'§spo§ar in gos
LETO 1934
25. JULIJA
ŠTEV. 30
Nehaj primerov
h konzerviranju zelenjadi
Gospodinje, ki se zanimajo za ta predmet, naj še enkrat pazljivo prečitajo tozadevni članek v 28. "tevilki »Gospodarja in gospodinje«. Ondi je bilo tudi rečeno, da dosežemo pri nekateri zelenjadi daljšo ali krajšo trpežnost, ako jo vložimo v ohranjajoče snovi kakor so n. pr. k i s ali ocet in slana voda ali slanica. Neomejeno trpežnost pa je moči doseči ie ».sterilizacijo in uepro-dušno zaporo, prav tako, kot pri sadju. V naslednjih vrsticah nekaj praktičnih primerov o tem in onem načinu.
1. Zelenjad v kisu. V kisu ohranimo zlasti kumare, fižol v stročju, gobe in nezrele paradižnike.
Kumare v kisu. Drobne, do 10 centimetrov dolge, sveže, zelene kumare namakamo kakih 10 ur v čisti vodi, da izgube grenkobo. Potem jih obrišemo in tesno vložimo v navadne steklenice s širokim vratom. Med kumare devamo lavorovo listje, cela zrna popra, 'stroke paprike, koper, šalole in tudi zelene liste od višenj, če jih imamo. Na vrh de-nemo tudi nekaj hrena, narezanega na tanke krožke. Dobro je tudi, ako položimo vrhu vsega nekoliko gorčičnega zrnja zavezanega v krpici. Ko so stekle-, niče tako napolnjene, jih zalijemo do vrha s kuhanim, močnim vinskim kisom, ki mu dodamo na vsak liter dve žlici soli. Preden zalijemo kumare, moramo kis popolnoma ohladiti. Nazadnje zavežemo steklenice s pergamentnim papirjem ali mehurjem in spravimo na hladnem suhem prostoru.
Fižol v kisu. Mlad, nežen fižol v stročju otrebimo in kuhamo pet minut. Potem ga stresemo na rešeto, da se
ocedi. Takoj nato ga pa v primerni po sodi polijemo z vrelim kisom in ga pustimo v njem do drugega dne. Šele sedaj ga vložimo v steklenice, vmes pa denemo nekoliko lavorjevih listov, popra in šalot. Nato zalijemo steklenice s kisom in jih zavežemo s pregamentnim papirjem. Zaradi varnosti nalijemo, preden steklenice zavežemo, na kis pol centimetra na debelo namiznega olja, ki zapre zraku dostop.
2. Zelenjad v slani vodi ali slanici. V slanici shranjujemo kumare, fižol v stročju in gobe.
Kumare v slanici. Kumare (sveže, zelene) namakamo čez noč v mrzli vodi, da se zgubi grenkoba. Medtem pripravimo zelenje, kakor: višnjevega listja, ročic od vinske trte in ko provih kcbulov ler posodo za vlaganje (kakor sodčke, deže itd.). Pripravimo si tudi s 1 a n o vodo tako, da raztopimo na vsak liter vode 5 dkg soli ter raztopino prekuhamo in ohladimo. Vlagamo pa tako-le: Na dno posode nadevamo močno plast zelenja, nato plast kumar, potem tanko plast zelenja, nate zopet plast kumar itd. do vrha. Za zaključek naložimo zopet močnejšo plaši zelenja. Končno zalijemo napolnjeno po-sodo s pripravljeno-slanico, jo pokrijemo s pokrovom in postavimo na topel prostor, kjer kumare v 2-4 lednih po-kipe. Dobro je. ako denemo na vrhnjo plast zelenja primerno desko, ki jo obložimo s kamenjem, kakor kislo zelje. Ako bi pozneje' zmanjkovalo na površju slanice, priKjemo prekuhane slane vode. Ko so kumare godne (skisane), jih ie treba kmalu povžiti, da se ne pokva-
rijo. Na niadnem prostoru se pa ohranijo delj časa.
Shranjevanje zelenjadi s sterilizacijo in neprodušno zaporo. Na ta najboljši način kon-serviramo posebno grah, fižol v stročju, karfijole, šparglje, paradižnike in gobe. Možno je to samo v steklenicah z gumijevim obročkom in steklenim pokrov c e m.
V k u h a n grah. Še zeleno, vendar že precej doraslo stročje izluščimo, zrnje speremo in v osoljenem kropu prevremo 5 minut. Potem ga ocedimo, polijemo z mrzlo vodo in takoj napolnimo v steklenice do vrha in zalijemo samo do dve tretjini z zmerno slano vodo (na liter vode pičlo žlico soli). Napolnjene steklenice zapremo z gumijevim obročkom in steklenim pokrovcem in jih steriliziramo v vreli vodi po 1 -drugo uro. Tretji ali četrti dan jih steriliziramo drugič v vreli vodi kake pol ure. Ko se shranki ohlade (drugi dan po zadnji sterilizaciji), je treba vse steklenice pregledati, če so neprodušno zaprte.
V k u h a n fižol v s t r oč j u. — Mlado fižolovc stročje, ki je brez niti in ima še nerazdrto zrnje, otrebimo, ope-rimo in kuhajmo v slani vodi 10 minut. Potem ga ocedimo, polijemo z mrzlo vodo in pustimo, da se ohladi. Ko je hladno, ga vložimo prav tesno v steklenice in sicer tako, da stoje stroki pokoneu. Do vrha napolnjene steklenice zalijemo samo do dve tretjini višine s slano vodo, kakor je bilo povedano pri grahu in jih steriliziramo v vreli vodi poldrugo uro, čez tri do štiri dni pa še pol ure.
Prav tako lahko vkuhamo na drobno zrezan fižol, ki se potem uporablja za prikuho.
Karfijole namakamo pred vlaganjem v steklenice 5 ur v mrzli vodi, ki jo vsako uro premenimo. Steriliziramo jih prvič samo eno uro, drugič pa četrt ure.
B e 1 u š e (šparglje) namakamo eno uro v mrzli vodi, ki jo večkrat premenimo. Potem jih kuhamo pet minut v slani vodi. Steriliziramo jih prvič poldrugo uro, drugič (čez 3—4 dni) pa pol ure, obakrat v vreli vodi.	H.
Nekatera znamenja slabih kokoši
Pri današnjih razmerah je treba bolj ko kdaj prej gledati na to, da imamo le takšne živali, ki res odgovarjajo zahtevam in so tudi donosne. Tudi v ko-košjereji moramo skušati, da s primernim krmljenjem in negovanjem dosežemo čim višji donos.
Kokoši nam plačujejo naš trud zlasti z nesen jem jajc. Niso pa vse kokoši enako dobre za nesenje. Tudi nesnost je lastnost, ki se podeduje. Zato pa se priporoča, da kokoši pri nesenju jajc kontroliramo po zaklopnih gnezdih. Da je kontrola nesenja po zaklopnih gnezdih sploh mogoča, morajo biti vse kokoši že od početka prvega nesenja zaznamovane z nožnimi obročki, ki imajo številke. Vsaka kokoš dobi tako svojo številko, po kateri pri kontroli spoznamo, katera kokoš je znesla jajce v zaklopnem gnezdu,
kar si vselej zapišemo v posebno mesečno razpredelnico o nesenju kokoši. S takšnim kontroliranjem najprej in zanesljivo doženemo, katere kokoši dobro nesejo in katere slabo. Zal pa se le nta-lokje vrši odbira kokoši s pomočjo kontrole nesnosti po zaklopnih gnezdih. Zato naj navedemo tukaj nekatera druga znamenja in prilike, ki pripomorejo, da lahko spoznamo dobre in slabe kokoši.
Ko spustimo zjutraj kokoši iz njih prenočišča, lahko opazujemo, da nekatere kokoši nemudoma zapustijo gredelj in odidejo si iskat hrano, nekatere pa istanejo še nadalje na svojem mestu na gredlju. Šele čez čas, morda, ko posije sonce do njih, se odpravijo z gredlja in se potrudijo na prostor, kjer jih čaka krma, ali pa grejo na pašo. Kokbši, ki so z*dnje zapustile svoje nočisče, n« spa-

dajo med dobre pac pa med one ki jih b<> treba najprej odstraniti.
Kokoši pa lahko opazujemo tudi, ko gredo spat. Prve se podajo spat slabše kokoši Na pravilno urejenem gredlju zasedejo te kokoši oni del gredlja, ki je najbolj daleč zadaj. Boljše kokoši, ki se podajo bolj pozno k počitku nego slabše, pa zasedejo bolj sprednji prostor na gredlju, ker zadaj ni več prostora za nje. Slabe kokoši ločimo od dobrih, ako nekega večera, ko so šle že vse kokoši spat, pr beremo zadaj na gredlju čepeče koko-š: in jih zapremo v poseben prostor.
Ko smo tako na splošno spoznali in ločili vse kokoši v slabše in boljše, potem preidemo k podrobni prebiri slabših kokoši. Med temi je nekaj takih kokoši, ki so bolne ali pa niso prav zdrave. Najboljše storimo, da takšne živali takoj odstranimo iz reje, če računamo z dobičkonosnostjo živali. Bolnih ali ne popolnoma zdravih kokoši ne kaže zdraviti. To stane denar in se zgublja čas, uspeh zdravljenja pa največkrat izostane. Končne pa takšne kokoši, ki oslabijo radi bo-
lezni, nikdar at znesejo v letu toliko jajc, kolikor naj jih znese povprečno dobra kokoš. Kjer morda imajo kokoši za nesenje jajc le v kritje domače potrebe jajc, tamkaj edino bi morda kazalo zdraviti bolehne kokoši.
Ko kokoši ulovimo in primemo, opazimo pri posameznih neko razliko. Nekatere med njimi so zelo zaupljive in kljub temu tudi živahne, druge pa kričijo na ves glas in se skušajo rešiti iz naših rok in se šele polagoma umirijo. Na te slednje pazimo posebno dobro, ker te navadno spadajo med slabše k.
Tudi čas misanja ni brez vsakega pomena za dobro ali slabo nesnost kokoši. Kokoši, ki se začnejo v naravnih razmerah prej misati, so navadno tudi najslabše nesnice. In nasprotno. One kokoši, * ki se pozno misajo, so navadno najboljše nesnice. Izjeme od tega pravila naletimo skoraj le v kokošjereji pri nenaravnih razmerah. Misanje je zgodnje, če se pojavi sredi julija, normalno in pravilno avgusta in septembra, pozno pa oktobra in novembra.
Izbira plemenskih bikov
Pravilna izbira je radi tega posebno važna pa tudi težavna, ker prenese plemenski bik vsako leto na 80 ali še več živih bitij svoje lastnosti, krava pa vsako leto le na eno živo bitje. Zato pa je tudi dovolj jasno, koliko lahko en sam plemenski bik koristi ali pa škoduje v govedereji. S srečno izbiro plemenskega bika je mogoče v razmeroma kratki dobi dvigniti govederejo v občini, pri članih živinorejske zadruge ali v določenem govedorejskem okolišu.
Z ozirom na toliko važnost moramo staviti na plemenskega bika tele zahteve:
1. Biti mora čiste pasme. Plemenski bik mora imeti čim več lastnosti, ki so značilne za dotično govejo pasmo. Ustrezati mora smeri reje (mlečnost, pitalnost, delo), ki je določena za ves pasemski okoliš. Čistost pasme je zlasti tedaj važna in potrebna, če. hočemo gojiti dalje čisto pasmo ali pa zboljšati slabo domačo pasmo z določeno boljšo pasmo in
priti čimprej do stavljenega cilja, ki ga hočemo doseči v govedoreji.
2.	Biti mora zsirav. Le povsem zdrav, utrjen in odporen plemenski bik more zaroditi zdravo potomstvo, ki bo tudi sposobno za čim boljši donos. Zdravje se prav tako podejuje na potomstvo kakor bolezen. Med podedljivimi boleznimi se največkrat pojavlja jetika ali sušica, pred katero moramo biti še posebno oprezni.
3.	Biti mora dobrega pokolenja, ds
bo tudi potomstvo lepih telesnih oblik in donosno. Čim večje je število dobrih prednikov, od katerih izvira plemenski bik, tem bolj gotovo in tem več dobrih lastnosti bo prenesel na svoje potomstvo in tem redkeje se bodo pojavljali nezanesljivi povratki ali slabe lastnosti. Plemenski bik mora toraj izvirati od bika-očeta, ki je brez posebnih hib, ki sam izhaja od dobre krave-matere in sam gotovo prenaša svoje dobre lastnosti na
potomstvo, ivrava-maii naj se zlasti od-	donosnost in večjo gospodarsko upo-
likuje po svoji dobri mlečnosti in naj	rabnost živali bolj upoštevati nego pa
je sama kolikor mogoče dragocena pie-	gotove včasih manj važne znake ce-
menska krava, ki naj tudi sama izvira od	lotne telesne postave živali v vsej njeni
staršev, ki so v vseh svojih lastnostih	zunanjosti. Če imamo pred seboj manj
popolni ali čim popolnejši.	stasitega bika, ki pa je dobrega poko-
4. Oblika. Plemenski bik mora biti že	lenja, je vendar treba dati temu pred-
po svoji zunanjosti pravi tip bika in po	nost pred onim, ki je sicer dobro obli-
vsem dobro razvit. Prednji del telesa	kovan, toda nezanesljivega ali slabega
mora biti krepak in ne preslab. Glava	pokolenja.
naj je sicer močna, vendar ne sme biti 5 Rodovitnost. Na odraslega bika ra-pretežka in predolga. Glavo naj dičijo	čunamo 80 do 100 krav oziroma junic, ne pretežki rogovi in velike svetle oči z	ako j;h prjpuščamo vse leto. Če pa je mirnim pogledom. Vrat naj je krepak in	popuščanje krav in junic omejeno na ne pretenek, podvratnik naj je primerno	g0t0vD dobo, kakor je to n. pr. urejeno razvit in ne premajhen. Prsa naj so glo-	tam^ kjer gredo krave in junjce grez po-boka in široka z lepo obokanimi in ne	jetj0 na pianjnsko pašo, potem naj pride preploščnatimi rebri. Kom ne sme biti	na enega b;ka največ 60 krav in junic. preklan. Pleča naj se lepo prilegajo in	Zadostuje za oploditev enkratni bikov prislanjajo ob prsa, ne smejo biti prazna	skok Dvakratna zaporedna zaskočitev i in ne prestrma. Hrbet naj bo raven, do-	-e 2ioraj,a plemenjaka. Za plemenitev volj širok, ne sme biti ne vleknjen, ne	postane bik goden v starosti poldrugega vzboČen in ne pošinjen. Trebuh naj se	jetsu y začctku ga smemo rabiti za ple-; zlaga z vsem ostalim telesom, ne sme	meilitcv \e po enkrat na teden, ako ho-biti prevelik in viseč in ne kazati pre- da ostane dober plemenjak. Po - velikih lakotnic. Križ naj tvori s hrbtom	končanem drugem letu pa lahko spu-čim bolj ravno črto, naj je širok, ne pre-	ščamo Vjika po enkrat na dan in le izje-visok, ne preozek in ne podrt. Rep naj	moma pQ dvakrat, pa še takratie v preje dolg in ob korenu v čim ravnejši črti	siedku najmanj šestih ur. Le pri zmerni s hrbtom in križem; tudi ne sme biti	:uporabi in pravjlni oskrbi ostane bik dlje premočen ob korenu in ne prenizko ali	časa dober 2a piemCi previsoko nastavljen. Noge morajo biti " primerno visoke, krepke, z dobro raz- 6. Prehrana. Kakor vsaka plemenska 4 vitimi in ne preozkimi sklepi in skoč-	žival, na) bo tudi plemenski bik srednje nimi členi (pri zadnjih nogah). Dalje naj	d°bro rejen, kar dosežemo s pravilnim so noge zastavne in ne pretanke, pravil-	krmljenjem. Bik na, ne strada, naj se pa no postavljene in pravilne stoje, ne sab-	tudi Pita' S pnmerno prehrano tudi Ijaste, ne. kravje,"ne švedraste in ne ša- . zabrammo, da ne postane bik zgodaj te-paste; Parklji ne smejo biti ploščati. Bik	žak' Dobro travniško seno m oves (1 do mora biti na splošno močnih kosti. Koža	" sta za bika najvažnejši krmili. Vsa mora biti tudi močna in poraščena z	drugovrstna krmila vplivajo več ali manj gosto dlako. Kravam slični biki so na-	neugodno na bika in njegovo rodovit-vadno manj odporni in manj rodovitni.	nost- Med oves mešajmo vedno, ščepec Vse mišičevje na vratu, hrbtu, prsih,	soh m klajnega apna. Če Ie mogoče, naj križu, plečih, stegnih naj je dobro razvito	se blk Polfetl Pase-
in obilo. Bik mora biti dobro razvit, 7. Mrav, Bik naj bo živahen, dober,
raše, vendar pa rte spitan. Vse oblike	krotak in ne hudoben, bika naj so značilne za dotično pasmo, 8. Starost, Bikov ne začnimo rabiti
Če se moramo pri presojanju telesnosti	za pleme pred poldrugim letom. Ko pa
in telesnih oblik odreči posameznim toč-	ga začnemo spuščati, potem ga skušaj-
kam, tedaj vedno dobro pomislimo, da	mo čim več let ohraniti za plemenitev
je treba pokolenje, zdravje in vse last-	in to zlasti tedaj, ako je bik dobrih ali
nosti, ki značijo in jamčijo za boljšo	relo izrednih lastnosti, S pravilnim krni-
ljenjem in negovanjem, z uporabo za vožnjo (tudi zs. ježo), s pasenjem lahko ohranimo bika deset ali še več iet sposobnega za plemenitev. V bližini hleva napravimo biku ograjen prostor, kamor ga spuščajmo tudi ob neugodnem letnem času, da se tam razgiblje. Da bik ne postane hudoben in da sc lahke dovolj giblje, ga zmerno in pametno uporabljaj-mo za vprego. Z uporabo za vprego ga ohranimo dobrega za plemenitev in ra-zun tega nam poplača s svojim delom vsaj del krme. Na vožnjo ga moramo priučiti že pred končanim drugim letom. Cim mirnejše, neustrašeno in prijazno ravnamo z bikom, tem bolj zaupen in spreten postane. Kdor je z bikom sirov, kdor kriči nad bikom in tepe, ga lahko napravi hudobnega in divjega. Tudi za
nego parkljev je treba redno skrbeti, ker dolgi parklji in debeli podplati otež-kočijo biku stojo, hojo in skok. Ako negujemo bika, potem lahko ostane tudi deset in več let dober plemenjak. Običajna prodaja bika, ko je star tri ali štiri leta, ni drugega nego zapravljanje pre-dragocene plemenske živali tudi iz tega razloga, ker se prava plemenska vrednost bika izkaže šele v njegovi zareji. Zato pa ravnajmo z bikom tako, da ga ohranimo sposobnega za plemenitev do osem ali več let. Razni izgovori, da je bik pretežek itd., ne držijo. Glejmo torej, da postanejo biki stari, S tem si privar-čimo mnogo denarja za nakup dragih bikov. Šele z dolgo uporabo bikov za pleme je dana prava podlaga za zavestno pasemsko rejo.
V KRALJESTVU GOSPODINJE
Red v gospodinjstvu
Red v stanovanju, posebno pa še pri raznem orodju in gospodinjskih pripomočkih, je podlaga za uspešno gospodinjstvo. Brez reda, tega temeljnega pripomočka v vsakem gospodarstvu, ni mogoče doseči mnogo uspehov, pa naj bi bila gospodinja še tako pridna in ne-utrudljiva. Kajti ravno vzorna urejenost prihrani lahko gospodinji marsikak trud. Kako neprijetno in zamudno je na pr. iskanje tega ali onega orodja, posebno če se nam mudi!
Vse, kar potrebujemo za to ali ono opravilo v gospodinjstvu, naj bo spravljeno skupaj na določenem prostoru. Če upoštevamo to pravilo, nam ne bo treba iskati škarij ali centimetra, ko bi radi hitro začeli s šivanjem, in ščetka za obleko bo vedno pri rokah, ne da bi bilo treba spraševati po njej. Zabojček za čiščenje čevljev, košarico za pospravljanje in slično si napravimo lahko brez stroškov doma; treba je le smisla za red in snago ter vztrajnosti in doslednosti.
Zabojček za snaženje obuvala je lahko kakršenkoli nizek zabojček, ki ga po možnosti predelimo v več predalč-
kov (kar je zelo primerno deško ročno delo), in sicer: za krtače in krtačke, za krpe, s katerimi odstranjujemo prah, za čiste krpe za svetličenje ali polira-nje, kreme za različne čevlje, firnež za podplate, leseno lopatico, s katero str-žemo blato s podplatov. Na vrh položimo zloženo polo močnega papirja, kj ga razgrnemo, da na njem delamo (da ne za-mažemo tal, kjer čistimo obuvalo). Da ne snažimo čevljev v stanovanju, še ma nje pa v kuhinji, bo menda splošno znano.
Slično si spravimo skupaj vse, kar potrebujemo za šivanje, krpanje in vezenje, in sicer kolikor mogoče vsako zase. Sama lepa škatljica, polna priprav, pa še ni vse. Red je popoln šele takrat, ko smo se navadili, da vedno, ko nehamo delati, vse orodje položimo na njegov določen prostor nazaj. Le tako bomo imeli vse takoj pri rokah, kar bonu1 potrebovali.
Tudi vse potrebščine za pranje imejmo skupaj v predalu, zaboju ali polici, da vedno vemo, kje, kaj in koliko imamo česa v zalogi. Sem spada milo, soda, razna pralna sredstva, salmijak, kis, modrilo itd. Istotam shranjujemo tudi
praktičen predpasnik, ki ga opašemo, kadar obešamo perilo. Od običajnih predpasnikov se razlikuje samo v tem, da ima dva velika žepa, od katerih je eden za vrv, drugi pa za pripenjače. Te imamo pa lahko v nalašč za to narejeni vrečici, ki jo s pomočjo obešalnika za obleko obešamo na napeto vrv in pomikamo po njej. Ni se nam treba pripogi-bati in posezati kdovekam daleč po vsak pripeajač.
V redu in skupaj morajo biti 'udi vsi pripomočki za čiščenje kljuk na vratih in oknih, če jih nismo uvrstili k potrebščinam za pospravljanje Tudi vse krpe za snaženje petrolejske svetilke morajo biti shranjene zase. da se ne zamešajo med druge, ki ne smejo dišati po petroleju.
Strog red pa naj vlada tudi med raznimi listinami, pismi, računi in drugimi papirji, ki so dostikrat velike važnosti ter nas spravijo tudi v zadrego in škodo, če bi jih takrat, ko jih potrebujemo, ne našli. Za to je najprikladnejši predal, ki ga lahko zaklenemo.
Dosti jeze in nejevolje povzročajo tudi ključi, ki se kaj radi izgube, posebno tisti, ki jih manjkrat rabimo. Vsak ključ od skrinje, kovčega. podstrešja, kleti itd. naj dobi listek z napisom, nato ga pa spravimo v predal, ali obesimo na stensko deščico za ključe. Š. H.
KUHINJA
Rogljički iz obrezkov vlečenega testa za v juho. Razvlečeno testo obrežem, prej Ko ga namažem z nadevom. Te obrezke zložim tako skupaj, da je testo v dve gubi. Gube razrežem v rogljičke; to se pravi, da vsak odrezek prerežem na polovico. Te polovice pokladam v razbeljeno mast, ki jo imam pripravljeno na okrogli plitvi pekači. Med pečenjem tre-sem pekačo, da se polovice narastejo. Ko so rogljički na eni strani rumeni, jih obrnem, da so na obeh straneh lepo rumeni. Ko so vsi pečeni, jih denem v skledo in zali jem z vrelo juho. Poleg goveje juhe so za to porabne tudi umetne juhe, kakor: prežganka, fižolovka, krompirjevka in še druge.
Zeljanata klobasa z riževim nacle vom. Posamezne liste zelja prekuhan, v slani vodi. Ko so listi napol kuhani jih odcedim, osvežim z mrzlo vodo in pustim, da se na rešetu odtečejo. Srednji stebljiček porežem, nato liste raz-prostrem po deski in namažem s sledečim nadevom: V kožici sem dušila os-minko litra riža na pol žlice masti, pridala sem košček čebule, zalila sem riž s slanim kropcm v toliko, da se mi je napel in nepremehko skuhal. Ko je bil riž nekoliko ohlajen, sem primešala eno celo jajce, žlico kisle smetane, ščep popra in pest drobno sesekljanega svinjskega mesa. Ko je vse dobro premešano, namažem liste za pol mezinca na debelo, jih zvijem kot klobaso ter pokladam na namazano pekačo. Prej, ko jih dam v pečico, jih polijem z vročo mastjo. Pečem te klobasice 15—20 minut. Na mizo jih dam kot pridatek pečenki ali kot samostojno jed.
S ročji fižol « kislo smetano. Fižolu obrežem konce, ga razrežem na drobnt poševne „oščke Uv skuham v slani vodi. Kuhane koščke odcedim. V kožici pražim surovo maslo ali mast, pride ceni drobno zrezane čebule in primerne 'iioke. Ko je zarumenjej' prideneni fi-iol, zalijem z juho ali kropom, pot.esem z drobno sesekljanim petršiljem. Ko še prevre, primešam par žl;c kisle smetane in jed je gotova.
Ruski omlet. V skledi mešam tri de kagrame surovega masla s tremi tunie njaki, prideneni polno žlico sladkorja in polagoma pridevam četrt litra sladke smetane ali mleka. Nato prideneni iz treh beljakov sneg in štiri žlice moke. Narahlo premešano spečem v dveh okroglih ponvah. Pečica mora biti precej vroča, da omlet naraste. Pečene omlete namažem z mezgo, zapognem čez pol in potreseni s sladkorjem.
Pri zdravniku. — Zdravnik: — Zagotavljam vas, da iie dočakate starosti, če ne nehate piti vino. — Saj tudi jaz pravim, da vsaka kapljica vzdržuje mladost.
Preveč zahteva. — Gospod, vaš pes me je ugriznil v meča. — Pa vendar ne zahtevate, da. bi vas tako majhen psiček ugriznil v nos?
GOSPODARSKE VESTI
DENAR
g Ljubljanska borza. V zadnjih tednih je na ljubljanski denarni borzi le malo prometa, kar je v zvezi z letno dobo. Inozemski denar se plačuje v zasebnem prometu kakor sledi: 1 angleški funt 246 Din, 1 avstrijski šiling 8.95 Din, 1 graška drahma 0.29—0.30 Din, 1 španska pezeta 6.30 Din. Uradni tečaji na borzi pa notirajo brez premije: 1 holandski goldinar 23.06 Din, 1 nemška marka 13.36 Din, 1 švicarski frank 11.11 Din, 1 belgijski belga 7.96 Din, 1 italijanska lira 2.92 Din, 1 francoski frank 2.2;") Din. 1 češka krona 1.42 Din.
ŽIVINA
g Ljubljanski živinski sejem 18. t.
m. Ta sejem je bil, kakor večina poletnih sejmov slabo obiskan, ker kmetje imajo preveč dela na polju in ne morejo zgubljati lepih dni. Prigon je znašal 46 volov, 36 krav, 21 telet, 59 prašičev za rejo in 76 konj. Prodanih pa je bilo 16 volov, 13 krav, 12 telet, 13 konj, pač pa 57 prašičkov, ki so bili izvzemši dveh vsi razprodani. Cene so ostale enake zadnjemu sejmu.
g Dunajski prašičji sejem 17. t. m. Pripeljali so 9494 pršutarjev in 3954 špeharjev, skupno 13.448 kosov, od teb iz Avstrije 7205, iz inozemstva 6243. No-tirali so: špeharji I. 1.17—1.20 šilingov (1 šiling = 9.10 Din), stari 1.10—1.16 sil., kmetski 1.18—1.22 šil, križani špeharji 1.18—1.25 šil. in pršutarji 1.12—1.30 šil. za kg žive teže. Za pršutarje je bila kupčija bolj živahna in so cene najboljših pršutarjev ter srednjih narasle za 5—6, slabih pa za 5—8 grošev pri kilogramu, prvovrstni madjarski veleposestniški špeharji so obdržali čvrste cene. Špeharji so se podražili za 2—3 groše.
g Mariborski prašičji sejem 20. t.
m. Dovoz na ta sejem je znašal 156 prašičev za rejo. ki so jih rejci pro-
dajali po naslednjih cenah: mladi prašiči 5—6 tednov stari po 95—110 Din, 7—9 tednov 120—150 Din, 3—4 mesece stari po 250—300 Din, 5—7 mesecev 350 do 400 Din, eno leto stari 550—600 Din. Kilogram žive teže je stal 5—6 Din, kg mrtve teže 8.50—10 Din. Prodanih je bilo 106 prašičev.
g Ptujski živinski sejem 17. t. m. Dogon na ta sejem je znašal 137 konj, 150 volov in bikov ter 220 krav in telic, skupaj 507 glav živine, prodanih je bilo 253 glav. Cene za kg žive teže so bile: voli I. vrste 3.50, II. vrste 3—3.50 Din, III. vrste 2—3 Din; biki 2.50—4 Din; teliee 3—4.50 Din; krave I. vrste 3—4 Din, II vrste 2.50—3 Din, III. vrste 2 do 2.50 Din. Konje so prodajali po kakovosti: za klanje po 300—1000 Din. ostali 1000—3500 Din glava.
CENE
g Žitno tržišče. Po zadnjih vesteh bo Privil. izvozna družba še nadalje ohranila izvozni monopol za žito. Potihnile so tudi vesti o izvozni premiji od 20 Din za 100 kg. Ker je Privil. izvozna družba dobila pri domačih denarnih zavodih kredit 75 milj. Din za financiranje izvoza predvsem v države, s katerimi imamo prednostne pogodbe, je začela z nakupovanjem pšenice. Plačuje jo na Tisi in ob kanalu po 117—120 Din za 100 kg. Največ jo dobavlja za Avstrijo, kjer je pa naš kontingent že izčrpan, medtem ko z Nemčijo še niso urejene vse podrobnosti. Koliko bo vzela Češka, še ni gotovo, ker je tamkaj sedaj uveden žitni monopol. To stanje ima za posledico trdnost cen, ki se javlja zlasti pri kupčiji za bodoče mesece. Tako se glasijo cene za oktober—november po 120 Din. za maj 1935 celo na 140 Din. V Banatu plačujejo pa sedaj kmetom pšenico p« 110—112 Din.
Naročajte »Domoljuba«!
PRAVNI NASVETI
Zasajene smreke ob poti. J. N. F. Kupili ste gozd, v katerem so že 3 leta rastle posajene smreke. Po tem gozdu pelje pol, ki jo uporabljajo sosedje. Sedaj v zadnjih mesecih, odkar ste postali gospodar gozda, trdi sosed, da so smreke preblizu posajene ob kolovozu in vozi zato po posajenih smrekah ter vam dela škodo. Vprašate, če se lahko proti temu branite. — Da. Če ta sosed nima pri svojem posestvu vknjižene služnostne pravice poti v breme vašega gozda, mu lahko vsako vožnjo po vašem gozdu prepoveste. Po gozdnih poteh se namreč služnostna pravica vožnje ne more pri-posestvovati z mirnim 30 letnim uživaniem, ampak le s pismeno -pogodbo, oporoko ali pa s sodbo. Glede škode ga lahko posebej tožite na plačilo odškodnine tekom treh let.
Slaba opeka. B. K. Pred 7 leti ste kupili strešno opeko in prekrili skedenj. Letos spomladi ste morali zamenjati od 2400 opeke ki so na strehi, 150 komadov z novimi. Mnenja ste, da ne bi niti eno četrtino opeka ostalo uporabne, če bi streho preložili. Vprašate če lahko zahtevate odškodnino od tvrd-ke, ki Vam je dobavila tako opeko, da se kar drobi, — Če se niste s tvrdko točno dogovorili, da vam jamči za opeko za določeno število let, ne morete od tvrdke sedaj po 7 letih zahtevati nobene odškodnine. Po postavi preneha navadno jamčevanje v šestih mesecih, le dogovorno se lahko ta rok podaljša.
Hrast v gozdu. F. F. D. Pred tremi leti ste se pogodili z nekim posestnikom, da mu bodete popravili razno orodje, za kar vam bo dal mesto plačila v denarju stoječ hra6t v gozdu. Orodje ste popravili, nato sle pa določeni hrast v gozdu posekali in začasno pustili tam ležati. Medtem si je gospodar oo. tega hrasta odžagal kos debla v dolžini treh metrov. Vprašate, če ga lahko zahtevate nazaj. — Oim ste vi po dogovoru posekali hrast, je ta poslal vaša lastnina, čeprav ste ga začasno pustili ležati z gozdu. Pravico imate zahtevati od posestnika, da vam izroči odžagano deblo v dolžini treh metrov; v slučaju pa, da je to deblo že predelano v deske itd. pa smete zahtevati odškodnino po vrednosti debla na licu mesta v gozdu.
Stanovanjska pravica. A. J .K. Oče vam je v hiši dal zapisati sobo za stanovanje, dokler ste samskega stanu. Izrecno je bilo tudi dogovorjeno, da smete sobo ali zakleniti ali pa drugemu dati v najem, če je sami ne bi uporabljali. To pa zato, ker ste sedaj še v službi in sami sobe ne bi uporabljali. Sedaj je oče to hišo izročil svojemu sinu — vašemu bratu. Bili ste vsi skupaj pri notarju in je bilo prebrano, da se posestvo izroči sinu, ni se pa prebralo, da
imate vi pravico stanovanja, ampak vam j« notar to le pismeno izročil. Vprašate sedaj, če vam je ostala pravica dati sobo v najem al1 ne. — Če vi ne veste, kako ste se domenili pri notarju, vam pač svetujemo, da greste sami k notarju ali pa na sodišče in zaprosite, da vam raztolmačajo pogodbo in vaše vknjižene pravice. Ce je bila vaša stanovanjska pravica že vknjižena, potem je ta pravica kot vknjižena pravica ostala na hiši, brez ozira, komu se je hiša izročila. Če ste pa bili pri notarju prisotni in ste tudi kaj podpisali, ste morda s tem podpisom dali svoj pristanek na spremembo vaše že vknjižene pravice. Bolje je tudi večkrat vprašati, predno kaj podpišete, ker se dani podpis ne da več preklicati.
Zavarovalnina. P. S. V. Stanovanjsko hišo imate zavarovano proti požaru za 20 tisoč dinarjev. Hiša je pogorela, zavarovalnica je poslala svojega likvidatorja, ki je vam priznal 5935 Din odškodnine, čeravno je škode mnogo več. Vprašate, če lahko zavarovalnico tožite. — Če niste pri izplačilu zneska 5935 Din podpisali s pobotnico vred tudi izjavo, da smatrate s tem škodo za poravnano, lahko še sodnim potom s tožbo zahtevate izplačilo večje odškodnine. Vprašali bi likvidatorja, zakaj je škodo tako odmeril. Morda vam pa v smisiu zavarovalne i	ne pripada večja odškodnina in bi
i>■ 1 n Vi brezupna. Svetujemo vam, da še i/m-'. v, raVite za pojasnilo pri zavarovalnici, pi\dno vložite tožbo.
Zgradarina. I. H. K. V novi hiši nameravate oddati eno sobo v najem in bi radi vedeli, če bo zg-radarina zato kaj večja. — Zgradarini so zavezane vse zgradbe, ki so namenjene na prebivanje. Vseeno je, ali v hiši prebiva lastnik sam ali kdo drugi. Za davčno osnovo se vzame pri hišah, oddanih v najem, letna najemnina, pri zgradbah, ki niso dane v najem, pa je davčna osnova vrednost letne najemnine, ki se plačuje za najbližje podobno stanovanje. Nove zgradbe uživajo po zakonu davčne olajšave, in sicer plačujejo lastniki novih zgradb, ki so postale zavezane davku do dne 31. decembra 1931 namesto osnovnega in dopolnilnega davka 6% zgradarino; od zgradb, ki so postale zavezane davku po 31. dec. 1931 pa se plačuje 12%. Ta olajšava traja 10 let; v krajih z več ko 50.000 prebivalcev, v mestih s sedežem banovine, na Sušaku in v krajih, ki se proglasijo za kopališča in letovišča, pa 20 let. Prošsnjo za zgradarinsko olajšavo morate vložiti v 30 dneh po nastopu davčne obveznosti. Davčna obveznost nastopi z mesecem po izdaji dovolila. Prošnji je priložiti stavbno dovoljenje, odobreni stavbni načrt in uporabno dovoljenje. Prošnja in priloga so zavezane taksi.