GLASILO DELOVNEGA KOLEKTIVA »SATURNUS« LJUBLJANA - LETO V - ŠTEVILKA 10 - DECEMBER 1963
?
Preberi tudi ti!
Tudi pozimi jc v Kranjski gori lepo in prijetno — 2, V kartone je treba pazljivo pakirati — 3, Ali nam boste dobavili ...? — 4, Avtomatska linija šele januarja — 5, Majhnim avtomobilom je čas potekel — 6, Razgovori med malico! — 6, Prijetno srečanje mladih in starih — 7, Utemeljena reorganizacija v sindikalni organizaciji — 7, Naši športniki so dobili pokal — 8, Trni iz domače žive meje — 8.
Poraba bele pločevine se bo povečala
V proizvodnji ambalaže so si za drugo leto postavili osnovni plan, da bodo predelali 8.605 ton pločevine. Proizvodnja se bo povečala za 51,4%.
Proizvodnja embalaže iz bomo v kratkem času dobili bele pločevine se bo poveča- novo avtomatsko linijo, la za 75,6%. Konzervne škat- Izdelkov iz aluminijaste
le pa predstavljajo 87,2 % te proizvodnje, ker bo njihova proizvodnja večja za 105 % od letošnje. Do tako velikega povečanja bo prišlo zato, ker
Leto 1964 v oddelku tehničnih predmetov
•Bliža se konec leta. Čas je, da pogledamo nazaj in ugotovimo, kako smo delali in pri tem najdemo navodila za delo v prihodnosti.
Ix obeh diagramov vidimo Izredno nagel vzpon proizvodnje v letu 1963 ln še večji predvideni vzpon v letu 1964. Leta 1963 bomo v OTP dosegli proizvodnjo, ki bo vrednostno za 78 % večja od proizvodnje v letu 1962. Uspeh, dosežen v letošnjem letu ln potrebe tržišča nam narekujejo, da plan oziroma proizvodnjo v letu 1964 znatno dvignemo. Pri ukrepih, ki nam bodo zagotovili, da bo-
mo v letu 1964 dosegli planirano proizvodnjo, pa moramo upoštevati, da bomo morali tudi v letu 1965 proizvodnjo znatno povečati. Če primerjamo planirano proizvodnjo za leto 1964 z doseženimi rezultati v prvem polletju 1963 ln računamo, da bomo enak uspeh dosegli tudi v drugem polletju, dobimo naslednje pokazatelje: po količini (v tonah) bomo naredili za 64% več, po vred-
Izgradnja 1964
Pravilno vlaganje finančnih sredstev v osnovna sredstva je zelo važna naloga vsakega podjetja, ker s pravilno Investicijsko politiko ustvarjamo vse pogoje za nenehno rast podjetja in njegove proizvodnje.
Kot nepogrešljiv spremljevalec vseh planov bodisi mesečnih, letnih ali perspektiv-
Sodobni stroji, naprave, oprema in zgradbe so tisti elementi, ki so bistveno važ-
nosti (din) bomo naredili za 61 % več. število zaposlenih bo večje za 45 %. Vrednost proizvodnje na enega zaposlenega bo večja za 10,9 %. Fizični obseg proizvodnje na 1 zaposlenega bo večji za 13 Ve- Vrednost 1 tone izdelkov bo nižja za 2 %. Na 1 tono izdelka bo zaposlenih 11,4% manj delavcev.
Takšni so torej grobi podatki o planirani proizvodnji v obratu tehničnih predmetov v prihodnjem letu. So predvidevanja realna ali so morda previsoka ali prenizka? Kaj in kako bomo morali delati, da bomo predvideno proizvodnjo tudi dosegli? Poglejmo!
Bo dovolj naročil? Že danes imamo dovolj naročil. Z dobavami smo v zaostanku. Že nekaj let nazaj dobavljamo naše Izdelke predvsem industriji. Dobavo trgovini zanemarjamo, kljub temu, da pri dobavah trgovini dosegamo boljši finančni rezultat. Rezervnih delov naših
pločevine bo drugo leto za 43 % več kot letos, ker se bodo povečale količine in Izbira posebno pri aluvi vijakih. Stalno prehajanje na Izdelke Iz bele pločevine povzroča, da se bo drugo leto zmanjšala količina ostale kovinske embalaže. Drugo leto bomo predelali 800 ton, kar je za 20 % manj kot letos.
Povpraševanje po izdelkih široke potrošnje se veča Iz dneva v dan. Ta proizvodnja
bo drugo leto za 20 % večja od letošnje. V tej skupini bo treba največ pozornosti posvečati litografiranlm pladnjem.
Tudi proizvodnja litografi-ranih plošč se bo povečala. Od letošnjih 500 ton se bo povečala na 649 ton ali za 29,8 %. To pa zaradi tega, ker je precej podjetij, ki uporabljajo pločevino, vendar nimajo svojih tiskarn.
Ce se na hitro ozremo po posameznih EE, bomo ugotovili, da tiskarna za izvršitev tako postavljenega plana nima zadostnih zmogljivosti. S temi težavami se bomo
(Nadaljevanje na 4. str.)
Velike so naše naloge
Na proslavi ob 20. obletnici drugega zasedanja AVNOJ je govoril glavni direktor tovariš RAKUŠČEK. Iz njegovega govora citiramo del, ki obravnava naše naloge v prihodnosti:
V naši notranji organizaciji v fazi prehajanja na sodoben način vodenja proizvodnje, z ustrezno delitvijo dela in načrtnimi pripravami za nemoten potek, s študijem izboljšanja tehnoloških procesov, s študijem deta in časa, z mehanizirano obdelavo podatkov in drugimi sodobnimi metodami pospešujemo razvoj tetko, da bi bil kolektiv tudi na tem polju v prvih vrstah.
Naš 7-letni perspektivni
proizvodnjo povečali 20-krat, bruto produkt pa celo 23-krat, število zaposlenih pa samo 3,5-krat. V tem obdobju pa bomo vložili v povečanje zmogljivosti — v stroje in
nih so tudi plani investicij ni, če se hočemo pogovarjati Izdelkov še vedno primanj- plan razvoja pa postavlja pred	1
-j ,	.	..	•	, ,	.	.	_______ii... _______ .. i___i:	v,.i.i ______i.iu i„ _______i__..	____
od katerih podjetja.
je odvisen uspeh
17. decembra bo konferenca ZKS
o napredku tovarne, o boljšem delu, o cenejših proizvodih in ne nazadnje tudi o večjih osebnih dohodkih. Investicije so regulator dela in
(Nadaljevanje na 5. str.)
kuje v servisih in trgovinah.
Kako pa bo s surovinami in ostalim materialom, ki ga rabimo za proizvodnjo? Po predvidevanjih bo surovin v
(Nadaljevanje na 5. str.)
17. decembra se bodo v kulturnem domu na Pokopališki cesti, že drugič letos, zbrali člani ZK našega kolektiva. Na letni konferenci, ki bo delovnega značaja, se bo-
Nakladalni prostor v Zalogu pokrit
čaja, se bo- maustnjsKcga »ra v	J«nThTb	tudi povečanje storilno-
dosedanjem Mnogo smo pridobili na eno- ^J^videna	„ 90 (Morv _ we mer.
Že v eni prejšnjih številk padavinam. Konstrukcija je Glasa smo pisali o otvoritvi sestavljena iz prečnega in industrijskega tira v Zalogu, vzdolžnega paUčja iz železnih
do pogovorili o
delu in predvsem o nalogah, slavnosti nakladanja, saj je ti jih bodo morali opraviti odpadlo zamudno pretovarja- daljšega brezupnega čakanja, v prihodnosti. Obdelali bodo nje na postaji Zalog. Le sla- ker je dobava salonita trenut Predvsem sistem samouprav- bo vreme jim je kvarilo do-ljanja, delitev dohodka, 42- bro voljo.
«»mi delovnik In statut.	Z izgradnjo nadstreška, ki
Od konference pričakujemo pokriva površino 9,10 krat dobre rezultate, zato ji za- 22,70 m, je v glavnem tudi ta telimo uspešno delo.	nevšečnost odpravljena. Za<
Komentar o konferenci bo- radi obveznega voznega pro ate lahko brali v naslednji fila znaša potrebna višina številki Glasa.	4,80 m, zato so stranski pa-
Urednik	sovi še vedno izpostavljeni
no najbolj pereča in namenjena Izključno prioritetnim gradnjam, namesto njega izbrali prozoren valovit eval zelene barve, ki je nekoliko podražil gradnjo. Stroški gradnje znašajo 2,800.000 dinarjev, ali 13.500 din na kvadratni meter.
Marjan Mozetič
nas naslednje naloge:
že dmgo leto doseči 9263 ton proizvodnje ali 8 milijard 205 milijonov bruto produkta in to proizvodnjo stalno povečevati, da bi dosegli v letu 1970: 18.237 ton in 17 milijard din bruto produkta. Proizvodnjo bi količinsko povečali za 146 odstotkov in bruto produkt za 176 odstotkov pri povečanju zaposlenih oseb za 30 odstotkov. Torej planilo tudi povečan' sti za 90 odstotkov — vse merjeno na letošnje leto. Pri tem pa planiramo še nadaljnjo investicijsko izgradnjo v skupnem znesku 1 milijarde 893 milijonov dinarjev. Pri tem bomo morali po sprejemu nove avtomatske Unije za obrat Zalog najprej povečati zmo-g-Ijivost tiskanja.
Če primerjamo plan za leto 1970 in dosežke v letu 1952, vidimo, da bomo v 18 letih
zgradbe — m mehanizacijo 3 milijarde 686 milijonov dinarjev.
I z navedenega je razvidno, da podjetje ekonomsko utemeljeno vlaga svoja in družbena sredstva v razširjeno reprodukcijo.
Gospodinjstvo zaposlene žene
žena v Jugoslaviji se danes lahko udejstvuje na vsehelektričnega lonca za kuha-
področjlh, prav tako kot moški. S tem je socialistična skupnost dala žig na vse, kar si je žena v revoluciji priborila. Toda življenje zaposlene žene ni lahko, še posebno ne, če si dela v gospodinjstvu ne zna organizirati, in če zato nima ustrezne opreme in gospodinjskih pripomočkov. Delo v podjetju zahteva celega človeka, zato ni majhen problem, kako In kdaj opraviti vse, kar od gospodinje terja dom.
S tem, da se je žena vključila neposredno v proizvodnjo, so torej nastopile za delavko — mater in gospodinjo nove skrbi in težave v gospodinjstvu. Današnje družbeno
gostilna ali restavracija, pa še ni rečeno, da v svojem
nje kave in čaja itd. Nabava aparata, ki ga uporabljamo le redkokdaj, ni nujna. Pri nakupu štedilnika, hladilnika, pralnega stroja in podobnega moramo pomisliti tudi na prostor. Če v kuhinji nimamo ustreznega prostora za veliki hladilnik, se bomo pač morali zadovoljiti z manj-
gospodinjstvu ne potrebuje- §jmj ajj pa poiskati drugačno
jo več štedilnika in druge kuhinjske opreme. Vsako gospodinjstvo, pa naj bo še
politično življenje sicer daje tako skromno, potrebuje ne-možnost, da se borimo za kaj opreme in drobnega in-vse, kar razbremenjuje zapo- ventarja za najosnovnejšo sleno ženo in ji lajša delo v pripravo hrane. Se celo sam-gospodinjstvu, vendar pa vse- sko stanovanje, četudi v ob-
ga ni mogoče izločiti iz gospodinjstva. Nekatere komune iin tudi stanovanjske skupnosti so na tem področju opravile že veliko koristnega. Tako je bila do sedaj največja skrb namenjena predvsem urejanju obratov družbene prehrane in ustanavljanju otroških varstvenih ustanov ter tistih servisnih obratov, ki prevzemajo najtežja
liki garsonjere, bi moralo biti opremljeno vsaj z eno-ploščnim kuhalnikom, da si stanovalec lahko pripravi zajtrk ali večerjo (kuhanje mleka, čaja, hrenovk, jajc in podobno), ko se mu zaradi bolezni ali slabega vremena ne zljubi zdoma. Koristno bi tudi bilo, če bi vsako stanovanje razpolagalo vsaj z majhnim hladilnikom, v ka-
gospodinjska dela, na primer terem bi lahko shranjevali
pranje.
Veliko je bilo opravljenega tudi na področju delavske prehrane, saj je telesna in duševna vzdržljivost človeka odvisna predvsem od zdrave in izdatne hrane. To je tudi bila pobuda, da v tovarnah in podjetjih, kjer je to mogoče, organizirajo kuhanje in delitev toplega obroka. Nekatera podjetja pripravljajo za svoje uslužbence samo malice, droga tudi kosila in celo večerje ter nočne malice, če delo v tovarni teče itudi v nočnih izmenah.
S tem, da prejemajo nekateri toplo hrano v podjetjih, ali da se hranijo izven doma,
mleko, maslo, jajca, mesni- ocenjtj in ne, pijače itd. Hladilnik ni razkošje, temveč prepotrebna naprava, ki nam omogoča ekonomično nabavo živil in racionalizacijo v gospodinjstvu.
Ko si urejamo dom, je važno, da si nabavimo predvsem tisto, kar res potrebujemo in ne morda zato, ker nam je nek predmet všeč, ali zato, ker smo podobnega videli pri znancih. Pred na-
rešitev. Isto velja tudi za ostale naprave. Če je štedilnik električen, se moramo prej prepričati, ali nam električno omrežje v hiši dovoljuje priključitev novega elementa. Prav tako je važno, p da se pred nabavo določene- H ga električnega predmeta pozanimamo, ali je zagotovljena servisna služba za popravilo in nabavo morebitnih nadomestnih delov.
Izbira najrazličnejših naprav in aparatov za gospodinjstvo je danes že tako pestra in bogata, da se potrošnik le stežka znajde ob nakupu. Ni dovolj, da poznamo praktičnost določenega izdelka, važno je, da znamo obenem presoditi, katera naprava ali aparat je za naše gospodinjstvo najbolj primeren. Električne naprave in aparati so tudi sorazmerno dragi, zato ni vseeno, kaj si pri nakupu izberemo.
Sabina Piščanec
Sodobna kuhinja, ki bi si jo zaradi praktičnosti želela vsaka gospodinja
v Kranjski gori lepo in prijetno
Tudi pozimi je
Prijetni poletni dnevi in dnevi poletnega oddiha so že za ni bo predvsem ustrezal smu-kupom električnega aparata nami prežlvljamo obdobje dela in skrbi, saj bomo v krat- d“^^’najiv|^jh Prehodne”^
v ‘gospodinjstvu in do kate- med nami se že čuti utrujenega in je potreben oddiha. V ta nedeljske, že sedaj obveščane meje. Vprašanje je na namen bo letos prvič v zimski sezoni odprt naš počitniški mo, da bo ravno tako po-primer, ali je za vsako go- dom v Kranjski gori. Marsikomu bo mogoče občudovati trebna prijava pri .ua SC marnjo	uoma, spodinjstvo upravičen nakup	pokrajine, ki ima v gorenjskih gorah še popa naj bo to obrat družbene električnega mikserja, elek-	1	1
prehrane, tovarniška menza, tričnega mlinčka za kavo, seben čar.
Si že bila na sistematskem pregledu?
Res, to vprašanje je zani- žena zadovoljen. Ob neki pri- več. Nazadnje pa je v ta si-muvo le za žene in nas je v liki je dejal, da je prav lepo stematski pregled le privolila tovarni sedaj že nad tisoč. Že delati, če človek točno ve, da in še predenj je stopila k
samo dejstvo nam pove, da je v takem kolektivu prav potrebna ginekološka ambulanta. To potrebo sta že pred dvema letoma uvideli naša tovarna in obratna ambulanta.
se mu ne bo izmuznila iz- zdravniku mi je očitala vse pred oči -nobena bolezen. De- mogoče stvari, celo da si že-jal je tudi, da so žene so- limo na račun zdravih žena
Upravni odbor počitniških domov naše tovarne je o tem vprašanju že razpravljal in sklenil, da se dom v Kranjski gori za zimsko sezono odipre 20. t. m. in bo predvidoma posloval vse do konca meseca marca, ko v teh krajih preneha zimska sezona. S tem bo omogoče-
razmerno kar zdrave.
Toda statistika, ta nesreč- šla objokana in z napotnico na spremljevalka vsega doga- za bolnico. Nisem je spraše-Prav sodobno smo opremili janja Okrog nas, nam je po- vala, saj jo je že tako dovolj ordinacijo iin kupili celo a p a- kazala še drugo stran. Vsi prizadelo. Odšla je na gine-rat, ki nam pomaga pri zgod- smo se že veselili, kako lepo kološko kliniko, kjer se je njem odkrivanju rakastih se je delo uteklo, pa smo potem zdravila kar 7 mese-obolenj na rodilih. Zelo ugotovili, da pridejo žene le cev. Verjemite mi, da je pri-uspešno je bil izbran tudi takrat k zdravniku, kadar se zdravnik specialist, ki si je že slabo počutijo, ali pa jih pridobil res pravo zaupanje privedejo kakršne koli droge žena. Tako so bili dani po- težave. Kot sem že prej goji za dobro delo te ordina- omenila, 200 žena še ni vide-oije. In res, v naši sodobni lo ginekološke ordinacije in ambulanti se zdravijo vse že- prav to je zaskrbljujoče!
zaslužka. Iz ordinacije je pri- no vsem ljubiteljem zimske-
Ali se ve žene, ki se tako
merov bolezni na sistematskih pregledih vedno več.
Iz tega sledi, da je sistematski pregled potreben. Pri mlajših ženah so ti pregledi nujni predvsem zaradi začetnih splošnih obolenj, ki ne povzročajo še prav nobenih bolečin ali drugih znakov. Pri starejših pa zaradi zgodnjega odkrivania rakastih obolenj na rodilih in zaradi motenj po izgubi svojih stvari. Ta čas ie za žene vedno
ne, ki si seveda to želijo oziroma za to čutijo potrebo. zelo ogibljete sistematskega Tako je bilo v dveh letih ginekološkega pregleda zave-pregledanih približno 500 že- date, da ste mogoče danes na, skoraj vsaka izmed njih bolne, da pa še tega ne čuti-pa je imela še kontrolni pre- te in ko boste prišle k zdrav-gled.	niku že zaradi težav, bo
To pa ni dovolj. V naši to- zdravljenje težje in dolgo- najbolj kritičen, vami smo se nato odločili, trajnejše. Naj povem Ie ta S tem sem želela povedati, da enkrat letno sistematsko primer: Neko tovarišico sem da si mi vsi želimo čimbolj-pregledujemo vse žene. Da- pregovarjala kar precej časa šega zdravja in ena izmed nes, ko živimo v dobi hitrega in ji dopovedovala, da je pre- dolžnosti do nas samih je širjenja rakastih obolenj na gled zanjo prav tako potre- tudi ginekološki pregled, rodilih, je to več kot samo ben kot za druge, pa mi je Le verjemite mi, da nas potrebno.	zatrjevala, da je zdrava, da takrat, ko bomo bolne, drugi
Nekaj mesecev je to prav se že zdravi za neko drogo lepo- teklo in tudi zdravnik bolezen in da ji je ginekolo-je bil z zdravstvenim stanjem ški pregled popolnoma od-
ne bodo videli. Zato pazimo nase, dokler ni prepozno.
Majda Gorše
ga športa, kakor -tudi ostalim, 'da bodo izkoristili svoj odmor tudi v tem letnem času. Recepcijsko službo bo opravljal tovariš Lukančič, ki bo sprejemal prijave. Da se ne bi pojavljale nepravilnosti, bo potrebno tudi sedaj za rezervacijo položiti predplačilo v višini 1000 din za osebo.
Cena pensionskega dne bo zaradi višjih stroškov r>ri nabavi hrane in vzdrževanju doma zvišana na 1200 din; za 200 din več od sedanje. Smatramo, da je zvišanje vsakomur razumljivo in ne bo terjalo nepotrebnih komentarjev.
Upravni odbor meni, da naj bo v domu uveden glede prehrane naslednji red, ki bo ustrezal predvsem zimskim športnikom. Tako naj bi delili zajtrk zjutraj med 8.30 in 9.30; bo izdaten, kosilo pa se bo serviralo od 15. do 16. ure. Tudi kosilo bo zelo izdatno, tako da bo za večerjo potreben le še čaj ali kaj podobnega. Ta red v prehra-
tovarišu Lukančiču zaradi tega, ker bo on Imel pregled nad prostimi ležišči. Ti obiskovalci bodo plačali predplačilo že v tovarni, in sicer 100 din za osebo (za ožje svojce), da bi s tem zagotovili red in smotrno izkoriščanje zmogljivosti. Hrano v takih primerih plača obiskovalec kar v domu po cenah, ki so določene za posamezne obroke v okviru pensionske cene. V izrednih primerih, če bi le kdo prišel v dom brez napotnice, pa se bo v domu lahko Izkazal le z zdravstveno knjižico, iz katere bo razvidno, da je član našega kolektiva. Ta ukrep bo upravnica doma dosledno izvajala, da ne bi nastajale zlorabe.
Upravni odbor že sedaj prosi vse obiskovalce, da v zimskem času še bolj vzdržujejo red v domu. Posebno pazite, da boste odlagali mokre čevlje in smuči na določena mesta. Zaradi malomarnosti in lagodnosti se ne bi smela kvariti tla po sobah in ostali inventar.
Za silvestrovanje ob koncu leta bo pripravljeno vse potrebno, vendar bo program večera Objavljen pravočasno, da bo mogoče pravočasno dati zainteresiranim prijavo. Tudi cena bo objavljena s programom večera.
Na koncu želi upravni odbor vsem ljubiteljem zimskega športa in narave mnogo užitka in zabave.
Jurij Vabšek
800
6Sši.8 8$$5
i
Količine predelane surovine so iz. leta v leto večje. 7-letni plan predvideva znatno povečanje
— •—e—Deli za motorna vozila----------Deli za kolesa
----- Termični aparati ---------Skupaj
Mehanizacija v administraciji
Že v začetku tega stoletja so v gospodarsko visoko razvitih državah opazili, da jc storilnost neposrednih delavcev v proizvodnji silno na-rastla, da ipa je pri administrativnih delih ostala skoro -na isti stopnji kot prej. Temu primerno se je seveda zvišalo število zaposlenih v administraciji nasproti onim v proizvodnji.
To je bi.la seveda samo logična posledica izrednega razvoja v industrijski proizvodnji preteklega stoletja, ko so z iznajdbo novih strojev in novih tehnoloških postopkov silno razvili industrijsko proizvodnjo, v administraciji pa se je delo opravljalo v glavnem »peš« — to je ročno. Zato so iskali rešitev tega vprašanja enako kot v proizvodnji, iskali so jo v mehanizaciji administrativnega dela. Pri tem so izumili naj-'raznovrstnejše stroje, s katerimi so delo v administraciji pospešili, katere v glavnem delimo v 3 vrste:
1.	navadne stroje, kot so pisalni in navadni računski stroji, kjer še vedno človek bistveno sodeluje pri vsaki strojni operaciji s pritiskanjem na posamezne tipke stroja;
2.	stroji srednje mehanizacije, npr. razni knjigovod-stveni in fakturni stroji, ki ie delno sami, seveda na osnovi določenih človeških komand, opravijo določena dela, npr. izračunajo in izpisujejo zneske v določene kolone;
3.	stroji visoke mehanizacije, ki sami izračunavajo in Izpisujejo rezultate, človek jim mora le dati podatke v primerni obliki in »komande« za delo, seveda tudi v
točno določeni obliki. Imajo tudi velike in celo ogromne zmogljivosti, odvisno od tipa strojev.
Jasno je, da je največji efekt pri strojih visoke mehanizacije, ki jih imenujemo tudi mehanografske stroje.
Te pa delimo z ozirom na način njihovega dela v:
1.	navadne mehanografske stroje in v
2.	elektronske mehanografske stroje.
Navadni, katerih začetek sega 100 let nazaj, delajo na osnovi mehaničnih dotikov in premikov, ali pa električnih impulzov, elektronski pa na osnovi elektronike, ki se je razvila v zadnjih tridesetih letih.
Vsi ti stroji zahtevajo, da jim damo podatke v obliki luknjanih kartic, ki imajo določeno obliko in določeno razporeditev, različno z ozirom na firme, ki te stroje proizvajajo. Posebno važno pa je, da čitajo in obdelujejo lahko samo številke, črk pa ne. Zato jim moramo vse podatke pripraviti v številčni obliki, ne v črkovni.
Firm, ki" izdelujejo take stroje, je več, vendar je najbolj znana IBM (International Bussines Machines) iz ZDA, ki ima svoje tovarne tudi v drugih državah.
Ker »Saturnus« v sodelovanju z nekaterimi drugimi podjetji, združenimi v »Me-hanografski center, ki je v tovarni Rog v Ljubljani, uporablja IBM stroje, bom v naslednjih člankih prikazal delo na strojih omenjene firme, ter povezavo tega dela z našo notranjo organizacijo administrativnega poslovanja.
Bogomir Črne
Leto 1964 v oddelku tehničnih predmetov
(Nadaljevanje s 1. str.) glavnem dovolj. No, brez težav tu ne bo — struženi deli, ki jih dobivamo od kooperantov, bodo po vsej verjetnosti velik problem. Če ne bomo pri reševanju tega problema dovolj hitri, bo to našo proizvodnjo zaviralo.
Ali je v trikotu med prodajo izdelkov, proizvodnjo in nabavo materiala vse v redu? žal, ne! Naročnikom nismo pravočasno dobavljali naših izdelkov. Prodajna služba je planirala izključno po potrebah, ki so bile 30—50 % večje od zmogljivosti proizvodnje. Usklajevanje je bilo tu zelo težavno. Večkrat smo morali menjavati plan proizvodnje. To je zelo otežko-čalo nabavo materiala. Ko smo postavljali mesečne operativne plane, je bil običajno v celoti zagotovljen material samo za 36 °/o izdelkov, ki so bili v planu. Odprava organizacijskih napak med prodajnim oddelkom, planskim oddelkom in nabavno službo mora biti sestavni del plana za prihodnje leto.
Smo z delom naših kooperantov lahko zadovoljni? Kakovost in cena sta mnogokrat sporni. Naše delo s kooperanti se največkrat omejuje na suho naročanje in urgira-nje nedobavljenih količin. Da, tudi tu je polno vprašanj, ki nam bodo lahko ovirala izpolnitev piana naslednjega leta.
Kako je s kakovostjo naših izdelkov? Količinsko smo v letošnjem letu dvignili plan za 78 %. Priznati moramo, da kakovosti izdelkov letos nismo v ničemer dvignili. Nasprotno, pri lovu za dosego količinskega plana je padla. Od naših glavnih naročnikov iz industrije smo dobili več reklamacij. Prihodnje leto bomo proizvodnjo zopet znatno dvignili. Ali naj pri tem pustimo krivuljo kvalitete padati še naprej? Tudi same količine so vedno bolj pogost predmet reklamacij.
So strojne zmogljivosti za predvideno proizvodnjo prihodnjega leta zadostne?
STISKALNICA: škarje za rezanje pločevine ne predstavljajo ozkega grla glede zmogljivosti. So pa problem zaradi kakovosti. Nujno bo nabaviti škarje za vsa boljša rezanja. Grlo bodo predstavljale tudi 10—30 t stiskalnice. To grlo bomo odpravili delno z nabavo novih sti-
skalnic, boljšo organizacijo in večjo produktivnostjo dela. Če vseh naštetih ukrepov ne bomo izvedli, bomo prisiljeni v stiskalnici uvesti 3. izmeno. Tudi 50-tonska stiskalnica bi bila preobremenjena, zato bomo nabavili novo. Delo na stružnicah bo treba temeljito pregledati; sedanji način dela na stružnicah bo tudi ozko grlo proizvodnje.
BRUSILNICA:	Zmogljivo-
sti v tem oddelku bomo zagotovili z montažo novih strojev in delno z nabavo novega avtomatskega oziroma polavtomatskega stroja za brušenje in poliranje.
GALVANIKA: Za galvansko cinkanje imamo danes staro dotrajano napravo. To napravo bomo zamenjali do konca leta z novo polavtomatsko linijo za cinkanje. Tudi naprava za bakrenje, nikljanje in kromanjc bo imela premajhne zmogljivosti. Da bomo pri tej napravi povečali zmogljivost, moramo nabaviti dva nova selenska usmernika, pri bakrenju uvesti kislo bakrenje — elektrolit, pri nikljanju (zamenjati za visokovrednejši In uvesti neprekinjeno filtriranje in sc-lensko čiščenje elektrolitov. V galvaniki je treba dokonč-
Mi/J
no urediti tudi čiščenje odpadnih vod.
LAKIRNICA:	Sušilnica v
lakirnici bo premajhna. Nujno bo uvesti 3. izmeno vsaj za toliko časa, da uspemo za drugo leto najti rešitev za povečanje zmogljivosti za sušilnico.
VAKUUM: Vakuumski oddelek je letos predstavljal grlo. Z novim vakuumskim aparatom in izdelavo pomožnih naprav bomo v prihodnjem letu v tem oddelku delali samo v 2 izmenah, kar letos ni bila navada.
MONTAŽA: Montažni oddelek mora prejeti od »Primata« Maribor nov montažni trak, ki bo daljši od sedanjega. S postavitvijo te naprave bo odpadlo ozko grlo v montaži. Za redno delo montaže je treba zagotoviti še namizne stiskalnice, le v izjemnem primeru ročne stiskalnice in električne ali zračne izvijače.
PLASTIKA: Najbolj bodo zasedene zmogljivosti v obratu plastike, če ne bomo pravočasno prejeli dveh novih strojev, postavljenega plana ne bomo mogli doseči. Tudi v tem primeru računamo, da bomo povečali proizvodnjo z dvigom produktivnosti.
Ivan Primožič
2300
2200															
2100 2000	L—													/
															T
/900 /800 1700 /600 /500 HOO														L
														T“
														/
														/
														r
													/	
/300													/	
/200 /200										hz			/	
													/	/,
woo\										_				7	>/
9001														/	/!
800 700 000													t	U~
														-	/	/
											.			
500 m 300 700										' /			t /	
													r~t	
									-	/				
													t/	
/oo				£3	=L_		s				=*			
88i?i§$68$lš8$i
s
Doseženi uspehi nas vzpodbujajo k še večjim rezultatom
— • — •—Deli za motorna vozila-----------Deli za kolesa
--------Termični aparati ---------Skupaj
Zanimivosti iz avtomobilizma
Kartone
V zadnjem času mnogokrat slišimo, da je eden glavnih vzrokov za reklamacije tudi slaba embalaža, v kateri Pošiljamo naše izdelke odjemalcem. In kaj je na tem res?
Ni dolgo tega, ko smo še yse naše izdelke pošiljali odjemalcem v lesenih zabojih, ki so bili mnogo manj prikladni kot so kartoni. Bili so povsod, v obratih, na dvorišču — skratka zabojev je bilo toliko, da skoraj nisi vedel, 6e morda celo ne proizvajamo tudi zaboje. Inten-
je treba pazljivo
zivno delo pri iskanju boljše rešitve emibaliranja je privedlo do tega, da smo stare klasične zaboje zamenjali s kartoni, deloma pa z lažjimi in bolj okusnimi lesnimi zaboji Lesne industrije Nazarje. Toda tudi sedaj se zopet pritožujemo, vendar verjetno povsem neopravičeno.
Lahko pa nastanejo poškodbe na izdelkih, ki jih pakiramo v kartone, če ti izdelki niso predhodno posebej pakirani, celoten karton pa je prevezan samo po sredini. V
pakirati
tem primeru se karton pokvari — posebno pri prekladanjih — izdelki pa se poškodujejo. To je mogoče pri odpošiljanju konzervnih škatel v kartonih. Zato moramo pri odpošiljanju teh izdelkov paziti, kako bomo karton povezali. Namesto enkrat po sredini, moramo to storiti večkrat, pa bo poškodovanje nemogoče in izdelki, ki jih odpošiljamo ne bodo poškodovani — izginile bodo tudi reklamacije na ta račun.
VERA KOSEC
Hitrost 150 kilometrov na uro je že za osebne avtomobile lepa hitrost, če pa bi vam kdo dejal, da dosega tovornjak tako veliko hitrost, mu gotovo ne bi verjeli. Pa vendar je tako!
»ZIL« 130, ki so ga konstruirali v moskovski tovarni »Li-hačev« ne bo na cesti nikomur v napoto, še celo več: ušel bo marsikateremu hitrejšemu avtomobilu, saj brez težav vozi do 150 kilometrov na uro. Torej — vse tovorne avtomobile po vrsti ne bomo mogli več tlačiti med počasneže.
Novi tovornjak tehta 3700 kilogramov, njegova nosilnost
pa je 5 ton. Je zelo stabilen, vožnja z njim pa je enakomerna, saj ima orjaški motor z 8 cilindri in 150 konjskimi močmi. Varnost zavor in solidnost drugih naprav vzbujajo pozornost in obetajo dolgo uporabnost avtomobila. Tovornjak so prikazali že na več avtomobilskih razstavah, na katerih je žel veliko priznanje.
Zanimivo je, da je po proizvodnji tovornjakov Sovjetska zveza že na drugem mestu na svetu. Že leta 1961 so sovjetske avtomobilske tovarne izdelale 400 tisoč tovornih avtomobilov.
Plan direktnega izvoza po skupinah izdelkov je sledeč:
litografirani pladnji	$	47.836.—
nikljani pladnji	$	6.800,—
embalaža iz bele in črne pločevine	$	20.000,—
vazetinke	S	3.994.—
aluvi vijaki	$	8.000.—
žaromet 0 136 mm Citroen	$	79.000,—
žaromet 0 200 mm Citroen	$	20.000,—
kolesarski žaromet	S	11.000.—
SKUPAJ	$ 196.630.—	
Tokrat o izvozu v letu 1964
Obravnavali bi v glavnem cena FOB Rijeka je $ 36, do nikov, ki bi intenzivno obde-samo naš direktni izvoz, o pristanišča kupca pa kar lovali tržišča. Po dosedanjih indirektnem	pa bi govorili v	$ 63 za 100 kosov.	izkušnjah vemo,	da večina
eni izmed	naslednjih izdaj	V bodoče bomo	morali	zastopnikov sicer	v začetku
našega glasila, ker še nima- iskati možnosti prodaje etn- obdeluje tržišče, vendar kma-mo točnih	podatkov plana	balaže v sosednjih	državah,	lu popusti, če ni	takoj uspe-
izvoza naših	odjemalcev kon-	predvsem v Italiji	in	v Av-	ha. Kampanjsko	delo je po
zerv za mesno predelovalno striji. Prve korake v to smer vsem napačno. Za plasiranje industrijo, alupo pokrovčkov, smo že storili. S podjetjem blaga na tujih tržiščih je embalaže za kemično in far- Sidol-Werke z Dunaja smo treba veliko truda in po-macevtsko industrijo, indu- že sklenili prvi posel v vred- trpljenja in ne gledati samo strijo motornih vozil itd. nosti $ 20.000 za »sidol doze«, na »velike ribe«. Začeti je
treba z manjšimi količinami, šele potem lahko upamo na večje posle.
Do sedaj smo že izvozili manjše količine v Sirijo In Irak, vendar na večje količine ni misliti z ozirom na to, da ta industrija v državah Bližnjega vzhoda in Afriki ni razvita. Morda je izjema Irak. V tej državi je nedavno odprl svojo podružnico TOKALON, ki hoče s svojimi izdelki osvojiti azij-
Da bi dosegli plan $ 47.836 Prav pri tem podjetju so *ke države. Po zaslugi »Veje potrebno plasirati na trži- možnosti za povečan obseg droga« Iz Ljubljane smo za šča približno 250.000 litogra- izbire in bo treba vzpostaviti to podružnico izdelali in pm firanih pladnjev v različnih še tesnejše poslovne zveze. s*a Prvo količino vaze dimenzijah in barvah. Pred Drug takšen že sklenjeni s posebno litografijo dimen-leti to postavko ne hi bilo posel je s podjetjem »Stočk« "J® ®	*75 nu™’ ^ Je z'
težko doseči. Sedaj pa, ko je iz Trsta. Tja bomo te dni fedno dobro uspela. Tovarna na zunanjih tržiščih vedno poslali zakasnelo prvo poiz- |e slcer se v ra71V,° U' 'fcn ,ar večja konkurenca vzhodnih kusno naročilo Aluvi vijakov Je kapitalu, ki ga je v in azijskih držav, je treba za steklenice. Z ozirom na »Tokalon« v to, slutiti, da posvetiti večjo pozornost ka- to, da je bil pri osebnem po- ,ho razvila v obsežno pod-kovosti pladnjev. Nujno bi izkusu v njihovem obratu JetJe-
bilo treba izdelati novo ob- naš vijak enakovreden oziro- Možnosti prodaje v Italijo liko pladnja, prav tako osve- ma boljši od italijanskega, In Avstrijo tudi so; predvsem žiti naše barve z novimi mo- lahko računamo na poveča- v okviru »vezanih poslov«, tivi in se s tem približati nje izvoza Aluvi vijakov. Kakor hitro bomo rešili.pro-okusu kupcev v posameznih Ta dva posla sta do sedaj blem glede dobave kakovost-državah. Le ob izpolnitvi teh že določena, lahko pa trdi- ne alu-pločevine iz Ražin, bo treh pogojev naš oddelek mo, da so možnosti prodaje treba takoj stopiti v stik z lahko prevzame obvezo, da ostale embalaže še večje, našimi uvozniki oziroma tr-bomo plan izvoza te skupine vendar imamo težave z naši- govsklmi podjetji. Prve kora-dosegli.	mi zastopniki oziroma po- ke za vezan posel je že nare-
Uveljavitev niikljanih plad- sredniki na teh dveh tržiščih, dilo podjetje »Jadran« Iz Se-njev ni tako težka kot je pri Težave so predvsem v tem. Žane.
litografiranih. Konkurenca da ne moremo dobiti zastop-	Janez Medič
do sedaj ni uspela plasirati
teh pladnjev na tržišče. Bolj	—	■*	*	• •
se bomo lahko uveljavili le, če borno povečali naše zmogljivosti, v nasprotnem prime ra pa bomo morali iskati ko- V Milanu je približno na mesto 3100 vozil vsaj 5000. V opera n te za površinsko obde- vsakjh 500 prebivalcev en tem primeru bi se lahko po-lavo. Ne bi bilo slabo raz-	....	,	,	.
širiti izbiro tudi na okrogle taksi, v Parizu pa na vsakih služevali — naj omenimo, da
pladnje, za katere že imamo 310 edem. V Milanu jih je torej so tarife za to v Italiji zelo
PMaž,msti,r°pdrodaie okrogle skuPno 310°’ v Parlzu pa vcč vlsoke “ ,aksija V Vsakem embalaže so tudi v preko- kot 2200. Res pa je, da je v delu mesta. Na ta način bi
morskih državah, vendar je Rjmu „a vsakih 1000 ljudi en se marsikateri zelo zaposleni problem, kako to embalažo
prevažati. Za primer nava- taksl- Toda ne smemo gledati ljudje izognili neugodnostim, jam petkilogramsko kuhinj- Izključno samo na Rim, tem- ker ne vedo, kje bi parkirali sko škatlo, za katero se za- „„x_____	.. .	. ..
nimajo v Saiudovi Arabiji — Č ,tb' ki jo kakšn° svoje vozilo na prenatrpanih
mesto ima. Jasno je, da v ulicah centra jn bj ^ ,ahko
,,, . .	.	Milanu taksiji ne zadoščajo
Obiskale so nas	, ,	, . xx .
vsem potrebam. Zadošča ze
medicinske sestre samo, če povemo, da se ob
določenih urah začne pravi
Prve dni decembra so ob-	. . ,,,	~	.	,
...	,	... lov za taksiji. To je pred-
tskale našo tovarno medicin-
ske sestre kliničnih bolnic v vsem od 8. do 9. In od 17. do Ljubljani. V njihovem dru- 2030 ure Poleg ,usiužben-štvu so se dogovorile, da bi
poleg strokovnih predavanj cev“> ki skrbijo, da so občln-rade videle še 'kaj izvenbol-niškega, kar bi jim bilo pri delu v veliko pomoč. Z ogledom tovarne in s strokovno zvišajo ceno prevoza za 50%,
Premalo taksijev
s pomočjo taksija hitro prepeljali Iz enega dela mesta v drugi brez posebnih težav. In kako Je pri nas?
Kupci sprašujejo:
Ali nam boste dobavili ?
Rezultati prodaje v desetih mesecih letošnjega leta so zadovoljivi. Zato lahko planiramo za leto 1964 znatno povečanje posebno zaradi novih zmogljivosti, ki jih bomo pridobili v konzervnem oddelku.
Dosedanji rezultati tako informativnega kot dokončnega zaključevanja pogodb za leto 1964 kažejo znaten skok z ozirom na leto 1963. Težave, ki nastopajo v zvezi s tem, so še nedokončani programi kupcev — posebno industrije — za prihodnje leto.
Važno vprašanje, ki ga ne smemo zanemariti pri obdelavi tržišča pri sklepanju pogodb, je aktivnost naše konkurence, ki jo je vsako leto bolj čutiti, v glavnem zaradi novih zmogljivosti. Naša stalna trditev »boljša kvaliteta višje cene« ne drži več v celoti. Zato moramo to orožje še bolj krepiti, ne pa ga zanemarjati. Le na ta način bomo lahko tudi v bodoče konkurenti.
V	EMBALAŽI ZADOSTITI POTREBAM KUPCEV
S postavitvijo novih zmogljivosti v konzervnem oddelku bomo lahko zagotovili potrebe kupcev, ki so že sedaj znatno večje, kot pa so bile. Težave so v tem, da nimamo celotne izbire in da so naše zmogljivosti premajhne.
Dosedanje zmogllvosti v teh oddelkih niso zadostovale potrebam kupcev, da o izbiri in novih izdelkih sploh ne govorimo. Za jesenski zagrebški velesejem nam je uspelo osvojiti in pokazati nove izdelke iz tega področja. To pa je tudi vse. Kar smo do sedaj uspeli narediti. Posebno poglavje je široka potrošnja, katero kljub precejšnemu povečanju količin kot izbire ne zadovoljujemo popolnoma. Med akutnejšimi problemi so ročke, katerih bi lahko prodali dokaj več, kot pa jih lahko zaradi zastarelega načina izdelave. Veliko smo govorili o ročkah, o povečanju zmogljivosti, o poenostavitvi tehnološkega procesa, o boljši kakovosti, toda tudi v tem primeru je ostalo samo pri tem.
Skratka možnosti plana prodaje v embalaži bi lahko bile dokaj večje, če bi vse te pomanjkljivosti lahko odpravili, vendar vseh naenkrat res ni mogoče, kljub velikim naporom in investiranju.
HITREJE OSVAJATI NOVE IZDELKE
Izredno bogato na izkušnjah je leto 1963, posebno pri elektrotermičnlh aparatih. Predvsem zaradi tega, kako neresni smo bili glede zaključevanja količin s trgovsko mrežo. Vzrok temu je nepravočasna rekonstrukcija orodij (električna peč) z ozirom na JUS standard, kajti orodja smo rekonstruirali že po preteku roka za dobavo zaključenih količin električnih peči. Podoben primer je pri kalorlferju. Količine električnega kuhalnika so se prav tako zmanjšale, to pa zaradi počasnega rekonstruiranja orodij.
V	prodaji upamo bi želimo, da se to v drugem letu ne bo ponovilo in da bomo lahko nudili potrošnikom vsaj dva nova proizvoda iz tega področja.
Zaradi objektivnih težav letos nismo uspeli v celoti realizirati pogodbene obveznosti. Upam, da bo stanje drugo leto boljše, ker bomo s predvidenimi zmogljivostmi povečali proizvodnjo In Izbiro izdelkov. Posebno veliko bo zanimanje za nov kolesarski žaromet. Prav tako lahko pričakujemo, da se bo povečalo povpraševanje po refleksnih žarilclh In drugih Izdelkih'za kolesa.
Feliks Rojec
ska dovoljenja v redu, je še na stotine »zlorabljivcev«, ki
Porababelepločevinesebo povečala
(Nadaljevanje s 1. str.) morali boriti vse do konca
razlago tov. Einspilerja so bile zelo zadovoljne in so dejale, da si sedaj mnogo lažje predstavljajo delo v proizvodnji in težave delavca. Lažje bodo stopile v še tesnejši stik s proizvajalci, ki so se poškodovali ali pa so drugače bolni in se zdravijo v naših kliničnih bolnicah.
Majda Gorše
ker pač ugodno izkoristijo čas, ko Je največja potreba, In ko običajna prevozna sredstva ne zadoščajo za vso množico. Potrebno bi torej bilo, da bl podvzell drugačne, boljše ukrepe in bl število podvojili tako. da bi bilo na-
prve polovice leta, ko bomo dobili nekatere nove stroje. Delo v tem oddelku bo moralo biti neprekinjeno, če bomo hoteli zadovoljiti potrebe ostalih oddelkov.
Ocene kažejo, da bo mogoče Izpolniti plan v EE embalaža. Tam bo treba kupiti nekatere stroje in delo bo lahko teklo še bolje. Paziti bo treba predvsem na pro-
izvodnjo kant, saj se naročila stalno večajo.
V obratu Zalog bodo dobili novo avtomatsko linijo s potrebnimi stroji. Izvršiti bo treba potrebne spremembe in izboljšave orodij tako, da bo kakovost konzervnih škatel še boljša.
Ce bomo uspešno odpravili vse navedene težave, potem ne bo resnejših ovir za Izpolnitev postavljenega plana.
Franc Jankovič
POPRAVEK
V deveti številki GLASA se je zgodila neljuba pomota v članku POČITNIŠKI DOMOVI POČIVAJO Stavek, ki pravi: »V večini takih primerov ljudje to ne razumejo .1,.«, se pravilno glasi takole: »V večini takih primerov ljudje to razumejo .. .«.
Bralce prosimo, da nam neljubo pomoto z razumevanjem oprostijo.
Uredništvo
Spet nova »serija« desetletnikov
V sklopu celotnega programa proslavljanja 20-letnice II. zasedanja AVNOJ in Dneva republike v našem kolektivu se je tudi letos zbrala k majhni svečanosti v soboto 23. novembra popoldne peščica, posebej za to priliko izbranih članov kolektiva. Skupno 50 tovarišic in tovarišev je slavilo 10 letnico zaposlitve v tovarni Saturnus.
Ob navzočnosti predsednikov centralnega DS in UO podjetja je ob 10. uri zbranim jubilantom spregovoril generalni direktor tov. Rakušček, ki je v kratkih izbranih besedah čestital vsem zbranim in opisal pomen svečanosti. Zahvalil se je prav vsem za njihovo vestno delo lin sodelovanje pri gigantskem napredku in uspehih, katere je tovarna dosegla v preteklih desetih letih. »Prav gotovo«, je dejal tov. direktor »imate pri uspehih kolektiva tudi vi, vsak izmed vas, na svojem delovnem mestu svoj delež zaslug, ki ste jih dosegli s strokovno usposobljenostjo, prakso in znanjem o proizvodnji v naši tovarni!« Z željo, da bi v istem krogu slavili tudi 20 letnico, je predal besedo predsedniku CDS tov. Branimirju Polcu, ki je po nekaj uvodnih besedah vsem slavljencem podelil v spomin zapestne ure. Po podelitvi ur je uprava podjetja priredila slavljencem majhno zakusko in kmalu je — kot je to pri Kranjcih v navadi — zadonela pesem.
Žal, smo pri svečanosti pogrešali zastopnika izvršnega odbora sindikalne podružnice, kar pa je spričo nenadne tragične smrti predsednika ZDA, ki je bolestno odjeknila tudi pri nas ter nevšečno vplivala tudi na celoten program proslavljanja, razumljivo. Odtod tudi vzrok, da niso bili pravočasno obveščeni in navzoči zares vsi slavljenci.
Ivan Lukančič
Hitra rast živilske industrije v preteklih letih je Imela h) dve avtomatski stiskal-
za posledico, da že lansko leto naš obrat za Izdelavo krat- nlci stiskanje Pokrovov z
aparati za predrobljenje
zervnlh škatel ni Imel zadostnih zmogljivosti. Zaradi tega
c)	hitro tekoči gumlml »troj
nismo mogli ustreči vsem našim kupcem, kar je vnašalo v s sušilno pečjo
normalno poslovanje našega podjetja določene težave. Izhod Iz teh težav je bil samo eden: »NABAVITI NOVO AVTOMATSKO LINIJO ZA IZDELAVO KONZERVNIH ŠKATEL.« ~
Deset let življenja In dela v Istem kolektivu je res priznanja vredno
Odločitev je padla. Potem ko smo dobili ponudbe različnih evropskih proizvajalcev takih strojev, smo se predvsem zaradi najugodnejših cen odločili nabaviti novo linijo pri italijanskem podjetju FMI Neapelj. Po sklenjeni pogodbi smo določili
Izgradnja v letu 1964
.(Nadaljevanje s 1. str.) kako so pri nas naraščale in-zivl jenja vsakega obrata, pod- vestičije in lahko takoj ugo-jetja ali tovarne. Nesmotrna lovimo skladno rast z letno vlaganja v osnovna sredstva realizacijo, kar nam pove, da predstavljajo čisto izgubo za smo sredstva pravilno vlaga-podjetja in družbo.	li in z njimi dosegli po-
Iz razpredelnice Plan investicij po	vidimo, letih:	membne uspehe: v tisoč din		
št. Naziv	1960	1961	1962	1963	1964
1 Projekti	8,150	5,480	2,150	5,000	14,000
2 Gradnje 74,000	141,300	137,000	55,000	161,000
3 Dom. opr. 6,600	27,260	46,150	74,619	127,300
4 Uvoz. opr. 1,600	98,884	131,900	225,258	221,900
Skupaj 100,350	272,924	317,200	359,877	524,900
5 Real. Inv. 100,3	248,3	591,2	480,1	
6 Letna				
realiz. 3.392.250	3.594,592	4.807,749	6.150,000	8.205,089
strukcija in pomožni obrati so vezani na te tri dejavnosti, ki tudi delajo izključno za nje. Investicije za te obrate so že vključene v planu osnovnih dejavnosti.
Investicijski plan, ki ga bomo predlagali CDS, obravnava vsako dejavnost posebej, izdelan je pa bil na predlog EE, ki so investicijski komisiji predložile svoje zahte-in predloge.
Plan je takole razdeljen:
1.	embalaža
2.	DTP
3.	plastika
v 000 din
350.700
148.600
24.000
Ker gre poslovno leto h koncu ne bo odveč, če pogledamo še, kakšen je plan investicij za leto 1964, saj ga ho moral CDS v mesecu decembru sprejeti in potrditi. Celoten plan 1964 je nadaljevanje začete rekonstrukcije prejšnjih let in je negov glavni namen izboljšati dotrajan strojni park in v posamezne obrate uvesti1 avtomatske in polavtomatske stroje, ki bodo s svojimi zmogljivostmi zadovoljili veliko povpraševanje kupcev po naših izdelkih.
Zato celoten plan obravnava investicije s stališča potreb tržišča. Z ozirom na razšeri-tev in stalno rast tovarne moramo našo proizvodn jo deliti na 3 osnovne dejavnosti in vsako dejavnost obravnavati posebej.
Osnovne dejavnosti so:
1.	obrati embalaže,
2.	obrat tehničnih predmetov,
3.	obrat plastike.
Vsa ostala dejavnost, kot orodjarna, strojna remontna delavnica, vzdrževanje, kon-
Skupaj	523.300
Od tega pa je predvideno za:
1.	gradnje	175.000
2.	uvozno opremo 221.300
3.	domačo opremo 127.000
Skupaj
523.300
Realizirani plan bo dal rezultate šele v letu 1965, kajti dobavni roki za opremo, urejevanje finančnih vprašanj, elaborati in zahtevki se vedno zavlečejo do konca I. polletja ter prične oprema prihajati v II. poletju in I. četrtletju naslednjega leta.
Janez Deisinger
rok dobave in prevzem strojev za mesec junij, žal pa je podjetje FMI postavljeni rok zamudilo, tako da smo odšli na prevzem strojev šele oktobra.
Tako sva s tov. Grobelj-škom 14. oktobra zvečer prišla v približno eno in polmilijonsko mesto Neapelj, ki je tudi najvepja luka južne Italije. Leži med ugaslim vulkanom Vezuv in gričevnatim Flegrejskim poljem. Dostop s Sredozemskega morja je zelo ugoden. Luka je osnova gospodarskega razvoja Neaplja. Okolica je znana tudi po pridelavi vina. Tudi industrija postaja važen element v gospodarskem razvoju mesta. Izredno podnebje in naravna lepota bližnje in daljne okolice kot so Capri, Vr-zuv, Sorento itd., dajeta osnovo za turistični razvoj.
Samo mesto Neapelj je mesto velikih nasprotij. V neposredni bližini zgradb, urejene in čiste okolice, ki daje videz udobnega in bogatega življenja, lahko najdeš večja področja umazanega in zanemarjenega mesta, koder razsajata beda in pomanjkanje. Marsikatere stvari, ki jih vidiš, skoraj ne moreš verjeti, pa je vendarle takšna.
In še nekaj o strojih! Naročena avtomatska linija za Izdelavo konzervnih škatel 0 73 bo imela začetno zmogljivost 205 škatel na minuto, medtem ko je največja zmogljivost 275 škatel na minuto. Linija ima naslednje stroje:
1. STROJI ZA PROIZVODNJO POKROVOV:
a)	zik-zak škarje za rezanje trakov
Z. ol KUJ 1 ZA PROIZVODNJO KONZERVNIH ŠKATEL 0 73
a)	dvojne krožne škarje za rezanje obodov
b)	bodymeker z napravo za lotanje z 2% kositra In 98 % svinca
c)	robllni stroj za robljenje obodov
d)	zapiralni stroj za zapiranje pokrovov na obod
e)	dva elevatorja za transport obodov od bodymekerja k robilnemu stroju In od ro-bllnega stroja k zapiralnemu.
Vse te stroje, razen hitro-tekočega gumirnega stroja s sušilno pečjo, katerega smo kupili pri belgijskem podjetju ICM, smo torej kupili pri podjetju FMI. Pri istem podjetju smo kupili tudi lo-milni stroj (flekser) za lomljenje obodov kot dojx>lnilo k sedanji avtomatski liniji »BLIIS« za izdelavo konzervnih škatel.
Že ob prvem pogledu na stroje sva ugotovila, da so v glavnem res vsi pripravljeni za prevzem z izjemo body-mekerja, na katerem so bila dela nekoliko v zaostanku. Tako sva po izvršenih izboljšavah, katere sva zahtevala, prevzela vse stroje za izdelavo konzervnih pokrovov, lo-milni stroj in dvojne krožne škarje; ni pa bilo mogoče prevzeti bodymekerja in robi Inega ter zapiralnega stroja z elevatorji. Kljub temu, da se je podjetje FMI trudilo, da bi odstranilo na body-mekerju napake, ki so bile večjega značaja, jim to v času najine prisotnosti ni uspelo. Zato smo se s predstavniki Fmia dogovorili za ponovni prevzem, ki naj bi bil v začetku decembra. Torej, če bo vse tako, lahko upamo, da bo težko pričakovana avtomatska Unija stekla v januarju 1964.
Janez Smrajc
Eno in pol milijonsko mesto v južni Italiji — Neapelj. Mtsto nasprotij
Avtomatska linija šele v januarju
PETINIŠTIRDESETI AVTOSALON V TORINU
Nič več majhnih avtomobilov
S sodelavcem tov. Mitjem Ljubcljškom sva si ogledala 45. salon avtomobilov v Torinu, ki je bil v razstavnih prostorih sejma ob levem bregu reke Po. Na tem tradicionalnem
— ALTISSIMO ne proizvaja žarometov, pač pa svetilke za vozila italijanske pro-
evropskem salonu so razstavljali skoraj vsi predstavniki izvodnje. Vse svetilke imajo svetovne avtomobilke industrije, vključno z japonskimi proizvajalci avtomobilov.
Salon sam je bil razdeljenki omogočajo največjo varna več samostojnih razstav, nost za potnike in voznika
katere so bile med seboj tudi prostorsko ločene in so prikazovale:
—	osebne avtomobile standardne — velikoserijske — kategorije:
—	osebne avtomobile po-
sebne izvedbe — izvenserij- vajalci svetlobne opreme za Prijetno srečanje ljudi, ki so se v najtežjem času borili za ske — tovorne avtomobile ter motorna vozila; nam sorod-
iste cilje
SREČANJE BORCEV NOB
Oživeli so spomini
Družbene organizacije tovarne Saturnus ob zgodovinskem prazniku nove Jugoslavije že drugo leto obdarujejo vse borce NOB. Posebno pozornost je posvečena letos, ko praznujemo 20 letnico II. zasedanja AVNOJ. Res lepo in pohvalno!
Obdarovani smo bili z lepimi knjigami. Zgodovina težkih borb in prihodov slovenskih partizanov proti okupatorju in domačim izdajalcem. Razvoj in ustanavljanje odredov, brigad in divizij. Zgodovina vsake divizije NOV je lepa in dragocena. Ob tej priliki izrečene čestitke, človeka ganejo. Vsilijo se spomini na partizanske dni v NOB. Globok spomin, ki se čedalje bolj spaja z zavestjo, z bojem in sedanjimi perspektivami delovnega človeka jz Jugoslaviji. Ganljiv trenutek za vsakega borca NOV izraža polno zahvalo.
Po slavnostnem delu smo oživeli, kakor pravi partizani, ki so vsak prosti čas izkoristili za razgovor o uspelih borbah, o političnem stanju in zapeli partizanske pesmi, ki so jih skovale borbe proti sovražniku. Bilo je pravo partizansko vzdušje, vsakdo je pripovedoval o svojih dogodkih iz partizanskega življenja, ki so nam najbolj ostali v spominu. Prepevali smo partizanske pesmi, ki so nas najbolj povezale v skupno razpoloženje.
Ob tej priliki se je porodila misel, da bi bilo lepo in pravilno, če bi se borci NOV večkrat sestajali. Kakor smo se znali v NOB! Ne zaradi nagrad, priznanj ampak zaradi problemov, ki tarejo in mučijo nas vse. Verjetno bi odkrito spregovorili ter s tem pomagali družbenim organizacijam in organom upravljanja. S tem ne mislim, da bi jim odvzeli pristojnosti, pač pa pomagali s svojimi mnenji za reševanje problemov družbeno-gospodar-skim organom tovarne.
Vse nas vodita končna želja in ustvarjalni pogled v prihodnost: storiti vse, da bi bil jutrišnji dan boljši, srečnejši, da bi tisti, ki stopajo v življenje, živeli in delali lepše, in da bi bili sami kar najbolje pripravljeni prevzeti dragoceno delo, skovano v revolucionarnem boju.
Lojze Zakrajšek
specialne izvedbe istih za po- na proizvodnja. Naštel bi sa sebne namene; .	. mo nekatere novosti, ki so
—	izdelke spremljajoče in- jjb omenjeni proizvajavci dustrije, izdelke tovarn, spe- razstavili.
cializiranih za izdelavo posa- ____ CARELLO
meznih sestavnih delov avtomobilov;
—	izdelke tovarn, ki izde-
osnove odlite ter kromane. Nosilci žarnic so vsi kovinski, zaprte izvedbe; izdelani so po SAE — ameriških normah z ustreznimi kabelskimi odcepi.
— HELLA razstavlja poleg rednih svetilk in žarometov ter meglenk tudi instrumente za avtomobile, kontaktne elemente in razna stikala.
— BOSCH — poleg ostalega razstavlja zanimivo izvedbo zadnje kombinirane svetilke iz plastične mase z uporabo sofitnih žarnic.
— LUCAS je razstavil 0 170 Seaid Beam žaromete ter ma-razstavll keto, ki prikazuje delovanje izvedbo dvojnih žarometov z dvojnega sistema signalizaci-
pri raznih trčenjih. Niso bile redlke tudi izvedbe s plastičnimi karoserijami.
Za nas najbolj interesantna pa je bila gotovo razstava spremljajoče industrije, saj se v njo uvrščajo tudi proiz-
Jodovo žarnico, ki daje pri je — signalizacija med dnev-isti potrošnji električne ener- no in nočno vožnjo.
lujejo servisno opremo, pral- gije pribUžno 60_70 odstot- - CIBIE je poleg' ostalega mce za avtomobile in podob- ^ov ve£ svetiobnega fluksa in razstavil tudi zanimiv kom-
no.
Med standardnimi osebnii-mi avtomobili ni bilo razen Omenjeni" ža rome t f imajo "tu novega Vanklovega motorja d- stekla zalep]jena v para-posebmh novosti. Omenjen, bolo Med svetilkaml pa ni.
s tem ustrezno večje osvet- plet meglenk za vozilo Re-litve cestišča pred vozilom. nault-Dauphine v škatli s pritrdile!, stikalom in instalaci-
jo.
Pri vseh proizvajalcih ra-
Vanklov motor z vrtljivim ma posebnjb novosti. Skoraj zen italijanskih, je opaziti, da batom so ze vgradili v šport- vse svetjike imajo osnove od- hočejo nadomestiti drage uli-no izvedbo NSU Princa in je ljtc jz kromane cinikove le- te izvedbe delov svetilk s
8ure ter nato kromane.
— SIEM je prav tako kot Carello razstavil žaromet z
plastičnimi. Te so v zameno za drago kroman-je alumini-zirane.
Aleksander Sekirnik
Razgovori med malico
Razstavljena je bila tudi njegova prozorna maketa, iz *a tere je bilo mogoče videti princip delovanja.
Zanimiva je tudi ugotovitev, da nekdaj tako priljubljena kategorija malolitraž-nih avtomobilov — 600 do 900
cm3 — izumira, ali vsaj ni Kako prijetno je ob 9. uri bilo vloženega mnogo truda ustaviti stroj, iti na malico za njen razvoj. Odločno jo in še prijetneje je potem se-zamenjuje kategorija avtomo- sti na kakšen kamen ali bilov 1500—2000 cm3. Večina tram in malo pokramljati o razstavljenih voz je'bila iz te tekočih dogodkih v tovarni, kategorije in kaže težnje kup- o doživljajih prejšnjega dne zagovor‘ nhh^e nekdo‘ p<> cev, ki se usmerjajo k moč- 5n kritizirati upravičeno ali - .	-	- ■	•
ko 600 milijonov, dobička je
10%.
Neka druga skupina je vrgla oči na naše uslužbenke in uslužbence, ker nimajo delovnih oblek na sebi. V
udaril, da je sedaj sezona in nam prirejajo modno revijo, saj vidiš vrsto pisanih oblek in linij in dekleta so bolj
Z LETNE KONFERENCE II. OSNOVNE ORGANIZACIJE ZKS
Samokritika je potrebna
Zadnji mesec v letu so navadno čas, v katerem polaga-	•
mo račune za preteklo leto, pregledujemo svoje uspehe in neuspehe in delamo načrte za naprej. Tudi II. osnovna org.
ZKS v naši tovarni se je s podobnim namenom sestala na svoji redni letni konferenci, ki naj bi služila kot pregled dosedanjega dela in kot priprava na letno konferenco celotne organizacije ZK v našem kolektivu
Sestali smo se torej, da bi go vprašanje pa je, kaj je po pregledali naše dosedanje de- dveh urah od teh namenov lo, ga kritično ocenili in na- še ostalo, oziroma koliko redili načrte za naprej. Prav smo jih uresničili med delom nenavadno je bilo videti, konference. Razpravljanja o zbrano okrog velike mize v tem, kaj smo letos naredili sejni sobi, celotno članstvo ni bilo veliko iz čisto enostav-organizacije. Pravim nena- nega razloga, ker tudi nare-vadno, ker se na sestankih diii nismo veliko. Naleteli to ni nikoli dogajalo. Običaj- smo na vse mogoče težave, no so manjkali vedno eni in od katerih je vsekakor naj-isti člani; no, tokrat smo se bolj kritična nezainteresira-zbrali vsi. Do tod vse lepo nost in neaktivnost članov, in prav. Zbrali smo se z lepi- Vse preveč se namreč med mi in dobrimi nameni. Dru- (Nadaljevanje na 8. str.)
nejšim in udobnejšim vozi- neupravičeno, sposoditi si lom.	tudi kakšnega človeka in ga
Med vozovi specialnih iz- obrati do kosti. Torej, če gre vedb tj. izvenserijskih avto- človek po dvorišču naše to- plačna'kot"~pa" v halJah z mobilov prevladujejo športne varne, vidi pri počitku sku- rumenjm znakom izvedbe vseh mogočih oblik pine ljudi, ki mahajo z ro-
in moči, od FIAT 600 D s šti- kami, nekateri tiho govori- Nežen glas je prekinil pol-rimi	vrati	do	športnih izvedb	jo, drugi zabavljajo itd. Za-	ko, ki je tako vedro odme-
z	motorji	čez	300 KM. Žani-	nimivo!	vala. Tema pogovora se je
miva je bila izvedba avtomo- cl .	, ,takoj obrnila. Ta nežen glas
bila, ki ga poganja plinska Skupina delavce P av" je namreč pozival nekoga, turbina — ameriški avto bo- ja ° ,dosezenern uspehu me- skupine pa so prisluhnile in
dočnosti ter posebne izvedbe, sfca \n. ga Px??arja, \ lan" pričakovale kakšne novice
skim letom Nekdo dela ra-	bodo prišle iz teh zabojčkov
čunico: lansko leto smo na-	na stCnah. Pričakovali so
redili v enem mesecu za 500	kakšnih podatkov o proiz-
mihjonov m je bilo dobička	vodnji| 0 planU| 0 reaiizaciji
30 %. Letos smo naredili pro	itd In nekdo pravir da v
naši fabriki že mikrofon iz-podriva telefon. Kaj hočete — tehnika se razvija.
Tako sunkoviti gibi, tako živčna debata. Seveda, tu pa stanovanjske probleme rešujejo. Nekdo pravi da bo letos 20 stanovanj. Lani jih je bilo tudi nekaj, vendar niso bila razdeljena pri nas, ker ni bilo pogodbe za njih. Potem zopet, ta je potreben, oni ni potreben itd., itd.
V pol ure ali manj se ljudje veliko pogovorijo in zopet se vrnejo na svoje delo. Veliko je še tem, o katerih naši delavci govorijo in razpravljajo. Ni pa pri nas niti kogar, ki bi lahko dajal na take teme pravilne in točne
Med razpravo na letni konferenci tretje osnovne organi- odgovore, zacije ZKS
DRAGO NOVAK
Utemeljena reorganizacija v sindikalni organizaciji
Člane našega kolektiva bi rad seznanil r. delom in s sklepi, ki so bili sprejeti na III. redni seji IO naše sindikalne podružnice, ki je bila v četrtek, 7. 11. 1963. Med najbolj važnimi nalogami, ki so postavljene pred IO je sprejem statuta. Kakor nam je znano, ureja in postavlja pravni položaj podjetja SATURNUS, ureja notranja razmerja med proizvajalci in podjetjem, določa notranjo organizacijo in poslovanje podjetja, določa dolžnosti in pravice samoupravnih organov, družbenih organizacij in članov kolektiva. Skratka, statut zajema načelno vso politiko našega podjetja.
Veliko je bilo že razpravljanja o statutu na sejah UO, CDS, ZK in na kolegiju. Mnenja sem, da bo moral ravno IO sindikalne podružnice veliko ter temeljito razpravljati o statutu. Na podlagi tega je bilo sklenjeno, da bo osnutek razmnožen v okrog 500 izvodih, da bo vsak član našega kolektiva lahko temeljito preštudiral posamezne člene statuta. Nato bodo sestanki, na katerih bodo sodelovali vsi člani kolektiva. Zavedati se moramo, da smo člani enega kolekti va, zato je naša dolžnost, da aktivno sodeluje pri razpravah vsak član. RAZPRAVLJAJTE! PREDLAGAJTE, da bo statut odraz politike naše tovarne.
Važno vprašanje, katero smo obravnavali na seji IO,
je bilo, kako izboljšati organizacijo sindikalnih pododborov. Znano nam je, da je naša sindikalna podružnica razdeljena na 7 pododborov: oddelek tehničnih predmetov, tiskarna, ambalaža, razvoj in konstrukcija, konzervni oddelek in ostali obrati. Vemo, da imajo pododbori svoje predsednike in člane, ki so obenem tudi člani IO sindikalne podružnice. Vemo pa tudi to, da sedanje delo IO kakor tudi pododborov ni bilo dovolj aktivno. Dolžnost nas vseh je, kakor tudi članov pododborov, tesneje sodelovati z EE.
Glede 42-umega tednika je vsem članom kolektiva znano, da je bila pred komisijo postavljena naloga pripraviti analizo za prehod na skraj-
lir ,.
§7.f-
1,
Ej ■
<2E$»
Lastovke so le odletele! Gnezdo bomo malo preuredili pa bo čudovita pisarnica
šani delovni tednik. Zaradi težav in problemov, ki so nastali ob prehodu na 42-urni tednik, še nismo sposobni, da bi storili ta korak. Eden največjih vzrokov je gotovo, da novi bodymeker iz Italije še ni prišel, čeprav nam je bilo zagotovljeno, da ga bomo dobili že v mesecu avgustu. Poleg tega dejstva so še mnoge druge težave, katere so tudi vplivale, da še nismo prešli na 42-urni tednik. Zavedati se moramo, da ne smemo preiti na skrajšani tednik, če ne moremo obdržati sedanje storilnosti proizvodnje, ali je celo zvišati. Sklep je bil, da preidemo na 42-urni tednik postopoma, najprej v EE tiskarna, nato pa v ostalih EE.
DEDEK MRAZ PRIHAJA
Za naše najmlajše do vključno 7. leta starosti bosta uprava in IO sindikalne podružnice priredila obdaritev s posebno otroško predstavo, ki bo v dvorani ljubljanske OPERE.
Marjan Bajec
NAš PROBLEM!
Imamo lepo novo stavbo. V tej stavbi v drugem nadstropju pa še lepšo jedilnico In moderno pisarno računovodstva, ki jo marsikomu radi pokažemo. Vse lepo in prav, toda če stopiš nekaj korakov naprej skozi vrata do stranišča, se idila razbije. V stranišču namreč ni vode in že, ko odpreš vrata, te neprijetno zaščegeta pod no om. Obrneš se In greš poskusit srečo na drugo stran, kjer je še eno stranišče. Nudi pa sc ti ista slika. Ali sc to ne da popraviti?	SONJA VIRK
Ali se radi spominjamo letošnje proslave 29. novembra? Kar lepo je bilo, kajne!
Prijetno srečanje starih in mladih
Štiriindvajsetega novembra ob 'štirih popoldne smo se zbrali na Gospodarskem razstavišču. Zbrali smo se, da bi počastili pomemben praznik
naše nove republike. Pripravljen je bil zelo pester program z zanimivimi točkami. Tovariš direktor je na kratko orisal zgodovino AVNOJ. V nada-
0P0B1 0QH|]BB
NOVI SODELAVCI
Ana BIČEK, Frančiška MA-STERL, Josip OMERADŽIČ, Majda PUNGERČAR, Antonija KOPRIVŠEK, Danijela ŠT AMP AH AR, Borivoj KOREN, Albin ing. ROME, Dušan GALJOT, Aleksander BONČINA, Danijela OSTERMAN, Marija GAJSER, Bogdan ANŽiC, Anton ČERNIVEC, Ružiča HALUŽAN, Avgust SKEČ, Nada NOVAK, Erika SAP RAN, Alojz DRAGAN, Viktor ZIBE K, Pavla RUS, Martin DRAGAN, Vu-kašin VULIN, Mirko DAKIČ, Mariia GREGORČIČ, Danijela SEVER, Roman FERLIN, Jožefa PEVCIN, Stanislav ZAJC, Mica VELIMIR, Ana SAMPL, Bogdan TVRDY, Janez HRIBAR, Stanko KOROŠAK, Štefan LAVRIŠA, Marija PAJK, Majda HELC, Ida ŠEPETAVEC, Bru.no GRAHEK, Mihael KREJ AČIČ, Anica GREBENC, Ismet HA-SANOVIČ, Jože BELAK, Mate LICUL.
ODŠLI IZ KOLEKTIVA
Po sporazumu — na lastno željo:
Franjo ANDROVIČ, Mio-drag STOSIČ, Angela DRU-SKOVIČ, Stanko SAGA], Almira RUSTAN, Smiljka BE-RIC, Jože UDVANC, Sonja
MUDRINOVIČ, Kati BRE-ZARIČ, Alojzija INTIHAR, Franc HABIČ.
Samovoljno:
Juro MARKOVIČ, Miroslav KOVAČ, Anton KREJA-ČlČ, Marija ZULFIČ, Jože Dl KAUČIČ.
Odpuščen v času preizkusne dobe:
Franc BERČAN.
Disciplinski odpust:
Franc BIZJAN.
POROČILI SO SE
Janez ALIČ, področji tovarniško uslužbenko Majdo DERGANC; Angela SELAN, poročena »PROŠEKr; Albina KOGOJ, poročena »GERLI-C Ar; Fani ŽGAJNAR, poročena »PIRNAT*; Štefanija KUZEL, poročena »KAST-NER*; Silva SIMČIČ, poročena »PEVEC*; Frančiška GODEC, poročena ČATIČ*.
Vsem mladoporočenkam in mladoporočencem Lsikreno čestitamo!
RODILI SO SE
Ladislav JALŠEVEC, dobil hčerkico »NEVENKO*; Ljudmila MARKIČ, rodila punčko »SONJO*; Maksencij PAVLIČ, dobil hčerkico »BOŽENO*.
Mamicam, očkom in malčkom želimo obilo sreče/
UREDNIŠTVO
Ijevariju pa je ocenil uspehe podjetja po letu 194S. Stalno dviganje produktivnosti je znak, da v tovarni delajo dobri in sposobni kadri. Če pogledamo nazdj v preteklost dvajsetih let vidimo, kako težko je bilo znova začeti z obratovanjem! Kajti okpuatorji so nam uničili vse, kar je bilo v njihovih močeh. Toda mi smo se zopet znašli na pravem mestu. Začrtali smo si nove smernice ter nadaljevali Z der lom. Vidni uspehi dokazujejo delo pridnih rok.
Upokojenci želimo„ da -bi vsa mlajša generacija ustvatr jala tisto, za kar nam starejšim rti bila dana možnost. ,
Po kulturnem programu je sledila prosita zabava. Ob zvokih Dobrih znancev in ob dobri k a pljiei, se \je zabavalo mlado in staro. Prisrčno srečanje med upokojenci in nekdanjimi sodelavci je bilo razveseljivo.
Iskrena hvala vsem, ki so se spomnili tudi na nas, da smo preživeli ta lepi večer med nekdanjimi tovariši.
V imenu vseh upokojencev pošiljam celotnemu kolektivu tovariške pozdrave.
Ančka Kolenc
»GLAS SATURNUSA«, glasilo delovnega kolektiva tovarne Saturnus Ljubljana, Ob železnici 16, tel. 33-666. Ureja uredniški odbor: Jože Einspiler, Janez Herzog, Ivan Lukančič, Peter Mam, Janez Ošaben Ih Elizabeta Vide. Glavni urednik: Jože Einspiler. Odgovorni urednik: Peter Mam. Tiska tiskarna CP »Gorenjski tis« Kranj. Rokhpisov ne vračamo.
Samokritika je potrebna
(iNadaljevanje s 6. str.) nami uveljavlja misel, da
spet le govorimo, zakaj ni- Ob zaključku konference smo tega naredili. Letos smo smo kot vedno sprejeli obili-smo s tem, ko redno plačuje- pridobili le dva člana. Morda co sklepov, ki kažejo in obe-mo članarino, pridemo na ne- bo kdo rekel, da to ni malo, tajo boljše, uspešnejše delo kaj sestankov in morda še ker član ZK mora imeti do- v prihodnje. Da le ne bo, kot na kakšno predavanje, opra- ločene pogoje, da bo lahko navadno, ostalo le pri skle-vili svojo dolžnost. Pri tem koristil kolektivu in organi- pih. Potrudimo se in prični-;pa pozabljamo, da mora biti zaciji. To je res iin res je tu- mo jih uresničevati nemudo-organizacija ZK v nekem ko- di, da pri sprejemu ne mo- ma, da ne bo spet prepozno, lektivu nosilec vseh dogajanj, remo iti v masovnost, saj bi Novo leto je pred nami in z in da morajo člani ZK s svo- bila ta prej škodljiva kot ko- njim nove velike naloge. Ob-jim delom in mišljenji biti ristna. Vendar, če pomisli- ljubimo si pri sebi, da jih
mo, kako številen kolektiv bomo po svojih močeh
nekak duhovni vodja razvoja
in napredka v kolektivu. Pre- smo, koliko imamo mladine,
cej obširna razprava se je razvila ravno ob teh in po-
ki bi bila pripravi jena sodelovati in aktivno delati v or-
dobnlh vprašanjih. Vendar ganizaciji, pa je število spre-
smo govorili le o tistem, česar nismo naredili, a bi morali. Spraševali smo se, zakaj ni bilo narejeno to ali ono in sem pa tja je bilo slišati tudi kak odgovor na to. V
jetih članov le malo premajhno. Treba bi bilo mladino le malo boli usmeriti, ji vzbuditi voljo do dela. To je seveda stvar mladinske organizacije, ki to področje dela ne-
po svojih močeh pomagali reševati, ker le to vodi v lepše življenje in k uresničitvi naših Idealov. Novo izvoljenemu sekretariatu pa želimo uspešno delo ob pomoči nas vseh.
Jure Poljšak
V kulturnem programu so nas zabavali dijaki ljubljanskega učiteljišča. Simpatično!
redu in povsem pravilno je, kako zanemarja in zato uspe-
da smo samokritični in grajamo svoje napake in slabosti. Vendar, ali ni malo pozno šele na letni konferenci ugotavljati, kaj je in kaj je bilo naroibe v preteklosti. Vsekakor je in gotovo bi današnje stanje bilo boljše in po-hvalnejše, če bi vse te pomanjkljivosti reševali sproti in med letom. Takrat pa smo molčali in životarili v upanju, da bo že kako šlo.
Ves čas že na primer govo-
hi izostajajo. Vzrok za to je v premajhni povezanosti med organizacijo ZK in mladinsko organizacijo, pri obeh se kaže premajhna aktivnost in
Saturnus se zabava
Šele v četrtek se je pričelo	znam, saj sem /ih navajena	vsakega moškega v Saturnusa
govoriti o veliki elitni zabavi	gledati v delovnih oblekah,	dve zenski in 'se ena krača /x>
Nazu lemo. mio iMivnv.au m	na Gospodarskem razstavišču.	Vsakega posebej si moram	vrhu, smo kile lahko užaljene,
poskd^ce^šo^nani^nane^Za v °	,e 'Pred dve- predstavljati v vsakdanji .toa- ko so naši kavalirji pripeljali
bodoče torej vemo, kako se ma lct?ma ™ 4°4et,nilC0 ™ic: led'• da vem kam &odL	™toPnico še svo,c
je treba te stvari lotiti, da ??.	Jako diskretno je Stopim v dvorano, ki daje boljše polov,ec
bomo uspeli, ali pa svoje de-	fi^pr^vijena, da m mbcc impozanten vm. Belo po gr nje- Glede prebrane,	moram
lo spet grajali.	vedel zamjo^ in so s tem od- ne mize stojijo* v lepih vršit ah, rcs 12 svc* pohvaliti »Emo-
To bi bile slabosti pretek- %adj‘ stroški novih toalet, stene so okrašene z znaki. Sa-	'z Zalaga. Na šte-
tega leta. Razumljivo pa je, cevtiev m torbic, ker st v turnusa im okusno aranžiran so visele reklame »Bik na da se niso dogajale le stvari,’	kratkih dveh dneh vsega te-	oder daje praznično vzdušie.	»Odojek na žaru«, -Peki jih je treba kritizirati,	fi* m	mogoče nabaviti.	L/udje prihajajo v trumah,	cemoe na žaru«, «Postrvi na
rimo, kako važno jel sprejema- Osnovna organizacija ZK je a .tu 1, ,,ez ve l' 1	Kot vedno se tudi tokrat za- žaru« itd. I oda od vsega tega
nje novih članov v organiza-	ob vseh akcijah in dogodkih	Prav !* 2abava	usPela’	J* proslava s polurno zamu-	*e bdo mogoče dohiti le cedijo in vsi se zavedamo, da je	v našem kolektivu uspešno	Ura je štiri popoldne,	tiru-	do, iker smo se že vsi navadili	vapctce m se te le, ce si imel
to važno vprašanje, pa ven- nastopala in zastopala pravo me 'lepo oblečenih Saturnuza- te lepe akademske 't&cnositi. dobre zivcc^ *iln poln želodec, dar naredimo	prav 'malo.	Na	pot. Uspešno je opravila za-	nov prihajajo na razstavišče.	Tovariš direktor že govori,	da si lahko čakal dve uri. Vseh
vsaki	letni	konferenci	sklene-	stavljene ji naloge in jih ure-	Ze na poti se prijetno smeh-	pri vhodnih vragih pa se na-	ostalih specialitet na žaru je
mo, da moramo na tem pod-	sničila v stvarnosti. Če bi bi-	Ijajo, ko jih srečavam.	Ne	mo-	bira množica 'ljudi, ki mjso	zmanjkalo z e ob ^ sedmih. Ji-
ročju delati in biti bolj ak-	la malo bolj samoiniciativna,	rem si misliti, da so	to	naši	utegnili priti niti ob pol petih,	?«, 'ki so imeli srečo, da so pn-
tivni ko pa je leto naokrog,	pa vsekakor ne bi škodilo.	ljudje, ker jih Skoraj	ne	po-	pa tudi kasneje še ne. Že ta-	do specialitet, so meso dr-
krat, \k>o so mladi gostje, ki s-o	7-a‘> z zobotrebci, rezali pa so
izvedli pester kulturni pro- ga lahko kar s svojimi zobmi, XT V* N/_	, , _ M •	_	1	gram, zaplesali venček sloven- seveda če so jih imeli. In ta-
SPOrtniKl SO CIO Dlll pOJVttl	skdh narodnih plesov, so ne-	ko smo poskrbeli za izpolniti	katere pričele srbeti pete. An-	tev plana ljubljanskega pod-
le popoldneve so neumorno	s?mM ‘Dobri znanci« je ta-	jetja .Labod«,	ki čisti zaigrali šah do polnoči in to	*°{ P° kulturnem programu	scene obleke.
vedno eni in isti. Ti ljudje	pokazal ka/ zna, vedet j nam	Na žalost je	zmanjkalo	tudi
so izčrpani in imajo vsako-	N dat, da ,e strokovnjak za	skritih temnih kotov za mlade
dnevne skrbi za dom in d m-	polke m valčke in s tem mi	jn tudi stare zaljubljence, kale vzel vse vesel,e do plesa,	terim je alkohol vzbudil ljube~
kajti jaz sem po ndjnovejših	zenski čut in niso vedeli, kam
p..	u, U1UM.1 ^.piaiijuuM.,., d- Predlagam, da ponovno po- krikih plesne mode navdušena bi se skrili, da bi vsdj erikrat
Edape, to	tekmujejo	se-	prav	5;	to	tudi	potrebovali,	kličemo mladino, naj se vživi	nad «twistom, bosanavo in lo-	poljubili svoio	izvoljenko	brez
boij, so: Vojna	bolnica, natur-	.	bj	hotc)j	še	več	kot	nosjti	v šport v pravem smislu, daj-	komovšnom«, katerih pa ra-	prič.
mo jim možnosti izberimo	zen enega tunsta ansambel Do-	T , ... .
vodic PO,r«mih PT« >	J* —m. «	*S&2t	M
vrst mladih. Naj pokažejo,	ti	fc vce ,tcdm Mrc .u(>lje. hnc-
kaj znajo in prepričan sem.	J^J°Z Liu gtiti tudi	^ sem občutek, da si še želimo
da bo športno tekmovanje n ih plesov , e bilo čutiti tudi	//7 j
in bo spet	pomanjkanje kavalirjev. Cc	r
upi oštevamo, da pridejo na	Majda Tihelj
Športne igre v počastitev nje in to v različnih pano dneva republike, ki so bile ga h.
letos sedmič, so bile organi- Cfi	imo Q odločni
»rane na pobudo vojne bol-	.	...	«	, ik
niče leta 1957. Vsako leto so fmagl ndS!h Spo,tn,kov- po .......-
tem govorimo samo o pozr- ->jn<)
tvovalnosti in o znanju, ne pa
pred 29. novembrom za prehodni pokal maršala Tita.
o dobri pripravljenosti, če-
te^°vaJ1	Toda,Vrnlriiti"moramo“najlrej!
v prihod-
MI' Z*£b££ Kdo bo tekmoval
Letošnje tekmovanje je bilo ^ ^dSgolS' člfnT°SATUR°
AVNOJ. Ftoan^a “ ^USA, zavedali so se. da so
je zadela organizatorje letoš- J™a posameznika, da aleea tekmovanla. Pa tudi ge ude]eži tekmovanja- če je
bil poklican. Veliko so že da-
ostaie, Je povzročila, da smo
morali nogomet izločiti iz (>(] sebe ya naslov SATl;R. programa. Torej, letos je bi- NUSKIH ŠPORTNIKOV. Igra to razpisano tekmovanje lev	nogomet	pozimi in po-
Stirih panogah: šah namlzni	^	.	sn ravn0
tenis odbo ka in streljanje.	odbojko.	Tenis so igrali
Na letošnjem tekmovanju	^	večernih urah.
smo v ekipnem piasmanu za- ^	....	.	p,,
sedli I. mesto SATURNIŠKI Streljah so m zmagal P°
ŠPORTNIKI in sl tako pri-	___
borili prehodni pokal maršala Uta. SATURNUS je zasedel v šahu, namiznem tenisu In odbojki prvo mesto, drugo mesto je zasedel v streljanju, medtem ko je zasedla prvo mesto ELMA.
Letošnja zmaga satuirnu-ških športnikov je nedvomno odraz požrtvovalnosti, kajti ni šlo za zmago, ki bi jo dosegli s silo ali pa slučajno, temveč smo bili trdno prepričani in pripravljeni na zmago. Saj smo že premagali vrsto dobrih športnih ekip v Mostah, Ljubljani in izven
Nagradna izpeljanka
Domače bodice
Kdor srečo svojo v srečolovih išče, po veselicah jurje razmetava, naj tedaj, ko Saturnus se zabava pride na Gospodarsko razstavišče!
Po sto dinarjev srečke sc prodaja; ob eni polni — štiri prazne »veje«; Organizator se na tihem smeje, ko na debelo d’nar zapravlja »raja«. Zastonj po pečki boš požiral sline;
ponovno oživelo pestro.
Pri tem pa moramo misliti na to, da bodo potrebovali nekaj sredstev za opremo, v tej številki nismo obja- valj druge z uporabo njenih kdo bo skrbel za redne seje, vili križanke, ampak smo na- črk. Izpeljanke so lahko sa-za letne in občne zbore in za redili spremembo. Tokrat bo- mo samostalniki in Imena splošni napredek športne ve- ste morati, dragi bralci, iz krajev ter lastna imena. Izje, ki naj bi nosila ime ene besede izpeljevati druge, peljanke so lahko samo sio-ŠPORTNIKI IZ SATURNU- TRANSFORMATOR je be- venske besede In mora njl-SA.	Dušan Trifunovič seda, iz katere boste izpelje- hovo uporabo dovoljevati slo-
venski pravopis. In nagrade?
_______________________________________________________ Kdor bo Izpeljal največ besed — pravilnih, bo dobil prvo nagrado 3.000 dinarjev. Drugi najboljši bo dobil drugo nagrado 2.000 dinarjev in od tretje do sedme nagrade 1.000 dinarjev, bodo dobili ostali po vrstnem redu pravilnih izpeljank. V vsaki izpeljanki lahko samo enkrat uporabite posamezno črko osnovne besede!
Rešitve oddajte do 18. decembra v nabiralnik Glasa-Razdelitev nagrad bo 20. decembra ob 14.15 uri.
Uredništvo
dobiš le Vedrogov »šampon od jaja«
— po trideset ... ga dajo trgovine!
Ce pa že malodušnost te osvaja, tri polne srečke ti odrine, nekdo od srečolova — direndaja!
Mejduš, sem tiist’mu tiču sc smejal, ki petnajst je rešitev križank ves vesel oddal! Al’ to bo hec, če ž.reb ga stare, da vseeno ne bo dobil prebite pare?!
Obvestilo !
V kolektivu sta žačeli grozno razsajati dve novi bolezni: SEJITIS in SESTANKIZA. Takoj, ko bo odkrito uspešno cepivo, bomo verjetno vsi cepljeni proti nevarnima epidemijama!