Poštnina plaćana v gotovini Cena posamezne it. VSO Din 19 ^ V Ljubljani, dne 10. julija 1928.__________________ X leto. B šBtto B BBk "NAS glas“ izide vsakega desetega dvajsetega in BI5m%i fmw Š%%L I Polletna ............... B| äHV®^KÄ toMÄ Četrtletna ............... 2a inozemstvo je dodati poštnino. Glasilo Zveze državnih nameščencev za Slovenijo v Ljubljani._________== Oglasi po ceniku. ==________________________________________________ Uredništvo: Ljubljana, Bohoričeva ulica štev. 12. — Upravništvo: Ljubljana, Vodnikov trg štev. 5/L — Poštni ček. rač. štev. 11.46L_ Slovenskim državnim nameščencem! V zadnjem času je neki slovenski politični dnevnik opredelil stališče svoje stranke na-pram državnemu uradništvu na tak način, da bi po konceptu dotičnega članka mogel priti marsikateri naš član v zmoto ali pa se celo odvrniti od svoje nepolitične strokovne organizacije in posredmo- tudi od podpisane Zveze. Članek je sicer tako spretno in previdno stiliziran, da meri navidezno samo na tiste uradnike, ki izkoriščajo svoj službe ni položaj za politično priganjaštvo, katerim so nekatere politične stranke bolj pri srcu nego interes naroda in države in ki jih neprikrito obsojamo tudi mi, vzbudil pa je vendarle v naši javnosti tolikšno pozornost, da ne moremo preko njega na dnevni red. Zato izjavljamo: 1. Podpisana Zveza je kot zastopnica veliko večine strokovnih in stanovskih organizacij slovenskih državnih nameščencev po svojih pravilih nepolitična institucija ter kot taka ne priznava nobene organizacije drž. nameščencev, ki bi se ne udejstvo-vala v okviru njenih pravil, nikar da bi pri svojem članstvu utirala morda celo lagodnejša pota tej ali oni politični stranki. 2. Skladno s tem načelom, ki ž njrm Zveza stoji in pade, se ona obrača s svojimi resolucijami, opozoritvami, prošnjami, predstavkami itd. .bodisi po Glavnem Savezu ali direktno na vse politične klube brez izjeme ter bo izkazovala slej ko prej neomejeno hvaležnost vsakemu političnemu zastopstvu, ki pripomore njenim upravičenim petitom, skupnim vsem pri njej včlanjenim organizacijam, do realizacije. 3. Kot nepolitična ustanova pa prav tako ne utore in ne sme nobeni politični stranki 'braniti, d!a ne bi skušala utrditi svojih postojank legalno med drž. nameščenci kot ustavno svobodnimi državljani, ki so prisegli kralju, državi in narodu. 4. Zato apeliramo na vse slovenske državne nameščence, pa najsi so pripadniki najpomembnejše ali najneznatnejše politične stranke: Organizirajte se strokovno izključno samo v svojih nepolitičnih stanovskih organizacijah in po njih edino le pri n e p o 1 i t i č n i Zvezi državeih nameščencev za Slovenijo. V L j u b 1 j a n i, 3. julija 1928. ZVEZA DRŽAVNIH NAMEŠČENCEV ZA SLOVENIJO MHan Paternoster, načelnik. Joža Bekš, tajnik. Naše zahteve. Resolucija s kongresa v Sarajevu. Deltigatje uprave Glavnega Saveza drž. nameščencev so izročili vsem odgovornim faktorjem naslednjo resolucijo, ki vsebuje v svrlto poboljšanja našega moralnega in ma-terijalnega poboljšanja naša petita: »Glavni savez državnih činovnika i službenika za kraljevinu SHS na svojoj redovitoj skupštini odtižanoj u Sarajevu o Duhovima 3., 4. i 5. juna o. g. u prisustvu delegata sviju I začlanjenih organizacija i pokrajinskih saveza | kao i n prisustvu g. Charlesa Lorenta, načel- i ni k a francuskog ministarstva financija i ge- | neralnog skiretara federacije francuskih činovnika i g. Alberta Falkartberga, predsjednika Saveza svih činovnika njemačke repub-liek a poslije svestrane diskusije donio je sli- . jedećtt Rezoluciju : I. — a) Da se činovnički zakon kao veoma važan organski zakon ne mijenja putem financijskog izakona; b) Da se traži da komisija obrazovana za izmjene i dopune .zakona o činovnicima što prije završi radi i da se u novi zakon plaće i penzije unesu prema stabiliziranom dinaru, a izradnjeni projekat predloži predstavnicima činovničkih organizacija na uvidjaj; c) Da se činovničkom zakonu pribavi puna važost, t. j. da se ukinu sve odredite financijskog zakona koje ga mijenjaju na štetu državnih službenika, u koliko se ovim ne traži uzakonjenje izvjesnih odredaba; d) Da se ustanovi potpuna činovnička stalnost i nezavisnost; e) Da se donese status svega činovništva po ministarstvima i ostalim nadleštvhna pre- ma stvarnoj potrebi, a ne po drugim obzirima; zatim da se sprovede revizija i redukcija državnih činovnika prema ol. 106. t. j. naročitim zakonom, i to bezuslovno uz učešće činovničkih organ i zaci ja; i) Da se novi zakon o neposrednim pore-zrma kao nepravičan i težak po svome efektu za široke slojeve činovnika hitno i neodločno izmijeni tako da se plaće i penzije državnih i samoupravnih činovnika oporezuju po predjašnjoj -stopi, a da se dodatci i stanarina, u .smislu cl. 127. zakona o činovnicima i ostalim državnim službenicima gradjanskog reda oslobode svakog oporezivanja; g) Da se neisplaćena razlika plaća isplati iz novog zajma ili ako je to nemogujće, u borio vi ma plativim za dvije godine, sa 6 po sto kamata; h) Da se ukine odluka Ministarskog Savjeta D'RiBr. 99000. odi 23. jula 1926. godine, jer nije motivirana potrebom smanjenja dodatka na skupoću, ili bar, da se primenjuje •po principu jednakosti i na ministre, državne podsekretare i narodne poslanike; i) Da se odlučno protestira protiv svakog novog pokušaja ili namjere smanjivanja i onako nedovoljnih prinadležnosti državnih činovnika i penzionera; i da se izjavi jed no-dušno žaljenje što je jedan od narodnih poslanika mogao učiniti onaj predlog o smanjenju dodataka na skupoću penzioniranim državnim službenicima; j) Da se gradovi Zagreb, Ljubljana, Sarajevo, Split i Cetinje kao najskuplji u kraljevini uvrste u 1. razred skupoće; k) Da se ukine čl. 338. financijskog zakona. kojim se ukidaju odredbe čl. 123, zakona o činovnicima o pniznavanm 10 godina službe Kvalifikacija nekvalificiranih. Kakšni elementi se vse nahajajo v vrstah javnih uslužbencev. časopisje prinaša dan za dnem vesti o težkih prestopkih službe, nasiljih raznih vrst, pa tudi o kriminalnih dejanjih, ki jih počenjajo mnogi državni in ostali 'javni uslužbenci. So to ljudje navadno brez šolske izobrazbe, brez družabne vzgoje, ki so prišli na položaje le kot vneti pristaši gotovih političnih strank, ljudje brez moralnih kvalifikacij, zoper katere moramo vsi najostreje nastopiti pa čeprav so naši tovariši v službi. Seveda so se vedli taki ljudje, ko so prišli do oblasti, kot otroci, ki so iztaknili vžigalice. Primer, za katerega gre, je nasledit#; Miilan V. Hristič je bil sobni slikarski pomočnik v Smederevu, v svojem rodnem kraju. Nato je postal redarski agent To so bile zadostne kvalifikacije, da so ga imenovali za šeia policije In velikega mestnega kapetana v Pančevu, v Banatu. Kako je postopal v tem svojem novem svojstvu, najbolje kaže med ostalim to, da je samo neki narodni zastopnik vložil .proti njemu 100 (sto) tožb. Nekega odvetnika in časnikarja je poklical v svojo-pisarno in mu z enim udarcem razbil naočnike. Proti temu je protestiralo tudi Novinarsko udruženje. Mestni senat v Pančevu ga je trikrat suspendiral od službe. Pa vse ni nič pomagalo. Takratni minister policije je protežiral tega velikega mestnega kapetana iu nihče mu ul e mogel do živega. Neki dan pa je mož nekoga ubit in so ga zaradi tega aretirali, pozneje pa obsodili na ječo. Šele tedaj se je Pančevo osvobodilo tega svojega velikega kapetana in policijskega šefa. (Naš Glas«, naše glasilo v Zagrebu, v št. 6.) u slučaju bolesti ili povrede državnog službenika; l) Da se državni penzioneri i njihove porodice u svemu izjednače u pogledu povlastice za vožnju dhžavntm željeznicama i brodovima sa aktivnim državim činovnicima; m) Da se izradi 1 dostavi svim državnim .bolnicama pravilnik o besplatnom liječenju činovnika u bolnicama po čl. 112. zakona o činovnicima s tim, da bolnički razred odgovara njihovim položaju: n) Da se pristupi obaveznom osiguranju svih državnih činovnika i službenika u slučaju Ibolesti, odnosno d!a se pravilnik o osiguranju saobraćajnog osoblja protegne na sve državne službenike; o) Da se arhivsko činovništvo razvrsta u II. kategoriju, ,a ne u HI. kao: magazineri, bolničari, policijski agenti itd. u koliko ispunjavaju tislove za II. kategoriju; p) Da se činovnička stanarina koja sada iznosi jedva dvije trećine predratne stanarine povisi zakonom sa 13 puta predratne stanarine, 'pošto je komitet 'ministara u svome iposl'jednjem projektu o stanovima bio predložio, da se stanarina povisi sa 13 puta; a do donošenja toga zakona, da se činovnici, bez obzira na broj soba i sadašnju stanarinu zaštite do 1. maja 1930. godine, i da se povišenje stanarine prema broju soba može dozvoliti najviše sa 7 do 10 puta, a ni u kom slučaju preko zlatog pariteta. a) Da kraljevska vlada usvoji izradjenu osnovu o šerijatskfm sudovima, kako oni ne bi ostali zapostavljeni prema ostalim sucima , i sudovima, čiji se projekat zakona već nalazi u pretresu pred 'Narodkiom Skupštinom; b) Da se u vezi čl. 137. zakona o činovnicima gradjanskog reda i riješ en ja Ministarskog Savjeta od 20. juna 1920. godine Br. 15637. činovnicima koji služe u Crnoj Gori prizna 8 mjeseci u godinu dana službe, i da ■se s obzirom na 'teške saobraćajne i ekonom-sk prilike sva mjesta n Crnoj Gori uvrste u I. razred skupoće; c) Da se u činovničkom zakonu drughu uredbama, a naročita o uredbi o putnim dnevnicama izjednači: 1. igrupa LI. kategorije sa 4. grupom I. kategorije, a ostale grupe sraz-mjerno dalje; a da 1. grupa HI. kategorije odgovara 2. grupi II. kategorije; d) Da se povlastice za vožnju aktivnih državnih činovnika protegnu na sve državne gradske općinske i oblasne aktivne i penzionirane činovnike i njihove članove porodice; e) Da državni liječnici obavljaju besplatan pregled državnih činovnika ne samo ma poziv njihovih nadleštava, po financijskom zakonu za 1928-29. godinu, nego i po njihovim molbama za bolovanja i penzioni ran ja; f) Da se državnim činovnicima i službenicima ikoji imaju za žene činovnike ne uskraćuje lični dodatak; g) Da se ponovno stavi na snagu čl. 139. i 123. kao i posledji stav čl. 157. zakona o činovnicima, a da se ukine čl. 336. financijskog zakona za 1928-29. godinu, kojim se povećava rok za sticanje prava na penziju od 10 na 15 godina. (Dalje prih.) O sistemu organizacije Glavnega Saveza. '(Referat g. dr. Ferjančiča na kongresu v Sarajevu). Ko je ljubljanska zveza na izrednem kongresu v Beogradu 1. 1925. dala inicijativo za reorganizacijo Gl. Saveza, smo bili pesimisti, ker smo iz dolgoletnega sodelovanja pri organizaciji drž. nameščenstva dobro poznali ogromne težke ovire, katere je mogoče le polagoma premagovati. 'Mislili smo si pač, da srno s to inicijativo storili svojo dolžnost in da ne bo naša krivda, če Gl. Savez vsled neprimernega načina organizacije ne bo mogel uspevati. Zato smo bili radostno presenečeni, postali iz pesimistov optimisti, ko nam je uprava Gl. Saveza že na redni skupščini v Zagrebu dne 5. dec. 1906 predložila precizen in lepo izdelan nov statut, v katerem je '— četudi je z ominoznim čl. 28 prilila obilo vode v prvotno vino — vendar v glavnem upoštevala organizacijska načela, ki smo jih v Beogradu priporočali in katera še danes smatramo za edino prikladna za razmere v naši državi. Polni zaupanja v boljši razvoj uradniške organizacije smo sc vrnili v Ljubljano ter že 2. januarja 1027 sprejeli nov statut za naš pokrajinski savez. Ta statut se je izkazal v 114 letni praksi kot skoro brezhiben, na njegovi ipod1-lagi se nam je posrečilo zediniti skoro vse drž. nameščence v Sloveniji (razen železničarjev) v krepko, enotno Zvezo. Toda naš novi optimizem sc je moral kmalu umakniti prejšnjemu pesimizmu, ko smo videli, da se — razen v Sloveniji — nikjer v državi resno ne prične z novo organizacijo. Istina je, da je Gl. Savez začel zbirati podatka ter s cirkularji opozarjal na potrebo reorganizacije. Ali to je bilo vse. In...! !.. Ijvblj. Savezu ki ne samo od danes, nego skozi dolgo vrsto let visoko ceni osebno požrtvovalnost funkcijonar-jev Gl. Saveza in njihove ogromne zasluge za te, da drž. nameščcHstvo danes ni še v slabšem položaju kakor jc, temu našemu Savezu morda ne boste zamerili, ako spregovori odkrito besedo in konstatira, da reorganizacija v smislu zagrebških sklepov zato ni uspela, ker uprava Gl. Saveza v to svrho ni izrabila vseli sredstev, ki so ji na razpolago. ■Odkriti besedi naj sledi druga. Ne moremo sc ubraniti vtisa, da je bilo navdušenje, s katerim je bil novi statut v Zagrebu soglasno sprejet, pomešano s precejšnjo porcijo začimbe, ki se fi 'tatinsko pravi «reservatio mentalis«. Samo s to rezervacijo st moremo razlagati, da se je Glavni Save/ omeji! na pismene pozive in cirkularje, da pa ni priredi! niti enega propagandnega zbora za reorganizacijo v Beogradu, Zagrebu, Sarajevu, Splitu, S koplju ali Subotici, da ni opetovano v svojem glasilu razložil važnosti in pomena reorganizacije in da ni misli! na to, da bi zapreti! z iz-kijučenjem tistim strok, udruženjem, ki se branijo sodelovati pri pokrajinskih savezib. Vse to bi bilo v smislu zagrebških sklepov. Vidimo pa, da je Gl. Savez prekmalu obupal in prišel do zaključka, da sistem novo organizacije ni izvedljv. Dolgo strto to v Ljubljani samo slutili, dokler ni ožja uprava s člankom v br. 142. »Cin. glasnika od 16. jan. 1928. priznala svojo novo orijentacijo, ki je razvidna iz današnjega referata. Dovolite gospoda, da v imenu ljubi j. Saveza izjavljam, da nc bomo glasovali za to novo ori-jentacjio, za ta harikiri našega dosedanjega dela, ker smo prepričani, da je ta nova orijentacija za razmere v naši državi pogrešna iz teoretskih, taktičnih in praktičnih razlogov. V referatu se ugotavlja, da je osnovni organi-zatorični pogon kolektivna zavest skupnih stanovskih interesov, ki so dani !e o to' kmalu? lin do tedaj? Nerpara ie kaže začasno ostati pri sistemu, ki odgovarja našim razmeram, toda nujno ie, da se ta sistem v p n si izvede. (z vseh teh razlogov ne moremo drugega predlagati, nego to, da se prošnje UJU, udruženja carinskih uradnikov in udružena uradnikov 'poštne Iranilnice za neposredni sprejem v Gl. Savez odkloni in da se te organizacije napotijo na pokr. zveze,.Gl. Savez pa naprošamo, naj koneč-r.o brez odloga pristopi izvedbi zagrebškega statuta. Iz strokovnih organizacij. Dopis davčnega uradnika z dežele. (Nekaj kritike.) »Sem na dopustu in prebiram zadnji »Naš Glas« ter okržnico našega društva. V rojih berem o glavni skupščini davčnih uradnikov, ki sc je vršila letos v Novem Sadu. Navadno sem take stvari pregledal naglo in površno, mogoče vsled pomanjkanja časa. ali pa, ker nie» prmesle nik- A. E. SKABERNE, LJUBLJANA Velika zaloga češkega in angleškega sukna dar ničesar razveseljivega, se manj kaj pozitivnega. Sedaj pa imam časa preveč, da ne vem kam z njim, zato sem prečita! vse skupaj malo natančneje. Skoro mi je žai, da sem to storil, kajti vsebina me je pripravila v nekako apatiji; še večji pesimizem. Dopis v »iNašein Glasu« kakor tudi okrožnica društva zvenita nekako megleno in ne dobiš iz njih ničesar, kar bi bilo treba. iRad verjamem, da je bila deputacija, n šega društva sprejeta v Novem Sadu dobro in se je nahajata v »dobri formi«, saj Slovence povsod radi sprejemajo, da zapojejo par slovenskih pesmi. Pri dobri volji, ki se pokaže samo pri banketih, jim privoščijo par laskavih besedi, nakar jih pošljejo domov z nekakim naročilom: »Držite svoje tovariše za uzdo, dali Vam itak ne bomo ničesar«. Zato bi pričakoval, da bi vsaj naše društvo poročalo malo bolj odkrito. Edini uspeli je menda ta, da bomo plačevali na mesec 50 par več za tajnika. V zadnji okrožnici tudi berem, da je sekcija odposlala na to skupino pet odbornikov. Kar pet, ko je sklenil nekoč občni zbor, da se smejo udeležiti zbora k večjem samo trije! Društvo je v zadnjem času prosilo delegacijo da naj v prihodnjem proračunu unese več mest v H-l in III.-2 in sicer v II-1 = 28, v M.-2 pa 60. Da se društvo za take stvari zanima je hvalevredno iti lepo. Ne zdi pa se mi pravilno in pravično, da se skuša vedno forsirati samo višje grupe, nižjim pa se privošči le nekaka miloščina. Dosedaj je bilo v H-l devet tovarišev, sedaj se predlaga 28 mest. Dobro in v redu! 3 krat 9 je Z7 + 1 = 28. Ni pa v redu predlog, ki sc glasi, da maj se vnese v tl-2 samo 60 mest. Dosedaj smo jih imeli .37. Je- ti to pravo razmerje k številu, ki se predlaga za 11-1.? Ali ne tiči ravno največ tovarišev v '11-3, ki imajo 30 im več službenih let! In na tovariše v H-4 in 11.-5, kajneda, ni treba misliti. Radoveden sem, je li na to pristal ves odbor. ali odbor o tem splol kaj ve! Odborniki, V: odgovarjate za vse, zato 'pazite, predem pritrdite predlogu enega ali drugega tovariša. Razmere so pač take, da je treba vsak predlog mirno in tehtno presojati., ■Naš stam v vseh ozirih nazaduje in 'nikomur ne moremo priporočati, da bi vstopil v davčno službo, saj je bolje, da gre za hlapca. a kr. Zadružništvo po svetu. Prva amgjleška zadruga je bila ustamov-Ijema 1. 1844, ki se je imenovala »Roohda-k pioneers«; usta novi k> jo je 24 tkalcev iz Lamcashire. V tej obliki se je pričelo širiti zadružništvo po ostalem svetu. Leta 1895 se je ustamovfla Mednarodna zadružna: «veza (Intern ati om a 1 Go - operative Alliance), v kateri je danes včlanjenih 30 držav, všteviši Združene države ameriške. V Združenih državah sta bili ustanovljeni še danes obstoječi m najmočnejši zadrugi in 'sicer: i»’Central Union Association« v New. Zedford. Mass in Protective Union Association v Worchestru. Pred svetovno vojno oziroma tilk pred njo se ameriško zadružništvo ni prav posebno hitro širilo. Po vojni se je pa zanimanje za zadružništvo vseh vrst prav posebno oja-. čilo. Posebno v letih 1919 in 1920 je opasti visok porast na zadružnem polju. Ameriške zadruge se dele v tri dele in sicer: v kreditne zadruge, konsumne zadruge m produktivne zadruge. »Central Union«, Osrednja' zveza ameriških zadrug obstoja iz 328 zadrug z 95.000 Manjkajo ,pa nam podatki v zadrugah za prodajo in nakup poljskih pridelkov in strojev, mlekarskih zadrug, konzervnih zadrug, klavnic itd. Gotovo je samo eno, da je zadružna ideja premik la v Združenih državah tako' visoko in talko učinkovito, da o kakem nazadovanju zadružništva v tej državi za bodočnost sploh govora biti ne more. Zadružna ideja se širi po celem svetu kot živ dokaz, da se brez zadružne vzajemnosti, medsebojne samopomoči in ljubezni, kot temeljnih naukov zadružništva, človeštvo ne ho spasilo. V delu na zadružnem polju je spas izkoriščanih. f »Zadrugar«. Tolmačenje uradn. zakona. (Nadaljevani» 1 Porodični dodaci djece, koja su uslijed bolesti prekinula školovanje. U jednom konkretnom slučaju zastražila :e jedna stranka porodični dodatek na skupoću za svoju kćerku, koja je svojedobno prekinula redovno školovanje radi nastupile bolesti, te je kasnije nakon ozdravljenja ponovno sa školovanjem nastavila. Jedna financ, delegacija držeći se striktno rješenja DR. Br. 157.097 od 19. novembra 1926. otipati ta je stranku sa njezinom molbom, uslijed čega: se je ista žalila na Generalnu direkciju državnog računovodstva, koja je rešenje od 8. marta t. g. DR. Br. 29.276 donijela 'slijedeće objašnjenje: »Prema odredbi tačke 6. čl. 13. odluke ministarskog savjeta DR. Br. 107.201/1924. ima skupoću odnosno razliku od dodatka po zakonu o činovnicima do ukupnog mjesečnog iznosa od 150 dinara, na dijete, koje nastavlja školovanje redovno, ne prekidajući potrebam kontinuitet u školovanju, — u zemlji ili u inozemstvu, i to 'za vrijeme trajanja školovanja, a najviše do navršene 23. godine života. Iz žalbi priloženog lekarskog uvjerenja vidi se: da je kćerka žaAoca, Edita Mohači bolovala od 1. oktobra 1923. do 31. augusta 1926. na teškom plućnom kataru specifične naravi sa slabokrvnostji- u veoma velikom stepenu, i da je radi ovih bolesti morala prekinuti nauke, te da je 31. avgusta 1926. potpuno ozdravila, i za to 1. septembra 1926. nastavila školovanje. Iz napred izloženog vidi se, da je kćerka žalioca prekinula školovanje uslijed bolesti, dakle uslijed više sile, i da je, kad je ta viša sila prestala školovanje nastavila. Time nije prekidan potreban kontinuitet u smislu čl. 13. odluke .ministarskog savjeta DR. Br. 107.201/ 1924., koja odredba ima u vidu samo ono prekidanje, koje uslijedi uslijed namjere, da se škokrvanje napusti, pa se iz ma kojeg razloga ova namjera promjeni i školovanje nastavi. Mjerodavno je dakle za ocjenu pitanja, da li je potreban kontinuitet u školovanju prekinuti ili ne da li je prekid školovanja uslijedio, po volji i bez nje, djeteta odnosno njegovog oca. S obzirom na napred izloženo, a na osnuvn čl. 13. t. 6. odluke ministatlskog savjeta DR. Broj 107.201/1924. Zakona o taksama te ovla-šćenja gospodina aninisfcra financija DR. Bcoj 161.664 od 24. novembra 1926. ništim odluku te delegacije Broj 31.877/1927. od 24. novembra 1927. s tim da delegacija donese drugu odluku u smislu učinjenih primjedaba. Vestnik. »Društvo državnih pisarniških uradnikov za Slovenijo je imelo dne 17. junija 1928 v Mariboru v »INIarodnem domu« širši članski sestanek, 'katu-reKa se je udeležilo lepo število društvenih članov. Na sestanku so .poročali društveni deJeiiati iz Ljubljane o poslovanju upravnega odbora v preteklem letu in o tekočih važnih zadevah. Velike dnevnice pri službenih potovanjih v političnem okraju Ljubljana- okolica. Generalna direkcija drž. računovodstva je pod DR br. 17.955 z dne .25 febr. t. t. odredila, da pripadajo .nu nopoiagačem, ki potujejo službeno izven okoli mesta Ljubljane, velike dnevnice, ker tvori L ’ Ijana z okolico svoj politični okraj zase, a mesto samo zopet zase svoj okraj (srez). Dnevnice pii služb, potovanjih uradnikov I. kategorije 9. sknpine. Ministrstvo finane, generalna direkcija drž. računovodstva, je odločila v nekem konkretnem slučaju, pod DR br. 21.265 z dne 18. februarja t. 1. takole: Dnevnica iz št. 5. Tabl. 1 Uredba DR br. 96.000-20 g. ima se odredjivati samo pripravnicima II. i III. kateg., dok prlvravnicima I. kate g. IX. grupe treba priznavati dnevnicu iz št. 4. Vabi. 1. Uredbe. Kongres železničarjev v Splitu. 10. junija so imeli nacijonalni železničarji v Splitu svoj kongres. Zasitopane so bile na tem kongresu oblastne delegacije iz vse države s 350 delegati; poleg tega je bilo navzočih tudi še okoli 200 članov. Udeležili so se kongresa direktorji železnic, zastopniki ministrstva, trgovske zbornice iz Ljubljane, Splita itd. Kongres je otvoril predsednik centralne uprave v Beogradu Djdrdjevič, referiral pa je tajnik Bakič. Sprejeta je bila obsežna resolucija. V novo centralno upravo so bili izvoljeni: predsednik inž. Jovič, I. podpredsednik Bakotić, II. podpredsednik R. Jankovič. Kongres je bil buren: Zagrebčani so pretili z izstopom, ker centralna uprava ni izpolnila obljub, podanih na prejšnji skupščini. Slovenski, bosanski in delegatje iz Subotice so iz taktični!: razlogov glasovali z beograjskimi. Perfektno strojepisko, državno nameščenko, z ličnim rokopisom, veščo pisarniških manipulativnih del in po 'možnosti srbohrvastkega jeziku, potrebujemo v popoldanskih urah (najmanj štiri dni v tednu po 3 do 4 ure). Mesečna plača 50# dinarjev. Nastop službe 1. avgusta t. 1. Lastnoročno pisane prošnje je poslati tajništvu Zvezo državnih nameščencev za Slovenijo najkasneje do 16. t. m. Zdravniška in zobotehniška dela iz vrš nje ta po izredno znižanih cenah in proti plačilu na obroke vsem organiziranim državnim nameščencem in njihovim rodbinskih članom gosp. dr. Milan Perko, zdravnik in zobozdravnik v Novem Vod-matu (Vodmatska ulica 3) in gosp. Henrik Franken, konces. zabotalmik v Vodmatu (Mostah). Podrobna 'pojasnila (prospekti i. t. d.) so na razpolago pri Zvczinem tajništvu. aODDDamDaDDDDDmmnmnnnnmnnnn V stoletju živčnih bolezni je treba imeti jeklene živce. Uživanje zrnate kave pa jih ubija. Najboljši nadomestek za kavo je zato Žika. ker je ob enem tudi redilna. člani. Funnerji so si ustanovili leta 1870 več zadružnih prodajaln. Leta 1925 jih imajo že 11.000. Tudi kreditne zadruge zavzemajo vedno večji obseg. Delavstvo si ustanavlja svoje delavsike banke (lahor banks). Ameriški strojevodje (iBrotherhood of Lo-comotive Engineers) so sr ustanov ih svojo banko, ki se je danes ojačila talko, da vriši nadzor nad skupinami bank in razmili investicijskih dnužb v 12. državah. V ameriških državah obstoji poleg raznih drugih kreditnih zadrug 35 delavskih bamk. katbruh glavnica znaša 8,000.000 dolarjev z rezervnim fondom, ki se ceni nad 3 miHijione dolarjev. § 8 0 0 0 0 0 0 a 0 Parna pekarna 0 B 0 0 0 0 0 FRANC DOLINAR LJUBLJANA PRED ŠKOFIJO 11 POLJANSKA C 19 najtopleje priporoča svojim cenj odjemalcem večkrat dnevno prvovrstno sveže pecivo in različne vrste slaščic. 0 .■liwii' o C J H&ffndflffe Vam nudi najsolldnejši vir nakupa perila, opreme nevest * * ” ” ee* novorojenčkov, perja in modnih potrebščin. Ljubljana Predtiskarija modernih ročnih del. Miroslava Leitszti Ljubljana, Jurčičev trg 3. strojno in ročno vezenje zaves, pregrinial, perila in oblek v najsolidnejši izdelavi. Najboljši iitalni itroii in kolesa zmamke Grltzner li Adler ter švicaiski pletilni stroii .Dttbied' za rodbino, obrt in industiijo Josipa PolBlto LJUBLJANA Hiti rraimnni ipemniti Telefon 2913 Pouli * vezenju brezplačen. Večletna garancija Delavnica *a popravila. Razširjajte „naš Glas“! Wijalia trgovina MiM izdelkov priporoča tudi svojo veliko izbiro spominskih izdelkov, galanterijo in parfumerijo M. Mihelič Ljubljana, Šelenburgeva ul. Cenejše kot pri razprodajah se dobi vsakovrstno manufakturno blago pri J. TRPIN, Maribor Glavni trg ilev. 17. L Mikuš Ljobljanz, Mestni trg 15. priporoča svojo zalogo dežnikov ter sprehajalnih palic Popravila se Izvršujejo točno in solidno Modno blago, perilo in potrebščine za šivilje in krojače priporoča tvrdka A. Persche Ljubljana, Pred škofijo 21. Cvetličarna poi Crančo Anton Bajec Ljubljana Vrtnarija: [Tržaška cesta štev.34. Telefon interurban 32-22. Obiščite novo urejeni oddelek za gospode Trpežno blago Najnižje cene Modna trgovina za dame in gospode A. Šinkovec nasl. K. Soss Lmbjana, Mestni trg 18, 19. Id«IS4» krojaiki atelje ■ r«in iglic LJUBLJANA, Kolodvorska ul.28 Izdeluje se za dame In gospode po najnovejših krojih. — Lastna zaloga modnega blaga. — Uradnikom znaten popust ali na obroke. prenavlja, čisti in osvežuje kri, izboljša slabo prebavo, slabotno delovanje čreves, napihovanje, obolenja mokraćne kisline, jeter, žolča in žolčni kamen. Vzpodbuja apetit in izborno učinkuje ,pri arteriosklerozi. —• ««PLANINKA» ČAJ je pristen v plombiranih paketih po Din 20.— z napisom proizvajalca LERKARNA BAHOVEC, LJUBLJANA KONGRESNI TRG. (Dobi se v vseh lekarnah.) Manufakturna trgovina FABIANI & JURJOVEC Ljubljana, Stritarjeva ul. 5. Priporočata razno pomladansko in poletno blago. —- Vedno v zalogi perje, puh In žima za blazine od najcenejše do najfinejše vrste. Na obroke proti garanciji uradov. PARNA PBKAR NA JEAN SCHHBY NASL. U 0 g © JAKOB KAVČIČ 1 VEČKRAT NA DAN SVEŽE PRIZNANO iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiifiiiiitiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiimiiiiiimimiiiimiiiiiiiiitiiiiiiiiii NAJBOLJŠE VSAKOVRSTNO PECIVO iiiiiiimiiitmiiiiimmiimiimmiiimiiiiMiiiimimiiiimmiiiimiiimmiiiiiimiiiimimmiiimi ©©©©©©©©©©©©©©©©© 0©©0©0© Kupujte svoje potrebščine le pri tvrdkah in obiskujte le lokale, ki inserirajo v „Našem Glasu“. Kdor podpira nas, tega podpirajmo ml I Restavracija IGNACIJ BANKO Ljubljana, Kette Murnova ulica 3. priporoča gg. drž. uradnikom dobro postrežbo v kvaliteti pijač in hrane. Veletrgovina A. ŠARABON V LJUBLJANI priporoča špecerijsko blago, raznovrstno žganje, moko in deželne pridelke. — Raznovrstno rudninsko vodo. Modni atelje I. KURILJ, Ljubljana Turjaški trg 1. Breg t. vi udiiu p i po roča svoj novo otvuijeni salon za gospode. Izdeluje vsa krojaška naročila po najnovejšem kroju. C e nj. odjemalcem dovoljeno odplačilo na obroke. a r Tvrdka Andrei Marran priporoča svoji mesnici: • Prešernova ni. 16. Ljubljana Ha tesla 21 Mesnica FRANJA OCVIRK priporoča p. n. občinstvu prvovrstno teletino, prešičevo meso in svežo slanino. Šolski drevored Ljubljana Poljanska cesta 53. Tovarili! Najboliie blago! Najnlljo cono! Tovarišice! Že stanovska zavednost veleva, da podpiramo pri nabavah svojih potrebščin v prvi vrsti svoje lastne ustenove. Veliko bolj pa smo v svojem Interesu dolini to storiti tedal ako nam nudijo te ustanove večje ugodnosti In večje koristi kot tuje. Ena Izmed takih ustanav Je naia J Čekovni račun 12,416 jtabavlialna zadruga državnih nameščencev v £jnbljani, Vodnikov trg štev. 5. Telefon štev. 2421. Ona nam nudi beneško moko, sladkor, kavo, olle, mast, sploh vse a|»eccriJalto in kolonijalno klado najtlncli - vratc po najnlžlik cenah ki so modotr Velika Izbira kov, predpražnikov In najtinejfih In najtrpežnejilh čevljev la.tne«. Izdelka. V zatogi najllnejil llfon pl.lno“n Trije“ £^ode “ ^fjjlh «Mh Drva in premo, vsak čas na razpolago, Dostavlja se blago na dom in dovoljujejo se olajšave pri plačilu. Zadovoljiti svoje člane je te zadrege najvišji cifj! Da je blizu tega cilja, dokazujejo stalni in dnevno novo pristopajoči člani-odjemalci. Tovariši! Tovarišice 1 Pristopite k tej zadrugi in kupujte v ajeji Kdor kupnje v svoji zadrugi, kupnje pri sebi! hadaje Zvem države* aaneMeocev za Slovenijo v UubJJanl Odcovoroi urednik Aeten Ada«* Z« Neredne tiskarno Pr. Jeeerkek. Vai v UiAliani.