti računi Drago Kolenc: Med mestom in vasjo (nadalj evanj e in konec) Dušan Andoljšek: Utrinek Jože Sintič: Obisk pri starem prijatelju ali spomin na majsko ljubezen Jogr: Sem dolgo upal in se bal Pesmi: Nihil tam occultum est,quin manifestum excitat Filuška: Prošnja Ilustracije: Zvone Pelko Čibe Blažon Napisi: Peter Simič PROSLAVA NA PREŠERNOV DAN ,.:pomin smrti Francata ,'raaurnr: bomo na naši gimnaziji počastili v nedeljo, 8. februarja ob 9. uri dopoldne. Ob tej priliki bodo podeljene nagrade piscem treh najboljših prispevkov v “Stezicah" v I. polletju šolskega leta 1958/59. V ocenjevalni komisiji so: prof.Dodič, prof.Kolenc in tov. TO ŠTEVILKO POSVEČAMO SPOMINU SLOVENSKEGA PESNIKA DRAGOTINA KETTEJA, KI JE NA NOVOMEŠKI ...GIMNAZIJI ŠTUDIRAL IN V NOVEM MESTU STANOVAL IN.USTVARJAL. NAKLADA 4 o o izvodov. Naklada "Stezic" se postopoma dviga in je že dosegla 4oo izvodov. Ker se še vedno oglašajo novi naročniki, obveščamo vse dosedanje bralce, da jim bomo morali ustaviti pošiljanje "Stezic", brž ko bodo pokazali nerednost v plačevanju. Ker naklade ne moremo več večati, bomo lahko ustregli le rednim plačnikom. Ob tej priliki prosimo vse poverjenike, da redno oddajajo naročnino in do 2o. januarja t.1., pri blagajničarki poravnajo vse dolgove. Cena dvojne številke 8-9 je 3o dinarjev. Deseta številka "Stezic" izide 15. februarja. Nagradno stran "Stezic" štev.7 ( :ovoletna, številka) jo pravilno rešil Stefan Simončič (II.b) Denarno nagrado naj dvigne pri naši blagajničarki. "STEZICE" - glasilo dijakov novomeške gimnazije. Izdajata Šolska skupnost in akitv LMS na gimnaziji. Ureja uredniški odbor (Slavko Pavlin, Sonja Godnik, Dušan Andoljšek)^ Odgovorni urednik Jože Gričar, tehnični urednik Tomaž Colarič. Za ilustracije Zvone Pelko. Izhaja 1. in 15. v mesecu. Cena posamezni številki 15 dinarjev. Naklada 3-9 številke 4oo izvodov. Naslov: Uredništvo "STEZIC", gimnazijo, ovo mesto. Novo mesto se lahko pohvali s kulturno tradicijo, pa tudi s tem, da je bilo življenjska postojanka mnogih naših kulturnih delavcev v pretekli in polpretekli dobi, pa .tudi v sedanjosti, da o-menim Hipolita, Kastelca, Trdino, Jenka, Detelo, Ketteja, Zupančiča, Puglja. Danes pa živi in dela tu, med nami, književnik Severin Šali. Prav te dni (19. januar) poteka triinosemdeseto leto od Kettejevega rojstva. In prav je, da se ga ob tej priliki spomnimo vsaj mi, da naglasimo pomen njegove kulturne tvornosti in se z njim vred poklonimo.vsem kulturnim tvorcem preteklosti in sedanjosti, da bi tako vzgojili mladi rod za težko in odgovorno kulturno ustvar jalno delo ; zakaj edino kultura nas postavlja v krog vseh omikanih narodov sveta. NE V ALBUM - V SAGE Ne v album, v dušo r d bi vašo te besede pisal, pisv.l da ne bi jih nikdar slučaj ni časa tek izbrisal ■Dri da vedno bi vas.spremljale, kjerkoli hodite, kako da srečni bodete. 9 — > Kot parčki ptic se ljubijo z gladkimi kljunčki, kot mlad junak z besedami sladkimi punčki se laže, da jo ljubi, potlej bodete kot metulj na drugo cvetko plul, tako je sreča. Pač od daleč kakor sonce sije, raste bliže, pa se o. ... za meri-.mi skrije a če ne boste zanjo vprašali, obišče vas, ne. bele grudi svoje tišče vas. Zato ne svirite mi hrepene po • krepko se trudite jo bližnjemu C.oa?''i, če boste drugim srečo v • rca vlivali, jo boste sami uživali... Dragotin Kette I4LAS1CUI G? L / \ £ Ei! ZAELA7 ODPOR PROTI Glasba človeka lahko plemeniti, sprosti in razveseljuj e. Vendar ne samo moderna glasba, temveč tudi klasična. In vendar do te večina ljudi nima zanimanja. Nehote se vprašaš: zakaj odpor proti klasični glasbi? Pred nekaj dnevi je bil v Novem mestu koncert, ki so ga priredili dijaki Srednje glasbene šole iz Ljubljane. Koliko dijakov - gimnazijcev - se je koncerta udeležilo? Število je bilo naravnost porazno. In zakaj? Nekateri so se vprašanju izmikali, češ. da je predrago. Seveda, predrago je, kadar komu kaj ne diši in se hoče zmazati z neumnim izgovorom. Če bi prišli Avseniki ali Adamič bi tudi dve sto dinarjev ne bilo preveč. Ne rečem, saj je moderna glasba lepa, toda pomislimo, a-li skladatelj vloži vanjo toliko svojih občutkov kot klasik? Moderna glasba je lahka in služi le za razvedrilo, človeku pa je potrebno in koristno, da kdaj posluša tudi kaj resnejšega. Ali imamo tako malo spoštovanja do velikih mož% kot so Mozart, Beethoven, Hayden? To so naši prvi veliki glasbeniki, katerim se moramo zahvaliti za toliko lepih skladb. V njih je izražena vsa skladateljeva sreča, in veselje pa tudi nesreča in žalost. Zanimivo je prav to, da se skladbe,vki so se rodile v skladateljevi žalosti in bedi, najlepše. Človek tako glasbo posluša in akn ima le malo domišljije v sebi in ako se malo poglobi v lepe akorde, čuti vso nesrečo in bedo, katere skladatelj ni mogel drugače izpričati, kot da jo je s črnimi pikami položil na notno črtovje. Na koncertu, ki smo ga poslušali, so igrali sami mladi glasbeniki. Kakšen občutek so imeli, ko so videl4., da dvorana ni polna? Mislim, da tudi naši literati ne bi imeli toliko poguma brati svoja dela, če bi videli, da se ljudje za njihove nastope ne zanimajo. Ali ne bi že iz uvidevnosti do mladih talentov žrtvovali 3o dinarjev, saj gre, ne samo za ugled šole, ampak tudi vsega mesta. Poleg tega pa bi mladim..umetnikom vlili večji pogum in še večje veselje do glasbe. Le ob klasični glasbi se tudi vzgajamo in tudi izobražujemo in tako koristimo sebi in narodu. N.?, zadnji seji Komiteja LMS na -imnaziji se je razpravljalo tudi o članku: !,Kje pa so pravi brigadirji", ki smo ga qbj-..'.vili v eni izmed prejšnjih številk. Člani Komiteja so bili mnenj/ , da ni bila toliko krivda na teh, ki so šopke predali, kot na tistih, ki so jih določili^ da pozdravijo^maršala. Komite n tem sporoča, da je zadeva razčiščena, uredniški_odbor pa, da ne bo več sprejemal in objavljal člankov v zvezi s to stvarjo. It Lola Prva številka letošnjih "Stezic" me j e,priznam, modno pregone** tila. Gez noš so 'Sc.. Stezice spremenile v> dijn&kktjUtitiple in dijakom-se je posrečilo izdati jih del d 'tiaktihd M in tako so razširili krog bralcev po vsem Novem meglili Uvodni članek prvo številke nam je dal takoj vedeti, da Std» žice niso več le literarne, ki so prejšnja leta izhajale dvakrat, trikrat, največ ptirilcrat na leto v dvanajst do šestnajst izvodov. Stezice so se iz lističa, ki je bil last literarne druščino, razvile v glasilo vseh učečih se na gimnaziji, postale so odsev njih kulturnega, športnega in političnega življenja. Iz Stezic bo prihodnji rod prav lahko razbral, kako je živela mladina, ko se je pisalo 1. 1958, 1959 in naprej, seveda, če bodo še izhajale. Ker sem že tu, moram poudariti, da jih vodijo prav spretne roke, in bati se je le, kar se pre-čestokrat zgodi, da bodo Stezice, ko bodo podjetneži odšli iz šole, umolknile, potomci pa bodo le obujali, spomine, kako je bilo, ko so' bili na šoli še x in y, z itd.CUtim, da dela le-ozka skupina mlajšega naraščaja ni. Mladi vidijo vso in hočejo vse vedeti. To je tudi prav in prav je, da jasno povedo svoje, kajti le tako se bodorazvili v res samostojne, samozavestne ljudi. Iz svojih črk bodo lahko pozneje razbirali svojo mladost in merili svoj razvoj in tokrat bodo dali svoj prav tudi tistim, ki jim zaradi njih dobrega včasih malo porežejo peroti. S tem hočem povedati, da vo?. s ih % n J IH ,zr.'ht.d )bno, In tu bi bil jaz 'ostrejši, kot je danes šola. Kako strašno zločine danes zagreši ameriška mladina in dol teh zločinov jma na vesti tudi film. Za že lenobi bilo, da bi sc- učenci sami orgnnizirqli in ved vodstvom šole nižješolcom zabranjevali obiskovati slabe filme. * ■ \ . • , , v • i ■' Stezico vscknkpr: prav ldp,o pozdravljam. .^pSdrnvljcua jih zato, ker izražajo'skupho .volj o šolo, učoncov ih učiteljev, vzpodbujajo k delu in iznajdljivosti. Koliko napora in iznajdljivosti jo treba samo za eno številko, vedo le tisti, ki jih urejajo. Stil Stezic *je živahen, lahko bi rekel, ponekod duhovit, a ne sočen - zaradi oblike in jezika. Na. nesrečo sem profesor slovenščine in kot tak sem se hote ali nehote spotaknil ob jezik. Ne bom si po profesorsko nataknil očal in z rdečilom pomazal po nedolžnih dijaških črkah, pač pa bi želel opozoriti na nekatere pomanjkljivosti in napake. Ločila so vprašanje zase; morda jo prečei ponagajal tiskarski škrat, a, odgovorni, pravopis si le oglejte. Študirate ga že leta in leta in tudi v tem se kaže vaša zrelost. Stezice naj bodo odsev dijakov, ki ljubijo svoj materin jezikvin jih ne preganja lov za denarjem, še manj pa - neznanje. Ce boste pisali lep jezik, bo list vsaj delno že literaren, če že ni po vsebini. Nič hudega; pišete o športu, šahu, kinu, o vsem, kar vas zanima; bolje je pisati p tem, kar v vas živi, kot pa na hitro roko kovati slabe pesmice, ki list bolj kvarijo, kot hvalij o. bi Svetoval bi vam pa, da/v listih kdaj pa kdaj, saj vas je večina doma s kmetov, napisali tudi kaj takega, kar vidite in slišite doma. N.pr, nekdo bi vrgel’vprašanje, kako se reče po slovensko temu ali drugemu predmetu, za katerega rabite popačenke. Narod ima svoj izraz, vi zanj ne veste, ali pa ga poznate, a ga ne slišite, ker niste pozorni. Zelo lepo bi bilo brati tudi kake res domače primere ali pregovore. S tem bi se spet približali ljudskemu vrelcu, iz katerega so pili svoje znanje naši najboljši pisatelji. Tako^bi tudi zamenjali nekatere izraze, ki niso naši, a pri nas^počasi dobivajo domovinsko pravico, domače besedo pa zavr žene odmirajo in žive le že na ustnicah našega preprostega ljudstva. Svetujem vam, da bi zamenjali nekatere izraze, da ne bo izglodalo* da pišejo v list n .•vinarji, ki so svoj ^govorico že tako popačili, -d a ta jezik ni več slovenščina, ne. jugo slovenščina, ampak uradnicčina. N.pr.; točno sliko z natančno podobo (Podobo iz sanj, no sliko); slikati z upodobiti, boriti ce s potegovati,se, bodočnost s prihodnost, naenkrat z nenadoma, odobriti s potrditi, tajen s skrivnosten, slipon s podoben, zavesa s pregrinjalom itd. (p , aloj to malo v Jezile in slovstvo), Boli me tudi avtocesta; zakaj no bi napisali avtomobilska cesta? Pazite tudi na pravopis.; n.pr. ; ledeni nasmešek (kakšen) ;divjali so za oddivjali so; cktoberska,'z Borgijezom, (zom); vsak presti čas. Motijo tudi tolci stavki; Našla a e je skupina, ki ji ni bilo za to, da bi so malo razgibali, zato tudi niso opravili naloge,(osebek!). Najbolj pa mo moti pravo s v 1:11 'dom literatu. Tu berem; Živi j en-sl:i, negdaj (in to ne enkrat!), Lahko bi n-.štol šc kaj več, a. naj bo dovolj. Leposlovje mi ne ugajaj posebno pesmi so hudo začetniške* Tu bi moralo biti uredništvo malo bolj izbirčno, Najbolj mi je všeč Andoljškova črtica "Naša sreča", ki kaže, da Andoljšek zna gledati, misliti in ob tem globoko doživljati. Takihiin pa Jogrovih (v Ovinku) bi kaj rad še kaj prebral. ij >. blika je vaša rana. Nadaljevanja mi ne ugajajo, še manj pa mi je všeč razmetanost listov in premetavanje snovi sem in tja Zadnja številka Stezic pa kaže, da postajajo Stezice nekak TT v manjši obliki, a tega spoznanja nisem nič kaj vesel. Tovšo moje splošne misli ob prebiranju vašega lista. Če pa bo uredniški odbor hotel kako^podrobnejše pojasnilo, bom prav rad povedal svoje, seveda le, če bom vedel na vprašanje odgovoriti, da ho prav resnici, vam in meni. Neprijetno Kmet: "Ali sem ti vrnil rokavico, ki si mi jo lansko jesen posodil?" Sosed: "Ne še." Kmet: "Škoda. Mislil sem si jo spet izposoditi." Pri zdravniku Zdravnik: "Od česa ste tako strašno nervozni?" Solnik: Od ribjega lova, gospod zdravnik." Zdravnik: "To je pa čudno! Saj pravijo, da ribji lov živce miril Bolnik: "Že, gospod doktor, ampak jaz nimam dovoljenja." Novator Žena (možu): "Kupila sem pripravo za kuho, s katero prihranimo petdeset odstotkov premoga." Mož: "Potom pa kupi še eno tako pripravo, da bomo prihr nili ves premog." Tolažba "Pomislite, tovariš profesor, sosed- mi je rekla: gos neumna!" "Nič si ne storite iz tega, tovarišica, gosi so vse neumne." so in klicali uniformiranim znancem in sorodnikom, ki so sloneli na oknih in vračali pozdrave. Ko je vlak potehnil, so le-ti posedli po klopeh al i' lesenih kovčkih, le Joso je še mahal ženi, ki je starš na peronu in držala v rokah dve deklici. Mahal ji je še potem, ko je vlak že obšel ovinek in je ostala postaja zopet prazna in tiha. Nato se je zleknil v svoj kotiček in zaprl oči: dv& meseca orožnih vaj bosta hitro minila, kmalu se bo lahko vrnil med svoje domače, doma se je najbolje počutil, dasi se tudi nad trgovino ni mogel pritoževati. "Ta dva meseca," si je mislil, "si bom sprostil živce." Zdelo se mu je, da si želi dva meseca orožnih vaj, upal je, da mu bodo nadomestile dopust, ki gani nikoli izkoristil. 000O000 Prvi dnevi v vojaškem taborišču so hitro minevali: tisti, ki so prišli nanovo,so se kmalu vživeli in se predali^življenju, ki pa je po nekaj dnevih postalo enolično in dolgočasno. č J"'*t i . dr n je •To~a pred barako pok1 ioal dežurni in ga poslal na komando. Joso si je nestrpen izpraševal vest, kaj da j e naredil, v. v. i no gel raj ti .na sebi nikakršnega madeža. Ko je stal pred cizo obloženo z akti in so se vanj zazrle sive oči koščenega aj orj n, je vedel, da ne gre za kazen- -Ito trgovec?" ga je vprašal major. Josa je pogled zdrsnil na Mizo in takoj je spoznal lint ^ up ir j a, kije bil podpisan z nežno šefrvo pisavo. Bilo je njegovo spričevalo, kratko in jedrnato : "...ves čas službovanja je bil zelo priden, zelo soliden in selo pošten in ga zaradi n;j ovih res dobrih lastnosti najtopleje priporočam. " Joso je pranimi in mu v skopih besedah raportiral svoj življenjepis. N:J"o a majorjevo povabilo sedel in se zapletel v dolg in d .rJrr> .±.; voj pogovor. le drugi dan je prevzel veliko si: lišče, ki je zalagalo vse vojaško okrožje, v dolgi baraki jo bil že čez nekaj dni tak rod, d’ a jor Josa ni mogel prehvaliti, vesel je bil, da ga je rešil skrbi, ki so ga težil.e noč in dan, kor sam ni mogel ali znal voditi prave kontrole in iz hvaležnosti mu tudi ni odrekal proženj , ki mu j ir. je v imenu tovarišev Joso prinašal. Tako se je «7ce; kmalu vsem priljubil, višjim in nižjim. Življenje v taborišču je mirno potekalo, dokler niso nekega -jutra našli okrog barak komunističnih letakov. Tedaj je nastal preplah, še prav posebno razburjenje pa se je čutilo pri oficirjih. Major je dobil ukaz, da najde aktivista in ga preda vojšakemu sodišču. Zato je iskal in poizvedoval, a vse zaman: najnatančnejše preiskave hiso^rodile nobenega uspeha, čeprav so pretaknili vse, razen skladišča, ker je Josu major zaupal na besedo. Počasi se je vse umirilo in steklo normalno pot. Vsi so bili prepričani, da aktivist ni v vojaški suknji, čudilo jih je samo to* kako se je mimo straže vtihotapil v taborišče. Neke zvezdnate poletne noči pa Joso ni mogel spati. Poslušal je tovariše, ki so globoko dihali in se premetavali po slamaricah. Ko se je nazadnje že pogrezal v mehak sen, ga je predramil ropot motorja, ki je vozil sem ter tja, se nazadnje ustavil pri sosednji baraki in utihnil. Joso je bil zopet buden in ni in ni mogel zaspati, v mislih se je jezil na Janeza, da še ponoči ne da miru, ko morajo drugi že spati. Seveda,$ajorju posoja motor, da se vozi k ženi, potem pa mu spregleda. Se nekajkrat se je o-brnil in nazadnje zaspal. Drugo jutro je dežurni mnogo prezgodaj trobil zbor. Ko je bilo vse^vojaštvo pred barakami, jim je major pokazal letake - zopet kričeče rdeče komunistične letake. Vsi so le zmigovali z rameni. Nato je sledila mučno dolga preiskava, še strožja od prejšnje, pa zopet brezuspešno, čeprav so vse prevohali in vsakega posebej pretipali. Nekaj noči pozneje je zopet brnel motor in zopet so zjutraj po taborišču ležali letaki in Joso je pričel sumiti. Ob preiskavi so pri nekem vojaku, ki ni bil popolnoma pri zdravi pameti, našli pod slamarico na postelji nekaj le takov. Majorju je bil to zadosten dokaz, nobeno izgovarjanje in dokazovanje, da je bil papir le za stranišče, ni pomagalo. Kevež je moral v preiskovalni zapor. Vojaki so sc zbrali v gručo in stiskali glave, Jose ni bil edini, ki je sumil Janeza. Zdaj so že vsi vedeli, kdo trosi letake. Veliko jih je bilo, ki z režimom niso bili zadovoljni, zato bi bili J?.nožu pripravljeni tudi pomagati, čutili pa so so sokrive, da sodi njihov nedolžni tovariš v ječi, ker pravega aktivista niso hoteli izdati; a 'tudi Janez jo bil njihov" tovariš. ko so v nedeljo popoldne vojaki vračali iz gostilno v taborišče, so sc strnili okoli Joga. "Samo ti lahko stopiš do majorja in mu pametno vso obrazložiš;' Kaj se ti ne omili revež, ki po nedolžnem cedi?" so mu prigovarjali in ga silili naj stopi do majorja. Joso pr. jo molčal in krotil samega sobo. Ni računal, da se bo njegov “dopust" tako bedasto sprevrgel v težke dneve duševnih bojev. Okleval je in ni sc mogel odločiti ne za eno, no za drugo. Poznal jo joče in strogost vojske, kadar je š-lo za komunistično z- de ve, smilil sc- mu jo vojak iz druge barake, ki jo ždel med zidovjem, Janez pa... tudi Janez je njegov tovariš, morda bližji. V duhu je njegovo delo podpiral, čeprav o tem nikomur ni črhnil. Vedel j c, da bi ga uničil, ko bi majorju le namignil. Morda po. bodo onega v ječi le oprostili, da, samo da ga dobe v roke psihiatri. Počasi se^je pomiril, ko je sprevidel, da vse skupaj ni njegova stvar. Še vestneje se je lotil skladišča,da pozabi na Janeza, na o nega, na letake... Onega so iz zapora res kmalu izpustili, ker so spoznali, dn za taka dejanja ni sposoben, še posebej pa, ker so ee' letakikne-^ kega jutra zopet pojavili, Janez je imel srečo, da se je sam sebi čudil, kako da ga še' niso odkrili. Trosil je letake in pridobil marsikaterega vojaka, da mu je pri:tem pomagal,. njegov delokrog je postajal vse večji in s svojimi komunisti je postajal vse aktivnejši in drznejši. Jobu sta dva meseca......: končno le minila. Ko se j e poslav- ljal od majorja, sta bila oba solzna. "Takega intendanta nikoli več ne bom imel! Ce le prideš naokoli, poišči me, vodno te bom vesel!" mu je dejal major in mu še enkrat stisnil roko. Potem se je Joso poslovil še od tovarišev, tudi od Janeza in še isti dan odpotoval proti domu. Ob italijanski okupaciji se je po mostu trlo vojaštva. Italijani so se umikali pred partizani, ki so vse huje p ritiskali. V naglici so si Italijani kupovali razne malenkosti za na pot, partizani pa so ob vkorakanju v mosta planili v trgovino, da si nokupij o stvari, ki so jih v hosti dolge mesece težko pogrešali Joso je za prodajalno mizo skakal semtertj a in stregel, da je vse teklo z njega. Bil je nekaj mesecev v hosti, pa je njegov komandant sprevidel, da partizanom lahko več koristi, v trgovini kot s puško v roki. V prodajalno je stopil nov kupec, ki bi med drugimi partizani ne zbujal pozornosti, ko bi ne bil tako velik. Ozrl se'j e okoli po prodajalcih in stopil k Josu, prekrižal roke na prsih preko brzostrelke in se zarežal: "Ali me še poznaš, ali so šo spominjaš Janeza iz Ribnice? Presneto dobro sem takrat vedel, da me sumiš, vidiš, danes sem pa nekaj več kot sem bil takrat, kora£ je lahko vsakdo strahoval. Danes vemo, zakaj^smo tvegali in so borili!" Janezov obraz jo p. r:t 1 :r; h ", ko jo pokazal .vjpv, zdrave zobu in izbočil v u . . .v Vrvi o odlikovanji. "lamo ten si bil, Joso, da si molčal in me nisi izdal.! Danes sem t- prišel pozdravit, drugače, ko bi nc drž; 1 jezika, bi te pribo! oa ustrelit." Pogladil je brzostrelko, ki se je zdela po-:bobna psu, ki poka gospodarjev _ poziv , stisnil pros . .5enemu Josu roko in veselo, kot je prišel, odšel iz- trgovine. J.so jo še gladil sa njim, ko je žc z vil čoz trg preti mostu, bi s bal, ni bil take narave, nekaj pa ga je tiščalo v grlu, ko jo še videl pošastno žrelo brzostrelke. Spomnil se jo neštetih, ki jih j c izvlekel iz z.pora, vseh voz robe, ki jih je pretihotapil do partizanov. Takrat je pomagal drugim, takrat je robov 1 domovino, v Ribnici, v d ci pa. j e rešil tudi sebe. Leto VII, "Stezice” 8-9 Štren lo Novo mesto, 15. I. 1959 W:Oi_CMC DRAGO (nadaljevanje in konec) Ko je Milica neke sobote hladnokrvno naznanila, da razreda ni naredila, se ni nobeden domačih začudil. Že dalj časa so slu-tiii, da^njena trmoglavost ne bo imela dobrih pošledic, toda niso skusali vplivati nanjo. Deklica je po materi podedovala zivenovnaravo, bila je nagle jeze in nedostopna za vsako tuje pojmovanje svojega položaja. "Kar si je skuhala, naj pije!” je rekel stari Berkopec. "Cim prej se razočara v življenju, bolje bo zanjo. Bo že poznala svojo zaletelost.” Toda Milica se ni razburjala z&radi svojega neuspeha. Že dalj časa ji je bilo vseeno, kaj se zgodi. Samo da bo rešena šole. svojih tovarišic in da napravi konec očitajočim pogledom domačih. Sklenila je, da si poišče primerno službo. Potem se tako vrne Ciril. Vsak čas mora končati izpite in govoril je, da bi se poročila. Maja jo je že seznanil s svojimi starši. S sivolaso gospo sta se kar dobro razumeli. V prostem času se je pri prijateljici vadila na pisalnem stroju. Če pride v kak u-rad, vsaj ne bo nepripravljena. Res, mature ne bo imela, toda ima pa dovolj znanj a in izicušanj za poklic administratorke, kajti imeti bi morala že veliko smolo, ako se ji s sedmimi razredi gimnazije ne bo posrečilo priti v kako pisarno. Posel administratorke niti ni tako slab. Zbrala je pogum in odšla poskušat srečo. "Oho:" je rekel direktor nekega podjetja "samo sedem razredov'? Gotoyo malo smole! Toda verjemite mi, tudi matura cesto odloča. Zal mi je, gospodična!" "Znate morda uporabljati pisalni stroj?" so jo vprašali drugje. Direktor je bil še mlad in rad je mežikal z očmi. "Tako? Mi lahko zaupate svoje ime? Tovariš tajnik, pišite!" Milica je bila na trnju. Komaj je čakala, da je bila stvar končana. rv ^ 1,3 - j-C .::-v IG ; ol". .3 -».mo*" je rekel direktor ob s Lovesu, Ko pa j e oc s la,se je obrnil k tajniku in rekel z o c .i-l ovanj e. . "Vraga, lepe dekle * Jaz pa še neporočen! Kakšna škoda, toda taroj je res no morsrn vz3 ti." Ko je Milica obredla noIj o tja, s nad e. Sicer so ji v dveh, treh 1 da sprejme j-o, leda nikjer ni a: e, mati vprašala no .uspehu nj ono Bila je jezna in sram jo je b?0 ha veja . occm domačo 5ruš/ e vrnila domov s prav malo 'r‘ h obljubili, da jo mor-u _>novega. Ko jo je . j 3 nladno stresla z glavo. Čutila je, da je postala su- 21. ciial več tako pogosto. Ko mu je omenila svoje ra-or ;ozi pr. v:vsi; vnv n sporočila , da se je njeno zadnje šol-sko ..eto -c;r-.rc nesreč no xn da se je zaman poskušala preriti do mature, jo ■-.:oj.oalv ■Bc./iv se, da si bova kmalu enaka!" . j o Is c o .1 :v ' c cm gvz. diU. nanj , " je pomislila deklic, ? ln u.v ■■■; me.i k-i, da jo zavrgla prijateljske nasvete svoj s. n ovc La In ■ rof - :-j- ’ dnika. Morda pa bi se zatekla po -svet k očetu; gotovo je ne bi odbil. .Toda postalo jo je sram; S tem bi vendar priznala svoj poraz, svojo krivdo. Milica pa je'bila ponosna. Stari Berkopec pa niti ni bil več tako dobrega zdravja. Že dalj časa je bolehal. Tisti večer, ko sta se z Milico sprla, se je prehladil in obležal za pljučnico. Zmazal se je sicer, toda bolezen mu je še vedno tičala v kosteh. Delati ni mogel več tako kot nekdaj. Nekaj bolezen,nekaj stara leta - oboje mu j e izpilo življenake moči iz telesa. Dom pa se je kar naprej praznil. Dva sinova sta bila pri vojakih, dva sta delala v tovarni in ni jit ma šlo slabo. Tri hčere so se že lani omožile, doma je ostal le Tone, naj starejši, ki bo prevzel posestvo, in pa Milica. Tone Berkopec ni skrbel. Bil je delaven, trezen, pripravljal se je celo že za poroko. Dobil bo dobro ženo - njunih rok bo grunt krvavo potreboval. Toda Milica - ! Milica je ostala še nepreskrbljena. Po lastni krivdi! Zgrešila je svojo življensko pot. Stari Berkopec se je zavedel, da ji je preveč popuščal. Preveč je bil zaljubljen v svojo hčer. " 0, da bi bil vsaj zdrav!” je zaječal stari mož. o 0 o Tone, Miličin brat, je bil, kar se žensk tiče, zelo izbirčen in je Milico zelo veselilo, ko se je odločil za Alenko, s katero sta bili dobri prijateljici. Poznali sta se že od otroških let. V hiši- so napravili hrupno gostijo, povabili sorodni* ke, potem pa se je mlada nevesta že pričela sukati po hiši. Bila je dobra gospodinja. Nikakor pa ni Milica mogla razumeti* zakaj postaja Alenka proti njej vedno bolj hladna in neprijazna. Tudi z bratom se nista mogla več tako razumeti kot nekdaj. Stari Berkopec se je namreč že pripravljal, da prepusti posestvo mlademu možu, ki je poln življenskih moči čakal, da se spopade z gruntom. Tonn^je bil ponosen na to in zato je sestri na vsakem koraku dal čutiti, kdo je pravzaprav gospodar. Veselilo ga je, da bo zagospodaril tako lepemu posestvu, ki ga je oče v dolgih letih umnega gospodarjenja tako 1. o oskrbel. Dela ne bo nikoli zmanjkalo in z Alenko bost-:- moral;: trdo delati. Toda jesti bosta imela dovolj. Še ostajalo jima bo. Misel na Milico ga je grizla, bila mu je trn v peti. Mar misli vedno ostati doma? Tudi dala ne veliko; mati jo zagovarja, da dela ni vajena. Seveda, pregosposka je, da bi stregla živiniJ Toda, če ni zanjo, lahko gre! Na njegov račun že ne bo jedla, kruh bo potrebovala njegova družina. Res je, da sta si brat in sestra, toda .... "Naj si že vendar enkrat dobi službo!” je rekel očetu. "Ali pa naj se poroči. Je mar nihče ne mara?” Potem je trmasto zamrmral v brado; "Sicer pa se temu ne bi ču - dil ... " Oče ga je pogledal postrani. Da, že je pričel gospodariti, tale sini Sklenil je, da ne bo dal prejo vajeti iz rok, dokler si Milica ne pridobi varnega živijo nekega pristana. Mladi ljudje so vsega zmožni. Ni maral, da bi se med bratom in sestro zanetil spor. "No, Milica!" ji je rekel nekega lepega jesenskega dne. "Ni s službo še nič?" Dekle se je vgriznila v ustnice in odkimala. Stari Berkopec pa j e prijateljsko nadalj eval: "Glej, Milica! Dovolj pustolovščin si že prestala. Čemu bi zabredla še v nove? Stori vendar to, kar bi na tvojem mestu storila vsaka druga žes* ska! Poroči se vendar!" "Tudi ta me podi od doma," je grenko pomislila Milica. Ni vedela, kaj naj reče. Oče se je s temi besedami dotaknil naj skritej-55-šega mesta njenega srca. Saj je bila ^Lže trdno sklenila, da se poroči. Že ” isi je svoje prihodnje življenje zamišljala v naj lepših barvah. Želela je, da bi se poročila, ^oda 'o Cirilu ni imela nobe,nih novic. Skrivnostno je izginil. uotovo ni spregledal rah-\ lega poroga, ki je vel iz njenega pisma ob priliki njegovega neuspeha na fakulteti. Je bil samo užaljen?^ Morda pa jo je popolnoma pozabil. Že nekajkrat mu je pisala, toda pisma ga niso našla. Ali pa jih ni maral sprejeti. Več dni je zamišljeno tavala okoli. Uvidela je, da končno mora nekaj storiti. Doma res ne sme ostati. Ze zaradi miru v hiši ne,! Ravno poročiti se bo morala. Drugega izhoda trenutno ni videla. Licer pa ima dovolj prijatelje in vrčki izmed njih bi si štol v veliko srečo, ako bi mu zaupala svoje srce. Tudi Alenka je zvedela za njen razgovor z očetom in je bila silno radovedna, kako je to nanjo delovalo. Nekaj dni ni silila vanjo. Potem pa sta se dobili v kuni::yi.- "Slišala sem, da te je o$e nagov .rjel k poroki," je rekla Alenka . Milica si je dala opraviti s posodo. "Saj mi drugega tako ne preostane." "0, prav imaš! Morda smem vedeti„ kdo bo tisti srečneš?" "Sama ne vem," jo rekla Milica v zadregi. Ni lagala, kajti zares ni vedela. ,sStopiti moram v hlev," je dejala mlada gospodinja. "Boš lahko malo popazila na mleko?^ 0, da ne pozabim!" Zaupno se je nagnila k njej. "Darko te pozdravlja." In Milica se je spomnila malega kodrolasca, ki j e znal na svatbi najlepše plesati. o 0 o "Torej se bosta končno le vzela?" "Da, tako pravijo." "Berkopec je bistra glava! Prav je ukrenil." "Doma bi tako nastal prepir." Tako so modrovali možaki, ko sc se zvečer zbirali v vaški krčmi. Proti koncu maja je prevzelo vas veliko razburjenje. Ni kar tako, če se v Berkopčevi hiši, ki je ena naj lepših v vasi, pri-pravlja svatba. Milica se j e končno odločila in podarila svoje srce Darku. Res je samo kmetski sin, po očetu pa je prevzel bogato kmetijo. Milica je dala svojim sanjam o mestu dokončno slovo. V letu, ki ga je preživela zopet na deželi, se je pričela v šoli stvorj ena plas omike in mestnih naziranj krušiti. Poslovila se je od plesov, od filmov, tudi zvoku ka-lypsa in tanga, ki ju je včasih tako ljubila, so pričeli zamirati v njeni zavesti. Privadila se je kmečkemu delu, pozabila na svoje mladostne nezgode, obiskovala gospodinjski tečaj in postala odlična kuharica. Nekdo izmed Darkovih znancev je menil:"Če bi Darku Milico zavidal, potem bi mu jo zavidal zaradi njenega kuharskega znanja." "Da, popravila se je tale Milica," je menil drugi. Ko je nekega dne dobila od nekega prijatelja sporočilo, da se lahko javi na delo, je gladko odbila. "Ne potrebujem miloščine! j ' • l • ".'red 1 !*'"■ i č; ' or d a. 1 .r direktor!11 V o po- uau ji je ostal direktor z mož-ucnj vuimi očmi, ki je bil takrat še neporočen. Njen brat Tone je zaskrbljeno hodil okoli vogalov. Radoveden j bil, koliko dote bo očo odštel Milici. Ne bi rad videl, da p:\ več. Darko sicer ni povpraševal za doto, želel si je, vsaj ti ko je trdil - samo Milico. Toda Berkopec se kot premožen kmeb ni mogel pokazati grdega in šušljalo se je, da bo Darko s svojim plenom lahko kar zadovoljen. Naglo se je bližal praznični dan in vsi vaščani, ki so slutili, da bodo povabljeni, so že nek j dni pr j pripravljali praznične obleke. Dekleta so se trudila, da ne bi preveč zaostajale za nevesto. Dosegla j : ne bo verjetno nobena. Pan tj.; so se zbirali v kremi in ugibali, za kakšno ceno naj dovolijo Darku odvesti Milico iz vasi in vadili pevski zbor, ki naj bi novoporočancema zapel v slov i od samskega stanu. Drugi so pred nevestino hišo postavili s Lav rok:Dobrodošla, novoporo- čenča. Čeprav so nekateri izmed njih trdili, da bi se moral napis glasiti; Živela novoport -enca.ali kako drugače. Tretji so se podili okrog mlaja, ki ga nikakor niso mogli postaviti. .............. Sploh je bilo vse zelo pisano. Za svate so pripravili šest praznično okrašenih vozov. Konjem seje svetila dlaka kot žamet in njihova oprema je bila osnažena, da se je sonce odbijalo od medeninastih kolutov. Ko se je vesela druščina s tremi muzikanti vred odpeljala k poroki, je stali pb cesti polno gledalcev. Pobalini* so se pretepali za svetle kovance, ki jim jih je metal prešerni ženin,žareč od samega veselja in ponosa, da je dobil tako lepo nevesto. Milica je bila v svoji beli poročni obleki z vencem --d kot pomladni metuljček in med gledalci ni bilo nobenega, ki j e ne bi občudoval. Celo stare ženice, zgubane od števila let, a zelo vešče v sukanju jezikov, so od začudenja pozabile obirati .... Kolona voz je zavila pred domačo farno cerkev in zvoki orgel so zazveneli v pozdrav. Milico je prevzela zatresle.Sele sedaj se je zavedla Nežne melodije so se razvijale pod oboki. 0, ne, to niso zvoki kalypsa. Tc niso glasovi, ki lajšajo človeku sroe in mu dvigajo dušo na planjave veselja. Nekako resno, svečano brne ti zvoki, ki vlivajo žalost v človeško srce. Kdo ve, kakšen ples bi se dal plesati na to melčdij o. ? Neki človek z belim oblačilom je stal pred njo. Skozi solze j e le nerazločno videla, da premika ustnice. Govori? Kaj govori? Začutila je neko roko na svoji desnici. Težka je.in I ; Slovesne župnikove besede so so zgubljale pod oboki ih v fdv&li pred Miličimim.i očmi so j'. . Llisnil bel profil nekega obraza. Podzavestno je hotela i h :rl j. roke proti njemu, toda ni imela moči. ^isti obraz pa ,, . - : j. j..r . v. Na povratku se je Darko zaman trudil, da bi razvedril žalostno nevest o. o t vat j e so so vsuli v hišo in zas.-dli klopi. Milica se je izgovorila, da ji dobro in prosila moža, naj jo pusti, da si malo odpomore. "Prav, pr.'v, dragica' , j c rekel Darko. "Toda kmalu se vrni, da ne bomo tako sami t;» Mater je Milica našla v kuhinji. azila ji je okoli vratu in zaihtela s "Oh, mama! Tako sem nesrečna!" "Nevesta si in k svatom moraš! Noben človek ni brez dolžnosti!" Tako se je glasila zapoved matere in nevesta j e molče ubogala. Kljub veselju, ki je vladalo v hiši, se Milica ni mogla veseliti. Plesala je, ker je morala; jedla je, ker so jo silili. V notranjosti jo je nekaj grizlo. "Svetilke ljubezni so iz s/etlega ognja in plamena - !" "Halo, godci!" je kriknil eden izmed svatov, "sram vas bodi! Ob vaši muziki je naša nevesta žalostna]" Zunaj se je vlila ploha, ki je oprala zemljo in osvežila zelenje. Nad bližnjimi griči seje razpela mavrica, ki je izginila z neba šele, ko je sonce zatonilo za oddaljenimi gorami. Svatom so se pričal® zapletati noge in tudi ženin je začutil v glavi rahlo omotico. Toda veselje se je šele pričenjalo. Pod oknom so se zbrali vaški fantje in zapeli mlademu paru na poti v novo življenje. Starešina jih je povabil k mizi in pevci si niso dali dvakrat reči. Med tem so se ostali opravili v kamelo in jo prighali prodajat. Nastal je spor. Svatje so trdili, da ne nameravajo kupiti na pol crknjene živali, fantje pa so trdi-1"" .nasprotno, da take kamele ne najdeš zlepa na svetu. "Neki gospod bi rad s tabo govoril," je Alenka pomignila Milici, "najbrž kak znanec!" "Tako?" se je začudila Milica. "Res ne vem, kdo bi utegnil biti. M±/rav bi bilo, da ga povabiš v hišo. Sicer pa kakor veš!" Milica je stopila iz hiše s čudno slutrnjo v srcu. Večer je bil teman in na nebu so zvezde svetile. Le s težavo je v senci razločila motorno kolo in črno senco nožnega obiskovalca. "Dober večer!" -ilici su je zdel glas čudno z. in prevzel jo je čuden nemir. Človeka, ki jo je nagovoril, sicer ni spoznala, toda podzavest- y. ....................: . ■ b - ' M. z V r\ x 'IMl i > \ -- l I AiUr v A\\7 ■ 5 no je začutila, da ji je ta .. j, ponočni gost nenadoma pri-T -■ rasel k srcu. Prišel jo, da 1 j o vsaj za nekaj trenutkov iztrga iz tope enoličnosti . ji j onega življenja. 11 j želj.te od mene?" W" \ *! y z • 'i ! 1 ‘areni y-£-:l 1 e.a. a žlica J" jo tedaj vzkliknil ta. "Draga moj a j Ali me ros ji v poznaš več?" Ciril! Ti?" _ .. \ %Ef*SiN 6ffl^g*|is;|ilSSIill I lk :l\ ^ik^111-5 .;:;v.rj;rvu ,:. fc. • v - ;A • r v L\, 5?;: Wv;e ^0 z;apW^3 o- -ai Pma,; Mel;;x,syp3e .naropop., |>prqe --- ii^>*qC;:tu(^^avq4mvmPra>'ti nle-M-srce. - ~ - ~ - --- - - sš" vedno5- z« joeš-prelie-hjŠiieb ^s-cpra f/..„ fi ■'= J ;;: . ^ti^oqa Iniid aGi-iv, e! ,0 ,;:. . .,• JJ£L?®S5š5t?$$ži «»!V,iXdSgS$ EWila 0e? aa Cirila'šs;; Vetac? zi **Spr».syenc„. s: trav r f°r' peKaaj 3 r Sfa^.v n77h, čemu nisi 'prišel vsa^aan ^^e^-V' Oirl-il Škrab• e^-dknP-pii*)!” ■m ..'1 x V --L1. j. .>•.:. :•;• ; • . 'V.i o . :. - , • . ;.-• ,-r ■ \ - 1 - . , . "" • ' • .■, ... J , Da, če bi slutil, kaj se dogaja z njo, prišel bi kot veter-« Tako pa - . . ‘ :'"'.'b ■'-■■■" " : - rt >isS.B ; -■ v .ni 0:.Lb č-v 3i j-y JT. 30 O ni ,•< G- r- im, o k o a .. .. ... _ ; - - -- - - - ■•'-; ■ i "Hotel sem opravičiti tvoj e zaupanj a, Milica-. " je rekeij:ip*efero-sto in glas mu je drhteli 'J "*' 'a."’ 1 : ;li- --vi:{j,ov- > "Končal sem fakulteto z odličnim uspehom. Zadnjih šest mesecev L. šem,"pra-fctipira 1-. v N-emč1 jit»— -Tr4o sem delal, toda izplačalo-, se - mC&J&m* W MbiO«r'r ■>} iC'Oi,.:.;™ voj.; G Tl trli! ,r r-X -A ---gSk-ozi motne, šipe so prihaja;!! odsevi' luči in se poigravali na i; ' -^to>jy. • --.A ., isbo%z v n-H 1,-1 Av\f k i \/\ ' “0; )liti rss ,išaa . " - b...! b.'7i. . . j Stisnila sta si roki. "^udi ti bodi srečen, Cirili'! je \rekla Milica. : , ;:nsa .; id | k - ■ ...... J j -; : - /V;’.. ’ i} ( j Zabrnel je, motpr in signalna luč se je kmalu zgubila zaxovin-kom. Ciril se je vračal v mesto, katerega•luči so sd bleščale nekje ,v temni daljavi..Milica jih ni mogla videti. v : btl. ■ v ' iS C vi. . ; X. i _ l - ‘G.CiO S še? ime •■Cii. h - Oii e j- J? G- " -b-Zlbi v ■ - A sep bil; - O# 'O. ■L: bO 7? . . . -' d J. J 00LVOlo// • — . 0 'i '. hod .U'o:bb: -V ?. .. bOgj. t v i Včasih, ko si najbolj razigran in vesel, se ti zgodi, da se ti, moT-da včasih samo za trenutek.. oko spomina obrne v preteklost. 'o: i ;_,03;..... Ai ;cv: i-i . 1 o .'ivlv nju. V j: nuarskem dnevu se je pomikal sprevod proti pokopališču. Dan je l, 11 lep, sončen, skoro pomladanski.- d prevod ni bil dolg, pa tako žalosten in nem ... Ivana je bila otrok precej.številne kmečke družine. Trdo so delali , da so živeli. Mati je bila dobra, delavna in je z veliko ljubeznijo skrbela za otroke, 'Tudi oče jih je imel po svoje rad, pa te -o ni kazal. Otroci so il.i. 1 bot ni in če je kateri zbolel, in ga je mati v skrbeh nesla Ib pb r/niku v bližnji trg, se je oče jezil, da bo z zdravniki otrobe čisto pokvarila, PU jo le dal, ko je bilo treba zdravnika plačati, odrnjaje denar. Iv . , naj starejša, se je učila v .Ljubljani za kuharico v veli-, vos.trani kuhinji. Dan za dnem je stala na mrzlih cementnih tlb.i in delala od jutra do poznega večera. Prehladila se je bi -L. . x kaj tak prehlad, saj to ni nič! Vendar je začela od onega časa pokašljevati; sprva rahlo, pa vedno bolj in bolj. Domači so ji pogosto prigovarjali; “Pojdi že Vendar k zdravniku! Nekaj ni v redu, ko tako kašljaš. 11 "Pa saj to ni nič! Bo že minilo, brez skrbi, prav kot je prišlo," je odgovarjala. Domači so odnehali. Ivana pa je delala dalje. Končno jo je brat skoro prisilil, da je šla k zdravniku v trg. Morala je v bolnico, ni bila več zdrava. Ostala je tam.nekaj časa, pa sta jo dobra hrana in skrbna nega. kmalu spet spravili na noge. smela je oditi domov, le paziti se mora, so ji naročili. Ivana j e prišla domov. Pa kako naj bi človek pazil na zdravje na kmetih! Nagledaš, kako se domači pre-tegujejo z delom? Delala je z njimi, zgodaj vstajala, pozno hodila spat, saj je bilo po delju na polju še toliko dela doma. Mar naj bi pustila mater samo, da dela? Saj jih je še toliko za njo, za katere mora mati delati. Ponoči, ko so vsi utrujeni pospali, Ivana ni spala. Mučil jo je kašelj, poka-šljevala je vedno močneje in pogosteje. Sprevod ni bil dolg, pa tako žalosten in nem v onem sončnem januarskem dnevu... Tako je v našem življenju: komaj se rodiš, umreš; dk ti polno dela in skrbi in žalosti, pa malo sreče in veselja. In za te ure veselja se človek peha in trpi in umira ure in ure, dneve in leta. Leta trpi za ure. Včasih noga postoji, pa vprašaš: . "Zakaj, čemu vse to?" Pa ne utegneš več razmišljati, življenje te potegne s sabo in zopet te vidim hiteti in se prerivati po pločniku vsakdanjosti. In le ta ze borne ure veselja in zadovoljstva. In vsako bitje rado živi. Jo n isi/ ! PDI!St,a n r A 1 dpi-?a i r i 7 ., ..j... A LI I SPO AI ki W a! /A / \ 7 G-hOi!. ' iT.Zl A Ko sem med počitnicami obiskoval f 'rednike, sem stopil še k staremu vaškemu krojaču, ho .-V: d p ':„o smn premišljeval o njem, vse mo je zanimalo: ali jo še t k. otročji, da vozi ženo v vozičku, ali ga kmetje Še gledajo r b . irn nezaupanjem, ali mu še govorijo, da jo norec. Zanimalo ua jo, če je še ohranil tako svežino v svojem izražanju, ali ga še navdaja tolika dinamika misli in dejanj, kot ga je takrat, ko sem bil jaz še majhen. Posebno pa me je zanimalo, ali je še tako neumen, da dela bo-g' ti i kmetom zastonj, za liter vina, ali-za polovico hleba ... S rijotnimi spomini sem se namenil proti njegovi hiši. Nisem poz bil, kako me je nemoč* vsega p. ozeblega, stisnil pod streho in kako mi je nekoč dal kos prisluženoga kruha,-ko me je -leto vil, “Stezice"' 8-9 Stran 18 Novo mesto, 15. I. 1959 očim spodil zdoma in me prepustil stradanju. Tega mu ne morem in tudi ne smem pozabiti... Obstal sem pred hišo in zavpil: "Hej, ali ste doma?" Nihče se ni oglasil, toda zdelo se,mi je čudno, da ne bi bilo nikogar, saj so bila vrata na stežaj'odprta. Potrkal sem in vstopil v sobo. Stari krojač je sedel za mizo in gonil svoj šivalni stroj, njegova žena pa j e stopila od okna. "Dober dan!" sem pozdravil. Strmela sta vame, nato sta se pa oba hkrati nasmehnila: "Kdo bi te pričakoval?" Nato smo si podali roke. Stari je najprej začel iskati prostor. Premeščal je neke stvari, vendar je bilo vse preveč razvlečeno in neurejeno, da bi lahko napravil red v enem samem trenutku. Njegova žena me je najprej poprosila za cigareto. . Seveda sem ji takoj ustregel, saj bi jo drugače razočaral. Nato je začela brskati po žepih mojega plašča. Našla je kovanec petdesetih dinarjev. Ko za šalo ga je vtaknila v žep, nato mi ga je hotela vrniti, toda jaz sem ji zadržal roko in bila je otročje navdušena, ko sem ji dejal, da bo imela za kruh. Skočila -mi je za vrat, nato pa je skočila k možu, mojemu staremu prijatelju in mu kazala, naglas vpila, da bo za kruh, na uho mu je pa šepnila, da bo kupila cigarete. Privoščil sem jima, naj si kupita, kar si hočeta, samo da bosta srečna. Tako rad sem osrečil majhne, revne ljudi. In sedaj sem videl oba navdušena. Dosegel sem svoje.. Nato sta mi prinesla liter vina, toda izgovoril sem se, da ne pijem. Stari krojač je posegel v predal. Ko.pa ni našel, je skomignil z rameni in vprašal ženo, če ve, kje je kruh, ki mu ga je prinesel nek kmet za to, ker je sešil otroku suknjo. Tako se je naredil, kot da ga ne bi poznal in kot da ne bi vedel, da sta kruh takoj pojedla, ko je kmet obrnil hrbet.in zaprl vrata .za sabo ... Vseeno sem se zahvalil, saj jedel tako ne bi, četudi bi imela kruh, ker bi bil smrten greh vzeti iz rok to, kar je stari za večdnevno delo zaslužil od trdosrčnih kmetov. Vedno so so ga opeharili, ker je bil predober in prerahločuten ... Ker so ga imeli za tepčka, so mislili, da ga smejo tudi izkoriščati. Krojačeva, ženščina je odšla iz sobe ... Sedaj si j e stari oddahnil. Bila sva sama in sedaj sem spet slišal starega krojača govoriti . ^to ,kar je govoril nekoč. Dinamika njegovih misli je bila celo večja kot nekdaj in ena je prehitevala drugo. Ubogi stari ni vedel, kje naj bi začel, da bi bilo prav. Kako naj mi pripoveduje, da bi povedal čim več in kaj naj mi pove, da se mi bo najbolj prikupil. Pred sabo sem videl spet nekdanjega nemirnega krojača, ki je skakal sem in tja po sobi, mi kazal, kaj dela za. tega, na spet c n c g • - o o,a t. k .. "Vaš, vsak prinese delat k meni. V mestu preveč računajo. Pa jd-u n 3 _ zny;; o vcc o o n: ..i rak o k 't' zn n jaz..." Halo je prenehal, uer ga 3 e bilo sram, ker st j e e en hvalisal, popraskal se je, po pleši, popravil naočnike, ki so mu zlezli na 00lovico koščenega nosu, nato pa stopil predme in . t z mogočnimi -kr^tnjami diri-nnrca, začel predstavljati pos; n:zio. podobe, ki so tu in tam kuna lo na dan med filmskimi lepoticami, z velikim navdušenjem je ..e v j. razlagati, da je začel zbirati plakate, da bi z njimi no— rril stene, ki ga dolgočasijo. Z njimi pa je lahko pokril tudi omet, ni ježe odpadal. "To je Ava ..." stopil3 “bliže in pr. bral • "Božanska Greta ..." nato je s prožnostjo mladeniča pristopil k Gini, Sofiji in mi vsako po svoje razložil. Ta da j c majhna, in da bi kar šel spat z njo, ona da je prevelika. Z rokami mi je risal njen stas in posebnosti. Še zažvižgati bi moral, pa bi bil tak, kakršen je bil, kadar je presojal kakšno žensko ... "Glej, te je čisto podobne tisti, če poznaš, ki se je lani poročila nekam na Polje ... Ta je pa ona. Tudi te ne poznaš. Pa ta, glej, kakšna je, kako pleše! Glej vraga, ta je pa čisto tebi podoben! Celo.dvojno brado ima... Veš, te podobe sem vzel samo zato, ker so vse ženske podobne kakšni tu od blizu." Nisem mu ugovarjal in on je bil prepričan, da so ženske. na reklamah podobne ženskam iz njegove vasi."Veš, zadnje čase me dolžijo, da hodim k Lojzetovi ženski ... Ljudje šo neumni. Mislijo, če kdaj tam posedim, da mu jo hočem že odvzeti. Veš, včasih grem res tja. Zadnjič mi je dala piti in kruha... Moja ta stara kar nori za menoj. Hm, kako je ljubosumna. Vrag babji me nikamor ne pusti..." Nato je malo prenehal ... "ti, pa saj ta Lojzetova ni tako napačna, kaj ti misli-š? Res je že stara, pa je še živa. Saj menda nisi jezen, ker ti je mačeha, ha, veš, Lojze pravi, da se mu zdi neumno, ker mu nikdar ne pišeš. Pravi da te je vzgojil, zdaj pa, ■ da se ga niti ne spomneš ... " Umolknil je, ker sem ga preveč grdo pogledal. Dejal sem,neko zelo grobo besedo. Stari se je prestrašil, ko me je slišal zmerjati in preklinjati. Da bi popravil neumnost, s katero me je razjezil, je stopil k skrinji, jo odprl in mi spet začel kazati razne drobnarije ... "To so tovariši še iz prejšnjih let, to je neka moja znanka v Ameriki." Pustil sem ga govoriti, toda poslušal ga nisem več, ves sem se prepustil burnim mislim in spominom, ki mi jih je oživela Nje-n§1 slika, ki je visela na steni in taka kot ostale kukala izmed štirih lepakov. zal f±: . ;o:: ~ . ki -• ' - - n >v —j«nu v masno. lgi ... ".,'u, ves, imamo namesto svetih podobic ... K ... iški župnik mi jih nič več ne daje." Nato mi ... e -m.oel pripovedovati kako je pel v cerkvi, ko je bil še mlad. -er. 1 j e zapeti neko■pesem, pa ni šlo. Natočil je kozarec beli za . in ga ponudil meni. ho sem ga odklonil, ga je sam spil in h'—'-oral; "Tako bo šlo bolje ..." ...1 res je začel prepevati... 'i s-;’00 Je vstopila njegova žena, ki ga je ozmerjala, ker ni več 'iv-.; -Malo pa moram počivati, ■' j c potožil. Je Nada tudi prišla?" sem boječe vprašal, ker sem se bal d- stara že vse vesta,.. "Ni še prišla. Veš, k nam pride le malokdaj. Ce pride, samb pogleda, _-resbati noče. Veš, smo pre-m.lo gosposki... ho, da bi jo ti :r. . videl, kakšna damica je .. šminka se, nohte si lakira, obl..- ... u e v /.isti vražji Žakelj. u s? ničilo pogovarja. , > v .1 /no jo je obsojal, ker se je pomescanila, je bilo še vedno v njegovih besedah izrečeno dovol ...jubezni, do. si lahko čutil, da j o kljub temu še vedno zelo Iju-orecen je bil, da se je tako povzpela, ponosen je bil nanjo, saj je bila otrok iz prvega zakonaj zato mu j e bila tem ljubša... Njegova žena pa ju je manj oboževala; včasih jo je tudi pred njim ozmerjala. "Ni je?" sem razočarano vprašal. Oba sta molčala. Ali sem res opazil na njenem obrazu zvit smehljaj ali se mi je samo dozdevalo? Ni je, sem pomislil sam zase. Prizadele so me te besede. "Nadica se bo zdaj kmalu poročila," je stara na videz brezbrižno pogledala in me neprestano opazovala." "Kaj, poročila se bo?" sem se zavzel in se skrajno razočarano nasmehnil ... "Saj j e še otrok!!!" "Pravi, da ima že fanta, ki j o hoče poročiti..." "Torej", sem pomislil, "je vse izgubljeno . Saj ni res otrok, stara j e že dvaindvajset let, a še vedno jev svojih mislih tako nedolžna , neuravnovešena in otroško ljubka, da bi ji vsak prisodil največ osemnajst let. "Pa nasvidenje ... ” Oba sta obstrmela, saj sem to tako nenadoma in nepričakovano izrekel... "Ali že greš? Počakaj še malo, se bomo še kaj pomenili..." Obstala sta med vrati in strmela za mano, ki sem bežal v strm breg proti bratovi hiši..." "Nasvidenje ! Mudi se mi... Pa Nado pozdravite!" sem jima zaklical s srede hriba,in se spet obupano zagnal navkreber, da sem se kar z rokami oprijemal šopov trave. Hudo mi je bilo, rad bi se zjokal. Hlipal sem, se ustavljal, preklinjal, se zaobljubljal, da je ne pogledam več,"Prevarila me je, naj se poroči, kaj meni mar," sem govoril sam sebi, ko sem sedel za grmom in si z rokami hladil razbeljeno glavo. "He, pa naj ima možička! Posmehoval se ji bom ... Na vrvici bo, nikamor ne bo mogla." Nekaj trenutkov sem bil spet hladen in preudaren, a ko sem pomislil, da ne bo mogla nič več na Gorjance, da je ne bom mogel več poljubljati na drugega maja, sem bil spet ves divji. "Ne, to se ne sme zgoditi! In to se tudi ne bo zgodiloJ To pri -segam pri sebi ... Tistega fantina bom zlasal... Ona je bila moja, zato je to nezvestoba in jaz imam pravico ..." "Kakšno?" sem ; nonadoi.....n vpm? s 1. "ko o onTopol:, ne zva šla z hr - tom nu pokopališče. Prežgala s v c. svečo in sc ogrevala nad plameni. Okrog groba je bilo zbranih še dosti sorodnikov. Ker mi je bilo predstavljanje in tisto nrio pogovarjanje z njimi c-stu_.no, sem pograbil con svoje tete pod pazduho in vsa šla po- pokopališču. Ponudil mi je cigareto... "Hvala!" Hodila sva med grobovi. Obstal sem. "n. i st: se mi stara dva zlagala? Do- slej sem jima vedno zaupal. <. . jo tako, ne grem nikdar več k njima...", sem sklenil. Tudi ena me je opazila. Obstala je med dvema grobovoma. Še lc-pša je bila kot kdaj koli. Poleti je imela zel no vrečo, zato njen obr z in k. sje niso prišli do izraza, š ..j je imela rjav prekrasen plušč, ki je dajal izraz njenemu c . su, očem in lasem. Bila je našminkana, toda meni jo bolj uga-j ta naravna, čeravno se je šminka lepo ujemala z vsemi njenimi t 1 nimi odlikami. Dejal sem stricu, naj si sam nekoliko o. le dr pokopališče, ali pa naj se vrne k sorodnikom. Ko je odšel, sem neLče stopil proti njej. Gledala sva si v oči... "Zdravo, Nadica!" sem skoro zašepetal in stisnil drobno, elegantno ročico, ki mi jo je ponudila. Nasmehnila se mi je in mi vrnila pozdrav. Spet sem bil srečen, pozabil sem na vso jezo. Pogum, da bi ji povedal tisto, kar sem ji hotel, je uplahnil, ko mi j e prvikrat uprla oko v obraz... Saj je zgledala tako poštena, nihče se je ne bi upal obsojati! ri'7 . ■ xZ \ \ ' v • / .v / v/ > x< \ "Torej si doma naročila, naj mi ne povedo, da si prišla!?...4'* "Ne razumem te! Kaj misliš s tem?... Saj me sploh še ni bil6 doma.. Sedaj stanujem pri J - ovih..." "Pri J...ovih?" "Nisi tega vedel?" "Ne!Sem misiji, da boš doma!" "Upam, da me razumeš... Povej mi, ali bi ti spal pri njih, če bi bil na mojem mestu?" Prijela me je za roko. "Po pravici povej!" "Ne!" "Hvala!" "Ali si dobila moje pismo?" "Sem... Odgovorila ti nisem, ker so s e slike pokvarile... Saj oprostiš?!" ✓s > / 7 $ 1 "Seveda... Kdaj pa se misliš pročiti?" sem vprašal in se skušal nasmehniti. Skoro se je malo preglasno nasmehnila; nekaj ljudi jev naju uprlo pogled... "Kdo ti pa je to povedal?" "Vaši domači!" l.aoi? Le vem. Nekoč sem se šarila... " "N 'L, povej, ali si se res samo š lila?" "Ne bodi smešen!" "Smešen... Saj si na Gorjancih tudi govorila o poroki... Kako ti naj verjamem?" "Pa si me vseeno poljubljal, če pr--v sem ti to govorila?" "Greva kam vstran? Ljudje naju prev :š opazujejo." "Nimava kam! Glej tam gre župnije! " "Kaj ti.,.?" sem jo radovedno vprašal. Leto VII, ‘‘Stezice” 8-9 Stran 22 Novo mesto, 15. I. 1959 "Ne, samo dolgo že nisem videla obreda, pa bi mu rada prisostvovala.,." Tako sva nekaj časa opazovala kolono ljudi, ki se je prerivala skozi železna vrata za dobrodušnim K...iškim župnikom. Veliko različnih in zanimivih obrazov je bilo v njej, nekaj je bilo celo resnih mestnih očetov... "Nadi, glej tam so vaši!" "Vidim!" "Ne greš nič k njim?" "Kasne j e !" Miplil sem si, kako je nehvaležna, ker tako počenja. Nenadoma me je prijela za roko in mi šepnila: "Glej očima! Ali se mu ne boš predstavil?" Vedel sem, kam je ta zbadlivlca merila, zato sva si pomežiknila in se tiho nasmehnila, Nato sem ji odgovoril: "Kasnej e..." Ko je bil ves ceremonial mimo, sem jo pogledal in vprašal, kem'je namenjena, toda ona mi je čisto hladnokrvno in s smehljajem odvrnila: "Kamor hočeš!" "Potem malo počakajva!" Ljudje so spraznili pokopališče; zadnja sva ga zapustila midva. Zavila sva za potokom po osamljeni stezi, ki jo je prekrivalo orumenelo listje. "Nadi se še spominjaš te steze?" "Nekoliko!" i!T5o njej smo šli na Gorjance." • oc.j res. a j e pa imaš tisto zgodbo, ki si jo napisali" Looro se*., vedel, kaj misli, a vseeno sem jo vprašal: "Katero zgodbo?" Ustavila seje in me pogledala. To je bilo dovolj. "Imai.i jo, Nadi. Toda dokončana še ni. Sedaj sem samo napisal, kake smo šli n. Gorjance," "Kdaj bo gotova?" me j c vprašala in se pomilovalno nasmehnila... "Moram še prej kaj doživeti; tako jo bom lahko zvezal a sedanji i dogodki, ." Nasmehnila se mi je, k..:: je vedela, da ne bo zgodbe nik .11 videla. Toda jaz sem ji z. ;;ct vljal, da jo sigurno napišem in sicer tako, kut se je v resnici zgodila. ".^li mri jo pošlješ?" "Sev-: ".. . Samo, da jo dokončam," Nato sva obstala in premisi: tv -la. . "Kaj bo tudi to poljub?" “Razumlj ivo!:: Nasmehnila sva se drug drugemu: ”To bo zaključek zgodbe...” Gledal sem,kako je odhajala. Skozi orumenelo listje, ki se je vrtinčilo v zraku,sem kdaj pa kdaj zapazil njen rjav plašč, v mislih pa sem videl njen obraz, njene oči, ustnice, videl sem, kako ji vihrajo lasje. Se vedno se mi je zdelo, da stoji pred mano z roko v moji roki in še vedno sem čutil rtjeno toplo dihanje... Nato sem se spomnil prstana, ki ga je bila pozabila sneti, ali pa ga ni hotela sneti... Zašepetal , sem za njo: ”Zbogom... Vrag vzemi to ljubezen! Nasvidenje ,draga. NIHIL TAM OCCULTUM EST, W QUIN MANIFESTUM EžefTAT ' '7 X EVLi ST AT V eliko dal sem nate, draga, res veliko! Si? Mar si še manj kot druge! J e luč spoznanja bila pač prekaena I n odpustil sem slepoto si to strašno. Samo pogled, mil in mehak, pokloni mi, ■ ' samo trenutek zadrži se in odgovori mi! Ne prosim, draga, Te ljubezni, le z enim si predrznem te motiti! X. VX. Sj3 a|u,Si: rg/iiiiBif ^ijr o o C £ ! Sedel j e s hrbtom proti vratom, ko je zopet potrkalo, rahlo iti boječe. Slišal je odpiranje vrat in tihe stopinje, ni pa videl' dišklet L, ki sta vstopili. Bil je zaverovan v branje in je pieslišal šepet med novima bralkama in knjižničarko, dokler ni mimo njegovih sključenih ram završelo široko žensko krilo in ga zdramilo, da je sunkoma pogledale cmariin jo zagledal. Opazoval jo je, ko je med preobloženimi policami iskala knjigo. Zdela se mu je znana v modrem krilu in kratki jopici,nekaj krat jo je že videl, toda takrat se mu je zdela 1® • *;! prikupna. Danes jo je gledal z drugimi očmi, šelest krila in mična postava sta mu vzvalovila kri, da ni mogel odtrgati pogleda od njenega hrbta. Ko se je obrnila in ga ošinila z bežnim pogledom, je vedel, da je zardel. "Toda čemu?" se je izpraševal. "Saj je toliko deklet, ki imaio modre oči in lepe lase, zakaj bi rdel ravno pred n^o!i: ^ sebi je tlačil prijetni občutek, ki se ga je polotil, ce se je spomnil tistih kot morje sinjih oči, svetlih las, ki so se v nežnih kodrih spuščali od belega čela. Hipoma se je zalotil, da gleda to lepo bitje, ki se zanj ni zmenilo, ampak mirno obračalo list za listom. Niti mu ni bilo do tega, da bi odmaknil pogled; zakaj si ne bi privoščil nedolžnega užitka. Pozabil je na knjigo, pogled mu j e nemirno begal po gladki mizi, za hip je zaplaval na razsvetljeno ulico, pa se je vrnil na nasprotno stran mize in objel , . blondinko. Nenadoma je dekle odrinilo knjigo, stopilo k polici in nekaj iskalo. Z očmi je spremljal njen gib, od mize k polici, od nniice do kartončkov, dokler n> nemočne obstala. V njem se je dogajalo nekaj čudnega, ni si znal razložiti kaj, v tudi poizkušal ni, ni imel Časa. Gubal je možgane in krivci prste ter iskal način , kako m.j se ji približa, da nebi izpadel kot tepec. Treme ni kaj prida poznal, ta trenutek p jo je občutil, ko je vstal in poizvedel katero knjigo želi ter odšel ponjo. Ko je stopi 1 skozi vrata, je imel obču-to’", da ga- vsi bralci prebadaj o z vprašujočim pogledom - šale- j pa greš po knjigo, zato ker je zanjo? Dn, zanjo ješči p knjigo, hotel se ji je približati in prav od blizu videti, še videti njene oči. Vrnil se je kot vitez h kraljični, ki ji polaga k nogam krati es t mo , svoje ljubezni, in ji ponudil knjigo. Z mrzlim "bv-l • s a ir zahvalila in se zatopila v branje, on pa se je o.vlc-. iju. > voj prostor, poparjen in nepoplcčanu p Od tistega popoldneva ni imel več miru, vedno j e imel pred očmi njen obris, če pa si jo je hotel postaviti pred obraz in piti iz njenih oči opojno milino, se j e iluzija kot meglica razblinila, odmaknjen od tega sveta se je ves razgret zagledal v prazno. Tedaj je tekel na ulico in kolovratil brez cilja. Včasih mu je bila sreča res naklonjena, da jo je srečal ali vsaj od daleč videl; potem je bil pomirjen in vesel, da nosi njeno sliko s seboj. Že sama misel nanjo ga je upijanila, pa jo je še pogosteje js -kal in mnogokrat zaman čakal. Včasih jo je opazoval skozi ros ne šipe in jo kar pil, nekoč je celo slišal njen glas: ni bil tak, kot si ga je predstavljal, zdel se mu je še lepši. Vsak hip s.e je prepuščal občutkom, da so ga nosili v vrtoglavih višinah, nikoli ni pomislil, da ga lahko pahnejo niže kot je bil, pr ed-no se je zaljubil. Ljubezen pa je skušal prikriti, le njej jo bo nekoč razkril, ko pride čas, takrat, ko več ne bo mogel hraniti vsega tega le zase. Pa ni dolgo vedel samo on, da j e^zaljubljen, prekmalu ga je prepoznala - ženske imajo sploh čut za odkrivanje svojih oboževalcev - in tedaj j e vsako . nadaljnje srečanje prineslo uganko več. Zagonetni nasmešek, ki ji je zaigral okoli lepo napetih ustnic, ga je postavljal pred vprašanje, odgovora nanj pa se je bal, ker ga je slutil. oooOooo Nekega nedeljskega popoldneva je šel z zvezkom pod roko čez park, ki ga je prijazno oblivalo sonce. Hotel se je učiti,pa je le'blodil za svojimi mislimi, ki so bežale k njej. Ko mu je pogled splaval po bregu, ga je v oči zbodel plašč, ki se mu je za vedno vtisnil v spomin. Blondinka iz knjižnice je šla po poti navzgor in ga zagledala v istem trentuku kot on njo. Sp-om-nil se je ponddeljka, ko se mu j e pred šolo izognila in zbal *'■' da bi se ne tud1* sedal . Pogledal se je pod noge in se jezil na umazan čevelj in hlače brez robov, pa šal mu je nekam z Im z 1 'n roke, kam naj jih vtakne! Ni imel časa, da bi .* „ o .-'.r .no nos ti svojega iz- gleda, ker sta bila že skupaj. Ni odmaknil pogleda od nje,ko jo je pozdravil, niti tedaj no, ko sta bila že daleč vsak sebi. Tudi ona se je enkrat ozrla, na ustnicah ji je igral ledeni nasmešek, ki nu je podrl v oblakih sezidano gradove. Sklonil jo glavo in potisnil roko globoko v žepe, negotov jo šel naprej in - upal, na kaj pa je stavil svoje upe, sam ni vedel. oooOooo Srečanja so mu postajal;, vso noznosnejša, ker se je moral premagovati, da ni ' planil k njej in se ji razkril. Iskal je način, kako bi jo nekje ustavilcj . se je spomnil, da bo moralo do tega priti, se jo * n ije in neuspeha, ampak tega, da bi mu bilo še upanje odvzeto. Nazadnje - nazadnje ji je pisal« Pisal ji je dolgo, zaljubi j e-r.o pismo, ki mu jo prihajalo iz srca. Vedel jo,da ga. ne bo b.v la samo blondinka. Toda kaj si jc hotel? Ko je pismo oddal, si je oddahnil. Prišli so težki dnevi, ko je z mešanimi občutki čakal odločitve, ko je na nasmešku poizkušal odkriti njeno notranjost, ko se je veselil in bal odgovora. Ni vzdržal, pisal ji je še eno pismo, pa tudi z drugim si ni pomiril srca. Iskal je in vrtal, se veselil in bal in čakal ter nazadnje pričakal gorje, ki ga je slutil od prvega srečanja: stisnila je ustnici in zašepetala besedo, dve, ki so ga pobile na tla, še pogle -da mu ni privoščila, le srepo je zrla predse. Noga mu je obstala, počasi se je obrnil in se naslonil na ograjo mad potokom. Z očmi jo je še vedno lovil, ko se je zopet prikazala za ovinkom, zopet se je obrnila in zopet mu je njen zaS-meh zarezal globoko v notranjost. Bila je že daleč, pa je še vedno čutil njeno bližino, še vedno je videl njen zasmeh, ki je grozeče govoril iz stisnjenih ustnic. Upi so ga opeharili, sam je ostal z njiml^/prevec ;^am>...,ia:'b£ Še-_ mogel veseliti sonca in prečudovite okolice. *" 1 " Grizel je ustnice, da bi prikril vihar v sebi, da bi se ne izdal tovarišem, ki so sloneli ob ograji in brezbrižno pljuvali v vodo. Ali so ga razumeli, ali so ga mogli razumeti? Toliko so vedeli o njegovi nesreči, kolikor on o svoji sreči, ki se mu je odmikala. Zaman je po njej hrepenel, brezploden je bil klic srca. Kakor njeni svetli lasje, so se valovi peneč sipali čez jez. Vabili so ga, naj se vrže mednje, naj v njih išče tolažbe. Potem so se umirili in izginili. V nedogled je zrl za njimi: iznad njih se je dvigala ona, lepa in nežna, kakaršno je nosil s seboj. Nenadoma pa so dobile njene ustnice zasmehij iv izraz, vsaka gubica na ni enem obrazu se mu je posmehovala. "Ali je vredna vsega tega truda?" se je izpraševal, ko se je sključen vlekel proti domu. Oh, truda, saj to ni trud, ki ga žene k njej, to je neka notranja sla, 1:1 je doslej ni poznal. v \ t • \ < A A