197
Trgovcem na znanje,
ki nakupujejo svilne (zidne) kokone.
Z nad Vipave 11. junija. — Ker donašajo „Novice" tudi letos sporočila iz raznih krajev o sviloreji, naj naznanijo tudi, kako se je zvršila letos sviloreja v Vipavi. Zgodnja spomladanska toplota je pospešila, da so  se  letos  sviloprejke  za kakošnih  10  do 12 dni
prej zapredle mimo lani. Vreme bilo je prve 3 ali 4 tedne njihove reje zadosti ugodno, le zdaj nekaj dni, ravno ob času zapredbe, je vedno deževno in premrzlo (13 do 15 stopinj K.); ravno to bode pa tudi vzrok, da bode pridelek slab. Ko so ljudje iani videli, da se je bilo celično seme sploh dobro obneslo in se mu je bila cena zdatno znižala, naročili so si ga bili letos mnogo, toda nikomur ni izišlo prav srečno s tem semenom. Izlegli so se bili črviči redno, in so bili potem še videti zdravi nekako do 3. spanja; potem pa so začeli bolehati in giniti vedno bolj na zaspanosti (Schlafsucht), in kdor jih je vendar kaj pripravil do zapredbe, zapredlo se jih je le kakova polovica ali tretjina. Ravno tako pa seje sponeslo tudi domače seme. Imamo sicer že mnogo dobrih podukov od skušenih svilorejcev, spisanih prav za kmete, ali kaj! ko se jih mnogo drži še vedno stare trme! Sem ter tje nimajo nikakovega pripravnega prostora za ta posel; potikujejo ubogo živalico po tesnih in temnih luknjah, kamor dohajajo dim, smrad in še druge nerodnosti. Ce se opomni, kako škodljivo je vse to za sviloprejke, slišiš navadno: „e, kdo je kedaj vedel za kako bolezen; dobro so se sponesli kavaljeri, kjerkoli naj bi jih bil imel!" Je že res to! al prav zato, ker takrat ni bilo te bolezni; zdaj moramo pa skrbno ravnati s sviloprejkami tako, kakor nas dognane skušnje uče, da se odvrnejo bolezni. Pa tudi prepogosto se poslužujejo ljudje vsako-jakih škodljivih pomočkov, da ne rečem vraž. Tako nekteri nikakor ne pustč zdravega čistega zraka z lepa do sviloprejk, nego kadž izbo scukrom, z ocvertimi svinjskimi plečeti, trosijo narezano česnjevo perje po njih, škropijo murbovo perje z vinom, da bi se hitreje zapredle, in tacih in enacih neumnosti je še več. Potem pa misli že ta ali uni popolnoma opustiti svilorejo v prihodnje, in že letos se jih je veliko manj pečalo ž njo, kakor lani; zato je bilo na ponudbo dober kup murbovo perje, ki je bilo prav lepo, pa še ostalo ga je dovolj. — Pri tej priliki naj tudi omenim, da za povzdigo sviloreje mnogozaslužni gosp. Josip Barle, prvi učitelj v Vipavi,vzapusti ta kraj, ter se preseli v Slovenski Gradec na Štajarsko v boljo službo. On je tukaj več let marljivo deloval za povzdigo narodnega gospodarstva, posebno sadje- in sviloreje. Tako zgubi domovina zopet v njem izvrstno učiteljsko moč in vrlega narodnjaka, ki gre po izgledu več tovaršev za boljim koscem kruha, kakor se nam doma reže. To naj bo zopet migljej za merodajno mesto*), kamo pridemo, če se bode le vedno odlašalo zboljšati naše materijelno stanje. Skrajni čas je že res zato; če ne, ne bodo izostali nasledki.
Janko Gantar.
*) Zalibog!   da  sklep  lanskega deželnega zbora kranjskega ni obveljal pri ministerstvu.                                                        Vred.