LETO VI / ŠTEVILKA 22 KRANJ DNE 30. MAJA 1953 UREJA UREDNIŠKI ODBOR / ODGOVORNI UREDNIK SLAVKO BEŽNJ.K / UREDNIŠTVO IN UPRAVA: KRANJ, SAVSKI BREG 2; TELErON 475^ TEKOCl RAČUN PRI NB. KRANJ-OKOLICA/. ,\ •. • ST. 624-..T-127 IZHAJA VSAKO SOBOTO t LETNA NAROČNINA 400 DIN, POLLETNA 200 DIN, ČETRTLETNA 100 DIN, MESEČNA 35 DIN ' POSAMEZNA ŠTEVILKA STANEr S DINARJEV Od L do 7. junija Teden matere in otroka Na Teden matere in otroka se po vsej Gorenjski zelo živahno pripravlja širok krog organizacij in prijateljev mla. dine. Na slehernem koraku je čutiti prizadevanje, da se utrdijo vsi organi in organizacije, ki delajo za zaščito družine. Sveti za zdravstvo in socialno politiko ponovno vzpostavljajo mrežo otrošMh obiskovalk iz vrst naj skrbnejših žena, vrše se pregledi otroških in mladin, skih ustanov, Zveza borcev pa se zanima za socialne razmere in učne uspehe partizanskih sirot. Posebno skrb posvečajo sirotam, ki se bodo letos vključevale v poklice. Dalje se pripravljajo počitniška letovanja in taboirenia, šole pa organizirajo izlete skupno s starši in roditeljske sestanke. Kranju pripravljajo za 25. NAJA PO GORENJSKEM Povsod svečane pvoslave, nastopi in aUademife v počastitev rojstnega dne tovariša Tita Po vsej Gorenjski so bile v počastitev rojstnega dne predsednika republike svečane proslave, nastopi in akademije. Zlasti mladina in naši naj demijo. To je bila hkrati zad- gledalcev pozdravili: tajnik nja prireditev jeseniške mladi, društva »Partizan« iz Krope ne v okviru festivala, ki je tra- tov. Ažman, zastopnik okraj-jal ves prejšnji teden in ki je nega odbora »Partizan« tov. bil prirejen v počastitev rojst- Pristavec in zastopnik Sveta mlajši — pionirji, so se ta dan nega dne predsednika republl- za prosveto Okrajnega ljud-lepo oddložili tov. Titu za vso ke. V ponedeljek, 25. maja pa skega odbora v Radovljici tov. skrb ,ki jim jo posveča. Iz je Mestno gledališče v poč a- Černe. vseh krajev Gorenjske nam stitev rojstnega dne tov. Tita poročajo o prireditvah, ki so svečano začelo svoj gledališki jih za ta dan pripravila posa- teden. Na proslavi je govoril mezna društva in organizacije. tov Gostiša, žal pred na pol V Radovljici je bila proslava Prazno dvorano, že v soboto, 23. maja. Na pro- V Kranju je bila svečana a-slavi je nastopil pevski zbor kademija v nedeljo zvečer. Na. slednji dan pa so priredili pio- okraja, nirji osnovne šole v Kranju telovadni nastop, pevski zbor II. gimnazije pa samostojni pevski koncert. V sam SKUD »Anton Linhart« z izbranim umetniškim programom. V Kamniku so v nedeljo počastili rojstni dan tov. Tita s telovadno akademijo. V veliki dvorani »Podjetja Kamnik« so nastopili člani »Partizana« in kamniški gimnazijci. Občin-Teden matere in otroka stvo je zasedlo dvorano do V šoli v Domžalah so učenci za Titov rojstni dan uprizorili igrico »Bajka o slavcu«. V Črnučah pa so v počastitev rojstnega dne tov. Tita nastopili mladinski pevski zbori in vsega ljubljanskega okoliškega S sprejema Titove štafete v Kranju po tovarnah zdravstvena predavanja s skioptičnimi slikami, Okrajni sindikalni svet pa organizira posvet zaposlenih žena, katerega se bo udeležila tudi tovarišica Vida Tomšič. Petega junija bo centralna a-kademija žena v Prešernovem gledališču, v soboto pa otvoritev otroškega igrišča pri vrtcu »Tugo Vidmar« in otvoritev razstave, ki bo prikazala delo in življenje v otroških vrtcih. Svet za ljudsko zdravstvo in socialno politiko in žene se trudijo, da bi organizirali v Stražišču otroško in materinsko posvetovalnico ter razširili mrežo otroških zdrav, stvenih ustanov. V Tržiču bodo priredili telovadni nastop mladine in pionirjev, Vključenih v TD »Partizan«, v mestu in okolici pa zdravstvenoprosvetna predava. ve ^oz^ nja in organizirali zdravniške preglede otrok In .popravila zob. Posebna komisija bo pregledala stanje partizanskih sirot in njih socialne razmere ter takoj vse nepravilnosti in poman jlklj i vosti odstranila. Določena je tudi že komisija, ki bo proučila stanje vseh drugih otrok, ki so pod državnim Skrbstvom. Orgyini2|ncija ZB zadnjega kotička, O pomenu proslave je spregovoril predsednik »Partizana« tov. Peter Klavčič. V Kropi se je v nedeljo zbralo nad 200 pionirjev iz bližnje in daljne okolice k velikemu pionirskemu telovadnemu nastopu. Na ta dan so kroparski pionirji razvili tudi nov prapor, ld jim ga je v imenu celotnega delovnega kolektiva tovarne »Plamen« izročil direk- zasedanja OLO Radovljica Več pomembnih odlokov Sprejet je odlok o javnem redu in miru Na Jesenicah je v nedeljo tor podjetja. Na telovadišču so priredila mladina svečano aka- zbrane pionirje in nad tisoč V nedeljo, 24. maja ob 7. uri zjutraj so se sešli v zbornici Okrajnega ljudskega odbora v Radovljici člani Okrajnega zbora in Zbora proizva- vanju sodnika Okrajnega so- bo, prodno bo dodelil kakršne dišča v Radovljici, predsednika koli kredite, temeljito proučil okrajne komisije za aronda- investicijske elaborate. Vsakdo, cijo in dodeljevanje gozdov in ki se bo koristil s temi krediti, direktorja LIP Bled. Za sod- bo plačal 1 do 3% obresti. O jalcev na 4. skupni seji. Na nika Okrajnega sodišča so višini obrestne mere bo sklepal seji so razpravljali o imeno Skoda, ki jo bodo trpela pokolenja Zaradi panike opustošeni gozdovi - V dvmh dneh poteHano skoraj 4300 prm lesa Nekaj dni pred 9. V. so se če pa iščemo vzroke temu precejšnji meri v cerkljanskih gozdovih, ki le- početju, potem se s to vestjo že sev&rneje od projektirane- »zgodba« šele začne. Precej ga letališča pri Brnikih, poja- krivde, da so kmetje barbar- vili geodeti iz Geodetskega za- sko plenili lastne gozdove, no- tudi cerkljanske kmiete k njihovemu podvigu. še boij pa je treba grajati postopek Geodetske uprave iz odborniki izvolili tov. Savo še- kreditni odbor, frerjia, dlcsedanjega tneferenta Zbora sta razpravljala tudi o pri Okrožnem sodišču v Ljub- predlogu odloka o delitvi in u- ljani, za predsednika aronda- porabi sredstev sklada za vzdr- cijske koamisije in (nrektorja zevanje hiš, o vprašanjih na- LIP pa so Izvršnemu svetu jemanja poslovnih prostorov, o LRS predlagali tov. Vinica Ber- obratovalnem času gospodar- ceta, odbornika Okrajnega skih podjetij, o kategorizaciji zbora, oz. tov. Antona Krži- cest HI. reda, o proglasitvi bol- vzpodbudilo šnika, dosedanjega upravnika nišnice na Jesenicah za pred- voda v Ljubljani in začeli na sijo organi, ki rešujejo vpra- Ljubljane, če že drugoga ne, svojo pest, ne da bi o tem obvestili Okrajni oz. občinski ljudski odbor, meriti gozdne površine, pri tem pa brez kakršnega koli dovoljenja sekati meter in pol široke paso- tem so bili seveda vsi kmetje v Oerkljtah kaj kmalu obveščeni. Ker nihče ni vedel, zakaj pravzaprav merijo po njihovih gozdovih, so si vsi šnnje razlaščene zemlje za le- bi morala o nameravanih mer- Gozdne uprave v Bohinjski računski zavod s saniostojnim Bistorici. finansiranjem in o odpisu o- Poslušali so tudi poročilo o krajnega inventarja, ukrepih na področju stano- Važen sklep, ki ga je spre-vanjske politike in obrazložitev jel Okrajni zbor, je odlok o jav-druglh gospodarskih ukrepov nem redu in miru. Posebno po- taUSČe. že skoraj lato dni bo jen jih obvestiti vsaj občinski ter o tem razpravljali. odbor. Zaželeno pa bi bilo, da Po skupni seji sta bili loče-bi se o tem posvetovala tudi ni seji obeh zborov. Na loče-z lastniki zemljišča. Prav zato, nih sejah so odborniki razprav-ker ni storila niti enega niti ljali v glavnem o istih vpra-drugega, je nastala med kme- šanjih. Med najvažnejšimi ti panika. sklepi je vsekakor odlok o u- Seveda tudi kmetje sami za stanovitvi in uporabi kreditne-ta vandalski podvig ne zaslu- ga sklada za pospeševanje go-žijo pohvale. Saj gre škoda, ki spodarskega razvoja. Po tem kalov. so jo s tem prizadejali sebi odloku se bo pri okrajnetm Zbor proizvajalcev pa je ra- tega, kar je bil brnškim m volclanskim kmetom odvzet gozd, vendar do danes še nima nihče v rokah odločbe o povrnitvi odškodnine za odvzete parcele. Tudi o malver. zacijah s posekanim lesom se — verjetno ne brez osnove — precej govori. »Projekt«, kateremu so poverjena dela pri memben je člen, ki govori o vaistvu mladine. Po tem členu je mladini pod 16. letom prepovedano obiskovati vse javne prireditve, ki končajo po 20. uri. (razien koncertov in gledaliških predstav, če jih o-biščejo v spremstvu staršev), vseh gostiln in podobnih lo- razlagali to kot Priprave za gradnji letališča, namreč sam in skupnosti, v milijone. Samo ljudskem oboru v Radovljici zen o zgoraj omenjenih vpra- ::'"ka lcs in &a Potem odkupuje za ponovno pogozditev poseka ustanovil kreditni sklad v ka-od investitorja. Odkar je od nega gozda bo potrebno več terega se bodo stekaJla sred- povečanje letališča. V bojazni, da ne bi prišli ob ves les, so organizirali množičen posek Okrajnega odbora odrejen za kot 2 milijona dinarjev. Kjer svojih gozdov. Pri tem so kmetje poslužili šanjih razpravljal tudi o uredbi o davku na presežek plač- ni erjen je lesa poseben logar, odkup lesa teče sicer v redu, prted tem pa se na kubični se nekateri tudi najete delovne sile, samo in vojaških vojnih invalidov bo da bi lahko pospravili kar naj- meter lesa ni gledalo. finansirala ^ v Pieiln dlven d™* Napaka je tudi v tem, da so so kmetje posekali približno investitorji prvotno dovolili 1300 kub. metrov lesa in ga bivšim lastnikom gozda delen delno odpeljali domov, delno pa posek lesa, s čimer so se ne-poskrili po gozdovih. Škoda gre v milijone. To bi bila kratka vest o ogromnem pusto|enjlu cerkl jan- iz svojih sredstev taborenja, letovanja in kolonije za partizanske sirote. Dru. štvo prijateljev noladine bo zbralo sredstva za nabavo o-troških igrač v vrtcu in jaslih. S pomočjo LOMO Tržič bo- skih gozdov, ki ga bodo pom-do uredili pri vrtcu otroško nila še pokolenja. igrišče. Ženska organizacija pa pripravlja ]h>.svt'l zaposleiuh žena v proizvodnji. Tudi v Loki bodo odprli otroško igrišče, Ljudska univerza bo pripravila predava nja o ka ln o moralni vzgoji. Orga ni /.i ral i bodo posvet z otro akiml obiskovalkami in Iz vedli točen pregled socialno o kateri tudi okoristili, pozneje Ixi, ko so hoteli posekati les tudi ostali, so sekanje prepovedali. Po vsem tem je logično kazalo, da kdor prej pride, prej melje. In prav to je v Nekaj o zborih volivcev v mestni občini Kranj Pretekli teden so bili v vseh pi uspehi. Saj so že vsa grad-nastanku in razvoju ra- voliflnin enotah Kranja precej bena in komunalna dela v ži-dobro obiskani zbori volivcev. Na dnevnem redu je bilo poročilo mestnih odbornikov o izvršavanju investicijskega programu mestne občine, dalje ob- je bil pred kratkim še gozd, so zdaj po več ha velike planjave, pokrite samo še z grmičevjem. Sekalo se je vse vprek in se ni gledalo na dopustno mero za posek (20 cm), niti na kakovost in vrsto lesa. Razen smrek so posekali tudi večino hrastov in borov, čeprav je spomladi posekani hrastov in borov les kvalitetno veliko slabši. Tudi na ta način je bila napravljena ogromna škoda. Ker se je sekalo popolnoma anarhično, ni bilo seveda prave manipulacije z lesom. Namesto, da bi se posekan les že v go/idu obelil, se je neobeljen paril po dvoriščih kmetij in skrit po gozdovih. Razen vsega tega pa so nekateri posestniki hoteli pred upravnimi stva za prosto razpolaganje nega fonda in odobril Železar-posameznih podjetij, ki jih le-ta ni Jesenice, da poveča povpreč-prostovoljno vanj vlože in ni zaslužek zaposlenih za 15%. zneski, ki jih bo določil za Na seji je bil imenovan tudi ta sklad OLO. Nedvomno bo kreditni odbor. V odbor so odio močno pospešilo gospodar- borniki izvolili Antona Krži-< ski razvoj okraja. Da bodo šniika kot predsednika, Alojza sredstva, Črpana iz sklada, res Komica in Belo Bezneca kot rentabilno porabljena, bo skr- člana ter Staneta Naglica kot bel poseben kreditni odbor, ki tajnika. groženih otrok ln družin v Ra- ravnavanje predlogov treh od teeah pa odprli otroško in ma ter i ns ko posvetovalnico. Jeseniškim materam bodo za Teden matere in otroka pripravili presenečenje naši graničarjl. Obiskali jih bodo v bolnišnici ln jih obdarovali, razien toga pripravlja Okrajni ■vet za zdravstvo več predavanj in proslav na Jesenicah, v Radovljici in po drugih krajih radovljiškega okraja. Tudi v kamniškem koncu bodo žene na enak način proslavile svoj teden. lokov, ki jih namerava ljudski se nadaljuje delo na straži- odbor v kratkem izdati, in šo škem vodovodu, gradi se most tii katere druge krajevne za- čez Savo pri »Tiskanini«; ure. dove. že sam dnevni red teh ja se Prešernov trg in muzej, zborov je bil torej tak, da je gradita se dve javni stranišči vzbudil veliko zanimanje voliv- itd. cev, ki so povsod zelo živahno Volivci so ob vsem tem po- vahnem razmahu; v gradnji je organi sečnjo lesa prikriti. Vse 14| večjih in manjših stano- štore so premazali z blatom, vanjskih blokov; izvršena je les pa poskrili po globačah in obsežna akcija čiščenja mesta; ga pokrili z listjem, popravljajo in grade se nove tekma za lesom je ceste, poti in pločniki; uspešno pripravila vec kmetovalcev ob ves gozd. Kmetje so krivi tudi zato, ker niso ubrali prave poti, ''a zvedo, zakaj se je merilo po njihovih gozdovih. Občinski ljudski odbor je vendar zalo tu, da se preko njega rešujejo posegali v razpravo in povoda- vedall prav malo hvale, kar takj m po(i0bnl primeri. Konc- il mnoga kritična mnenja in koristne predloge. Iz poročil odbornikov je bilo razvidno ,da se je ljudski odbor zelo resno lotil izvrševanja obsežnega investicijskega programa in da so bili pri tem, kljub začetnim težavam in pomanjkljivostim, doseženi že lo- je tudi prav, saj se bo izvršeno delo samo hvalilo. Odobravah so dosedanje upravna ukrep«; ljudskega odl>ora, ki so no pa je že sekanje brez sečnega dovoljenja kaznivo dejanje. Drži pa, da del krivde nosijo vsekakor Geodetski zavod bih potrebni za izvršitev tega in 0stii kl neodgovorno zavla-programa, kot n. pr. razlasti- Cujejo Izdajo odločb za povr. tev potrebnih zemljišč za sta- niLov odškodnine za razlaščeno vanj sko in komunalno iz- no gozdove brnških in voklan-(Nadaljevanje na 3. strani) skih kmetov. SPORED SLOVESNOSTI ZA 11-LETNICO ODREDA OD 11. USTANOVITVE KOKRSKEGA DO 14. JUNIJA V GORICAH PETEK, 12. JUNIJA: Do* 12. ure Izkop padlih borcev in talcev ln nato prenos njihovih posmrtnih ostankov na kalala I k v Zadružnem domu (do 14. ure). Do 20. ure mimohod in polaganje vencev ob katafalku, ki jih bodo darovale množične organizacije občine Gorice in svojci padlih. Ob 20. uri se Zadružni dom zapre. SOBOTA, 13. JUNIJA: Ob 8. uri nastop častne straže in poklonifcev žrtvam. Ob 16. uri pokop borcev in talcev v skupno grobnico: godba na pihala bo zaigrala žalostinko, nagrobni govor pa bo imel tov. Vinko Hafner, komisar Gorenjske grupe. Po pogrebu odkritje spomenika. Ob 20. uri na prostem drama »Rdeče rože«; igra delavsko društvo »Svoboda« s Primskovega. Zaključek ob 22.li NEDELJA, 14. JUNIJA: Dopoldne : Ob" 8.30 sprejem partizanskih patrulj pred spomenikom. Ob 9. uri zbor Kokrškega odreda pred spomenikom. Gor vorila bosta tov. Bertonceljln Šiška. Igra godba na plhala. P o pold n e: Ob 14. uri nastop združenih pevskih zborov Gorenjske^, nastop ljudskoplesnih skupin, koncert godbe na pihala. Po kulturnem sporedu prosta zabava. Po sv e t u VELIK USPEH VELIKE KNJIGE __________i Knjiga „Tiio govori" bo letos izšla v 22 državah Kaj je s Cerkovnico? M enda do danes v svetu še ni izšla knjiga, ki bd se po tem, v koliko jezikov je bila v pičlem letu prevedena, koliko revij in časopisov je objavljalo posamezne odlomke iz nje in koliko prikazov in recenzij je doživela, merila z biografijo tovariša Tita. V odlomkih je knjiga «Tito govori« do sedaj objavljena že v naslednjih državah: Ameriki, Angliji, Franciji, Nemčiji, Italiji (vendar je revija »Epoca«, ki je življenjepis objavljala v nadaljevanjih, pred kratkim iz apolitičnih« razlogov z objavljanjem prenehala), v Belgiji, švedski, Norveški, Danski, Grčiji, Turčiji, 3ftdiji, Egiptu, Si_-riji in Izraelu, če se sešteje naklada vseh revij in časopisov, v katerih so bili objavljeni odlomki iz knjige »Tito govori«, sklepamo, da je samo na ta način (delno) čitalo to knjigo nad 10 milijonov ljudi (skoraj dve tretjini vseh prebivalcev Jugoslavije). Samo a_ meriška revija »Life« je objav_ Ijala odlomke iz biografije v 5,200.000 izvodih, »Picture Post« v 1,3000.000 izvodih, »Revie« iz Munchena v 600.000 izvodih, pariški »Flgaro« v 550.000 izvodih itd. Ktemu pa moramo prišteti še številne ocene in prikaze, ki jih je po mednarodnih statistikah ta knjiga, od vseh do sedaj fcgdlafnh p^ibilikaoij, doživela največ. Visi 'recenzenti pišejo o knjgi z velikimi simpatijami. Jennie Lee piše v londonski »Tribune«: »Vladimir Dedijer izjavlja v svojem bleščeče napisanem življenjepisu Tita, daje Tito Stalinova vest, vest, ki jo je Stalin izgubil. Tito je več kakor to. On je vest vseh ubogih žrtev, ki jih zastrašujeta ena ali dve velesili. Ako se je on drznil upreti se, zakaj bi tega ne mogli še mi?« Recenzent dunjaskega »Die Zukunft« pravi: »Tito ni člo-vek, ki je prišel na vodilno mesto slučajno, po slepi igri zgo_ dovine — marveč je to osebnost, ki je od samega začetka šla skozi grobo šolo stvarnosti . ..« Kanadski »Manchester Star« priporoča svojim bralcem: »Prečitajte to knjigo, da se boste spoznali z življenjem enega največjih državnikov sedanjosti.« Tako bi lahko naštevali, če bi nam dopuščal prostor, citate iz večine revij in časopisov zahodne Evrope, Amerike in Azije. Le nekaj katoliških lističev ta — razumljivo — ves kom- lllllii informovski tisk, je izlilo svoj bes do nove Jugoslavije tudi na to knjigo. Uspeh knjige za. radi tega seveda ni trpel, tem_ več se je nasprotno še dvignil. VJugoslaviji je do sedaj izšla v srbskem, hrvaškem in makedonskem jeziku, pripravlja, pa se izdaja v slovenskem, šiptarskem, madžarskem, ru_ munskem in slovaškem jeziku, v skupni nakladi 190.000 izvodov. Do konca leta bo doživela knjiga 22 izdaj. Izšla bo v Ameriki, Angliji, Nemčiji, Franciji, Danski, Izraelu, v španskem jeziku za južno.ame_ riške države, Braziliji, Japonski, Burmi in v mednarodnem jeziku esperantu. Pravkar se pogajajo za izdajo knjige tudi založniška podjetja iz Švedske, Holandije in Hong-konga. V Italiji pa je založniška hiša, ki je imela že sklenjeno pogodbo za izdajo te knjige, pred krat_ kim pod pritiskom De Gaspe-rijevega režima začasno odložila tiskanje. Razlog za to je proti jugoslovanska gonja vladinih sstrank (in ostalih), ki se najdejajo, da bodo na ta način dobile na bližnjih parlamentarnih volitvah glasove volilcev. Knjiga o Titu je torej doživela uspeh, kakršnega še ni imela nobena knjiga doslej. S tem je svet (razen zgoraj naštetih izjem) še enkrat pokazal, kako ceni novo Jugoslavijo in njenega Predsednika. Na dopis »Vaščanov iz Leš«, objavljen pod naslovom »Kaj je s Cerkovnico« v predzadnji številki »Glasu Gorenjske«, smo prejeli od Občinskega ljudskega odbora Črnivec in Kmetijske zadruge Brezje odgovora- ki stvar prikazujeta v povsem drugačni luči. Povzamemo glavne misli iz odgovora Občinskega ljudskega odbora Črnivec: »Vaščani iz Leš«, ki niso nihče drug kot nekaj bivših izkoriščevalcev Geirkovnice, v dopisu grobo preobračajo dejstva, da bi prikrili svoje dosedanje izkoriščanje splošnega ljudskega premoženja. Namenoma ne povedo, da je prišlo do razmejitve katastrske občine Leše na dva dela ob skup-n|em sodelovanju zastopnikov bivših KLO Brezje in Leše. O tem so sestavih zapisnik, začr. črtali nove meje, s katerimi se je tudi zastopnik iz Lcš strinjal in zapisnik brez kakršnegakoli ugovora ali predloga podpisal. Duplikat zapisnika je bil dostavljen KLO Leše z opozorilom na možnost pritožbe. Ker se KLO Leše ni pritožil, je postal sklep razmejitvene komisije pravomočen. Ni res, da v novi upravni razdelitvi ni upoštevan gospodarski činitelj in da večina ozemlja nove katastrske občine gravitira k Lešam. Res pa je, da od skupnih 3S2 ha nove katastrske občine Leše TJ. najmanj 350 ha gra- vitira k Brezjam. Tudi ni res, da imajo v novi katastrski občini Lešani pretežno večino zemlje, res pa je, da je njihove zemlje približno 20 ha, od tega manj kot 5 ha košenic, ostalo pa je gozd. Prepričani smo, da z novo razdelitvijo soglaša velika večina Lešanov in je nezadovoljna le tista skupina, ki je vsem predpisom Zakona o upravljanju splošnega ljudskega premoženja v posmeh Cerkovnico do skrajnosti izkoriščala. — Javnost želi, da ti ljudje sami povedo, koliko m3 lesa so posekali na Cerkovnici in koliko so ga dali skupnosti. Iz odgovora KZ Brezje. Cerkovnico, to splošno ljusko premoženje j)3 izkoriščajo le nekaj posameznikov, ki so iz-sekali velike količine lesa in denar spravili v lastni žep, medtem ko ogromna večina res potrebnih Lešanov, ki nimajo gozdov, drv ni dobila. Da bi bila stvar bolj privlačna in domnevna krivica bolj strašna, so jo zavili v bajko o stoletnem skupnem izkoriščanju te zemlje, četudi vsak lešanski pastiček ve, da je do leta 1941 to zemljo užival njen lastnik, to je liešanski župnik. KZ Brezje je dalo to zemljo v najem pod ugodnimi pogorji, po katerih bo imela skupnost vsaj 99% več koristi, kot jo je imela pod upravo bivšega KLO Leše. Gre za pospeševanje živinoreje. Niti eno tele umetno osemnjene krave ne sme na našem področju v zakol. Podpirali bomo vzdrževalce plemenjakov in skrbeli za potomstvo importiranega bika. Vpeljava rodovnika in molzne kontrole bo v korist kmetu in bajtarju, ki ima eno samo kravo, od večje proizvodnje mesa in mleka pa bo imela vsa skupnost korist. Menimo, da je spor za Cerkovnico že rečen. Dokaz za to so spisi na Občinskem ljudskem odboru črnicev oz. spisi, izdani od pristojnih oblasti. „Dama mojih sanj" Smo mar pozabili? Pravkar potekajo zadnje priprave za slovesno proslavo 11. obletnice ustanovitve Kokrške. ga odreda. Ta proslava bo hkrati prvo večje povojno partizansko srečanje na Gorenjskem. Vem, da se bodo te proslave vsi borci in aktivisti iz NOV, ne glede na to ali so bili v Kokrškem odredu ali ne, prav radi udeležili. Ob tem dogodku pa bi se bilo prav spomniti, da Kokr-ški odred ni edina paitizanska enota, ki je med vojno operirala na Gorenjskem. Tu je bil tudi Cankarjev bataljon, Gorenjski odred in končno Prešernova brigada. Letos junija bo 10 let, odkar je bila Prešernova brigada ustanovljena. Ker je velik del zgodovine Prešernove brigade vezan na Gorenjsko in ker je bilo v njej precej Gorenjcev, menim, da bi bilo prav, organizirati (morda na Jamniku ali v kaki drugi partizanski vasi) zbor Pre-šernorvcev. Osmo obletnico usta- novitve brigade so sicer v Kranju proslavili, proslava pa se je izrodila v navadno veselico. Zaradi proslave ustanovitve Kokrškega odreda bi nemara ne kazalo forsirati srečanje borcev Prešernove brigade. Prav pa bi bilo, če bi se to organiziralo vsaj v juliju, vsekakor pa pred jesenjo, ker bo jeseni na Primorskem proslava ustanovitve IX. Korpusa in potem takem tudi Prešernove brigade, ki sc je borila v njegovem sestavu. Tudi o tej proslavi bi bilo treba več govoalti in pisati. Organizacije ZB in komiteji ZKS na Gorenjskem naj o teh predlogih resneje razmišljajo. Mislim, da smo do cedaj podcenjevali vlog) '.akih srečanj. Toda prav negovanje in oživ ljamje partizanskih tradicij u-stvarja med borci pravo revolucionarno razpolož-uje in marši kate tega odvrne od neprave poti. Slovenko Vsi vemo, da nima nobena panoga umetnosti tolikšnega vpliva na ljudi kot filmii, ki si jih iz dneva v dan ogleduje, jo množice ljudi. In vendar, kako malo je filmov, ki so vredni, da jih vrtimo! Prav zgrozim se ob misli, koliko plaže prenavljajo ljudje dnevno po konemiatografih. Morda mi bo kdo oporekal, češ da moramo z odličnimi inozemskimi filmi vred odkupiti tudi manj vredne filme, izdelane zgolj za denar. Recimo, da je to res in iz različnih razlogov neizbežno. Popolnoma nepotrebno in odveč pa je, da nas s| podobnimi filmi krmi še Društvo filmskih deJiaivcev iz Ljubljane. Iz kinoteke je odbralo nekaj starih filmov in jih sedaj vrti v Kranju in menda tudi po drugih krajih Slovenije. Vse bi bilo v redu in prav, če nam bi predvajali kak zanimiv, star, kvaliteten film, kar je namen tovrstnih filmskih predstav. Gospoda pri Društvu filmsikih delavcev pa najbrž to stvar drugače pojmuje, sicer bi v Kranju ne predvajala nemškega filma »Dama mojih sanj« z lepotico Marico Rokk v glavni vlogi — brezmiselno, bedasto nemško opereto, izdelano v zadnjem vojnem letu z edinim name. nam, zabavati nemške vojake Marsikdo se je začudeno vprašal, kako je predvajanje takšnega filma sploh mogoče. Na ta račun sem slišal mnogo opazk. Film je morda za koga zanimiv kot dokaz, koliko so nacisti žrtovali za vzdrževanje morale na fronti, vendar pa to predvajanja še nikakor ne o-pravičuje. Ah je morda film v tehničnem pogledu zanimiv? Tisto leto, ko so ga izdelali, je bil, zadnje čase pa smo v tem pogledu videli tako prvovrstne filme, da nam »Dama mojih sanj« res nima kaj povedati. Potem smo gledali še vrsto filmov; razen enega italijanskega v nemški verziji so bili vsi nemški. Z eno častno izjemo so bih vsi brez vrednosti, zato ni bilo nobenega razloga, da so jih »privlekli na dan«. Če pa se komu od filmskih delavcev zdi kak film v kakršnemkoli pogledu zanimiv, naj si ga sam vrti, kolikor mu je drago, javnost pa naj pusti s takimi rečmi pri miru! Saj imamo za »vzgojo« naših ljudi stalno dovolj malovrednih filmov na repertoarjih in res ni potrebno, da nem vsiljujejo še staro nacistično plažo. žalostno je, da moram o tem pisati, še bolj žalostno pa je, ker sem prepričan, da so te besede zaman zapisane in da se v tem pogledu ne bo prav nič spremenilo, kajti za denar gre in kadar gre za denar, moraš biti elastičen in samoiniciativen ... Vendar ne na škodo drugih! Na to pa Društvo filmskih delavcev ne pomisli. D. Franc Štefe-Miško ROJSTVO K0KRŠKE6A ODREDA Kamniški bataljon Predira spregovorimo o ustanovitvi Kokrškega odreda, je prav, da v grobem pregledamo nastanek in razvoj Kamniškega bataljona, ki se je v juniju 1942. leta vključil t Kokrški odred kot njegov I. bataljon. Jedro Kamniškega bataljona so bili borci partizanskih čet in skupin, ki so že 27. julija 1941. leta začeli z oboroženimi akcijami v okolici Kamnika, Domžal, Kašice, na Mo-ravškem, v Tuhinjski dolini in drugod. Z uspešnimi akcijami so opravili ogromno pionirsko delo. Iskra upora se je razplamtela in zajela ves kamniški okraj, rezultat tega pa je bil močan Kamniški bataljon, ki je v letu 1912 veljal za najbolj aktivno in uspešno enoto na levem bregu Save. V mnogočem so k temu uspehu pripomogle odlično izvedene priprave na vstajo, ki jih je vodil tamkajšnji vojno - revolucionarni komite, v katerem so bili Tomo Brejc, Marjan Dermastja, Tone &turm, Franc Potočnik in drugi. Najbrž ni Gorenjca, ki se ne bi danes Opominja] junaških podvigov kamniških partizanov, ki so v teh dneh zaradi izredne aktivnosti vezali na sebe skoraj vse sovražnikove sile na Gorenjskem, nekaj pa celo iz Štajerske. Kdo se ne spomni pobesnelega divjanja nacistov, ki so se z vseh s!rani zaganjali, da bi štrli izredno borbenost leh borcev in na ta način preprečili, da bi se odpor širil. V takem položaju so partizani v Kamniškem okraju zdi/ali ver mesecev. Začasno jih je mogla premagati samo skrajna Izčrpanost zaradi nenehnih borb z daleko močnejšim sovražnikom in pa bližajoča se zima 1911-42. Zato se je del partizanov umaknil preko Save in se priključil II. štajerskemu bataljonu, drugi del pa se je vključil v Cankarjev bataljon in skupno z njim sodeloval v vseh borbah, med drugim v znani Poljanski vstaji in v bitki za Drai-goše. Na področju Kamnika je preko zim« ostalo le nekaj posameznikov. Tako zatišje pa ni trajalo dolgo. Z« Vedi februarja 1912. leta se je iz Cankarjevega bataljona vrnilo 12 prvoborcev z) Matijo Blejcem — Matevžem na čelu. Skupina borcev pod vodstvom Matevža je prešla Savo v Smledniku in nadaljevala pot preko Dobena in Palovč na Tuhinjsko. Zaradi precejšnjega snega so boleli borci ostati vsaj za nekaj časa prikrili. Zatekli so Lota 1948 razdejane Moravč« se v Kostanj k aktivistu Mihi Pestotnijku, da bi od tam spet razširili in poživili par tizansko gibanje. Ni pa še minilo teden dni, ko so bili partizani /e izdani. Izdal jih je predsednik Marijine družbe v Kostanju, gestapovski sluga Franc Grošelj, ki se je skrivoma odpeljal z dvokolesom v Kamnik na Gestapo in povedal, da so v vasi partizani. Pri tem umazanem poslu mu je pomagal tudi njegov brat Matija. Nemci so seveda takoj pridrveli v vas in aretirali Pestot-nika, medtem ko se je partizanom še za(biji trenutek uspelo umaknili. Ze nekaj dni pozneje, 23. marca, so bili partizani ponovno izdani na Koslavski planini, kamor so se umaknili iz Kostanja Na padlo jih je preko 18() j>oIicistov. V spopadu je padel en sovražnik, drugi pa je bil ranjen. 25. marca so partizani prišli v Lukovico in iz tamkajšnjega skladišča tobaka odnesli okrog 2(K).(X'X) cigaret, 2. aprila pa so iz šentviške mlekarne odpeljali okrog 2f>()0 kg sira V obeh akcijah so sodelovali tudi aktivisti. V tej kratki dobi, odkar so v ta kraj prišli partizani, so njihove vrste močno narasle. Ze 2S. marca se je za Vel. Lasno ob navzočnosti tov. Toma Brejca ustanovila četa. Komandir čete je oslal Matevž, polil komisar pa je bil Jakob Molek - Mohor. Številčno okrepljena ediniea je začela stopnjevali svojo aktivnost. Sneg je bil medtem tudi že izginil. Nastalo je pravo pomladno prebujenje. Prvi večji napad eele je veljal sovražni /amlarmeri jski postojanki v Vačah. Napad pa jim zaradi pomanjkanja orožja in preslabih priprav ni v celoti uspel. 21. aprila so partizani taborili na Levem bregu Tuhinj ščice, nad vasjo Sela. Zvečer so /aslišali, da v vasi predvajajo nek minski /voeni film. Medlem ko je nemški spiker trobil svoje propagandne parole, so borci vdrli v vas, razbili kinoaparal uro, potem pa vse skupaj z avtomobilom vred zažgali Prestrašeni okupator je pobegnil, še predno Je dobro zagledal partizane, isto noč so partizani Izgnali iz vasi tudi vse nemške učiteljice, ki so s svojo lanatieiiostjo in za-i i.-zenosljo zash upljevale in strahovale ne sa oio šolske otroke, marveč vso vas. 24. aprila so začeli Nemci na podroeju med Tuhinjsko dolino in Črnim grabnom večjO hajko. Bačunali so, da bodo na tem področju prav gotovo zasledili partizane. Pri tem so se temeljilo ušteli. Ves dan so zaman stikali za partizani, ko pa so zvečen odšli, so jim partizani tik za hrptom zažgali most na Podhruški. Od 2. maja dalje so se partizani zadrževali na OsnovČku, na hribčku, ki leži nekoliko seve.rneje od Smartnega v Tuhinjski dolini. Zaradi izredno dobrega strateškega {položaja, ki ga ima hribček, so *se name- Ostimki čevljarske delavnic" Koliiske<;;i odredu nili ostali tod dalj časa. (taborili, so se prav na vrhu, od koder so /. lahkoto obvladali položaj in zaceli kopali strelske j;"kc in utrjevali nasipe. Da bi i/,/.ivali Neinee na hajko, so na naj\idnejšem kraju izobesili partizansko zastavo. leden dni so partizani preživel vrI! hriba. Počutili so se popol.....na varne. Hiti teden dni na istem kraju, je za liste čase, posebno /a partizane na levem bregu Save, pomenilo res veliko (Nadaljevanje sledi; r Gospodarske novice iz vse domovine ELEKTRIFIKACIJA PROGE REKA—ZAGREB Potem ko so končali elektrifikacijo proge na področju železniškega križišča Re_ ka—Sušak, so začeli z elektrifikacijo v smeri proti Zagrebu. Najprej bodo elektrificirali 10 km proge m sicer do postaje škrljevo, nakar bodo nadaljevali proti Srbskim Moravicam. NAS LOVEC NA REAKTIVNI POGON Dr. Ivan Levačič in podpolkovnik Dragoljub Bešlin sta konstruirala nov prototip reaktivnega lovca-rušil-ca in mu dala oznako »452«. Strokovnjaki trdijo, da je novo letalo boljše od reaktivnega letala-bombnika, ki smo ga doslej izdelovali ln ima tudi določene prednosti pred inozemskimi: je mnogo manjše in lažje kot inozemska in bo lahko vzletelo s slehernega prikladnega te. rena ali celo katapulta. NOVA TOVARNA KEKSOV Delavci tovarne »Soko« v Beogradu so sklenili upora,, biti 9,5 milijona dinarjev presežka svojega plačnega sklada za zgraditev nove tovarne keksov. Dvonadstropna tovarna bo imela sodobne avtomatske naprave in bo ena najmodernejših v Srbiji. »BRODOSPAS« V GRŠKffl VODAH Naše podjetje za dviganje potopljenih ladij »Bro-dospas« je pričelo ta mesec dvigati 2 tisočtonski parnik, ki je potopljen v pristanišču Naplion (Grčija). Med Grki je precej zanimanja za delo tega podjetja in bo najbrž prišlo do sklenitve številnih pogodb. V__,--J Mladinski festival na Jesenicah Mladinski festival, organizi- litetno ni bila na zadovoljivi ran v počastitev rojstnega dne višini. V bodoče bo nujno po- maršala Tita, postaja tradicio. svetiti pripravam več časa, ta. nalni praznili jeseniške mladi- ko da bodo nastopi ne le mno- ne. S številnimi prireditvami žični, temveč tudi kvalitetni, dokazuje mladina nekaj dni Krona fizkulturnih priredi. zapored svoje uspehe v fiz- tev je 'bil pionirski in mladin- kulturi in prosveti. ski nastop na igrišču »Jožeta Letošnji festival se je začel Gregorčiča«, že paradna po- 19. maja, ob prihodu republi- vorka izpred Titovega doma ske Titove štafete na Jesenice, do igrišča, ki so se je udeležili Za javno razpravo O problemih otroških vrtcev Na pobudo odbora za zaščito matere in otroka pri Svetu sek k proračunu ustanove. V za socialno skrbstvo okraja Kranj m bile pred dvema me- Tržiču krije občinski ljudski secema postavljene komisije, ki so pregledale stanje v mla- odbor 20%, v škof ji Loki samo dinskih, vajeniških in dijaških domovih, v otroških vrtcih in 7 Vsejh predšolskih lika med otroki v eni ustanovi, vzgojno delo je tudi pomanj- Pa Je Pa^?stv°vala otvoritvi yadbd pa so bili mladinci zelo ^rnk v starosti od 2 do 7 let čeprav so ločeni po skupinah, kanje vzgojnih pripomočkov, razstave tabornikov v »Domu častno zastopam. Zaisluga za je 5797 ^0 vključujejo vrtci dela vzgojiteljem velike pre- to P *£rac' učil in telovadnih Partizana«. S,nke, orodje, opre- uspeh telovadnega nastopa gre komaj 3 5% predšolskih otrok, glavice in bi bilo potrebno raz- rekvizitov. Na Golniku so sko. mo ipd., kar nam vse doka. v prvi vrsti telovadnima profe- mišljati, kako bi vsaj v veli- raj brez igrač, prav tako v vrt. zuje vzorno delovanje jeseni- sorjema jeseniške gimnazije Delovni pogoji družin so sx'e išCejo ilovico, ki nadome_ prosvetne in fizkulturne prire- festivalnih dneh priredilo za je. noben idealno urejen vrtec, ki ^ m stanove oa so »tuje dragi kit. Uspeh je torej zašle v velike gospodarske te_ v veliki meri odvisen od iznaj-žave. Pred gospodarsko osa- dipvosti vzgojiteljic in uprave mosvojitvijo je bilo v 8 vrtcih vrtca, vendar je denarna stiska ditve, kakor gledališke predsta. seniško mladino zaključeno bi služil predvsem vzgoji pred. ve, koncerti, šahovske simul- predstavo tridejanke M. Puco- šolskih otrok. Vrtca na Pla- tanke, šahovski brzoturnir, no- ve »Operacija« in sicer brez- niini in na Golniški cesti v Kra- gometne, odbojkarske in strel- plačno. nju sta samostojna, vključu_ ^i2K7**iu^^S«iS in pomanjkanje vzgojnih igrač ske tekme, partizanski pohod ,Na zaključni večer festivala, jeta pa šoloobvezne in predšol. ^ število že nJa lg9 vsem vrtcem resna ovira pri *tdj. Med kultumoprosvetnima pretekli ponedeljek, so prejele ske otroke, v Stražišču je te- y vrtcu na gdnjgfa cesti ie **-------J A« --------< prireditvami je razen gostova. najboljše skupine in najboljši denski vrtec, nekakšna oblika 0dpadi0 17 najpotrebnejših o. r\r\a.anm.pf7nilri j-TvrJ/vmip in naffpn, dpčipcra Hnina nt rL^.vričrlro-ni -io- j____i_ ______i a. j_ nja hrušičaniske! mladine z dra mo Mire Pucove »Ogenj in pe. pel« ter dobravške mladine s Finžgarjevo ljudsko igro »Divji lovec« vredna omembe pevsko-glasbena revija, na kateri je nastopilo nekaj sto mladincev in pionirjev. Razen pionirskega zbora jeseniške gimnazije, mo. škega in ženskega zbora Vajeniške šale ter ženskega in mo. škega zboda Metalurške šole je nastopil še pionirski tambura posamezniki diplome in nagra- dečjega doma z otroškimi ja de. P.U. slimi, na Golniku je Iz sodnih dvoran trok, prav tako tudi na Plani-vrtec nj( vrtca na Primskovem in v Železnikih pa sta bila ukinjena. delu. Povsod bi morali imeti vsaj minimalno število fgrač in učil. Zato je bila na posvetu-določena posebna komisija iz vrst pedagogov, ki bo zbirala Javna razprava proti bivšim sta bila tudi Bohinc in Pire. funkcionarjem radovljiškega o- Prvi trije obtoženci so tipi-kraja, ki je bila prejšnji teden, je šla nekako mimo širše javnosti. Na zatož. ni klopi so sedeli bivši pred- zaključena čen primer, kakšen ne bi smel taMh' /° matere ni" Najpotrebnejši otroci so bili koristne predloge za nove igra- ponovno prepuščeni cesti, v če, svetovala ustanovam, kak_ vrtcih pa so ostaH predvsem šne igrače in učila naj kupuje- otroci srednje situiranih star_ jo. Zgradbe, v katerih so vrt- šev, v tedenskih tudi nekaj ci, po večini ne ustrezajo svoje- biti današnji uslužbenec in funkcionar. Vsi trije so gle. mu namenu, ker so to bivše majo dovolj ljubezni. stanovanjske hiše. Zato bi bilo Za izboljšanje težkega gmot. koristneje v bodoče, ko se bo-daJj~vse^preveč" na svoje" oseb- nega stanja in pritegnitev so- pokazala potreba po ustanav_ ne koristi, medtem ko jim je cialno in moralno ogroženih ljanju novih vrtcev, graditi no-bila skrb za ljudi, za skupnost, otr°k v te ustanove je izdal ve stavbe, kakor preurejati v tg Javornika in kot recitatorji go. mir Torkar, poverjenik za go- deveta briga. Drago Kuralt si republiški svet za socialno namene stanovanjske hiše. Tr. jenci jeseniške Glasbene šole. stinstvo Ivan Hrovat in zapri- je n. pr v Leseah začel graditi skrbstvo navodila, po katerih nutno je največja potreba po Zal pa ta pevskoglasbena re- sežena okrajna cenilca Franc lastno vilo. Da dobi sredstva so okrajni in občinski odbori vrtcu na Primskovem, v Kra-vija, z izjemo nekaj točk, kva. Soklič in Pangerc. Soobtožena za to, je seveda izkoriščal svoj dolžni prispevati določeni zne_ nju in v Škof ji Loki. službeni položaj in se ni sra- ški zbor z Blejske Dobrave, sednik okraja Drago Kuralt, mladinski tamburaški zbor z šef uprave za dohodke Vladi- Zivovci marljivo gradilo Kljub dobri volji pa ne gre brez težav. 1 milijon 800 tisoč dinarjev, kolikor so dobili za cesto, so že porabili. Kje sedaj dobiti denar, da ne bo treba z delom prenehati? Priznati je treba, da se ne zanašajo samo na tujo pomoč. Zbirajo staro železo in ga pošiljajo v preto-pitev jeseniški železarni, občani darujejo les in drva itd. Vendar vse to ne zadostuje. Pred dnevi so Še sklenili, da bodo organizirali tombolo, katere izkupiček naj bi se porabil za cesto. Toda kljub temu jim bo treba pomagati. V žirovski šoli je že dalj časa pouk, čeprav še ni dograjena. Le zasilno so uredili 15 učilnic, poslopje pa je še več ali manj v surovem stanju. In ne samo to. Dograditi je treba še cetli trakt s telovadnico, kurilnico za centralno kurjavo in stanovanje za hišnika. Ves svet okoli šole je potrebno o-gradlti in speljati cesto. Tega se bodo še letos lotili (delno so že začeli), vendar jim dela skrbi cement, če bo tega dovolj, tedaj bo delo uspešno napredovalo, saj so vaščani pripravljeni pomagati z udarnlškini delom. Solo v Raoovl že gradijo. Z udarniškim delom so pripravili ln prepeljali nad 80 m1 kamna ter kakih 50 ma peska. Oolo co»to so morali speljati iz kaimtnoloma. Vse to so opravile pridne roke vaščanov ob pomoči strokovnih delavcev -— minerjev. Tudi les je že pripravljen, čeprav so imedi pre-glavdoe te .ae-čntiml do valjenj i. Kobili .so jih /. zamudo, lako da so imieli dvakratno škodo. Kmetje so bili mumixjč pripravljeni sami posekati les in ga darovati, sečna dovoljenja pa bo napravila tolikšno zamudo, da jih je prehitelo drlo na polju. Na drugi strani pa so prav iz Istega vzroka zamudili px>-sek, ko je bil les goden. Tudi nešteti delavci, ki si grade hI. Aie-e, .so bili na enak način prizadeli. Prav bi bilo, da se kaj takega ne ponovi več. Vodovoda, ki je v letošnjem programu najdražji objlekt (5 milijonov), še niso začeli graditi. Čakali so na načrte, ki »o sedaj že gotovi dn jih v kratkem dobijo. Takoj so bo- do lotili dela in ga še letos dokončali, če — bo dovolj cementa! V začetku smo dmenill, da so za elektrifikacijo, žirovske-ga vrha namenih milijon dinarjev. Tu je treba dodati, da del teh sredstev pripada občini Gorenja vas, pod katero spada del tega območja. Kakor vse kaže, bo že letos zagorela luč. Kmetje so se s po-hvaievreidho vnemo lotili kopanja jam, pripravljanja drogov, za katere so sami dali les, jih postavili in celo kupili žico. Vrednost vsega, kar so sami prispevali z delom ali v materialu, znaša skoraj milijon dinarjev. Pri vsej tej graditvi pa ne smemo pozabiti na zadružni dom, ki ni zajet v investicijskem programu. Pritličje in prvo nadstropje je že dograje- no, letos pa nameravajo zgraditi še drugo nadstropje, tako da bo dom do zime pod streho. Zgodovina graditve zadružnega doma je kaj čudna, še danes nimajo popolnih načrtov. Vedno so jih dobili le za sproti, pa so zato dostikrat morali kaj spreminjati ali popravljati. Zato seveda ni šlo brez škode. Upati je, da bodo vsaj sedaj, ko se dela bližajo zaključku, izprosili gradbenika, ki jim dela načrt. Sami so si pomagali, kakor so znali, tako da je delo, čeprav počasi, vedno napredovalo. Letos je kmetijska zadruga prispevala 1,3 milijona dinarjev, vaščani pa del lesa, staro železo itd. Opeko so si že preskrbeli in Če dobijo še nekaj kreditov, bo zadružni dom letos gotov. Vse kaže, da se z dobro voljo lahko marsikaj stori! moval niti kraje kamna. Razen tega je nedovoljeno manipuliral z lesom in se posluževal drugih podobnih malverza. cij. Ker Vladimirju Torkarju plača za osebne potrebe ni zadoščala, si je skušal pomagati na ta način, da je od posameznih strank sprejemal podkupnino in to celo za take stvari, ki bi jih moral storiti po službeni dolžnosti. Tudi svoj oseh*-ni avtomobil je popravljal na račun okraja. Njegov zvesti pomočnik je bil bratranec Fr. Soklič, ki pa se je razen tega bavil tudi z zakotnim pisaš-tvom. Ostali obtoženci so zakrivili razna manjša kazniva dejanja. Sodišče je obsodilo Draga Kura h a na 3 leta zapora, Vla-dimirja Torkarja na 3 leta in 6 mesecev zapora, Franca So-kliča na 2 leti in 4 mesece zapora, Ivana Hrovata na 7 mesecev zapora, ostale pa na manjše pogojne kazni. Zbori volivcev v Kranju (Nadaljevanje s 1. strani) gradnjo, postopek pri razlastitvi »Majdičevega otoka« itd. Mnogo je bilo tudi kritičnih mnenj, med drugim to, da se vse preveč gradi in ureja v centru mesta in premalo na periferiji, dalje, da se nekatera dela izvršujejo po premalo točnih načrtih, da je premajhna storilnost pri nekaterih delavcih »Komunale« itd. (Prav tako živahna je bila tudi razprava o predlogih novih odlokov, ki so bih tokrat prvič dani v predhodno obravnavanje zborom volivcev. Volivci so v glavnem odobravali uvedbo večine mestnih taks, predlagali pa so nekatere spremembe in olajšave v primerih, kjer bi te takse občutneje prizadele delovne ljudi oziroma družbene organizacije. Tako so na primer kritizirali takso na voznike, na letake itd. Pri tem so se seveda oglasili tudi nekateri znani »zagovorniki« in- TrzišRe planine (Ne mislim na vrhove strmih skalnastih sten, ki odmaknjene od življenja s svojo tajin-stveno močjo vabijo in privlačijo turiste in ljudi iz ttl&Gta. Mislim na prostor pod njimi, kj«i so si na meji med stenami in sred gorskim gozdom priborile življenje nkromne travniške zelenice in kjs.v s. *e kmečki človek poiskil pio-stor, da tudi tu prideluje vsakdanji kmh. Ta prostor imena, je.io kmečki ljudje plii-no m ta prostor jih privlači, jih zaposli ju je; tu zgrade majhno zavetišče zase, za svojo živino, pa tudi za vas, kadar se vračate s planine ah z vrha gore, kot pravijo kmečki ljudje. Pa še ob nedeljah ln praznikih, kadar se namenijo v pl.uiino, Luko zaradi oddiha in seveda Sudi za.ra.di živine, ne gredo dalje kot do svoje planine; naprej v višave jih ne mika. Mnogo je starcev, ki so leto za letom hodili v planine, na vrh gore pa se niso povzpeli nikdar. Mestni ljudje se temu čudijo. Tudi kmečki ljudje so se včasih čudili hribolazcem, a darms no se že navadili nanje. Celo spoprijatelji so se med seboj ob srečanjih v planini ln kmečkim ljudem se je zazdelo, da vedo, kaj hočejo mestni ljudje v gorah, a zdi se mi, da so slednji malokdaj pomislili, kaj počno hribovci na planinah. Planina je skali in gozdu iztrgan svet. V neposredni borbi je človek s tema dvema elementoma in zadnje Čase se dozdeva, da bo popustil prirodi, naj si vzame to, po čemer že toliko časa steguje roke. Iz leta v leto pada iz strmin pre-padho kamenje na zelenice, vedno bolj leze grmičevje, predstraža gozda, v višje lege, vedno ožji so pasovi, kjer si živina poišče hrano. Vedno manj je delovnih rak, ki bi zagradile zelenico sredi pušče, ki bi zajele vodo, ki je začela skazi razpoke odtekati v zemljo; ko ho presahnila zadnja kaplja, bo človek prepustil planino gozdu. Ne vem, če kdaj naši planinci in turisti pomislijo na te stvari. V tržlškl občini, pa je začel o tem .razmišljati občinski ljudski odbor in planinski odseki kmetijskih zadrug. Ne- kaj bo potrebno ukreniti; površin, ki bi bile primerne za planinsko pašo živine, je vedno manj. Veliko število večjih in manjših planin, ki so včasih kot venec obkrožale vso trži-ško občino, se vedno bolj zmanjšuje. Kdor je že kdaj hodil po samotnem a slikovitem svetu med Košuto ln Stor. žičem, je; morda zataval v več_ ni gozd smrekov ja in macesna nad Medvodami. Odkar je baron Born zadnjikrat tu sekal, je preteklo že mnogo let in gozd je že zopet zagrnil sledove človeških rok. Le novo postavljena ograja, ki omejuje cesarstvo jelena, se od časa do časa- privije iz gozda in že se dalje Izgublja v temni les. Pa vendar te v tej samoti pripelje napol zabrisana stezica do že davno porušene staje in koče. Nemogoče se ti zdi; tu je bila nekoč planina Felča, kjer se je pasla živina, kjer so se trudili ljudje. Danes je vse zagrnjeno pod visokimi smrekami; kakor svet je, ki se je za večno potopil na dno morja. Takih primerov pa je še več. Takoj mora začutiti človek: tu ni nekaj v redu. Lahko bi odšel v statistični urad kranjskega okraja in tam bi si iz podatkov izračunal, da se na planinah v tržiški občini prepase v treh poletnih mesecih okrog 3 do 4 odstotke vse goveje živine, kolikor jo je v •kranjskem okraju. Kdor je nepoučen v teh stvareh, bi kaj hitro napravil nepravilen za_ ključek, da se potemtakem pač ne izplača več mučiti in razbijati glavo, kako se bo pre-paslo to majhno število gove_ da. živinorejci pa gledajo na to vprašanje drugače. Mnogo se govori o pospeševanju živinoreje, mnogo pa tu. di o tem, da je naša živinore. j a nazadovala. Mestni ljudje, ki o teh stvareh ne razumejo dosti, pa vendar vedo, da še dostikrat primanjkuje mesa in da je mleka premalo, tako da ga niti najpotrebnejši, niti otroci no morejo dobiti. V tem je pravzaprav tisto slabo stanje naše živinoreje. Kranjski okraj, ki je včasih mleko in mlečne izdelke prodajal v druge kraje, včasih pa jih niti prodati ni mogel, danes dova-ža mleko za svoje potrebe iz daljnje Toteninske. Vzrok temu ni prenizko številčno stanje živine, .temveč nizka proizvodnost krav molznic. (Dalje prihodnjič) teresov delovnega ljudstva, ki so skušali te takse kar od kraja prikazati kot neumestne in kot zgolj izkoriščanje delovnih ljudi (kot da izkupiček taks ne bo šel prav za potrebe delovnih ljudi). Pri razpravi o predlogu odloka o delitvi sklada povišanih najemnin za stanovanja in lokale so volivci predlagali večje ugodnosti oziroma oprosti ■ tve za lastnike manjših stanovanjskih hiš, hkrati pa so zahtevali take omejitve za lastnike lokalov, da ne bodo mogli s pretiranimi prostimi cenami za lokale bistveno oškodovati socialističnih podjetij in malih obrtnikov. Pri razpravi o obratovalnem času trgovskih in gostinskih obratov je večina volivcev izrazila mnenje, da se lahko u-streže želji trgovskih uslužbencev, da bi bila večina trgovin ob sobotah popoldne zaprta. Potrebno bi bilo v tem času le obratovanje dežurnih špecerijskih in morda še nekaterih drugih obratov. V zvezi s to razpravo pa je bilo vse obsodbe vredno prostaško ponašanje nekaterih trgovskih U-službenoev na zboru volivcev mestnega centra. Ti so z grobim vpadanjem v besedo drugih govornikov in z raznimi neumestnimi medklici motili reden potek zbora in skušali na vsak način izsiliti zanje u-godno odločitev. Ko so to končno dosegli, pa so kratkomaio zapustili zbor, kot da jih vse drugo, kar se v mestu ureja, prav nič ne briga. Tako so zapustili skrajno slab vtis in hkrati dokazali, da se kljub svoji domišljavosti ne znajo niti dostojno obnašati, še manj pa, da bi znali poleg svojih ozkih »cehovskih« interesov uresničevati tudi interese skupnosti. V oeloiti vzeto so ti zbori volivcev v Kranju pokazali veliko zanimanje prebivalstva za skupne mestne zadeve in njihovo željo za napredek mesta. Dali so mnogo koristnih pobud in umestne kritike in s tem učinkovito prispevali k uspešnemu! delu ljudskega odbora. Potrebno je le, da bo ljudski odbor te pobude in predloge uvaževal in o tem tudi poročal na prihodnjih zborih. Pravljica o domišljiji in resničnosti „Zasanjana punčka" v Prešernovem gledališču Pred razstavo otroških risb Otroci - svojevrstni umetniki Po utrudljivi serija zahtevnih, težkih uprizoritev (Nla dnu, V agoniji, Tramvaj »Poželenje«), pri kateri se je kranjsko občinstvo izkazalo s svojim zglednim smislom tudi za najžlahtnejsa dela in tako javno demantiralo vse tiste glasove, ki hočejo vedeti, da naša publika ni zrela za najtežjo duševno hrano — pripravlja zdaj Prešernovo gledališče čisto drugačno, ravno nasprotno veselje: ko se nagiba sezona h koncu, ni več čas za gledališko resnobo. Zdaj mora vladati na odru smeh, razkošna in bogata iskrivost domišljije. »Zasanjana punčka« Američana Elmera Ricea je tako delo, ki kot nalašč streže željam utrujenega in razgretega človeka v toplih pomladnih večerih, že gola zgodba je prikupna, neobremenjujoča: ljubavni zaplet mladega deklica, ki zmerom »živi le v oblakih«, kakor temu pravimo, in treznega, stvarnega, nad vse duhovitega mladega fanta. Kako se ta dva neprestano pričkata, dokler se ne pri pričkata do zakonske po. stelje, to je že samo po sebi vesela in duhovita šala posebne sorte. Da sta vmes zapletena še dva druga ljubimca, ki ostaneta na cedilu, to napetost zavozla in mikavnost zgodbe še poveča. Dvakrat zanimiva pa postane vsa zadava, ker vidimo na odru neprestano dva svetova: tistega, v katerem mala Georgina resnično živi, in tistega, katerega si v svojih fantazijah sproti ustvarja. S filmsko naglico ln raznolikostjo dogajanja preskakujemo vsak hip iz jedilnice, kjer sedi Georgina z očkom in mamico pri zajtrku — v nekakšno sanjsko porodnišnico, kjer s$ mala domišlja, da je pravkar rodila dvojčka; ali iz skromne restavracije, kjer kosi skupaj z enim svojih oboževalcev — v daljno sanjsko Mehiko, kjer se dekle že vidi na počitniškem potovanju s tem istim gospodom. Razumljivo je, da sd deklica v svojih sanjah predstavlja vse docela drugače, nego je v resnici. In prav to je tisto, česar bi jo prijatelj in kasnejši mož rad odvadil. A kako jo odvadi ? S tem, da uresniči eno njenih sanjarij. To preskakovanje iz prizorišča v prizorišče pripomore, da nam niti za hip ne more biti dolg čas. Vrhu tega pa je vse, kar govore nastopajoči (celotni ansambel PG),tako podprto z neprestanim duhovičenjem in pristno ameriško dovtipnostjo, kakršno smo doslej najlepše spoznah iz nekaterih najboljših ameriških komičnih filmov, da tudi zdravega smeha ne more zmanjkati. Ime režiserja nam jamči, da bo »Zasanjana punčka« zaživela na odru PG v vsej pisani igri barv, luči, duhovitih filmskih prizorov in sceničnih do-mislekov, ki jih ta blesteča komedija terja. Saj poznamo Radojeviča že od nekaterih režij (Od raja pa do danes, Sen kresne noči), da ima prav po- Te dni bo v Kranju odprta načela: vsak otrok naj razvija smehu in skepticizmu opozici- sebno veselje do takih uprizo- razstava otroških risb, zbranih lastno tehniko upodabljanja, je je Cizek nazorno pokazal ritev, v katerih igra poglavit- na področju kranjskega okra- Principi stare, dresume, stro- koristi, ki izliajajo iz sprosti- no vlogo domiselnost v prizori- ja. Razstava ima namen pri- ge, toge tehnične vzgoje za- tve otrokovih duševnih pred- ščih, v luči in — kar je prav kazati samoniklo otrokovo u- virajo oz. onemogočajo razvoj stav in ustvarjalnih impulzov. posebno važno — v glasbi Deloma je izvirna — izpod peresa stalnega Radojeviecvega glasbenega sodelavca, vodilnega skladatelja zabavne glasbe Bojana Adamiča. Važen delež pri uprizoritvi ima tudi Mija Jarčeva, ki je zasnovala za. to predstavo pravcato modno revijo modernih kostumov, in ne nazadnje — scenograf Jova novic, ki je z domiselno rešitvijo šele omogočil (spet se spominjamo »Od raja pa do danes«) tudi na tesnem kranjskem odru — nemoten in nepre- stvarjalnost in je kinjen potek celotne upri- Kranj nekaj novega zoritve, ki bo — dasi je 23 svetu so že v drugi polovici prizorov! — trajala z eno preteklega stoletja odkrili za-samo pavzo le nekaj nad m mi vest in lepoto izvirnih o- zato za individualnih oblikovalnih sil v Zunaj v otroku. Otroku nikdar ne vsi- žal pa so se stare metode trdega, mehaničnega »prostoročnega risanja« še do danes obdržale, kar lahko ugotovimo tudi pri nas. Kaj nas pri otroški risbi oz. likovni stvaritvi najbolj privlači? — Celota, pristnost in iskrenost. Izredna podobnost med otroški mi risbami vseh civiliziranih dežel in med likovnimi kreacijami primitivnih ljudstev vodi do zaključka, da so izrazna sredstva, tako barvna, grafična kot plastična, človeku prirojena. Življenjsko važ- dve uri! Premiera »Zasanjane punčke« bo v petek, 5. junija. Stoletnica šole v Gorenji vasi troških likovnih stvaritev in hkrati ugotovili koristi modernih metod učenja in razvijanja otrokovih sposobnosti v tej smeri. Kakor bi zdelo smešno ob pregledovanju ljujmo idej in metod izražanja no Je- taikai izraznih oblik starejših. Dajmo jim na izbiro ne dovoljujemo samo primitiV- nemu ljudstvu, temveč da jih tudi Odločno se je boril proti pona- mo in Pospešujemo, rejanju. Točno kopiranje ni u- Važne so tudi ugotovitve nase včasih mietnost, pravi Cizek (kar so prednih psihologov, ki so enotni taiko radi počeli in kar še sedaj v tem, da ima sprostitev krea. material, s katerim naj potem sami izražajo in ustvarjajo, tu* med civdiziranci utrjuje- 17. maja so se začele v Gorenji vasi proslave stoletnice »šole na Trati« (osnovne šole in nižje gimnazije hkrati), ki bodo trajale do pozne jeseni. Pionirji so s pomočjo svojih vzgojiteljev pripravili obširen program pod njihovim starim geslom: »šola na Trati ne sme zaostati. ..« Pridružili so se jim tudi tovariši iz Lučine, Trebije, Poljan ter KUD »Ivan Regen« s svojimi pevskimi zbori in priredili v nedeljo pevski koncert, na katerem je nastopalo kakih tri sto pevcev. Program je bil pester in kakovostno izveden, tako da je žel splošno odobravanje med občinstvom. Najbolj se je odrezal 64-članski zbor gimnazije, ki slavi jubilej, prav tako pa ni zaostajal ženski zbor KUD. line in, kakor pred njimi pevci, pokazali, česa so se v zadnjem letu naučili. V juniju se bodo predstavile občinstvu s svojim programom številne dramske sekcije in sicer iz Gorenje vasi, Hotavelj, Trebije, Lučine in še nekatere druge, ki skrbno pripravljajo svoj nastop. Doslej smo zvedeli, da KUD »I-van Regen« oziroma njegova dramska sekcija pripravlja »Veroniko Deseniško«. V jeseni, ko je pravzaprav pred sto leti začel pouk v mah Stebelovi hiši, pa bodo slavno, sti zaključene z množično ljudsko proslavo, še prej bodo v Gorenji vasi organizirali v o-kviru Ljudske univerze vrsto predavanj o zgodovini Poljanske doline in izdali manjšo brošuro s poljudnim opisom otroških risb govoriti o otro- počno po naših šolah). Zato tivnih otrokov sil važen vpliv cih kot umetnikih, tako danes moramo skrbeti, da otroci raz- na celoten razvoj otrokove du-ni nobena posebnost, če otroške likovne stvaritve primerjamo s stvaritvami odraslih slikarjev-umetnikov — ter pri obojih uporabljamo ista ocenjevalna merila. Razstava otroških likovnih del ni nikaka redkost, celo razstave mednarodnega značaja ne. Iz leta v leto jih prirejajo, tako da se že tudi naši otroci pri tem uspešno uveljavljajo. Upam, da ne bo napak, če se pred razstavo otroške risbe v Kranju malo pobliže spoznamo s principi sodobnih Mkov-no-vzgojnih metod in z odlikami samostojne otroške risbe. Franc Cizek, Ceh iz Litome-ric ob Labi, je konec preteklega stoletja študiral slikarstvo na dunajski Akademiji lepih umetnosti. Stanoval je hkujejo točno kopiranje od u KULTURiME NOVICE Domžale V Domžalah so v zadnjem času gostovale kar tri igralske skupine. »Svoboda« iz Vira je uprizorila igro »Vida Staša«, poštni uslužbenci iz Ljubljane »Maturo«, obrtniki iz Ljubljane pa >Pred poroko«. Poštni uslužbenci so »Maturo« zaigrali prav mojstrsko. V nedeljo, 24. maja so nastopili v Črnučah v počastitev rojstnega dne maršala Tita vsi gimnazijski pevski zbori na območju okrajnega ljudskega odbora Ljubljana-okollca. Nastopili so pevski zbori iz Mengša, Komende, Moravč, Preske, Gaibrovke, Polhovega gradca, Borovnice, Litije, Logatca, Vrhnike, Stične in Domžal. Vsi zbori so nastopili z u-spehom in pokazali velik smisel za gojitev in širitev pevske kulture. Ocenjevalna komisija je podelila prehodni pokal gimnazijskemu pevskemu zboru lz Borovnice. Gledalci so napolnili dvorano do zadnjega kotička. * Dramska sek°ija SKUD tovarne papirja na Koliftaviem je gostovala v Logu z veseloigro »Pri belem konjičku«. — Gledalci so bili z delom zelo zadovoljni. S to Igro namerava SKUD gostovati tudi na Vrhniki. pri nekem tesarju, kjer so ga metniške interpretacije, gospodarjevi otroci pogosto o-pazovali pri delu in ga kasneje naprosi U, da jih uči slikanja. Ustregel jim je, toda namesto da bi jih učil, jim je izročil slikarski material ti V nedeljo, 24. maja, so se slavnosti nadaljevale. V Gorenji vasi so se sešli mladi športniki iz vse Poljanske do- Ji Jesenice V nedeljo, 31. maja ob 20. url bo delavsko kulturno društvo »Svoboda« Javornik- Ko. roška Bela priredilo v dvorani osnovne šole na Koroški Beli večer umetnih in slovenskih narodnih pesmi. Pod vodstvom tovariša Leopolda MejaČa bosta pela moški zbor ln oktet. Bled Za začetek Tedni matere in otroka bo mladinski zbor nižje gimnazijo na Bledu priredil 30. maja ob 20.30 uri in 31. maja ob 16. uri v telovadnici »TD Partizan« na Bledu pevski nastop, pod geslom: Najlepši čas mladosti čas!« Gorenjski planinci smo upravičeno ponosni, da smo bih vse. skozi gonilna sila in prvoborci slovenskega pkininatva. Vso svojo delavnost smo pokazali v prvem desetletju (1893 do 1903) njegovega razvoja, saj smo imeli na Gorenjskem kar štiri močna planinska društva. Prvo (je bilo ustanovljeno v Kamniku v ustanovnem letu slaveniskega planinstva, 19. julija, komaj dve leti za tem, 10. marce 1S95, pa so ga ustanovili v Radovljici. Razvojna pot je šla dalje ln 16. avgusta 1899 so imeli tudi kranjski planinci društveni ustanovni občni zbor. Kot enajsto podružnico slovenskega planinskega društva pa so 19. aprila 1903 ustanovili na Jesenicah planin, sko podružnico za ves tedanji krajtnskogorski sodni okraj. Planinstvo je najprej oralo ledino na Gorenjskem in sejalo bogato seme, ki je obrodilo sto. teren sad. V vseh dobah razvoja slovenskega planinstva so igrali Gorenjci pomembno in vodilno vlogo. Do prve svetovne vojne je bilo na Gorenjskem 6 planinskih društev, med obema vojnama se je število povečalo za 6 podružnic, v času po osvobo. ditvi pa je bilo ustanovljenih 13 novih planinskih društev, tako da jih Imamo sedaj na Gorenjskem 25. Za veliki planiskl jubilej se vneto pripravlja jubilant — planinsko društvo v Kamniku. Vsi tamkajšnji planinci poprav. ševnosti. Kreativna moč, ki jo razvijajo ob izražanju svojih Razstava otroških risb pod hrabri in jim vzbuja njegovim nadzorstvom, odprta samozavest in odgovornost za v Londonu leta 1908, je pov- izvršitev nalog, ki stoje pred zročila pravcato senzacijo. Po- njimi. Te sile rastejo in se raz. dobne razstave, odprte kasne- vijajo z njimi ter jih krepijo je po glavnih evropskih in a- za vse težje naloge, ki jih v jih pregovoril, da so začeli sa- meriških mestih, so dokončno življenju še čakajo. In to je mostojno slikati. Rezultat ga pomagale spoznati vrednost či- poleg likovne vzgoje največja je presenetil in povzročil, da ste otroške kreacije in osvojiti vrednost napredne učne meto-se je pričel Cizek zanimati za nove učne metode. Kljub za- de. N. samostojno delo otrok. Po daljšem proučevanju je odkril, da T»-v se njihove risbe povsem raz- ^ l/ J II ) • P/l fft' 7/1 fl ' l/inf\ hkujejo od tistih, ki so jih iz- OAt/L/ . i U/ ll/CUfi . i\UlU delali v šob. Pričel je študirati otroške risbe, ustvarjene Aktivno jedro SKUD »Anton ljiškemu občinstvu več kot dv« pod razhčmimi pogoji in prišel Linhart« v Radovljici so v prireditvi. do zaključka, da otroške ris- glavnem pevski zbor, orkester Vzrokov za to je več. Pred-be, napravljene v šoli s po- i« dramska družina. Vendar vsem je treba omeniti trenja v močjo formalnih instrukcij, ni- nobena od teh sekcij (razen vodstvu društva, kar vsekakor majo nikake zveze s prosto u- pevskega zbora, ki je aktivnej- hromi delo sekcij. Pereče pa j a stvarjenuni deli. Tedaj že pro- ši in nastopa pri raznih pro- raaen tega tudi vprašanje dvo-fesor, je mladi Cizek nadalje- slavah, večkrat pa poje tudi v ran> ki je prešlo že v pravna preteklost in pokazala plod val s proučevanjem v tej smeri, ljubljanskem Radiu) v letošnji catl ap^. »Partizan« proti »Ki- no podjetju«. Odkar se je namreč društvo Partizan« moralo umakniti iz »Grajskega dvora«, mu je bila v zamenjavo soline zgodovine. Tako bo proslava hkrati obudila spomin da plod stoletnega kulturnega dela. V svet je vrgel revolucionarna sezoni ni uspela nuditi radov no leto hočejo darovati sloven- skemu planinstvu jubilejno pot f^Jena dvorana sedanjega po grebenih Prlsojnika od ene. kma- Ker Pa nova kino dvorana ga do drugega okna, zgradili v doglednem času še ne bo do. so prijazno okrepčevalnico pri končno urejena, se kino podje. Izviru Soče, poštarski aktiv pri tje »Partizanu« seveda noče PD Jesenice pa ho povečal in umakniti. Stvar se je zapletla udobno opremil planinsko po- tako, da je prišla nazadnje fitojanko na Solni gravi nad prod .sodišče Vršičem. Skupaj z drugimi go. Pri vsem' tem jo prlzildoto renjskimi planinskimi društvi tudl druStvo >Anton Tj.nhart«. Planinska društva v jubilejnem letu uspešno delajo Ijajo ln olmavljajo ter poveču- planlnsko-smučarsko postojan, jejo svoje planinske postojan- ko na Zelenici, kamor namera. ke. V načrtu imajo gradnjo mo- vajo še to leto napeljati moderne žičnice na Mati-stari demo žičnico in tako to novo grad, povečali bodo kočo na planinsko-smučarsko postojan. Jerman ovih vratih, izdali jubi- ko približati vsem delovnim Jjejno številko Planinskega vest- ljudem in mladini. V Tržiču ra. pripravljajo Jeseničani planin- «, nika in priredili vrsto kultur- ste in se uspešno razvija tudi ski tabor na Vršiču v dneh od se nuanrec dosedanji Kinih prireditev, razstav in pre. močan kader mladih alpinistov, 20. do 22. julija, ko bodo na avto- no prostori preuredili v telovad-davanj. ki se uveljavlja v vseh naših mobilski cesti, ki veže Vršič s nico- bl SKUD, ki je bil do se. Kranjski planinci so v zadnjih stenah. Trento, odkrili s pomočjo PZS daj vezan izključna na kino letih pokazali velik ustvarjal- Planinci z Javornika in Ko- dir. Juilusu Kugvju bronast spo. dvorano, prišel še ob te pro- ni polet, tako da jim v razvo- roško Bele praznujejo komaj meiuk v nadnaravni velikosti, store. Da pa bi se SKUD spojil ju komaj sledimo. Povečali so petletnico svojega društva, pa Planinsko društvo v Mojstra- s Partizanom in skupaj z njim kočo na Krvavcu, kamor že imajo že velike delovne in ni 1«) nosilo glavno breme p t i delil dosedanje prostore kino napeljujejo električni vod, nuj- vzgojne uspehe. Pridno ln pra- organizaciji in izvedbi medre- podjetja, pa spet ni prav vsem no potreben za izgradnjo bodo. vilno vzgajajo mladino, oskr- publiškega planinskega tabora, cianom odbora SKUD, čeprav bl bila morda to naj realnejša rešitev. Seveda bl v tem primeril Ljudski odbori- mestne <>'>-čine Radovljica moral pohiteli z zaključnimi deli pri urejanju če prve žičnice v Sloveniji, bujejo Stanlčevo kočo pod Tri. ki bo v Vratih pod severno st razgradili so avtomobilsko cesto glavom, koči v Krmi ln na Za- no Triglava v nedeljo, 2. av-na fimarjetno goro, kjer bo alpski planini, v jubilejnem le- gusta. Ob tej priliki txxlo pla-kmalu sta! tudi planinski dom. tu slovenskega in gorenjskega ninei Iz Mojstrane odprli zgo-Delovno in homogeno planin, planinstva pa so obnovili pla- dovinsko razstavo in odkrili sko društvo iz Radovljice gra- ninski dom »Pristava« v Ja- veličasten spomenik žrtvam o-dd moderno opremljene ter vorniških rovtih, sredi prekra. kupatorja in domačih izdajal- nove kino dvorane, da ne bl vzorno oskrbovane planinske snih cvetočih in dišečih narci- cev. Posebnost bo tudi srnu- Radovljica in okoliške vasi o-domove. Komaj so /. velikimi snih poljan. Slavnostna otvori. Carska razstava v Mojstrani, slale brez kina-, napori dogradili Roblekov saj ()( ,m1<) (l> leni k.ulovljieani izročili v vs- gonilna .sila. ki poganja kolo ' splošno uporabo obnovljeni Val. planinstva na Gorenjskem vazorjev dom. vztrajno dalje in po pravi poti. Tržičanl, čeprav prebivajo v Jeseničani niso pridni ln podjet »liuknjl taki«, so mojstri svo- nI samo kot plezalcl-alpinistl, jega kova. Upravljajo največ vedno jih vidimo tudi med po. adMčno oskrbovanih planinskih požrtovailnimil goriškimi aiese-« postojank. Za jubilejno leto slo. valci. Edinstvena Je njihova venskega planinstva »o odprli gradbena dejavnost. Za Jublloj. tov Janšev do bratov Klančnd. kov, od Janeza Polde do mladega, veliko obetajočega Hle- I..hi je. I 'huninei lz Kranjske gore m Kaleč bodo po svojih na jh »1 j Aih močeh prispevali k juinle. jiu vsega slovenskega ln pose problemi, bej gorenjskega planinstva 'o "j.- jeseni ;.| vari tin de In da se v novi sezoni kulturno in telesno-vzgojno delo poživi, j« prav, da se oglase se drugi m pr»\ i do svoj, mnenje, kako Čimprej in čimlaže rešiti tfl £ OUfl GORENJSKE PO VASEH I ESTIH GORENJSKE Iz Loke Zategel pisk sirene v lesnem podjetju »Jelovica« je 18. maja pozno zvečer opozoril na požar, ki je izbruhnil v »Gra-disu«, in se naglo širil proti bližnjim lesenim šupama »Jelovice« ter grozil z upepelitvijo tega podjetja. Ognju so se prve zoperstavile gasilske ekipe Go. retnj.ske predilnice, MLiO Škof-ja Loka in gasilska ekipa »Je. lovice«, katerim so prišle kmalu na pomoč enote JLA iz šk. Loke in gasilske čete od drugod. Več ko dve uri je trajala borba z ognjenimi zublji, preden se je posrečilo požar omejiti in tako zavarovati podjetje »Jelovico«. Pri gašenju so se posebno izkazale enote JLA, ki so z nadčloveškim pogumom in požrtvovalnostjo gasile s kemičnimi sredstvi. Njim in gasilskim enotam se kolektiv lesnega podjetja »Jelovica« toplo zahvaljuje, saj so s svojo požrtvovalnostjo preprečili več stomilijonsko škodo. li Kamnika V juniju bo kamniški Rdeči križ organiziral akcijo za prostovoljno zbiranje krvi. Prepričani smo, da bodo tudi v kamniškem okolišu pravilno razumeli to človekoljubno akcijo in da uspeh ne bo manjši kot drugod. Krvodajalci, javite se! Iz Mengša Pred nedavnim smo si učenci strokovne šole v Mengšu o-gledali tovarno avtomobilov v Mariboru in Mariborski otok. Tamkajšnji obratovodja' nam je razložil pomen tega otoka za ru\šo industrijo in za preskrbo prebivalstva z električnim tokom. Na številna vprašanja o elektrarni nam je vodič z veseljem odgovarjal. Razen tega smo obiskali še tekstilne tovarne, fovarno .pohištva in tovarno »Franc Lesko. šek«. S hrano in prenočiščem so nas preskrbeli v tovarni »TAM«, kjer imajo lastni Dom učencev v gospodarstvu. Za gostoiljubje se učenci zahva- ljujemo tako upravi internata kakor upravi tovarne. Zahvaljujemo pa se tudi ravnatelju strokovne šole v Mengšu, tov. Ivanu Keržanu, vzornemu in delavnemu vzgojitelju in našemu vodji, ki si nenehno prizadeva, čimbolj obogatiti naše znanje in nam kar največ nudit. Z* \mo, da bi nam odgovorni organi naše ljudske abl.t.V o. mogočili čimveč podobnih ekskurzij, zakaj obogatitev znanja je tudi skupnosti v korist. Iz Tržiča Prostovoljno delo pri gradnji novega modernega kopališča v Tržiču se je pričelo že v začetku maja. Sedaj delajo predvsem na regulaciji hudournika, ob katerem bo stal plavalni bazen. V načrtu je, da bodo groba betonska dela letos že dokončana. Vse je še odvisno od pravočasne dostave cementa, kajti nekvalificirane delovne sile je dovolj. O tem priča pregled udeležbe pri prostovoljnem delu. — V Tržiču so se odločili, da se bodo udeleževali prostovoljnega dela v skupinah: vsako društvo ali organizacija organizira na določeni dan »udarniško delo« za svoje člane. Izkušnje kažejo, da je bil ta sklep dober. 4. maja je prostovoljno delo začel Ljudski odbor mestne občine, ki je prišel na delo polnošte-vilno. Sledilo je vodstvo tržaškega turističnega društva, potem izvršni odbor krajevnega sindikalnega sveta in mestni komite Zveze komunistov, nato športno društvo »Ljubelj« in telovadno društvo »Partizan«, mestni odbor Socialistične zveze, AFZ, rezervni oficirji, Zveza borcev, pred vojaška vzgoja, strelska družina »Anton štefe — Kcstja«, Avtomobilsko in motociklistično društvo. Prostovoljno delo je vsak popoldan, ni pa ob nedeljah, ker je ta dan namenjen počitku. Tržič hitro olepšujejo. Turistično društvo je razvilo močno propagando za lepšanje mesta, ki ima mnogo pogojev, da postane pravo turistično središče. Ljudski odbor mestne občine je pokazal lepo pobudo in izdal odlok o obveznem beljenju pročelij poslopij v mestu. Mestno podjetje je doslej prepleskalo že kakih 15 poslopij, večinoma na Glavnem trgu, postopoma pa se bo ta o-lepševalna akcija razširila na ves Tržič. Stroške krijejo seveda hišni lastniki, saj se vse to izvaja v sporazumu z njimi. Iz Domžal V Zlatem polju je ubila strela delavca Jožeta Remsa. Ob grobu so se od umrlega tovariša poslovili člani SKUD na Količevem in delavci tovarne kartona in lepenke na Količevem, kjer je bil tudi on zaposlen. Tovarniški pevski zbor mu je ob odprtem grobu zapel nekaj žalostink. Pred kratkim so pred tovarno »Induplati« v Jaršah odkrili spomenik padlim borcem in talcem. Na svečanosti je govoril tov. Tomo Brejc. Navzoči so bih svojci padlih in ogromno ljudi iz okolice, čeprav je ves čas deževalo. Iz Kovoria V' Kovor ju so se že dalj časa pripravljali na postavitev spomenika padlim talcem in borcem, vendar so šele lam na občnem zboru Zveze borcev izvolili pripravljalni odbor s tovarišem Drobničein na čelu. Ta se je za stvar tako resno zavzel, da bo spomenik že 31. maja slovesno odkrit. Spomenik bo stal sredi vasi, na kraju, kjer so 1942. leta padli prvi talci. Visok bo 9,6 m in bodo dali zanj 600 tisoč din, kar je za Kovor že lepa vsota. Nekateri so pokazali veliko razumevanje pri zbiranju prostovoljnih prispevkov za spomenik. KZ Kovor je prostovoljno nakazala 50.000 din, odrezali pa so se tudi nekateri posamezniki, kakor Janez Dobre (2000 din), M. Spendal (1000 din), Tončka Kne, Albin Zupan, Mušič, Vido Drobnič (vsi po 1000 din) in drugi. Iz doslej zbrane vsote je vi. deti, da je večina ljudi navdušena nad gradnjo spomenika. So pa še nekateri, ki jim je spomenik trn v peti. Nekoč je dejal opiti Blažič v gostilni »Pri Jurčku«, da bo takrat, ko bo tov. Kern predi svojo hišo vsadil oreh, večja slavnost kakor ob odkritju spomenika. Da tako misli, je razumljivo, saj je sam dezertira! iz NOB in nato pred partizani pobegnil na Koroško, od koder se je baje vrnil šele po osvoboditvi. Zaradi takih čvekačev bo spomenik vseeno stal! člani Zveze borcev bodo kakor med NOB tudi tokrat dokazali, da svoje naloge temeljito in dosledno opravijo. F. F. Iz Poljan V Poljanski občini si z vsemi silami prizadevajo, da bi čimprej uresničili investicijski program za leto 1953. Vseh del, ki jih predvideva ta program, so se že lotih, nekaj pa tudi dokončah. Tako so pred nedavnim že uredili vodovod v Poljanah. Glavni cevovod so podaljšali za šestdeset metrov, tako da ima sedaj tudi druga polovica vasi vodo. Gesto Javorje — Poljane so začeli popravljati, kajti nova je in je zato nastalo več usadov. Končali so vsa pripravljalna dela za adaptacijo šole v Ja--vorjah: pripravili so pesek, kamen in napravili izkope zaradi povečanja. Porabili so že kakih 225.000 din, precejšen delež pa so prispevali tudi vaščani s prostovoljnim delom. Tudi na Maienskem vrhu so že: končali skoraj vsa pripravljalna dela za graditev nove šole. Sedaj pripravljajo še les, ki ga bodo prispevali v glavnem sami vaščani. Poljanci, ki nameravajo graditi novo kopališče na Sori, čakajo le še na potrditev na- črtov, nakar se bodo podah na delo. Posebno poglavje v tem programu pa predstavlja elektrifikacija. Luč naj' bi dobile naslednje vasi: Dolenje in Gorenje Brdo, Vinharje, Podobeno in Javorje. Na Brda je treba speljati priključek voda s Hlav-čje njive (whniški daljnovod), Vinharje zvezati s centralo v Poljanah, Podobeno in Javorje pa imata od lanskega leta lastno centralo, le vod je še treba napeljati. Vaščani vseh omenjenih vasi so se somi podah na delo in pripravili drogove, jih postavili, tako da je doslej napeljane tudi precej žice. Trenutno so dela malo v zastoju, ker primanjkuje žice, vendar jih to ne bo zadržalo, da ne bi že v letošnjem letu prižgali v svojih hišah električne luči. SPOR T Dom na Lubniku je že odprt Lubnik, najvišji vrh škofjeloškega pogorja, je bil domačinom že od nekdaj drag. Zato so 1932. leta postavili na njem planinsko kočo, ki so jo 1943. leta partizani požgali, da se ne bi še tu vgnezdili Švabi. Kmalu po vojni so začeli Lo-čani mishti na obnovitev oz. na gradnjo nove planinske postojanke. V petih letih požrtvovalnega dela je zrasel krasen nov dom, opremljen z moderno jedilnico, s 30 udobnimi ležišči, hotelsko kuhinjo in lepimi sončnimi verandami. Iz jedilnice, spalnic in raz verand se odprira čudovit razgled tja do Ljubljane in Kamniških planin. Da je dom na Lubniku zopet zrasel, je v dobršni meri zasluga loških planincev, mladine in vojske, ki so pomagali pri gradnji s 50 tisoč prostovoljnimi delovnimi urami. Slovesni otvoritvi doma je OBJAVE *SPOREDI * OGLASI DEŽURNA SLUŽBA Dežurno zdravniško službo na območju LOM O Jesenice ima od 29. maja do 5. junija dr. Avguštin Tancar, Jesenice, Gosposvetska cesta. Obiski na KINO dom noj se javijo najkasneje do 18. ure. Po tej uri bo obiskoval zdravnik le bolnike s težjimi poškodbami in močnimi krvavitvami. Sobota, 6. junija ob 20. uri: Miroslav Krleža, »V agonija«, gostovanje Drame SNG-Ljub_ ljama, red A in izven. GLEDALIŠČE Prešernovo gledališče Kranj Sobota, 30. maja ob 20. uri: Tennessee WHhams, Tramvaj »POŽELENJE«, izven in za podeželje. Torek, 2. junija ob 20. uri: Tennessee Wllliams, Tramvaj »POŽELENJE«, red D in izven. Petek, 6. junija ob 20. uri: Elmer Rice, »Zasanjana punčka« komedija v dveh dejanjih premiera izven. Kino »Stožlč«, Kranj: 30. in 31. maja mehiški film »En dan življenja«. V soboto ob 18. in 20. uri ter v nedeljo ob 10. in in 2fl. uri nemški barvni film (film je podnaslovi jen) »La Poloma«. V nedeljo ob 8.30 uri matineja švicarskega filma »štirje v džipu«. Kino »Svoboda«, Stražišče: 30. maja švicarski film »štirje v džipu«. Predstave ob 17. in 19. uri; ob 21. uri in v nedeljo ob 15., 17. in 19. uri nem. ški barvni film »La Paloma«. V nedeljo ob 10. in 21. url mehiški film »En dan življenja«. Kino »Partizan«, Kranj: 30. moja švicarski film »Štirje v GASILSKI KOTIČEK TIMI*KI GASILCU RAZVILI NOV PRAPOR PrVtekk) nedeljo je tržiško gajsiluko društvo ob priliki gasilskega dne razvilo nov prapor, kateremu je kumovala Okrajna gasilska zveza Kranj. V ranem jutru so prihajali na svečanost gasilci sosednjih enot. Prisostvovalo je več sto Članov in članic, mladincev in pionirjev iz 26 gasilskih društev. Zbrali so se na prostom pred pošto, od kxxler so krenili z godbo Svobode« na Glavni trg, kjer j<> bila pred po-Klopjimi LOMO .slavnostno o-krašenn tribuna za častne goste. Slavnost je pričel predsednik domačega gaN.iLs.kfga dru-•tva Tine Domik — poveljnik OGZ. Po himni so prejeli toV. Jože Tndelj, Alojzij štefe ln Tone Domik odlikovanja za plodno gasilsko delo. Potem je piVKlsedhik OGZ tov.' Viktor Bizjak pripel na novo razviti prapor trak, predsednik LOMO tov. Oerar pa zabil prvi spominski žebelj. Sledilo mu je še 70 predstavnikov tržiških množičnih organizacij, tovarniških vodstev in delovnih kolektivov. V imenu Republiške gasilske zveze je zabil žebelj najmlajši in najaktivnejši pionir iz Tržiča, Nikolaj Hladnik, ki je v govoru pozdravil Tita ln Obljubil gasilstvu zvestobo; Prisotna množica ga je toplo pozdravila. Po končani slovesnosti je ga. silskemiu dnevu v čast z uspehom komcertlroia godba trži-ške >Svobode«, pod vodstvom Rudolfa Ahačiča. Svečanost so zaključili z ljudskim rajanjem. Razvitje prapora je bilo nekak uvod v slovesnosti, predvidene za 70 letnico tržiškega gasilskega društva. Za pomembni jubilej bo v Tržiču prvi pionirski gasilski festival. džipu«, 31. maja nemški barvni film »La Paloma«. Predr stavi ob 20.30 uri. Kino »Radio«, Jesenice: 30. malja ob 18. in 20. uri in 31. maja ob 16., 18. in 20. uri jugoslovanski film »Jara gospoda«. V nedeljo dopoldne matineja istega filma (vt^pnina 10 din). Letni kino »Svoboda«, Jesenice: predvaja 30. in 31. maja isti film kot kino »Radio». Predstavi ob 20.30 uri v sluča_ ju slabega vremena odpadeta. Kino Javomik — Koroška Bela: 30. in 31. maja ob 17. in 19. uri ameriški film »Gospa Bovaryjeva«. V nedeljo dopoldne ob 10. uri matineja istega filma (vstopnina 10 din). Kino »Plavž«, Jesenice: 30. maja ob 18. in 20. uri, 31. maja ob 16., 18. in 20. uri in 1. junija ob 18. in 20. uri ameriški barvni film »Irena For-syte«. V nedeljo dopoldne ob 10. uri matineja istega filma (vstopnina 10 din). Mostni kino Ivanini k: 30. maja ameriški film »Tarzan med lovci«. Kino Domžale: 30. in 31. maja avstrijski film »Nesmrtni valček«. 3. in 4. junija jugoslovanski J'iim »Froskia«. 5. junija ameriški barvni film »Bamby«. MALI OGLASI Stalno službo dobi takoj dobro verziran mehanik za popravila avtomobilov, motorjev, gasilskih agregatov in trezen vozač. Ponudbe poslati pismeno ah osebno na Prostovoljno gasilsko društvo Kranj. Preklicujem, kar sem govorila proti Micki Udovč iz O-rehka. Ivanka Humer, Orehek. Prekricujem, kar sem govoril o obdelovanju vrta tov. Za~ vrtnika. Albin Hrast. Konja prodam ah zamenjam za vola. Naslov v upravi lista. Dobro ohranjen motor »Ar-dle«, 250 kub., prodam. Plevelj, Zalog 72, p. Komenda. Samostojni šivilji sem pripravljena izdelovati moške srajce in spodnje hlače. Imam dober šivalni stroj. Več ustno. Ponudbe pod »Zaslužek« upravi lista. Moško in (žensko kolo prodam. Gregorčičeva 2-a, Kranj. Knjižnice, pozor! Po ugodnih cenah prodam 200 leposlovnih knjig. Naslov v upravi lista. OBJAVE ObiSčite ljudsko knjižnico na Titovem trgu v Kranju! Izposoja leposlovne, poučne, politične in znanstvene knjige v slovenskem, srbohrvaškem, ruskem in nemškem jeziku. Odprta je dnevno od 10. do 12. ure in od 14. do 18. ure, ob sobotah od 10. do 12. ure. Ob nedeljah zaprta. v nedeljo, 24. maja prisostvovalo okoli tisoč ljudi. Dom je otvoril paedsednik Sveta za znanost in kulturo Boris Zi-cherl, ki je spregovoril o planinstvu kot sredstvu za utrjevanje domovinske ljubezni in za zblizanje ljudi ter hkrati izrazil željo, da bi tudi na Ra. titovcu in Blegašu kmalu zra,-sla planinska domova. Za tov. Zecherlom je govorilo še več predstavnikov planinskih organizacij in ljudske oblasti, med njimi Tine Oman, predsednik PD škof ja Loka, ki je oživil zgodovino loške planinske organizacije, dalje Lo-vro Planina, stari odbornik, ki je s preprostimi, a prisrčnimi besedami poslušalce nenavadno navdušil., nato sta se zvrstila predstavnika mestnega komi. teja in LOMO škotfja Loka, predstavnik Planinske zveze Slovenije, komandant škofjeloške enote JLA in 8 predstavnikov planinskih društev iz Ljubljane in Gorenjske. Govorniki so ob pozdravih izročali najrazličnejša darila za novi dom, n. pr. sliko maršala Tita, stensko uro, predstavniki društev pa slike planinskih domov, ki jih imajo v oskrbi itd. Celo za kulturni program so poskrbeli planinci. Na otvoritev so povabili pevce iz Sv. Duha in Virmaš, SKUD »Tone šifrer« iz škofje Loke pa je vse zbrane presenetilo z za to priložnost sestavljenim orkestrom. Slavje je bilo že zaradi pomembnega dogodka, odličnih gostov in velikega števila planincev dovolj slovesno. Zavest, da proslavljajo z otvoritvijo tudi rojstni dan maršala Tita, kar je poudaril zlasti Boris Zi_ cherl, pa je slavnostno vzdušje še povečala. Vse poti do Doma na Lubniku so skrbno markirane, tako da prideš iz škofje Loke v pičlih dveh urah na cilj. Skoraj do vrha Lulbnika vodi lepa planinska cesta, torej je mogoče tja tudi z avtomobilom. Od ceste do koče je le 40 minut hoda. Izletniki, Dom na Lubniku vas pričakuje! Tekmovanja v tekstilni šoli Pred dnevi je bilo zaključeno lahkoatletsko prvenstvo Tekstilnega tehnikuma v Kranju, na katerem je sodelovalo 40 tekmovalcev. Kljub zelo slabemu vremenu, so rezultati zadovoljivi. Moški: tek na 100 m: Balantič 11,9, Mirtič 12,7; tek na 200 m: Balantič 25,3, Doki 25,8; tek na 1000 m: Petek 2,51,8, Doki 2,53,4; skok v daljino: Balantič 6,12, Novak 5,77 m; skok v višino: Jakšič 1,59 m, Novak 1,56 m; Met krogle: Jakšič 12,31 m, Novak 11,30 m. ženske: tek na 60 m: Humer 9,3, Se. kirnik 9,4; tek na 200 m: Humer 34,1, Sekirnik 36.1; skok v daljino: Sekirnik 3,30 m, Hu_ mer 3,74 m; skok v višino: Likar 0,95, Jurčevič 0,95 m; met krogle: Malovič 9,62, Likar 8,59 m. orenjski pionirji za šahovnico h. Izgubila we zelene barve, pisan — od Kranj do Sp. dltelj naj jo 1.000.— vrne tovšek Mikui trg 5/1. je ženska jopica sprednji del rjavo mestne vrtnarije Bele. Pošten naj-proti nagradi din na naslov: Ver_ Kranj, Gasilski Obveščamo vse člane in pri. jatelje plavanja, da bo v torek, 8. junija ob 18. uri v stranski dvorani Sindikalnega doma izredni občni zbor! Udeležba za člane obvezna! P. K. železničar, Kranj 100.000 dinarjev lahko dobite, če kupite tablico III. KOLA TOMBOLE GLUHONEMIH Žrebanje 7. junija 1953 Na poseben način so proslavili gorenjski piomrji-šohisti letošnji Titov rojstni dan. Na moštvenem brzopoteznom turnirju so se zbrali v nedeljo, 24. maja mladi šahisti s Koroške Bele, iz Radovljice, Tržiča, Smlednika, škofje Loke, Reteč in Kranja. V vsaki izmed 14 ekip je bilo po osem tekmovalcev. Po toplem zajtrku pod košatimi kostanji so se tekmovalci razdelili v Plavalni klub »železničar« — Kranj razpisuje anketo za novo ime kluba. Ime naj ne bo lokalnega značaja! Izraža naj dejavnost kluba. Vsi člani m ljubitelji plavanja ter bralci Glasu Gorenjske naj pošljejo predloge skupaj s svojim naslovom P. K. železničar, Kranj, pošt. pred. 35. Posebna komisija, določena za izbiro novega imena, bo podelila za najboljša predloga 2 nagradi (500 in 300 din). Predloge poslati najkasneje do 8. junija 1953. •* Reden avtobusni promet med Bohinjsko Bistrico in hotelom Zlatorog bomo vzpostavili letos s 30. majem. SAP — Ljubljana * V okviru Tedna matere in otroka 'bo v sredo, 3. junija ob 20. uri v stranski dvorani Sindikalnega doma zanimivo predavanje dr. Lea Matajca o o-traških nezgodah. Starši vljudno vabljeni! — MO AF2 Kranj. tri skupine: najmlajši — do desetega leta v A skupino, starejši, večidel dijaki nižjih gimnazij, pa v B-l in Bh2 skupino. V A-skupini so pionirji iz Stražišča hitro odločili bitko v svojo korist. V B-l so zmagali Smledničani, v B-2 Tržičani. V odločilni — finalni tekmi so fantje iz smledniške-ga vzgajaiišča Tržičane premagali in jim od 8 točk odvzeli kar 6. Zmagovalec mlajše skupine — Osnovna šola Stražišče in starejše — ekipa iz Smlednika sta prejeli poleg prehodnega pokala, velike šahovske trdnjave, še po en žepni šah, vse druge ekipe pa dr. Bajčevo »šahovsko začetnico« in šahovski notes. Tako se bodo pionirji lahko še bolje pripravili na prihodnje srečanje za 62. rojstni dan maršala Tita, veh. kega prijatelja šahovske igre. Istočasno kot pionirji so se borih za prvo mesto mladinci kranjskih strokovnih šol in višje gimnazije. Ekipa I. gimnazije je z 19 in pol točkami zasedla prvo mesto in zato prejela lepo knjižno nagrado — dr. Milana Vidmarja >Poi stoletja ob šahovnici«. Mlekarska šola je dobila 17 in poi točk, Puškarska in Tekstilni tehnikum po 11 in pol, Vaje. niška šola pa 0 točk. Prvokategornik Bojan Fajon je po končanem tekmovanju odigral z 11 mladinci simul-tanko in jo komaj odločil v svojo korist z rezultatom 6 in pol proti 4 in pol. NeUai za naše zene Kako bomo vlagale češnje PIONIRJI V MESECU MLADOSTI Kakor grozdje in češplje, ta. ko tudi češnje lahko ohranimo dalj časa sveže. Odberimo res zdrave, zrele, pecljate sadeže in z njimi napolnimo čiste, suhe steklenice, ki jih potem za. pečatimo in zaikopljimo v zemljo. Na ta način ohranimo češ. nje vse do oktobra sveže. Vkuhavanje češenj: prvovrstnim sadežem pustimo po en centimeter dolge peclje, jih operemo in posušimo, nato vlo. žimo v kozarce in zalijemo z oslajeno, prekuhano vodo. Če nimamo VVeckovih kozarcev, jih pokrijemo s pergamentnim papirjem in cunjico, nakar jih kuhamo v sopari. Oslajeno vodo ali sladkor za vkuhavanje takole pripravimo: v lonec vsujemo na pol kg sladkorja samo eno do tri os- minfce litra vode, nakar postavimo posodo na rob štedilnika ter sladkor, dokler se ne raztopi, pridno mešamo, šele ko je raztopljen, ga postavimo k ognju. Med vrenjem pobiramo pene s čisto penovko ah žlico in pazimo, da se sladkor ob robu ne prime. Vsakič, ko peno poberemo, penovko z no. žem ostrgamo. Tako očiščen sladkor pustimo vreti vse dotlej, dokler ne teče v gostem, širokem curku. Za pol kilograma češenj potrebujemo 100 dO 250 g sladkorja, kakršne so pač češnje. Nikoh ne skoparimo s sladkorjem, zakaj dobro oslajen kompot bomo lahko med uporabo zalile, pa bo še vedno prav okusen. Češnje kuhamo 20 do 30 minut; kisle manj časa kakor sladke, če nimamo lonca za ZANIMIVOST! Neveste zapirajo primitivni prebivalci Nove Gvineje v lične in čiste kletke, iz kalerih smejo za kratek čas samo enkrat dnevno v spremstvu starejše ženske. Tako živijo deklice, ki so dopolnile 15 let, pol leta pa tudi dobro* leto, skratka do trenutka, ko jih ne reši iz „zapora" ženin, ki jim ga izberejo starši. Najsrečnejši njujorški otrok je vsekakor Susana Hample, slara komaj osem mesecev. Pred nekaj dnevi je s srečko irske loterije zadela 140.000 dolarjev. Zal pa bo od le vsote prejela samo 26.723 dolarjev, vse drugo bodo pograbili ameriški cariniki za zvezni davek. Črnec Ralph Ellison je dobil pred nedavnim za svoj roman „Neviđen človek" najvišjo knjižno nagrado ZDA za letošnje leto. Takoj po izidu si jc roman osvojil bralce in knjižne kritike. Vsi so mnenja, da je to eno velikih ameriških del, tem bolj pomembno, ker osvetljuje nepravičen družbeni položaj črncev v ameriški skupnosti. Uspeh Ellisona je tem pomembnejši, ker je s svojim literarnim delom prekosi] celo ameriškega mojstra proze — Ha-ming\vaya in Steinbecka. Ženski jeziki so gibčnej4 od moških je Ugotovil tudi znani znanstvenik iz \Vachingtona Edvart E. Gahres. Preizkusil je 865 odraslih oseb, od leteli je 3,7 moških. Med vsemi moškimi jih 2>,V>o ni moglo jezika ne obračati ne u pogibati, od žensk pa 26o vsej sili zvedeti, koliko še manjka do 25 milijonov, zakaj nihče bi se ne branil na lahek način pridobljene nagrade. Mač'ia je osrečila Parižanko Ouestonovo. Gospoda-rica je opazila, da mačka šepa. Pri pregledu nožice je zagledala v rani droben, pravilno oblikovan košček slekla. Iz radovednosti ga je odnesla bližnjemu zlatarju, ki je Ugotovil, da gre za diamant, vreden 900.000 frankov. vkuhavanje, potem se poslužimo navadnega večjega lonca, obložimo dno s senom ah z zelo finimi oblanci in položimo na to oblogo kozarce s češnjami. Tudi med kozarce stlačimo malo sena ah oblancev, nato pa nalijmo toliko mrzle vode, da bo gledala iz nje samo četrtina vsakega kozarca. Voda naj v pokritem loncu vre 20—30 minut. Kozarce ohladimo kar v loncu. Ko jih vzamemo ven, pogledamo, če so dobro zapiti (slabo zaprte moramo še enkrat prekuhati), jih pazljivo pretresemo, tako da se sadje dobro napije soka in poleže na dno. Če se prvi dan ne sesede, ga moramo še drugi oziroma tretji dan previdno stresti. Pri pokrivanju kozarcev za vlaganje moramo paziti, da so pokrovci in gumijevi obročki zelo čisti in suhi. Gumijeve ob. ročke namakamo pred vkuha-vanjem nekaj ur v topli vodi, ki smo ji dodale malo sode, nakar jih splahnemo z mrzlo vodo. Češnje v sladkorju: V sladkorju vkuhano sadje ima to prednost, da ga vzameš lahko nekaj iz kozarca, pa se preostali kompot ne bo pokvaril. Pred uporabo ga razredčiš s prelcuhano hladno ali mlačno vodo. Rdeče, trde češnje stresi v vročo vodo. Ko splavajo na vrh, jih zloži na rešeto, da se odcede. Za kilogram češenj porabimo kilogram sladkorja, ki ga toliko Časa kuhamo, dokler ni popolnoma čist. Potem češnje v sladkorju prevremo. Ka. sneje sadeže odstranimo v čisto posodo, v kateri še nikoli ni bilo nič mastnega, sok pa znova prevremo in nato še vročega zli jemo na češnje. Ko se ohladi, položimo vrhu teko. čine čist pivnik in posodo prekrijemo. Naslednji dan sok dvakrat prevremo in ga dvakrat še vročega zlijemo na sadje. Končno ohlajeni sok s češnjami vred prevremo in ko se ohladi, vložimo češnje v čiste, suhe kozarce, sok pa toliko časa kuhamo, dokler se tako ne zgosti, da pada z žlice v težkih kapljah, a se še ne vleče. Ohlajenega vlijmo na češnje, vrhu pa položimo v rumu namočeni pivnik ter kozarce dobro pokrijemo s pergamentnim papirjem, če postane sladkor čez nekaj dni preveč redek, po. tem ga odlijemo in znova pre. kuhamo. Pazimo pa, da ne bo prišel zrak do sadja, kajti potem se utegne skušati. (Sok postane moten!) V tem primeru sadje s sokom vred prekuhajmo ln dodajmo malo salicilne-ga praška, ki ga zaradi previdnosti lahko dodamo že ob začetku konservlranja. Pionirski odred Staneta Kavčiča na Primskovem se je letos prav lepo pripravil na mesec mladosti. Organiziral je različna fizkulturna tekmovanja in tudi njegov pevski zbor je večkrat nastopil. Najbolj pa z istim delom gostovala tudi v se je postavila dramatska sku- Trbojah. Pri vseh treh pred-pina, ki je v zadružnem domu stavah je bil obisk nepričako-na Primskovem dvakrat s uape- vano velik; igrico si je ogleda-hom uprizorila Kristine Bron. dalo preko 900 ljudi, kove »Mačeho in pastorko« in »Mačeha in pastorka« v zadružnem domu na Primskovem Tržiški pionir/i so opazili To se boš smejal, ko boš prebral, kar sem ti napisal. Ni še dolgo tega, ko smo šli tržiški otroci iz šole in opazili veliko reklamo, postavljeno kakor slavolok preko ceste. Kar preberi, kaj je pisalo na njej. Pismo iz Vojvodine l KROG S KREDO ! Kdor tega še ni videl mu nebo žal Prav tako je bilo zapisano na drugi strani reklame. Smešno, kaj ne, da na plakatu pozivajo tržiško prebivalstvo, naj si ne ogleda igre »Krog s kredo«, češ da jim ne bo žal, če je že niso videli. Ne bo se pa ne piše skupaj ln še vejica manjka med videl in mu. Mišo Burger in. c osn. šole v Tržiču Dragi Kosobrin! Večkrat sem mislil na Tebe, ali da bi Ti pisal, nisem imel časa. Mama je hodila v tovarno, pa sem imel poleg učenja vedno dosti dela, ker sem sestrici pomagal pri hišnih de-Th in pri kuhi. Veš, moja sestra je bila stara komaj 9 let, pa je že morala sama kuhati, da je dobila mama nekaj to-plega, ko je prišla iz tovarne. Pred kratkim smo se preselili v Vojvodino, kjer je očka namežčen. Mama ne hodi več v tovarno, zato imam več časa, pa Ti, dragi Kosobrin, pišem, da boš tudi Ti vedel, kako živimo Slovenci v Vojvodini. V začetku šolskega leta me je kar malo skrbelo, kako bo v šoli, ko ne znam dobro srbski. Mama je vedno ponavljala: »Otroka, učiti in zopet učiti!« Očka pa je meni kakor tudi sestrici obljubil, da nama bo dal za vsako petico 10 din. /•••'• ' s 'in se resno učiti in s poticami zbral nekaj denarja. Upam, da bom to šolsko let« dovršil s prav dobrim uspehom, potem pridem na počitnice v tvojo bližino, dragi Kosobrin, na Gorenjsko. Kakor sem se dobro naučil srbskega jezika, tako sem se tudi sprijazrul s svojimi sošolci. Prav lepo se razumemo, se igramo, hodimo na izlete, tako da mi ni nič dolg čas po Kranju. Pionirji so tu prav taki, kakor povsod po naši lepi domovini; skupaj smo v »Partizanu« in smo včeraj, 24. maju tudi skupaj nastopih v čast Titovemu rojstnemu dnevu. Bilo je zelo lepo. V kratkem pa pojdemo na izlet v Beograd, o čemer Ti bom drugič pisal. Sedaj bodi Ti in vsi kranjski pionirji prav lepo pozdravljeni! Anton Verner uč. V. razr. osemletke S oni bor Dopisujte v „Calos Gorenjske** .......m ■iiiaiii. II. nadaljevanje Pri listu ..Dovvnmg Pispalch', kjer je bil v službi, so mu poverili, naj skuša izvedeli čimveč o strašnih umorih, ki so razburjali vso javnost. Ni bil bolj vnel od drugih repni terjev, ki so stikali za novicami v tej razvpiti mestni četrti. Imel pa je večje potrpljenje in temeljitost, s katero jc skušal vsemu prodreti dO dna. Tako se mu je končno posrečilo, da si je postopoma ustvaril lastno teorijo o morilcu in ga odkril. Z.e DO prvih dneh so novinarji nehali povpra&evall po informacijah, ker jih ni bilo niti iz najbolj zaupnih virov. Vsak dan so s«' sešli na policijskem sedežu mestne četrti, funkcionarji so bili i njimi ljubeznivi, prijazni in nič več, saj sami niso vedeli nič novega Narednik in Inspektor sta govorila z njimi 0 raznih teorijah in motivih i/ svojih dolgoletnih izkušenj. Vse to pa zločinov ni razjasnilo. Sestanki so poslali dol gočasni. Naš novinar se jih je kmalu naveličal in zač. I j,' na lastno pest slikali po ulicah Odkril je bore malo: razpadajoče hiše, zanemarjene ulice, nezaupne |M)glede prebivalcev in razna ugibanja. Odkar je bil med žrtvami tinti policaj, so prenehale v lokalih in listib vse pikre opazke o varnostni službi Toda vsak se je zdel sumljiv, mlad ali star, celo stare vlačiigc. Najbolj so seveda sumili temnopolte tujce, predvsem čmce, potem Azijate, rumunske cigane, prodajalce preprog itd. Mornarji, ki 10 1 kdaj mudili na Oirientu, so pripovedo vali o neverjetnih spretnostih tamošnjih „Ča-rovnikov", zlasti o leni, kako se znajo narediti nevidne, Pripovedovali so o egipčanskih in arabskih magih, ki so laki mojstri, da Se tako premeten Amerikanec ne pogodi njihovih ukan. Vsi so tako mršavi, tako zvili' Kdo ve — morda je morilec eden od njih.' In potem Kitajci s svojim večnim sladkim nasmehom! Kaj skrivajo v sebi te orientalske tn;i ske'.' Ali ni morilec med njimi'.' .Razburjena domišljija preplašenih domačinov mu je pripisovala nadčloveško, demonsko moč. Lahko stori vse, kar le hoče. Nikdar ga ne bodo odkrili, nikoli ga nihče ne bo videl. Vse in se levo. pri ve so šepetali mlademu novinarju tem v strahu ozirali na desno ni Peti dan po Pelersonovem umoru, med tem ko ga je noč in dan iskala vsa mestna policija, je morilec napravil svoj četrti in peti zločin. Tistega večera ob devetih je stopal naš novinar počasi po ozki ulici. Na eni strani so bile delavske stanovanjske stavbe, na drugi pa majhen trg Z bornimi stojnicami. Temna senca je zagriniala vso ulico. Zapu ščene barake so še večale občutek tesnobe. Zdelo se je, da je ulica oledenela v pričfl kovanju m česa groznega. Tudi časnikar je občutil to vzdušje, zalo se je holel vrniti. Pil je utrujen in malodušen. V tistem hipu je pretrgal tišino strašen krik in klici, polni skrajne groze: ,,Na pO' moč! Na pomoč! On je, tu jel Preden se je mogel ganiti, je vsa ulica oživela. Kakor da bi bili čakali na krik, so planili prebivalci iz hiš. Nekaj trenutkov so obstali v DegOtOVOSti, potem jih je pisk ]>o-licijske piščalke poklical na določeno mesto Prihiteli so z vseh strani, v domačih haljah, copatah, nekateri so Imeli Še vilice v rokah. Množica se je nagnetla ob vratih male hidce, kjer je stal narednik z dvema policajema Poslednji so silili naprej Ln klicali: „Primite ga! 1'drite v hišol Porušile zidove, če je treba' ' Tedaj je vzplainlela besnosl množice Morilec je tam, lam v hiši! Ne, sedaj ne bo več ušel. Vsi so hoteli v hišo, strmeli v njena vrata in okna. Sleherni je hlepel le tja, da ga uniči, živo prepričan, da ga bodo našli. Videli so le hišo, njene razbile šipe in po* licaje, ki so jim skušali preprečili vstop. — A /e je reka pobesnelih ljudi vdrla v zgradbo. Vendar morilca ni našla Z velikim trn dom se je policajem posrečalo, da so mno Hco Izrinili Kmalu je prišel ambulanta! voz. in žrtev odpeljal. Z velikim trudom se je novinarju posrečilo prerinili se do vral. Policaj mu jo povedal, kaj se je zgodilo. V hišici je sta nova) upokojili mornar. Imel je ženo in .." i 'i ni! 'i i,!!!llilli hčerko. Pili so pri večerji. Prvi. hip se je zdelo, da so postali žrtve Strupenega plina. Hčerka jc ležala ob štedilniku. V roki je dr al a še kos kruha z maslom, oče je padel s stola ob strani mize. Mali je ležala pod mizo. V rokah je imela še kose razbite skodelice. Obleka je bila polila s kakavom. En sam pogled na vratove ubogih žrtev j« Zadostoval in že si vedel, da je človek -zver spel opravil svoj smrtni posel. Četrtič jc že moril. Zadavil je že sedem žrtev. Isti večer je moril se enkrat Potem nikoli več. Pilo je že DinOgO poilobnih primerov. Richard Stanlev je pO umoru svoje ljubice še štirinajst lel mirno živel Dr. liedlord jc srečno živel s svojo drugo ženo. medtem ko je bila njegOVa prVa žena. ki jo je bil umoril, zakopana v kleli. Koiistaueo Kiugsiuan so na sodišču oprostili; šele po petih lelili j«"! priznala, da je umorila brata Ta in oni in mnogo drugih, je po umorili in rOpih mirno živelo dalje. Nikdar jih ni preganjala vest, nihče ni slutil, da so bile njihove roke omadeževane. Zakaj je čikaški morilec opustil svoj posel' Morda ga jr kakor strela z jasnega pretresla zavest, da je le za las ušel smrtni nevarnosti? Samo malenkosten pogrešek v novinarjevih zaključkih ga je rešil. Poleni ko je svojemu listu telefoniral poročilo o novem umoru, je novinar, d" ševno in telesno izčrpan, odšel v nek bar. Naročil si je oblo/en kruhek in slekleuičico ei.ca COle. Zrl je v barinana, ne da bi g:* videl. Ni vedel, koliko časa je bil tako z. duhom odsoten, ko ga je nenadoma prebli\ nila resnica, tako jasno, da se je skoraj ustrašil njene priproščine. ('.e je bilo sedem oseb umorjenih, je mo ral bili nekje tudi morilec. Z letalom ni od-letel, avtomobila tudi ne moreš skrili V žep. Torej se je morilec rešil s tekom, :