FRANCE PLANINA
GORENJA VAS V POLJANSKI DOLINI
(Oris kraja in prebivalstva)
Ko bo začel poslovati rudnik urana v Zirovskem vrhu, bo prišlo v
Gorenj o vas in njeno okolico veliko novih prebivalcev, naselje samo
se bo povečalo in dobilo drugačen značaj, ustanovili bodo marsikaj
novega in bolje povezali naselje s svetom. Spremenila se bo socialna in
tudi narodnostna sestava naselja, spremenile se bodo tudi navade, miselnost,
zahteve in potrebe prebivalcev. V marsičem se bo predrugačila
tudi okolica. — Tale spis ima namen v glavnih potezah ohraniti podobo
Gorenje vasi, kakršna je pred navedenimi spremembami.
Kakor je v Selški dolini Dolenja, vas dobila ime zaradi lege niže od Selc,
tako se v Poljanski dolini ime Gorenje vasi nanaša na lego više od Poljan.
Urbarja dz let 1291 in 1318 kažeta, da je ime Poljane veljalo prvotno za vso
razširjeno dolino od vzhodnega dela današnjih Poljan do zahodnega dela današnje
Gorenje vasi. Kasneje se je to ime obdržalo le za skrajni vzhodni del,
kjer je bil sedež fare, zahodne dele pa so imenovali z ozirom na prvotno celoto
Srednja vas. Gorenja vas in Sestranska vas.^
Ozemlje, lega in razpored vasi
Sedanja Gorenja vas združuje tri naselja, ki so jih še pred zadnjo vojno
šteli za samostojne vasi, to so Gorenja vas, Sestranska vas in Trata (v vsakdanji
govorici tudi množinsko ime Trate!) ter zaselek Lajše. Nekdanja
Gorenja vas je zavzemala svet ob dolinski cesti na levi strani Sore, Sestranska
vas na desni strani. Trata pa v glavnem nizko teraso, nekoliko odmaknjeno od
desnega brega Sore. Nekdanji zaselek Lajše je spadal k Trati po svoji legi
na višji terasi nad njo.
Gorenja vas v sedanjem obsegu je dejansko središče Poljanske doline.
Siri se na obeh straneh Poljanske Sore, kjer ta vstopa v naplavi j eno ravnico,
ki je za žirovsko ravnico najširši del doline. Ob vstopu Sore v območje Gorenje
vasi ima ravnica 407 m nadmorske višine, ob meji proti sosednji Srednji
vasi pa 390 m. Domačije zavzemajo predvsem zahodni in severni del ravnice;
njen vzhodni del do Sore, ki se tod v kolenu obrača iz vzhodne v severovzhodno
smer, je obdelovalni svet, imenovan Na produ in Na polju. Na desni strani
Sore se ravnica razprostira proti jugu do terase Dolenje Dobrave in potoka
Brebovnice, ki so jo naplavine Sore potisnile čisto pod breg hribovja. Ledinski
imeni Blata in Vrbje pričata, da je ta del ravnice mokroten.
119
Gorenja vas od jugozahoda. (Foto Fr. Planina, 1960)
Naplavljeno ravnico s treh strani obdaja hribovje. Na severni strani je že
v sami vasi precej strm breg Tabora, ki se vzdiguje tik nad dolinsko cesto
in na njegovem vznožju stoji vrsta novih hiš. To so južni obronki Loškega
pogorja, kakor Tavčar imenuje Škofjeloško hribovje. Vas zaklanjajo pred vplivi
s severa. Pod Taborom je stari obcestni del vasi, zazidan pa je tudi svet
med cesto in Soro. Pred mostom, čez katerega gre cesta v Lučine, je Zadružni
dom, pred njim črpalka Petrola, naprej ob cesti Dom TVD Partizan, med hišami
pod dolinsko cesto dva nova bloka. Sleme Tabora prehaja preko Pretovča
v terase Dolenjih brd. Izpod tega slemena tečejo na vzhodni strani Hlapnikova
grapa ali Grapica, na zahodni strani Vršanjarska grapa, vmes pa občasni hudournik
Babnik. Ta je že povzročil težave Gorenjcem, ko je ob nalivu zasul
cesto pri Anžku z naplavljeno zemljo in kamenjem. Sedaj je speljan v kanal
pod cesto. Grapica prečka ravnico Na polju, Vršanjarska grapa zbira vodo izpod
Gorenjih brd in Hlavčih njiv, teče po ozki grapi skozi Vršanje in se malo pod
odcepom ceste v Brda izliva v Soro. Nad zahodnim delom vasi, kjer se majhne
skupine hiš vrstijo ob dolinski cesti, se bregova na obeh straneh Sore vzdigujeta
v terase, ki jih je prednica Sore izoblikovala v davnini pred ledeno dobo.
Zložneje nagnjeni svet nižje terase izkoriščajo domačije Dolenjih Brd in Hlavčih
njiv, nekoliko višje terase pa tiste z Gorenjih Brd.
Na desni strani Sore stojijo navzgor od betonskega mosta, po katerem se
odceplja cesta v Lučine, mogočne domačije nekdanje Sestranske vasi, navzdol
proti Blatom po nekaj novih hiš in poslopja tovarn Alpina in Jelovica. Med
reko in 4»rnačijami gre vaška cesta in pri stari šoli, v kateri je zdaj Komunalni
servis, zavija na rahlo napet svet proti Trati. K stari šoli prihaja po brvi
čez Soro pešpot iz vasi. Se više ob Sori navzgor je poslopje Zdravstvene postaje,
tam je čez reko druga brv. Na nizki terasi, ki je še del dolinskega dna, je
120
gručasto razvrščena Trata z župnijsko cerkvijo in obratom tovarne Sešir, nekoliko
višje pa stoji moderna zgradba nove šole. Cerkev je kulturno-zgodovinsko
zanimiva. Zvonik ima izredno lepo oblikovano baročno streho. Leta 1938
ao odkrili na oboku prezbiterija in ladje freske iz prve polovice 17. stoletja, ko
je gotika prehajala v barok in so severnjaške vplive izpodrivali italijanski
vzori. Oltarne slike so delo Janeza Wolfa in Štefana Subica.- Med Trato in
zdravstveno postajo je našlo prostor pokopališče.
Za novo šolo se breg vzpenja v Pusto njivo, po klancu se cesta vzdiguje
na višjo teraso, kjer je gručasti zaselek Lajše. Izpod Lajš teče potok Mihevk,
ki se usmerja čez Blata k Sori in se vanjo izliva skupaj z Brebovnico. Nad
Lajšami je zložnejši breg Grobnik, s katerega teče potok istega imena ali tudi
Pesknica imenovan, ker ob njem na več krajih kopljejo pesek. Naprej od Lajš
se svet vzdiguje v pcldnevniško usmerjeno sleme Zirovskega vrha.
Med Blata in ravnico ob dolnji Brebovnici se razteza nizka terasa, ki na
njej stoji Dolenja Dobrava. Desni breg Brebovnice se takoj nad strugo strmo
vzdiguje v Reber, za njo je vrh Jejdovo brdo, dalje nad dolino pa 570 m visoki
grič nad izlivom Todraščice, na katerem stoji stara cerkvica sv. Urbana,
Vzhodno od Jejdovega brda sta vasi Bačne in Vinharje.''
Hiše in gospodinjstva
Urbar iz leta 1318 navaja v Gorenji vasi 9 hub, tj. 9 kmetij, v Sestranski
vasi 4 hube, v urbarju iz leta 1630 so razen teh kmetij omenjene v Gorenji vasi
še 1/3 grunta in 9 kajž, v Sestranski vasi še 1/2 grunta in 3 kajže. Trata tedaj
še ni navedena, navedena pa je v urbarju iz leta 1825 z 1/4 grunta in 28 kajžami.''
Na skupni paši Sestranske vasi se je namreč razvila Trata kot kajžarska
naselbina. Ker je postala sedež fare, se je kajžarstvo tam močno razmahnilo."'
Gorenja vas je izkazana leta 1825 z 9 grunti in 29 kajžami, Sestranska vas pa
s 4 grunti in 2 kajžama."* Iz tega sklepamo, da je bilo takrat 73 hiš.
V imeniku krajev, sestavljenem po ugotovitvah »številjenja«, ki so ga
opravili 31. decembra 1869, je Trata označena kot sedež občine s 35 hišami.
Gorenja vas je imela tedaj 50 hiš, Sestranska vas pa 12.*' Prednice sedanje Gorenje
vasi so torej takrat štele skupno 97 hiš, kmečkih domov in kajž. V desetletju
pred drugo svetovno vojno je bilo v Gorenji vasi 64 hiš, v Sestranski
vasi 15 in na Trati 47 hiš, skupaj torej 126 hiš.
Poleti 1974 je bilo naseljenih 161 hiš, i. s. 93 starih in 68 novih. Med novimi
hišami sta dva bloka, 46 popolnoma novih in 20 novih, ki so jih sezidali
namesto starih hiš. Praznih hiš je 6, ker so lastniki drugod, ena je v gradnji,
6 stavb uporabljajo tovarniški obrati in Komunalni servis, ena je bencinski
servis, 17 je letoviških hiš in hišic (3 stare in 14 novih), 10 hišnih številk pa
je puščenih za bodoče hiše; tako nosi nova, že naseljena hiša nasproti avtobusnega
postajališča hišno številko 202, ki je sedaj najvišja v vasi.*
Števila, kvalitete, opremljenosti in zasedenosti stanovanj nisem mogel sam
ugotavljati, zato navajam podatke, ki so jih ugotovili popisovalci ob štetju leta
1971. V dobrih treh letih je že toliko sprememb, da se ne morejo popolnoma
skladati s sedanjim stanjem, vendar so razmerja podobna sedanjim. Opozarjam
* Veliko hiš — novih in starih — nima tablice s hišno številko, kar otežuje pregled.
Nujno je, da se to izpopolni.
121
Sestranska vas, zadaj Trata. (Foto Fr. Planina, 1960)
pa, da se številčno podatki tudi za tisto leto ne skladajo med seboj; navajam
jih, kakor so bili objavljeni."
Naseljenih stanovanj je bilo 205, začasno nenaseljeno 1, opuščeni 2, stanovanj
za odmor 17 in zasilni 2, skupaj 227 (sedaj ugotovljenih 230). Posebnih
sob kot stanovanje je bilo 5, enosobnih stanovanj in garsonjer 35, dvosobnih
54, trisobnih 59, štiri- in več-sobnih 53, skupaj 206.
Do leta 1918 je bilo zidanih 88 stanovanj, v letih 1919 do 1945 20, v letih
1946 do 1960 36 in po letu 1960 50, skupaj 194 stanovanj. Nad 44"/» stanovanj je
bilo torej zidanih po zadnji vojni. V zidanih stavbah je bilo 207 stanovanj, s
kopalnico jih je bilo 110, z električno napeljavo in vodovodom 184, samo z
električno napeljavo 24, brez inštalacij nobenega. Glede inštalacij so torej
stanovanja zadovoljiva.
Skupno površino vseh stanovanj so ocenili na 14.283 m-. Poprečno je prišlo
na gospodinjstvo (našteli so 243 gospodinjstev) 58,7 m-, na stanovalca (našteli
so jih 809) 17,6 m-. V Jugoslaviji je za leto 1973 ocenjena poprečna velikost
stanovanja na 50,5 m-, poprečna površina stanovanja na 1 prebivalca pa 12,9
kvadratnega metra. V Sloveniji je ocena za leto 1973 15 m- na stanovalca.*^ Gorenja
vas je torej glede stanovanjske oskrbe nad slovenskim in precej nad
jugoslovanskim poprečjem.
V družbeni lastnini je bilo 18 stanovanj s skupno površino 972 m- in 69
stanovalci. Stanovalci v družbenih stanovanjih so imeli poprečno 14 m- na voljo,
torej manj kot v zasebnih stanovanjih, kar je razumljivo, saj so v novih
stavbah na splošno manjša stanovanja kot v starih, toda bolj praktično urejena
in zato udobnejša.
Glede oskrbe z vodo in glede sanitarij navaja publikacija o rezultatih popisa
1971 naslednje: Vodovod v stanovanju je imelo 215 gospodinjstev, na dvo-
122
rišču 6, izven dvorišča 3, iz vodnjaka je dobivalo vodo 7, iz studenca 12 gospodinjstev.
Stranišče z izpiranjem v javno kanalizacijo so imela le 4 gospodinjstva,
z izpiranjem v hišno kanalizacijo 147, brez izpiranja v stanovanju 23 in brez
izpiranja v dvorišču 67 gospodinjstev. Zaradi nezadostne kanalizacije in nepopolnega
vodovodnega omrežja so pogoji za snago in za oskrbo z vodo pomanjkljivi.
Ce presodimo opisano, moramo ugotoviti, da nekako tretjina stanovanj
v Gorenji vasi še ne ustreza zahtevam sodobnega človeka.
Od 230 gospodinjstev v vasi je 11 ali 4,9 ";o kmetijskih, tj. takih, ki imajo
dohodke od kmetijstva; 28 ali 12,1 ",'o je mešanih, kjer je dohodek tudi od drugih
dejavnosti, pri večini je kak član zaposlen kje drugje; 191 ali 83 ",'o pa je nekmetijskih
gospodinjstev. V kmetijskih gospodinjstvih živi 30 ali 4 "/'» vaščanov.
Le Postotnikovo gospodinjstvo od teh šteje 7 članov, pet gospodinjstev ima
le po enega ali dva člana, tako da pride na kmetijsko gospodinjstvo poprečno
2,72 oseb. V mešanih gospodinjstvih živi 130 ali 17,2 ^o prebivalcev, tj. poprečno
4,64 oseb na gospodinjstvo. Ta gospodinjstva so največja, v njih je toliko
članov, da razen kmetijskih del lahko nekateri opravljajo še druge službe. Največ
vaščanov — 597 ali 78,8 "/o živi v nekmetijskih gospodinjstvih, so pa ta gospodinjstva
najmanjša, poprečno bi prišlo na vsako 2,12 oseb. Upokojenci prispevajo
ali vzdržujejo 61 ali 26,5 "/o gospodinjstev, torej več ko četrtino, 7
mešanih in 54 nekmetijskih; 28 upokojenih oseb ima svoje gospodinjstvo, živijo
sami zase in je njihova osamljenost gotovo socialni problem."
Novi vikendi so postavljeni v bregu na jugovzhodni strani Tabora, zgrajen,
so po letu 1960, stari vikendi pa so bolj ali manj preurejene starejše hiše v vasi.
Lastniki vikendov so Ljubljančani, ki prihajajo na oddih konec tedna in ob letnem
dopustu. Med njimi je več prosvetnih delavcev. Statistika iz 1971 kaže,
da ima najmanjša letoviška hišica med 31 in 40 m- stanovanjske površine, 19
od njih je ima med 41 in 50 m-, dve imata do 60 m- in ena nad 60 m". Vse imajo
napeljano elektriko in vodovod, prho in stranišče ter majhno zelenico ali vrt ob
hiši.'
Prebivalstvo po spolu in starosti'" "
Poleti 1974 je živelo v Gorenji vasi 757 ljudi, i. s. 343 moških in 414 žensk;
moških je 45,3 "/o, žensk 54,7 "/o. Ob popisu 1971 so našteli 791 oseb,** tj. 350
moških in 441 žensk. Pri tem so šteli tudi člane devetih gospodinjstev, ki so
začasno v tujini. Tudi po letu 1971 se je nekaj ljudi izselilo in je zato sedaj
število 34 manjše. Pri vseh prejšnjih popisih je bilo prebivalcev znatno manj,
kakor to razvidimo iz naslednjega pregleda:'^
Leta
prebivalcev
1869
561
1880
557
1890
611
1900
567
1910
619
1931
568
1948
530
1953
565
1961
612
Število ljudi se je do druge svetovne vojne gibalo med 557 in 619, po
zadnji svetovni vojni je padlo na minimum 530 ljudi in se odtlej zmerno povečuje.
V malo mainj ko sto letih je naraslo za 200 prebivalcev (557 v letu 1880 —
757 v letu 1974).
Starostna struktura gorenjevaških prebivalcev ima naslednje značilnosti
(glej diagram!) Mladine je sorazmerno veliko, saj je vaščanov do 19 let sedaj
267 ali 35,27 »,o (v SRS 32,93 "/o, v SFRJ 36,47 "/o).« Posebno številna je skupina
od 5 do 9 let, ki šteje 49 dečkov in 44 deklic. Prav ta skupina je najštevilnejša
123
Diagram 1: starostna
struktura
od vseh. Tudi starih ljudi nad 65 leti je veliko, 31 moških in 62 žensk, skupaj
93 ali 12,23 "/o, k a r je precej nad poprečjem za vso Slovenijo, ki ima tako starih
ljudi 9,83 "V in vendar jo demografi že štejejo za deželo starih, saj velja,
da je normalni delež toliko starih največ 7 "/o. Stark je v Gorenji vasi še
enkrat več kot starcev, nad 75-letnih celo 7-krat toliko. Razmeroma malo je
ljudi zrelih let od 20 do 65 let, tj. 174 moških in 201 žensika, skupaj 397 ali
52,44 ",o, torej komaj nekaj več kot polovica vaščanov. Za celotno Slovenijo je
ta popreček 57 "/o.**
Starostni diagram je na dveh krajih preščipnjen, kar kaže primanjkljaj v
dveh starostnih skupinah, tj. med mladimi nad 20 leti (moških le 14!), kar je
gotovo posledica odhajanja z doma za večjim zaslužkom, in med osebami zrelih
let od 50 do 64 let, za kar je verjetno kriva zadnja vojna, ko so bili ti ljudje
mladi. Najmanj številna je skupina od 55 do 59 let (10 moških in 7 žensk). Iz
tega se vidi, da je v polni meri za delo sposobnih ljudi premalo, kar ima za
posledico, da je industrija odvisna od delovnih moči iz okolice.
V delovnih dneh se število ljudi v Gorenji vasi zelo poveča, saj prihaja v
tovarne in v šolo od 600 do 700 ljudi iz drugih krajev doline. (Glej poglavji o
industriji in šolstvu!)
Prebivalstvo po rojstnem kraju
Od sedanjih vaščanov je v Gorenji vasi rojenih 101, od vaščank 112, skupaj
213 ali 28,1 "/o. Iz drugih krajev Poljanske doline je prišlo 72 moških in 137
žensk, skupaj 209 ali 27,6 "/o. To j e posledica priselitev zaradi zaposlitve in sklenitve
zakonov, posebno primožitev. Izredno velik delež imajo vaščani, rojeni v
Kranju in v Ljubljani, ki pa po večini niso Kranjčani in Ljubljančani, temveč
so jih Gorenjke t am rodile v porodnišnici. Izredno malo je vaščanov iz drugih
delov loške občine (iz mesta, s Sorskega polja in iz Selške doline) — le 14
124
Diagram 2: Prebivalstvo
po rojstnem kraju
ali 1,8 "/o. Iz drugih slovenskih občin izvira 79 ljudi ali 10,4 ^/o, iz drugih republik
Jugoslavije lo 13 ali 1,7 "/o, iz drugih držav pa le 4 ženske ali 0,4 "/o.
Gorenja vas je torej — vsaj kar se tiče stalnega prebivalstva — zelo enotno
slovenska. Pri popisu 1971 je bilo iz drugih delov Slovenije 110 ali 14 "/o, iz
drugih delov Jugoslavije 29 ali 3,7 "/o."
Ce vzamemo tiste, ki so se rodili v Kranju in v Ljubljani po vojni, za Gorenjce,
priseljence iz drugih krajev Poljanske doline pa za osebe iz drugih
krajev loške občine, je slika precej drugačna. Gorenjevaščanov po rodu je po
tem 339 ali 44,8 "/o, kar pa vseeno še ni polovica vaškega prebivalstva. Iz občine
Skofja Loka jih po tej preklasifikaciji izvira 223 ali 29,4 "/o, iz drugih občin
Slovenije pa 178 ali 23,5 "/o. (Glej diagram!)
Prebivalstvo po zaposlitvi
Skoraj polovica vaščanov, tj. 178 moških in 198 žensk, skupaj 376 oseb ali
49,7 "/o je aktivnih, 64 oseb ali 8,4"/o je upokojencev, 317 ali 41,9 "/o pa je vzdrževanih.
V celotni Jugoslaviji je delež aktivnih (43,32 "/o) in upokoje-ncev
(6,05 "/o) manjši, vzdrževanih (50,63 "/o) pa večji. V Sloveniji pa je aktivnih
(48,43 "/o) in vzdrževanih (40,3 "/o) razmeroma nekaj manj, upokojencev (11,27 "/o)
pa več.**
Največ aktivnih — 191 ali 25,23 Vo, tj. dobra četrtina vaščanov — ima
zaslužek od industrije, od teh 12 od rudarstva. S kmetijstvom je zaposlenih 17
moških in 35 žensk, skupno 52 oseb ali 6,8 »,'o. V gozdarstvu delajo trije, v obrti
125
27, v gradbeništvu 8, v prometu 9, v trgovini 29, v gostinstvu 5, v obrti 27, v
kulturi in sociali 17, v komunalni in družbeni dejavnosti 35. Osebno, invalidsko
ali družinsko pokojnino prejema 30 moških in 34 žensk. Med vzdrževanimi
je 48 gospodinj, 145 šolarjev, med njimi 14 študentov, 108 je predšolskih otrok,
10 prevžitkarjev in 6 nesposobnih in nezaposlenih.* V Sloveniji je poprečni delež
v industriji zaposlenih 15,65 "/o, v celotni Jugoslaviji pa 7,6 "/o vsega prebivalstva,
povsod torej znatno manjši kot v Gorenji vasi. V kmetijstvu je seveda
s tem v zvezi poprečni delež zaposlenih povsod večji, v Sloveniji 11,89 ",'0, v
Jugoslaviji 19,01 "/0.** Gorenja vas spada v slovenskem, posebej še v jugoslovanskem
merilu med močno industrializirane in deagrarizirane (razkmetene) kraje.
Diagram 3: Prebivalstvo
po zaposlitvi
Med vaščani, ki so zaposleni v industriji, je 140 takih, ki so zaposleni v
obratih v kraju samem, i. s. 100 v Alpini, 28 v Jelovici, 9 v Šeširju in 3 v Komunalnem
servisu. Drugi se vozijo na delo v podjetja v škof jo Loko (LTH,
Kroj, Termika, Inštalacije, Predilnica), v Bodovlje (Termika), v Poljane (LTH,
Termika), na Hotavlje (Marmor), v Reteče (Iskra) in v Kranj (Iskra). Nekateri
so zaposleni tudi v matičnih podjetjih obratov (Jelovica, Šešir v Skofji Loki).
Posebnost so rudarji, zaposleni pri raziskovalnih in pripravljalnih delih za
rudnik urana v Žirovskem vrhu. Veliko industrijskih delavcev prihaja v Gorenje
vas na delo iz različnih krajev Poljanske doline. (Glej industrija!)
Druga velika skupina zaposlenih so vaščani, ki se bavijo s kmetijstvom.
Po kartoteki krajevnega urada jih je 52 ali 6,8 "/o, medtem ko jih je bilo po
podatkih štetja 1971 manj, tj. 36 ali 4,5 "/o tedanjega števila prebivalcev, kar
se mi ne zdi verjetno. Najbrž so bile žene, ki so v kartoteki zaznamovane kot
kmetovalke, takrat vpisane kot gospodinje.
Druge skupine zaposlenih so manj številne. V vseh skupinah je razen v
domači vasi zaposlenih precej takih, ki delajo izven Gorenje vasi (v trgovini,
prometu, obrti, družbenih dejavnostih). V kategorijo komunalnih in družbenih
dejavnosti sem štel zelo različne zaposlitve, ki bi jih bilo mogoče uvrstiti tudi
drugam, npr. snažilko v šoli, v lekarni, agronoma, uslužbenko KZ.)
Industrija in obrt
Med obema vojnama je imela Gorenja vas poleg močnega kmetijstva jako
močno obrt, saj je občina Trata leta 1936 štela 60 obrti,'-' večino od teh seveda
v središču občine, tj. v Gorenji vasi in na Trati. Industrijo pa je vas dobila šele
po zadnji vojini. Sedaj premore tri industrijske obrate, od katerih je Alpina del
žirovske, Jelovica in Šešir pa del škofjeloš/ke industrije.
* Ti podatki iz kartoteke Krajevnega urada v Gorenji vasi se v marsičem razlikujejo
od podatkov popisa 1971. Deloma so vaščani v treh letih res spremenili zaposlitev,
deloma pa je temu kriva različna uvrstitev ob popisu in sedaj (kot kmetovalka
pride žena med aktivne, kot gospodinja med vzdrževane ipd).
126
Vhodna stran obratnih objektov tovarn Jelovica (levo) in Alpina (desno)
Fr. Planina, 1974.)
Gorenji vasi. (Folo
Alpina ima svoj začetek v čevljarni Martina Klemenčiča, ki je imel delavnico
v hiši s sedanjo številko 58, kjer je sedaj slaščičarna in prodajalna kruha
Peks. Kmalu po osvoboditvi je prišla pod okrilje Kmetijske zadruge, leta 1958
je bila registrirana kot samostojno podjetje Čevljar in je tedaj zaposlovala
sedem čevljarjev. Podjetje Čevljar je kupilo stavbo na Trati (tu je sedaj Šešir)
in se preselilo iz nekdanje Klemenčičeve hiše tja. Pod KZ so delali v glavnem
za žirovsko Alpino, kot samostojno podjetje pa za kranjsko Planiko. Končno
so se na referendumu odločili za Alpino in se leta 1965 priključili k Alpini.
Maja 1971 so se kot obrat Alpine preselili v sedanjo stavbo ob cesti v Lučine,
ki jo je zase zgradilo in nekaj let uporabljalo podjetje Remont, nato pa Kroj.
Zdaj so obrat TOZD Proizvodnja s centralo v Žireh. Iz centrale dobivajo naročila
in surovine. Izdelujejo samo zgornje dele ženskih in moških čevljev, vendar
ne za težko obutev. Izdelane zgornje dele dostavljajo v Ziri, kjer obutev
izdelajo do konca in jo pošljejo na domači trg ali v izvoz.
V avgustu 1974 je bilo v obratu Alpine zaposlenih 183 ljudi, i. s. 6 visokokvalificiranih,
82 kvalificiranih, 2 priučena in 93 nekvalificiranih. Iz Gorenje
vasi je 100 zaposlenih, 83 jih prihaja ali se vozi iz drugih krajev doline od
Loga do Fužin, največ (20) iz Poljan, 15 s Hotavelj, po 10 z Dobrave in iz
Lučin.'-*
Jelovica ima predhodnika v samostojnem podjetju Mizar, pri katerem
so štirje mizarji začeli z delom leta 1948 v stavbi na Trati, kjer je sedaj obrat
Šešir. Izdelovali so razno pohištvo po naročilu. V letih splošne obnove je podjetje
dobro uspevalo in se širilo. Leta 1962 je dogradilo stavbo, kjer je sedaj
(št. 157). Leta 1963 se je priključilo škofjeloški Jelovici in spada zdaj v skupno
TOZD Stavbno pohištvo. Prvi čas po priključitvi je obrat še delal po naročilu,
največ za LTH, zadnja tri leta pa izdeluje tipska okna in balkonsflca vrata. Les
dobiva od centrale v Škofji Loki, tja pošilja svoje izdelke. Povezan je z obratom
Jelovice v Sovodnju, ki izdeluje enako stavbno pohištvo, toda ne do konca.
Iz Sovodnja pošiljajo napol izdelano pohištvo v Gorenj o vas, da ga tu obdelajo
še površinsko do končnega izdelka. Sedaj ima obrat 87 delavcev, 32 kvalifi-
127
Objekt obrata tovarne Sešlr v Gorenji vasi. (Foto Fr. Planina, 1974.)
ciranih in 55 nekvalificiranih. Iz Gorenje vasi jih je 28, drugi se vozijo na
delo iz dolinskih in hribovskih vasi. Največ (po 9) jih je iz bližnje Dobrave
in iz Žirovskega vrha.'^
Šešir je obrat tovarne Sešir v Skofji Loki, ki je maja 1971 kupila od Alpine
stavbo št. 96 na Trati in v njej namestila poseben obrat za izdelavo
konfekcijskih pokrival iz sintetike in raznega blaga (žameta idr.). Naročilo za
delo daje komercialna služba centrale. Surovinski material dobavlja centrala
iz Škofje Loke. V Gorenji vasi krojijo iz tega kape in klobuke in jih do konca
izdelane pošiljajo v glavno skladišče v Škofjo Loko. Obrat spada v skupno
TOZD Šešir. Zaposlenih ima 31 ljudi, v glavnem žensk. Visokokvalificiran je
eden, 13 je kvalificiranih, 16 je priučenih in eden nekvalificiran. Devet zaposlenih
je iz Gorenje vasi, drugi pa so iz bližnjih vasi in iz krajev gornjega dela
doline do Fužin in Koprivnika."''
Komunalni servis ima prostore v stari šoli št. 81, ki jo je za svoje namene
preuredil potem, ko se je jeseni leta 1971 šola preselila v novo stavbo. Servis
ima dvoje dejavnosti: kovinsko predelavo in gradbeništvo. Kovinska delavnica
izdeluje sodobne samokolnice in železne stopnice. Samokolnice naroča pretežno
trgovina Merkur iz Kranja, prodajajo jih tudi posameznikom. Gradbeni oddelek
prevzema popravila, prezidavo in nove gradnje predvsem individualnih hiš.
Servis je proizvodno-obrtnega značaja. Sedaj ima zaposlenih 16 oseb. Med
delavci sta dva visokokvalificirana, 9 je kvalificiranih, eden je priučen, dva
sta učenca v gospodarstvu ali vajenca. Iz Gorenje vasi so trije, drugi prihajajo
iz vasi od Malenskega vrha do Zirov.''
Obrt je z industrializacijo zelo nazadovala, ker se je večji del obrtnikov
zaposlil v ustreznih industrijskih obratih, nekateri so celo prešli v drugo
stroko (npr. fotograf je postal tehnični risar, klepar nočni čuvaj itd.). Kaikor
128
je razvidno iz kartoteke krajevnega urada, so v Gorenji vasi 3 šivilje, po 2 gostilničarja,
mizarja, zidarja in avtoprevoznika, po 1 avtomehanik, avtotapetnik,
mesar, strojni ključavničar in frizerka. Možno pa je, da je kateri od njih kot
obrtnik uslužben v industrijskem obratu in je torej tovarniški delavec. Razen
teh je navedenih 8 čipkaric. Te zastoipajo vejo domače obrti, ki je po gornjem
delu Poljanske doline precej razširjena.i"-ii
Kmetijstvo-"
Gorenji vasi pripada 525 ha 50 a 53 m- zemljišč. Od tega je 10,7 ",'0 njiv,
21,3 "/o travnikov, 1,9 "/o sadovnjakov, 7,8 */o pašnikov, 49,8 "/o gozdov in 8,5%
neplodnih površin.'" Krajevni urad ima vpisanih 52 aktivnih vasčancv, ki se
bavijo s kmetijstvom, od teh 17 moških in 35 žensk. Od žensk so kmetovalke
poleg žena kmečkih gospodarjev tudi vdove, ki samostojno gospodarijo, neikaj
snah in tašč gospodarjev.'"
Največje kmetijsko posestvo je Kernčevo v Lajšah št. 142, ki meri 35 ha
2 a 79 m- in ima 67,5 ",'0 gozdov, 17,6 "/o travnikov, 10,7 "/o pašnikov, 3,8 "/o sadovnjakov,
0,4 "/o neplodnih tal in je brez njiv, je torej specializirano na gozdarstvo
in živinorejo. Nekaj nad 30 ha ima Posavčeva kmetija št. 83. Tudi ta ima
posebno strukturo; 63,5 "/o gozdov, 20,5 ",'0 travnikov in 3,3 "/o pašnikov, 0,5 "/o
sadovnjakov in 0,5 "/o neplodnega sveta, ima pa vendar še 11,7 "/o njiv. Štiri
posestva, to so Anžikovo št. 13, Cadeževo v Lajšah št. 139, Leskovčevo št. 6 in
Barbarčevo št. 9, imajo zemlje od 22 do 28 ha. Sedem nadaljnjih kmetij ima
zemlje med 11 in 19 ha. Na vseh teh sta gospodar in gospodinja vpisana kot
kmetovalec in kmetovalka, na Anžkovem tudi sin, snaha in pomočnica, le pri
Kržišnikovi št. 126, ki ima pretežno gozdove (76,7 "/o), sta gospodar in gospodinja
zaposlena v obratu Jelovice. Med 15 posestvi, ki merijo od 5 do 9 ha, sta le pri
Blažku št. 105 gospodar in gospodinja zaposlena v kmetijstvu, pri petih kmetijah
pa oba izven kmetijstva. Sedem kmetij ima zemlje med 4 in 5 ha, devet
med 3 in 4 ha, dve med 2 in 3 ha, 13 med 1 in 2 ha. Manj kot 1 ha zemlje
pripada 98 hišam, 14 hiš ima pa samo neplodno zemljo stavbišča.^'''"
Kako kmetujejo pravi kmetje, kolikor jih je še v Gorenji vasi, pokažem
na primeru kmetije Matevža Ingliča št. 9. Ko prihajaš z loške strani, je vidna
njegova domačija v začetku vasi na terasi desno nad cesto. Med zadnjo vojno
so bombe z letal uničile streho; škodo so bombe napravile tudi drugod, npr.
pri Sorliju, kjer je bila gostilna. Enonadstropna hiša cerkljansko-loškega tipa
z obilico oken je lepo vzdrževana. Ob njej so velika gospodarska poslopja.
Dva silosa kažeta, da je gospodarstvo sodobno. Hišno ime je »pri Barbarču«.
Posestvo meri 22 ha 27 a 84 m"^, od tega je 13,6 "/o njiv, 14,2 "/o travnikov,
0,1 ",'0 sadovnjaka, 13,2 *,o pašnikov, 58 "/o gozdov in 0,9 */o neplodnega sveta.
Zemlja je Na produ prodnata, za Soro pesknata, v Blatih močvirna, pod Pretovčem
rahlejša pohlica. Večji del obdelovalne zemlje je v prisojah in v zavetju
pred severom. Škodo dela slana, konec aprila uniči orehe in borovnice, pojavlja
se včasih še sredi maja, jesenska slana pa speče koruzo za silažo. Toča je
bolj redka, ker daje Tabor varstvo pred mrazom s severa. Pred hlevom imajo
studenec, ki napaja vodovod za hlev, za napeljavo v hišo pa leži prenizko, zato
ima hiša napeljavo iz svojega vodovoda. Vas ima zajetje za vodovod v Babniku,
drugi vodovod pa je speljan s Trebije v rezervoar v Taboru. Več studencev
je še v Pesknici pod Žirovskim vrhom. Po vojni je bilo nekaj gozdov
9 Loški razgledi 129
Barbarčeva domačija (Foto Fr, Planina, 1974.)
nacionaliziranih. Nekaj zemlje, ki so jo bajtarji opustili, je vzel Barbare v najem
in tako povečal gospodarstvo. Stopil je v Kmetijsko zadrugo, a ker se
nihče drug ni pridružil, je dobU zemljo nazaj. Sora ob povodnji trga bregove,
škodo napravljajo včasih hudourniki in plazovi; skozi vas je struga Sore
uravnana.
Kmečke družine so bile včasih velike. Pri Barbarču je bilo nekoč 12 otrok,
pri Homovcu na Trati jih je bilo 16, Paleče& je imel od dveh žena 21 otrok.
Sedanja Barbarčeva družina šteje štiri člane: gospodarja, ki je že prekoračil
65. leto, gospodinjo, ki se je primožila s Kalarjeve kmetije v Sestranski vasi,
hčerko, ki je študirala in poučuje na strokovni šoli v Škofji Loki, in 18-letnega
sina, ki dela doma na kmetiji. Najmlajša hči se je poročila in je trgovska
pomočnica v Škofji Loki. Druga hči je poročena, živi doma in dela v Alpini,
a ima svoje gospodinjstvo. Njen mož se vozi v službo v Kmetijsko gospodarstvo
v Loki, sinček je star štiri leta. Za delo na kmetiji so torej trije, a ga zmorejo,
ker imajo vse potrebne kmetijske stroje.
Posestvo je preusmerjeno v živinorejo. Prej so posejali vsako leto po 17
mernikov pšenice, razen te tudi rž, ječmen, proso in ajdo. Od cvetoče ajde
so bili Prodi včasih vsi beli. Zdaj žita, razen pri eni kmetiji, ne sejejo več.
Kaše ni več na mizo, saj je draga kot riž. Ajdo in fižol so opustili, ker srne
in divji prašiči delajo po takih njivah preveč škode. Pri Anžku so zmeraj pridelovali
lan, pri Zalešanu v Zirovskem vrhu še tarejo in imajo statve za tkanje
rjuh, tudi volno še predejo. Barbarčevi so več kot polvico njiv pustili v travnike,
posebno v bregeh, kjer je delo pretežko. Zdaj pridelujejo krompir za
dom, koruzo za perutnino in pujske ter za silažo. Namesto žita pridelujejo
krmo, repo, peso; lucemo in oves tudi zaradi kolobarjenja. Tudi na drugih
kmetijah, razen na eni, so vaščani žito opustili. Pri razporedu del se držijo
preizkušenih pravil, tako npr. ne sejejo ob mladi luni, ker potem slabo uspeva.
Tudi prašiča takrat ne zakoljejo, sicer so salame slabe. Celo drva, narejena ob
mlaju, so slabša in ostanejo mokra. Umetna gnojila nabavljajo pri zadrugi,
porabijo jih do 5 ton na leto. Včasih jih zadruga prepozno dobavi.
130
Glavni dohodek daje živinoreja. V Barbarčevem hlevu je 35 glav govedi,
redijo simentalke in križance za meso. Simentalke potrebujejo več krme, a dajo
več mesa. Hlev imajo preurejen po novem načrtu, tudi naveza živine je po
novem. Za nastiljanje uporabljajo žaganje in oblanje, ki ga dobijo iz Jelovice,
Žirov in Sovodnja. Listja le malo mešajo vmes, da ni treba toliko gnoja voziti.
Gnoj sproti odvažajo. Tudi drugi kmetje nastiljajo z žaganjem. Konja Barbare
nima, pač pa ima traktor. V Gorenji vasi je še 5 konj in v Lajšah dva. Ko je
bil gospodar mlad, so redili tudi ovce in koze, ovce so imeli tudi po vojni zaradi
volne. Prašiče redijo le za dom, po dva ali tri. Koline dajejo samo delavcem.
Dninarje je težko dobiti, letos je samo pismonoša opravil tri dnine, nekaj tudi
soseda. Vendar s stroji vse sami opravijo. Silosa imajo dva, sosed Brence ima
tri, Leskovec tudi dva, silosa, so tudi pri Pintarju in Stanoniku. Povsod imajo
napajalnike in gnojne jame. Prodaja živine je zdaj težavna. Teleta dobijo od
zadruge za vzrejo. Mleko vsak dan pobere avto na poti iz Sovodnja v Loko,
od Barbarča po 20 do 401. Kalar oddaja okoli 60 1 dnevno strankam. Mlečnih
izdelkov ne delajo. Za beljenje jedi uporabljajo olje in mast, včasih so v svinjsko
mast mešali ovčjo.
Gozdove ima kmetija na Dolgem brdu, na Pretovču, Ovčjem lazu, za Hrastjem,
pod Prilesjem, pod Hlavčimi njivami, v Zali, v Broni. Gozdovi so mešani,
a več je listnatega drevja. Iz gozdov dobivajo pretežno drva, a tudi jarnski les,
hrastove in smrekove hlode, do 30 m'' lesa gre v prodajo. Na žago dajejo zdaj
v Žabjo vas. Prej je delala Kalarjeva žaga v Gorenji vasi, mlina pa sta bila
Kalarjev in Fortunov. Žage so tudi na Hotavljah, doma pa imajo kmetje
motorne žage. Lani so ženske in otroci mnogo zaslužili z borovnicami.
Za sadjarstvo je tod srednje dobra lega. Gojijo jablane, hruške, orehe.
Sadja mnogo zgnije, ker imajo preveč drugega dela. Povsod kuhajo žganje,
neikateri tudi nekaj sadja posušijo. Drevesca dobivajo iz sadovnjakov v Dorfarjih.
Ker ne pridelujejo več mnogo za lastno uporabo, morajo veliko stvari
kupovati v trgovini v vasi, tudi moko, kruh, meso. Pri Anžku, Leskovou, Kalarju
pečejo kruh doma. Nakupe industrijskega blaga opravijo v Loki, Kranju
ali Ljubljani. Za gospodinjstvo imajo Barbarčevi električni štedilnik, hladilnik,
zmrzovalno skrinjo in pralni stroj. Električno napeljavo ima vsa vas. S kmetijskimi
stroji so dobro oskrbljeni. Vas premore 22 traktorjev, 28 motornih
kosilnic, 6 motornih žag, 26 slamoreznic, 12 mlatilnic, 3 zbiralce krompirja,
7 mlinov za jabolka, 16 obračalnikov, 5 samonakladalnih prikolic, 11 električnih
mlinov, 6 puhalnikov, 3 škropilnice in 1 sušUno napravo. Zaradi nakupa strojev
in moderniziranja hleva je kmetija tri leta oproščena davka. Od zemlje sicer
plačuje Barbarč do 1500 din na leto. Veliko plačujejo za zavarovanje •— starostno,
nezgodno in za živino. Skoraj vse kmetije imajo zavarovano živino in
stavbe. Veliko je že avtov in garaž, ponekod so hlevi spremenjeni v garaže.
Druge dejavnosti
Trgovino v vasi opravljajo: Kmetijska zadruga Gorenja vas, ki prodaja
mešano blago in ima lokal v Zadružnem domu št. 35 ter 6 zaposlenih; Sora,
poslovalnica veletrgovine Loka iz Škofje Loke v hiši št. 42 pri brvi z 8 zaposlenimi
(vaščani pričakujejo, da bo Loka razširila trgovino in zgradila nov lokal);
Zeleznina, prodajalna trgovskega podjetja Merkur iz Kranja v hiši št. 49 s 4
9* 131
Dom TVD Partizan v Gurinji vasi, sprtdaj naiavni) lvi_ t.ali->LL ub Poljanski Sori.
(Foto Fr. Planina, 1974)
zaposlenimi; prodajalna trgovskega podjetja Kokra iz Kranja v nekdanji Palečkovi
hiši št. 46 z 2 zaposlenima; trafika z 2 zaposlenima; mesnica, poslovalnica
Kmetijskega gospodarstva Skofja Loka, z 1 zaposlenim; slaščičarna in
prodajalna kruha, poslovalnica podjetja Peks iz Škofje Lcike, v hiši št. 58 s 4 zaposlenimi.
V teh poslovalnicah je zaposlenih 15 oseb iz Gorenje vasi in 8 iz
sosednjih krajev. Od 29 ljudi iz Gorenje vasi, iki delajo v trgovski stroki, je
ostalih 14 zaposlenih izvem domače vasi, predvsem v Škofji Loki.'*" Pred Zadružnim
domom je nameščen bencinski servis podjetja Petrol iz Ljubljane,
v Zadružnem domu lekarniška postaja, poslovalnica lekarne Kranj, z 2 zaposlenima,
ki se vozita iz Škofje Loke. V domu so še pošta, postaja mUice,
pisarna Geodetskega zavoda, odkupna postaja za mleko in banka.
Turizem je bil pred vojno zadovoljivo razvit. Pri Šorliju je bilo včasih
poleti do 200 letoviščarjev in izletnikov na hrani. Sobe so oddajali letoviščarjem
po zasebnih hišah; pri Barbarču so npr. uredili tri sobe letoviščarjem, sami pa so
sipali na senu.^" Po vojni so hodili v Gorenj o vas študenti na okrevanje. Ob
Sori je bilo urejeno kopališče s kabinami, ki je bilo precej obiskovano. Zdaj
je turistična dejavnost zanemarjena, čeprav ima kraj Turistično društvo. Nekaj
kabin za kopalce je v kletnih prostorih doma TVD Partizan, ki jih pa ne uporabljajo,
saj so kopalci domala samo domača mladina." Razen čiste in poleti
primerno tople Sore ima Gorenja vas še druge privlačnosti za turiste, predvsem
lepe sprehode in izlete po dolinah in hribih, sorazmeren mir in čistočo ter dve
gostilni z dobro in ne predrago hrano (pri Anžku št. 13 in pri Kosmati glavi
št. 50).
132
Gorenja vas ima dobre avtobusne zveze s Skofjo Loko (17 km), Zirmi
(13 km), Cerknim (20 km), Lučinami in Suhim dolom (11 km). Cesta skozi Lučine
se v Suhem dolu prevali proti Polhovemu Gradcu in Horjulu. Lokalne ceste
gredo v Zirovski vrh, v Brda, iz bližnjih Hotavelj pa v Leskovico in Kopačnico.
Kot središče bivše občine ter sedanjega krajevnega urada in kot industrijski
kraj ima razne upravne in gospodarske ustanove (PTT, postajo milice, reševalno
postajo, poslovalnico Ljubljanske banke, obrat Gozdnega gospodarstva
Kranj) in vrsto raznih organizacij (Krajevna skupnost. Krajevna konferenca
SZDL, odbor RK, ZB, Turistično in Planinsko društvo, Telesnovzgojno društvo
Partizan, Prostovoljno gasilsko društvo. Strelska in Lovska družina. Društvo
upokojencev. Taborniki, Foto krožek). V dvorani nove šole so občasne razstave
in prireditve.-'
Kulturno.st kraja izpričujejo: radio, ki ga ima domala vsaka družina, številni
TV sprejemniki in vrsta zelo razširjenih časopisov (Delo, Dnevnik, Nedeljski
dnevnik, Glas, Kmečki glas, TV 15, Obramba, Družina, Ognjišče). Pred
vojno, ko sta se na podeželju kosali med seboj klerikalna in liberalna stranka,
je najprej prva zgradila na Trati leta 1920 Prosvetni dom, nato druga leta 1921
Sokolski dom. Le-ta je zdaj Dom TVD Partizan in ima dvorano, ki jo uporabljajo
za razne prireditve.-"
Šolstvo^'
Gorenjevaška šola je delovala od leta 1852 v Stebelovi hiši. Leta 1878 je
dobila prostore v hiši, ki nosi sedaj ime Stara šola in ima številko 81; v njej
je sedaj nastanjen Komunalni servis. Jeseni 1971 se je šola preselila v sedanjo,
sodobno urejeno stavbo nad Trato, ki jo je zgradilo podjetje Tehnik iz Sikofje
Loke. Privzela si je ime Osnovna šola Ivan Tavčar. Pred vhodom v stavbo je
na steni kip pisatelja Tavčarja, delo akademskega kiparja Toneta Logondra
iz Pevna, ki sedaj poučuje na tej šoli. Šola ima 21 učilnic, i. s. 4 za nižje razrede,
ki imajo pouk v dveh izmenah, in 17 za višje razrede, ki so določene za
kabinetni pouk. Razen učilnic so v stavbi še dvorana, prostorna in sodobno
urejena telovadnica, ki se odpira na obsežno igrišče na prostem, ter knjižnici,
posebej za nižje in za višje razrede. Strokovne knjižnice za učitelje so po kabinetih.
Od začetka šolskega leta 1974/75 ima šola dopolnjem učiteljski zbor z 28 člani,
med njimi sta dva upokojenca, ki poučujeta honorarno. V zboru je 6 moških
in 22 žensk. Po kvalifikaciji je 6 profesorjev (2 m + 6 ž), 11 je absolventov višje
pedagoške akademije in 11 učiteljske srednje šole. Polovica zbora se vozi v
Gorenjo vas iz krajev od Škofje Loke do Žirov in se zato ne more polno udejstvovati
pri izvenšol^em delu v kraju samem.
Osnovna šola ima v tekočem šolskem letu 23 paralelk, i. s. v nižjih razredih
po dve paralelki, v 5., 6. in 7. razredu po štiri in v 8. razredu tri paralelke.
Učencev je v 1. razredu 68, v drugem 55, v tretjem 62, v četrtem 57, v petem
109, v šestem 131, v sedmem 120 in v 8. razredu 88, skupaj 690. K centralni ali
matični šoli v Gorenji vasi spada še šest podružničnih šol, ki so štirirazredne.
To so šole v Javorjah s 43 učenci, v Poljanah z 91, v Leskovici s 15, v Lučinah
z 61, v Sovodnju z 39 in v Stari Oselici s 7 učenci (ta šola ima, letos le tri razrede).
Iz vseh teh krajev se učenci vozijo v višje razrede z avtobusi ali kombiji
v centralno šolo. Vozačev je nekaj nad 80 Vo, to se pravi, da samo učenci
povečajo število prebivalstva v času pouka za več ko 500 oseb. Nekateri se
133
Osnovna šola »Ivan Tavčar« (spredaj) in pogled na osrednji del Gorenje vasi.
(Foto Fr. Planina)
vozijo celo iz siosednjih občin. Lani jih je 35 prihajalo iz idrijske in logaške občine
ter iz občine Ljubljana Vič. Najbolj odaljeni so bili učenci iz Novakov,
z Mrzlega in Črnega vrha, Rovt, Šentjošta in Lavrovca. To otežuje zveze šole
z domom in slabo vplival na učne uspehe.
Poleg šolskega pouka se učenci udejstvujejo v pevskem zboru in v krožkih.
Pevska zbora sta dva — pionirski in mladinski. Krožkov je cela vrsta: literarni,
recitacijski, angleški, matematicno-fizikalni, šahovski, tehnični, prometni, za
ročna dela, za OZN, športni (košarikarski, rokometni, za orodno in za parterno
telovadbo). Precej učencev se udejstvuje tudi v fotoklubu, ki ga v okrilju KUD
Gorenja vas požrtvovalno vodi mojster fotografije Vlastja Simončič. Klub priredi
vsako leto razstavo na šolskem hodniku. V letu 1974 je priredil skupno
razstavo kluba PZS in fotokluba iz St. Michaela na Gornjem Štajerskem.
Telovadnico uporabljajo po dogovorjenem urniku še domači TVD Partizan,
športni društvi Kladivar in Etiketa ter osnovna šola iz Zirov, kjer nimajo
telovadnice. Dvorana v stavbi TVD Partizana služi v glavnem za veselice.
Šolska dvorana daje prostor za šokike prireditve, v njej gostujejo razne kulturne
organizacije, zlasti iz Škofje Loke.
Zdravstvo--
Pred prvo svetovno vojno in še nekaj let po njej je bila Gorenja vas brez
zdravnika. Skupaj s Poljanami, Javorji, Oselico in Zirmi je spadala v združeno
zdravstveno občino, ki je imela sedež v Škof ji Loki. Od tam je enkrat na teden
prihajal zdravnik. To so bili dr. Anton Arko, Karel Zakrajšek, Božidar Fajdiga
134
in Josip Hubad. Ob težavni dosegljivosti zdravnika in brez bolniškega zavarovanja
so se širile nalezljive bolezni. Okoli leta 1900 je v poljansiki fari davica
zahtevala okrog 120 mrličev. Po prvi svetovni vojni so se v Oselici, Lučinah in
Črnem vrhu pojavile črne koze. Se dolgo je bilo videti ljudi s kozavimi obrazi.
Bližina državne meje je prinesla spolne bolezni. Leta 1925 je bil v Gorenjo
vas nameščen prvi stalni okrožni zdravnik dr. Milan Gregorčič, ki živi zdaj v
vasi kot upokojenec. Med obema vojnama je bilo mnogo tuberkuloznih obolenj.
To nalezljivo boleze^n so prinašali izseljenci, ki so se bolni in od težkega dela
izčrpani vračali iz Amerike. Zdravnik se spominja primera, ko so v družini
pomrli oče in deset otrok za j etiko. Tedaj so bili pogosti porodi, saj so imele
družine veliko otrok. Okoli 1926 je bilo v žirovski fari toliko otrok kot v mestu
Kranju. Bezjakova mati na Trebiji je npr. imela 17 otrok, z 12 do 14 otroki
niso bile redke družine. V Kladju je neka žena prestala 14 porodov in 4 splave,
a je bila po videzu mladostna kakor njene hčere. Ko so ljudje tožili o težavah
družine, jiim je zdravnik odvrnil: »Zalkaj pa imate toliko otrok!« Neki čevljar
v Žireh mu je na to odgovoril: »Ko pa nimamo druge zabave.« Neki Žagar v
Sovodnju pa je rekel, da je najbolj srečen, ko mu ob povratku z dela priteče
naproti cela kopica otrok. Zdaj tako številnih družin ni več, večina mladih
zakoncev ima pO' dva ali tri otroke. Ko so leta 1938 gradili utrdbe »Rupnikove
linije« po Zirovskem vrhu, so bajtarji dobili zaslužek, zdravniku se je pa delo
sUno povečalo, saj je imel v zdravstveni oskrbi okoli 4000 zavarovancev.
Po zadnji vojni je Gorenja vas dobila zdravstveno postajo v adaptirani
stavbi za učiteljstvo. Za adaptacijo in opremo sta prispevala Zdravstveni dom
Škofja Loka in Zavod za socialno varstvo Kranj. Leta 1959 je za očetom prevzel
mesto zdravnika dr. Bojan Gregorčič. Zdravstveno območje postaje šteje
okrog 6000 prebivalcev, iki so domala vsi zavarovani. V ordinacijo prihaja poprečno
80 ljudi na dan. V pomoč prihajajo splošni zdravniki iz Škofje Loke in
Zirov, na specialne preglede pošilja postaja paciente v ustrezne zdravstvene
ustanove. Otroška umrljivost se je zelo zmanjšala, tudi epidemije so redke,
prevladujejo interne bolezni, posebno bolezni srca in ožilja, novotvorbe, dalje
živčne bolezni in poškodbe. Postaja ima tudi stomatologa, ki je prišel sem kot
višji dentist leta 1964, in zobnega tehnika, ker so zahteve po zobozdravstvenih
storitvah velike. V sklopu zdravstvene postaje sta tudi posvetovalnica za žene
in otroke ter patronažna služba. V Zadružnem domu je lekarniška postaja.
Največji problem, ki trenutno tare zdravstveno službo v Poljanski dolini,
je prostorska in kadrovska stiska.
V i r i
1. P. Blaznik: Kolonizacija Poljanske doline. Glasnik Muzejskega društva za
Slovenijo XIX/1938, str. 7. — 2. Novo odkrite freske na Trati v Poljanski dolini,
Slovenec 28. 8. 1938 in pojasnila župnika Janeza Ferdina. — 3, Razgovor z Matevžem
Ingličem in Jožetom Demšarjem. — 4. P. Blaznik: Kolonizacija, o. d. str. 50. —
5. P. Blaznik: Kolonizacija, o. d. str. 56. — 6. Imenik krajev Vojvodine Kranjske,
Ljubljana 1874, str. 39. — 7. Rezultati za stanove po naseljima — Opština Skotja
Loka, Savezni zavod za statistiku, Beograd 1972. — 8. Statistički godišnjak SFRJ,
Savezni zavod za statistiku, Beograd 1974. — 9. Rezultati za stanovništvo in domačinstva
po naseljima — Opština Škof j a Loka, Savezni zavod za statistiku, Beograd
1972. — 10. Kartoteka prebivalstva Krajevnega urada Gorenja vas. — 11. Ustni podatki
Štefana Ravasa. — 12. Krajevni leksikon Slovenije, I. knjiga, Ljubljana, str.
135
348. — 13. Skofja Loka in njen okraj, Skofja Loka 1936, str. 41. — 14. Ustni podatki
vodje obrata Alpina Gorenja vas. — 15. Ustni podatki vodje obrata Jelovica Gorenja
vas. —• 16, Ustni podatki vodje obrata Sešir Gorenja vas. — 17. Ustni podatki tajnice
Komunalnega servisa Gorenja vas. — 18. Ana Inglič: Spremembe socialno-geografske
strukture gospodinjstev kot faktor preobrazbe agrarne pokrajine, rokopis
1974. — 19. Posestni listi k. o. Gorenja vas. Geodetska uprava Skofja Loka. — 20.
Ustni podatki Matevža Ingliča. — 21. Ustni podatki ravnatelja šole prof. Vinka Jelovčana.
— 22. Ustni podatki zdravnika v pok. dr. Milana Gregorčiča. — Krajevnemu
uradu Gorenja vas. Geodetski upravi Skofja Loka, vodjem obratov v Gorenji vasi
in vsem navedenim, ki so mi pomagali z ustnimi podatki, se za prijazno pomoč lepo
zahvaljujem.
R e s u m e
GORENJA VAS DANS LA V A L L E E DE POLJANE
(DESCRIPTION DU PAYS ET DE LA POPULATION)
L'article nous decrit Gorenja vas, sa situation, son importance, ses habitants
ainsi que ses conditions sociales, economiques et culturelles. Dans le village voisin,
a Zirovski vrh, on va ouvrin Tannee prochaine une mine d'uranium et le pays changera
considerablement. Que cette description conserve son image actuelle!
Gorenja vas est le vrai centre de Poljanska dolina se trouvant dans sa partie
large ou la vallee laterale de Brebovnica debouche dans la vallee de Sora tandis
qu'au Nord, elle est protegee par le mont de Tabor. Selon les recensements de 1869,
le village comptait 97 maisons et aujourd'hui, il comprend 161 maisons habitees doni
93 vieilles et 68 neuves, en plus 6 etablissements d'usine et 17 maisons de vacances.
Le village a 757 habitants dont 45,3" o sont des hommes et 54,7 "/o des femmes, chacun
disposant de 17,6 m-' de superficie d'habitation ce qui depasse largement la moyenne
slovene et celle yougoslave. Quant a requipement, le tiers dliabitations ne correspondent
point aux exigences modernes. Parmi les habitants, il y a beaucoup de jeunes
(35,27 °/o) et de vieux au-dessus de 65 ans (12,23 "/») tandis qu'il y a relativement peu
de gens d'age mur de 20 a 65 ans (52,44 "/o) capables de travailler. Moins que la
m.oitie (44,8 "Ju) d'habitants sont nes dans le villagemčme ou a Thopital de la ville
voisine et naoins d' un tiers viennent de la commune de Skofja Loka (29,4"/o). A
Gorenja vas, il y a plus de personnes actives et de retraites et moins de personnes
a charge des autres de la moyenne yugoslave. Le majeure partie en est employee dans
rindustrie (25,23 °/ii). Au village, il y a des ateliers des usines de chaussures Alpina de
2iri avec 183 employes et de chapeaux Sešir de Skofja Loka avec 31 employes. 13 fermes
sont de plus de 100 ha, 52 paysans s'occupent de Tagriculture dont 17 hommes
et 35 femmes. II n'y a que 4.9 "/o de menages de paysans, 12,1 "'o de menages de professions
mixtes et 83 "/o de menages de non-paysans. Le village se treouve parmi ces
villages slovenes au-dessus de la moyenne qui sont industrialises et pas agricoles.
Le tourisme a retrograde. Dans un batiment neuf et moderne, il y a une ecole elementaire
centrale qui comprend 6 dependances a 4 classes dans les villages voisins.
II y a aussi un service medical et une pharmacie, une poste, une station de police et
un service de la banque de Ljubljana.
136