ooo
GLASILO OBČINSKE KONFERENCE SZDL ŠMARJE PRI JELŠAH
LETO: IV
ŠTEVILKA 2
SEPTEMBER 1982
Poštnina plačana pri pošti 63240 Šmarje pri Jelšah
ENOTNI
IN S SAMOZAUPANJEM
razvoju naših organizacij združenega dela. Poleg lastnih naporov za razvoj na vseh področjih pričakujemo, da bo širša slovenska skupnost ponovno uvidela potrebo, pa tudi svoj ekonomski interes, za pospešen razvoj manj razvitih področij v
kmetijskih proizvodov, predvsem živine, mimo organiziranega odkupa kmetijske organizacije v občini. To ovira načrtnejšo povečanje kmetijske proizvodnje in krha odnose med kmetijskimi proizvajalci in kmetijsko organizacijo.
Prenovljena spominska hiša na Trebčah vabi vse številnejše izletnike. S posebnim programom, ki je ravno sedaj v izdelavi, bo v prihodnje zagotovljena pestrejša ponudba in bolj organiziran sprejem obiskoval-
cev.
Večji izvoz - edina pot razvoja — stran 2
Dobitniki občinskih priznanj — stran 3
Prireditve ob občinskem prazniku - stran 4
Ob prazniku med delovnimi kolektivi — stran 4-16
KS Rogaška Slatina — stran 6 in 11
ZMDA Kozjansko ’82 stran 16
Mladi v SLO	—
stran 17 in 18
Kadar se črni oblaki zgrnejo	—
stran 18 in 19
Teniški	klub Rogaška
Slatina —	stran 19
V prilogi BOHOR ŽARI skupno z glasilom KRAJAN - stran 7 - 10
Občani šmarske občine praznujemo 9. septembra svoj praznik, na dan, ko je bilo leta 1944 osvobojeno Kozje. To je počastitev praznika delovnih ljudi in občanov, spomin na velike dni, na velika junaštva, na rojstvo svobode in socializma. Naše vsakodnevno življenje je vedno povezano s spomini na revolucionarno borbo, zato je praz -nik občine — praznik zmage in svobode ter številnih rezultatov, ki smo jih v povojnem obdobju dosegli v naši občini. Praznovanje je vsakoletna priložnost, da ocenimo doseženo stopnjo razvoja in da na tej osnovi začrtamo nove smeri in cilje.
Če ocenjujemo, kaj smo v preteklem letu dosegli za izboljšanje pogojev življenja in dela nas vseh, smo lahko zadovoljni. Delovne organizacije so vložile znatna sredstva za modernizacijo in razširitev dejavnosti, precej je bilo vlaganj v kmetijstvo, izboljšali smo tudi pogoje za šolanje otrok in za zdravstveno zaščito občanov. Modernizirali smo nekaj kilometrov cest, razširili vodovodno omrežje, povezali še nekaj KS s telefoni in dograjevali tudi ruge objekte komunalne infrastrukture.
Res je, da smo v naši skupnosti nekoliko zastali za hitrim tempom razvoja preteklih let. Vendar drugače ne gre. Trošili smo več, kot smo ustvarili, in živeli na račun tistega, kar bomo ustvarili jutri. Umiriti moramo vse vrste porabe, povečati pa proizvodnost na vseh ravneh, da si ustvarimo trdne osnove za še hitrejši nadaljni razvoj. Prepričan sem, da imamo vse možnosti, da složni in z veliko mero solidarnosti prebrodimo sedanje, za gospodarski razvoj težje razmere. Prav vsak bo moral prispevati svoj delež k skupnim naporom in to dokazati z dejanji ne le z besedami.
V Sloveniji smo se dogovorili za prednostne naloge (večja proizvodnja za izvoz, proizvodnja hrane itd.) in prav v okviru teh dogovorjenih nalog ima naša občin še dosti možnosti zaradi dosedanje usmeritve gospodarstva ter naravnih in drugih objektivnih pogojev. Stabilizacija ne pomeni ustaviti razvoja, temveč usmeriti vse napore v tisto, kar je v tem trenutku najpametnejše in možno.
Osnovni gospodarski razvoj mora temeljiti na nas samih, na
SR Sloveniji. Upamo, da bodo ponovno uvedene ugodnosti za vlaganja na manj razvitih območjih, in da bo politični podpori take usmeritve sledilo tudi gospodarstvo razvitejših sredin. Tu gre predvsem za nedopustljivo odlaganje naložb v Spominskem parku Trebče in že tako dolgo načrtovana vlaganja v industrijske objekte v Bistrici ob Sotli.
Veliko nalog nas še čaka na kmetijskem področju, da bi dosegli načrtovani obseg proizvodnje in odkupa tržne proizvodnje. Neurejene tržne razmere in politika cen so bile vzrok za precejšnji odliv
Kljub težavam je najvažnejše zaupanje v nas same, v našo enotnost in moč in prepričan sem, da nam tega ne manjka. Imamo občane, delovne ljudi in kmete, ki so že večkrat dokazali, da so za skupne interese pripravljeni žrtvovati vse in da smo v najtežjih pogojih še bolj složm
Z željo, da bi skupno uresničili vse zastavljene cilje, čestitam vsem občanom šmarske občine k občinskemu prazniku.
Predsednik SO Anton DIRNBEK
DELOVNIM LJUDEM IN OBČANOM ČESTITAMO OB 9. SEPTEMBRU PRAZNIKU OBČINE ŠMARJE PRI JELŠAH
SKUPŠČINA OBČINE IN DRUŽBENOPOLITIČNE ORGANIZACIJE
VEČJI IZVOZ edina pot
hitrejšega razvoja
Obdobje enega leta je v razvoju območja, kakršno je občina, kratko. Rezultati so največkrat plod večletnega dela, nekateri so pa tudi rezultat naporov vloženih v krajšem obdobju. Ob letošnjem prazniku, ko ocenjujemo naš razvoj, lahko ugotovimo sadove večletnih naporov za hitrejši razvoj pa tudi krajšega obdobja, kot je naprimer čas med dvema praznikoma.
Čeprav že dalj časa delamo in gospodarimo v zaostrenih ekonomskih pogojih, ki so rezultat stang-nacije tako v svetu kot v Jugoslaviji, smo na dosežene rezultate v naši občini lahko ponosni. Večletna odpovedovanja delovnih ljudi in občanov se ob letošnjem občinskem prazniku kažejo v vrsti novih gospodarskih objektiv, ki so bili predani namenu v teh prazničnih dneh ali že prej. S tem smo delovni ljudje in občani dobili novo spodbudo za delo v bodoče, saj nam bo večji dohodek, ki ga bodo dajale nove odprte gospodarske kapacitete, nudil dodatne možnosti za še hitrejši razvoj na lastnih temeljih.
Ob vsem tem je najpomembnejše dejstvo, da smo dobili kapacitete, ki so v današnjem trenutku naši družbi najpotrebnejše. To so izvozno usmeijene kapacitete in izvršene naložbe v kmetijsko proizvodnjo. Med največje uspehe moramo nedvomno prišteti nov hotel Sava v Rogaški Slatini, ki bo z novimi zmogljivostmi najvišje kategorije veliko doprinesel k še večjemu deviznemu prilivu v naši občini in še kvalitetnejši ponudbi zdraviliškega turizma našega območja. Še posebne pozornosti pa je vreden zaradi tega, ker je v popolnosti potrdil pravilnost in nujnost uporabe načel združevanja sredstev, kot so podana v zakonu o združenem delu, in nam mora biti primer in kažipot za naša nadaljna prizadevanja v tej smeri.
škladno z vsesplošnimi družbenimi napori za povečan devizni priliv je naše združeno delo v tem letu pridobilo izvozno usmerjene zmogljivosti poleg hotela Sava še v Steklarni „Boris Kidrič“, TOZD Dekor Kozje, v Vitalu Mestinje in v Bohorju Mestinje. Spoznanje o nujnosti usmeritve v mednarodno menjavo je v popolnosti prodrlo v naše z druženo delo, med delavce ki so na osnovi pravilnih odločitev v preteklosti dosegli tako pomembne delovne zmage.
Ob tem pa uspešno realiziramo načrte tudi na področju pridelave hrane, oziroma ustvarjanja pogojev za večjo prizvodnjo. Sem sodi usposobitev Imenskega polja za intenzivno kmetijsko proizvodnjo. Danes, ko se zaključuje delo na melioracijah tega polja, smo bogatejši za preko 20 ha kvalitetnih zemljišč, ki bodo krmna baza za znatno proizvodnjo mladega pitanega goveda v farmi na Imenskem polju, ki jo bo zgradil KK Šmarje pri Jelšah. Načrtovana usposobitev
Pristavškega polja in še nekaterih manjših kompleksov nam zagotavlja tudi na področju kmetijstva še hitrejši korak naprej.
Med delovne organizacije, ki bodo posebej slovesno praznovale letošnji občinski praznik, sodi tudi TDO Mercator Jelša, ki bo z novim gostinsko-trgovskim centrom v Šmarju pri Jelšah znatno popestrila trgovsko in gostinsko ponudbo v naši občini. V lepem objektu, kije „zrasel“ na mestu po potresu poškodovanega „Habjana“, se bo ob pestri ponudbi končala marsikatera nakupovalna pot našega občana, ki ga je do sedaj vodila v oddaljeno Celje. Z izgradnjo sodobne trgovine v Bistrici ob Sotli, ki je v polnem zamahu, pa bo tudi najjužnejši del naše občine dobil primerno preskrbo.
Napori vseh delovnih ljudi in občanov za lepši jutri, v Ustavi vgrajeno načelo vzajemnosti, pa se kažejo v prelepem objektu, ki gaje ob p,razniku dobil bodoči rod delavcev in samoupravljalcev — novi osnovni šoli v Rogaški Slatini. Skrb za vzgojo najmlajših, za primerne pogoje vzgojno-izobraževalnega procesa v naši občini je bila prisotna že' dolga leta v vseh sredinah, kar se kaže v številnih novih šolah po vsej občini, katerim se je letos pridružila še nova v Rogaški Slatini. Tudi na to pridobitev moramo biti nadvse ponosni. Postavitev telovadnice v 2. fazi izgradnje šole pa bo pomenila veliko pridobitev tudi za vse delovne ljudi Rogaške Slatine, ki bodo tako pridobili prepotrebne prostore za rekreacijo in razne prireditve.
Ko smo takole nanizali lepe uspehe našega združenega dela, ki so doživeli končno realizacijo v tem letu ali ob samem občinskem prazniku, pa žal zaman iščemo .ustvaritev nekaterih načrtov iz družbenega plana občine, ki sc nanašajo na nosilce izven naše občine. Upamo pa, da se bomo ob podobni priložnosti lahko tudi tem zahvalili za prispevek k hitrejšemu razvoju naše manj razvite občine.
Ob takšnih uspehih večletnega dela pa ne smemo mimo tekočih gospodarskih razmer, v katerih se nahaja naša družbeno politična skupnost. S precejšnim zadovoljstvom smo spomladi obravnavali rezultate zaključnih računov za leto 1981. Podatki so bili spodbudni, še posebej v primerjavi z povprečnimi gibanji v celjski regiji in republiki. Naše gospodartvo je edino v regiji poslovalo brez izgub, rast dohodka pa je bila nad povprečjem tako republike kot regije.
Sedaj, ko je za nami več kot polovica leta 1982. lahko spregovorimo že tudi o letošnjih rezultatih v polletju. Ponovno smo priča visoki stopnji rasti dohodka, ki je porasel za 40 % glede na isto obdobje lanskega leta. V regiji je rast 26-odstotna. Ob tem smo
močneje povečali tudi število zaposlenih, kot smo načrtovali, saj smo že ob polletju dosegli global, ki je bil načrtovan za celo leto. S tem podatkom pa v celoti ne smemo biti zadovoljni, saj je dohodek na delavca porasel manj kot dohodek, kar pomeni, da smo ponekod zaposlovali ekstenzivno, in novo zaposleni niso ustvarili toliko več-* jih dohodkov, da bi bila rast dohodka na delavca vsaj enaka rasti dohodka. Prizadevanja za produktivnejše zaposlovanje bodo tako morala v bodoče biti eden poglavitnih dejavnikov pri zaposlovanju. Le tako bomo lahko ob koncu leta ugotavljali ugodne gospodarske rezultate.
V prvem polletju tega leta je gospodarstvo občine „ustvarilo“
8.108.000	din izgub, kar je več kot v istem obdobju lani, vendar manj kot ob letošnjem trimesečju. Izgube, ki so v glavnem sezonskega značaja, bodo po ocenah TOZD pokrite do konca leta. Tudi tukaj je stanje ugodnejše kot v regiji, saj predstavljajo izgube našega gospodarstva 0,9 % izgub v regiji, medtem ko je naš delež v dohodku regije 4,5 %.
čal za 34 % kljub visokemu startu iz lanskega leta, kar pomeni, da je bilo potrebno še toliko več truda za ugoden indeks tudi v letošnjem letu. Z aktiviranjem že prej omenjenih izvoznih kapacitet bo rezultat še boljši, s čemer bo izpolnjen letošnji izvozni načrt, kije bil z resolucijo precej visoko zastavljen. Znatno je zmanjšan uvoz, tako da je bilanca ekonomskih odnosov s tujino nadvse ugodna.
Kljub vsem pozitivnim rezultatom pa v današnjem trenutku ni prostora za samozadovoljstvo. Le z nadaljevanjem uspešno začetega dela, še z večjimi prizadevanji in vlaganji v prioritetna področja bomo lahko tudi v prihodnje ponosno zrli na prehojemo pot in z optimizmom gledali v bodočnost.
Pred nami so še obsežne naloge, ki smo si jih zadali z družbenim planom za obdobje 1981 1985.
Zahteve na področju kmetijstva, program širitve Steklarne Boris Kidrič, ki bi po realizaciji nudil 500 novih delovnih mest, širitev zmogljivosti Bohorja iz Mestinja, izgradnja novih hotelskih kapacitet v Atomskih toplicah in še nekateri drugi načrti bodo zahtevali še
Največji uspeh — novi hotel „Sava” v Rogaški Slatini
Pomemben korak naprej je dosežen tudi v višini poprečnih osebnih dohodkov v primerjavi s poprečjem regije oziroma republike. Medtem ko smo še v lanskem letu zaostajali za 16 % za temi poprečji, je letos zaostanek zmanjšan na 12 %. kar je verjetno tudi nekakšna meja zmanjševanja razkoraka glede na strukturo zaposlenih in strukturo gospodarstva. Ob tem je ugotovljeno, da je masa izplačanih OD nekoliko nad dovoljeno po družbenem dogovoru, in da bodo OZD morale storiti vse, da se bodo do konca leta uskladile z možno rastjo po družbenem dogovoru.
Uspešnost našega gospodarstva na področju ekonomskih odnosov s tujino se nadaljuje tudi v letošnjem letu. V lanskem letu je bil indeks rasti 1577. v prvi polovici letošnjega leta pa se je izvoz pove-
mnogo trdega dela in naporov vseh dejavnikov našega gospodarskega in družbenega življenja, delovnih ljudi in občanov.
Rezultati, katerih priča smo ob letošnjem prazniku, pa naj bodo predvsem spodbuda na naše bodoče delo.
Matjan Babič
9. SEPTEMBER PRAZNIK OBČINE ŠMARJE PRI JELŠAH
V SLOGI JE NAŠA MOČ
Prostorna soba, ki ji plavi tapison na tleh kljub izraziti škrlatno rdeči pregradi daje plavi odtenek, in jo preprosto imenujemo „plava soba“. V sredi velika miza in okoli nje devet do dvanajst stolov. Vsi so zasedeni. Tovariš z očali otvori sejo in predlaga, da se danes dogovorimo o tem in tem. Beseda steče, vsi aktivno sodelujejo, padajo zadolžitve, nekateri se malo izmikajo, pa vendar pristanejo in sprejmejo, nekateri previdno molčijo. Dogovori so sprejeti in sedaj na delo. V slogi je naša moč. Vendar se v izvajanju rado zatakne. Lahko so temu krivi objektivni razlogi, morda tudi, da tistemu, ki mora nalogo izpolniti, le-ta ne ugaja. Mnogo razlogov se ponavadi najde, da ni vse narejeno tako, kot je dogovorjeno. Ponavadi so vsi „objektivni“ in „opravičljivi“, pa vendar delo ni opravljeno tako, kot je.bilo načrtovano.
Ta prispodoba mi je le iztočnica za ugotovitev, da kažemo več sloge takrat, ko se dogovarjamo, in mnogo manj takrat, ko dogovore spreminjamo v dejanja.
Takrat je naša moč manjša in manjši so naši rezultati. Daje tako, se lahko prepričamo v vsakodnevnem življenju. Tam, kjer med ljudmi vlada večja sloga in skupno delo, so rezultati boljši, obetavnejši, in tam, kjer le-tega ni, so težave, ki se venomer kopičijo. Ne, v slogi in moči si vsi nismo enaki. Različni smo med krajevnimi skupnostmi, med delovnimi sredinami, med različnimi organizacijami itd. Tudi rezultati so različni. Tam, kjer se interesi ne ujemajo na skupnem imenovalcu poti napredka, je drugače (beri slabše) kot tam, kjer v slogi in skupno snujejo in raz rešujejo naloge.
Pa ne, da bi na osnovi teh nekaj stavkov trdil, da nič ne gre, in da nas vse skupaj hromi neenotnost. Nasprotno, to smo že nemalokrat dokazali tudi na poti, ki smo jo prehodili med obema praznikoma. Samo nekaj primerov. Skupno smo dogovorili naloge IV. samoprispevka, in ob spoznanju njegove vloge za naš hitrejši napredek v nadvse uspešno izvedli referendum, izvedli smo mogočen obseg nalog ob letošnjih volitvah, v delovnih organizacijah dosegamo uspešne in spodbudne rezultate, naš trend v prizadevanju za večji izvoz vodi navzgor, itd.
Da, v složnem in skupnem delu je moč žeti dobre rezultate. Pa vendar.. . Vedno se srečujemo s tema besedama „pa vendar“, saj kljub vsemu dobremu ne moremo zaspati na rezultatih, ki so evidentni, in ki so tudi, resnici na ljubo, višji, kot jih dosegajo danes tisti, ki so nam bili še, pred kratkim vzor popolnosti in uspešnosti, danes pa imajo težave in iščejo poti razreševanja. Vse to nas mora opozoriti, da so razmere, o katerih beremo in slišimo, marsikje pa še krepko občutimo, nadvse resne in ne dovoljujejo lagodnosti in samozadovoljstva. Tokrat moramo še bolj strniti moči in s složnim delom izvrševati začrtano. Mesto in način razreševanja odprtih vprašanj je v samoupravnih organih, skupščinah, v aktivnem delu družbenopolitičnih organizacij, v odgovornem delu poslovodnih delavcev in izvršilnih organov, skratka v aktivnostih, kijih vodijo in izvajajo delovni ljudje in občani. Torej mi vsi. Vse to smo sklenili tudi na letošnjih kongresih ZKS in ZKJ, katerih sklepi so naloge nas vseh. Le-te pa bomo uresničili s složnim in usklajenim skupnim delom.
Sedanje, še posebej zahtevne razmere, zahtevajo prispevek slehernega delavca, občana, komunista, aktivista v SZDL in sindikatu, mladine, borcev, skratka vsakogar, ki lahko in more po svojih močeh in znanju prispevati k realizaciji zastavljenih nalog. Dajmo! V slogi je naša moč!
Z. Murgelj
KULTURNE PRIREDITVE OB OBČINSKEM PRAZNIKU
V šmarskem kulturnem domu bo 17. septembra ob 19,00 uri prvič gostoval ljubljanski balet z delom KARMEN. Z likovnega področja je treba omeniti otvoritev razstave v Likovnem salonu v Rogaški Slatini z naslovom DELAVSKO-PROSVETNA KULTURNA DRUŠTVA.
Izredno zanimiva bo tudi premiera dokumentarnega barvnega filma NASMEH IN BOLEČINA, posvečenega spominskemu parku Trebče, rojstnemu kraju Titove matere, in krajem Titovega ilegalnega dela in življenja. V širši 30-minutni verziji bo film prezentiral občino Šmarje kot celoto. Film je trenutno v montaži, zato točnega datuma premiere še ne vemo.
Tudi na najmlajše nismo pozabili. V prvi j>olovici septembra smo povabili v goste lutkovno gledališče „ROTOVŽ“ iz Maribora, katerega člani bodo razveselili otroke v treh krajevnih skupnostih.
Nad 270 članov KD Svoboda in Pl kulturnega društva OŠ iz Rogaške Slatine bo 12. septembra na osrednji prireditvi občinskega praznovanja v Rogaški Slatini izvedlo kvaliteten kultumo-umetniški program pod geslom RASTEMO POD TITOVO ZASTAVO.
PRIZNANJA OBČINE ŠMARJE PRI JELŠAH V L. 1982
Na svečani seji Skupščine občine in družbenopolitičnih organizacij 12. septembra bodo podeljena letošnja priznanja občine Šmarje pri Jelšah organizacijam in posameznikom, ki so jih delegati občinske skupščine izbrali na predlog žirije za občinska priznanja na seji 20. julija 1982. STEKLARNA „BORIS KIDRIČ“ ROGAŠKA SLATINA prejme plaketo „9. september“ za dolgoletno uspešno gospodarjenje, vzorno samoupravno organiziranost ter za izjemen prispevek pri razvoju občine in krajevnih skupnosti.
Ladislav TKAVC
prejme plaketo „9. september“ za veliko družbenopolitično angažiranost, uspešno vključevanje Steklarske šole v sistem usmerjenega izobraževanja in dolgoletna uspešna prizadevanja za razvoj in krepitev teritorialne obrambe.
HP MEDEX LJUBLJANA
prejme priznanje „9. september“ za uspešno sodelovanje in pomoč osnovni šoli „Edvarda Kardelja“ v Rogatcu in krajevni skupnosti Rogatec, nad katerima so prevzeli patronat in jima na ta način pomagajo k boljšim pogojem dela in hitrejšemu razvoju.
Anton AŠKERC
prejme priznanje „9. september“ za uspešno vodenje temeljne organizacije Ingrada in razvoj obratov TOZD Gradbeništvo v Rogaški Slatini.
Marija HORVAT CEROVEČKI
prejme priznanje „9. september“ za vestno in prizadevno strokovno delo na področju zobozdravstva in veliko požrtvovalnost ter trud pri adaptacijskih delih v zdravstveni postaji Rogatec.
Zlatko KUNST
prejme priznanje „9. september“ za dolgoletno vestno opravljanje delovnih in družbenopolitičnih nalog v občini in Bistrici ob Sotli.
Jože ŠKORJANC
prejme priznanje „9. september“ za izjemno aktivnost pri popularizaciji motocross športa v občini in izgradnji motocross proge v Lembergu.
Alojz VRENKO
prejme priznanje „9. september“ za dolgoletno uspešno delo v kmetijsko zemljiški skupnosti in njenem poravnalnem svetu ter za aktivnost kmeta kooperanta pri razvoju zadružništva.
ZDRUŽENJE BORCEV NOV PODČETRTEK
prejme nagrado za veliko družbenopolitično aktivnost in plodno sodelovanje s krajevnimi skupnostmi, uspešno prenašanje tradicij narodnoosvobodilne borbe na mlade generacije in krepitev bratstva in enotnosti naših narodov in narodnosti.
STRELSKA DRUŽINA „KOZJANSKI ODRED“ KOZJE prejme nagrado za veliko aktivnost pri pridobivanju in usposabljanju članstva, ureditvi ustreznih strelišč, sodelovanju z osnovno šolo in za pomembne tekmovalne dosežke.
OSNOVNA ORGANIZACIJA ZSMS OSREDEK
prejme nagrado za uspešno sodelovanje in vključevanje v akcije krajevne skupnosti Osredek in je kljub materialnim in prostorskim težavam ena aktivnejših osnovnih organizacij pri občinski konferenci ZSMS.
ŽENSKI KOŠARKARSKI KLUB ROGAŠKA SLATINA prejme nagrado za uspešno organizacijo dela v košarki na širšem področju občine, za skrb za vzgojo mladih košarkaric in odlične tekmovalne dosežke.
Kampuš Anton
Program prireditev ob občinskem prazniku
Sobota, 4. september
ROGAŠKA SLATINA - ob 16. uri v Brestovcu otvoritev modernizirane ceste Brestovec — Jurk
Nedelja, 5. september
PODČETRTEK - ob 18. uri občinsko gasilsko tekmovanje za mladinke, mladince, članice, člane in veterane
Četrtek, 9. septembra
KOZJE — ob 16. uri proslava krajevnega praznika ROGAŠKA SLATINA — ob 15.30 nogometna tekma Steklar : Olimpija (Ljubljana)
Petek, 10. septembra
MESTINJE — ob 9. uri otvoritev proizvodnih zmogljivosti v „Vital-u“ Mestinje
ROGAŠKA SLATINA - ob 17. uri otvoritev mednarodnega ženskega košarkarskega turnirja
-	ob 19. uri otvoritev razstave Muzeja revolucije Celje v likovnem salonu v Pivnici mineralne vode Rogaška Slatina
-	ob 19.30 uri prikaz proizvodnega programa „Kors-a“ z modno revijo ob 35-letnici delovne organizacije v Zdraviliški dvorani
Sobota, 11. septembra
PODSREDA — ob 9. uri pred spomenikom NOB začetek pohoda po poteh borcev Kozj anskega batalj ona
LEMBERG — ob 13. uri državna pozivna dirka v motocrossu za nagrado Kozjanskega
ROGAŠKA SLATINA - ob 9. uri občinsko ekipno tekmovanje v streljanju z malokalibersko puško
—	ob 10. uri skupna seja skupščin pobratenih KS Rogaška Slatina in Miljakovački izvori s podelitvijo priznanj ob krajevnem prazniku
—	ob 13. uri v prostorih Kors-a proslava ob 35-letnici KO RS
—	ob 17. uri nadaljevanje mednarodnega ženskega košarkaškega turnirja
Nedelja, 12. septembra
ROGAŠKA SLATINA — ob 8. uri v novi osnovni šoli svečana seja skupščine občine Šmarje pri Jelšah in družbenopolitičnih organizacij občine Šmarje pri Jelšah
—	ob 10. uri pri novi osnovnišoli osrednja proslava ob prazniku občine Šmarje pri Jelšah in otvoritev nove osnovne šole
Petek, 17. septembra
ŠMARJE PRI JELŠAH - ob 19. uri v Domu kulture baletna predstava CARMEN v izvedbi baleta ljubljanske Opere
Sobota, 18. septembra
PRISTAVA PRI MESTINJU - ob 13. uri razvitje prapora krajevne organizacije ZZB NOV Pristava pri Mestinju in razglasitev krajevnega praznika
IZPOPOLNJEVATI PROIZVODNJO IN ŠIRITI TRG
Delovna organizacija „Mizarstvo“ Rogaška Slatina, ki danes zaposluje 110 delavcev, je bila ustanovljena v letu 1954. Zametek sedanje organizacije izvira iz mizarskega obrata Zdravilišča Rogaška Slatina. Po decentralizaciji v letu 1953—54 je bilo ustanovljeno podjetje „Mizarstvo“ Rogaška Slatina kot samostojna organizacija združenega dela. Predmet poslovanja je izdelava individualne opreme za gostinske, hotelske in trgovske objekte, izdelava in montaža stavbnega pohištva ter nudenje v stroko spadajočih uslug občanom.
Čeprav kot majhen kolektiv nismo bili znani tržišču, smo si kaj kmalu pridobili stalne naročnike, s katerimi sodelujemo še danes. S kvaliteto naših proizvodov in storitev se je širil krog naših kupcev, in kaj kmalu so številna naročila presegala naše zmogljivosti. Razvoj tehnike in tehnologije v svetu in pri nas ter vedno večja potrošnja nam je narekovala povečanje kapacitet in razvoj sicer skromne proizvodne zmogljivosti. Vsa sredstva ustvarjene akumulacije smo vlagali v posodobitev strojne opreme, zaposlili smo večje število delavcev ter z vključevanjem učencev pridobili usposobljene kadre za našo dejavnost. Z adaptacijo kupljenih objektov Hmezada smo pridobili dokaj primerne delovne prostore, kar je dajalo osnovo za hitrejši razvoj.
Kljub zaostrenim pogojem gospodarjenja, pomanjkanju nekaterih repromaterialov in restrikcij, investicij v gradbeništvu je bilo naše poslovanje dokaj uspešno. Z doseženimi rezultati predvsem v letu 1981 in 82 smo lahko zadovoljni, saj smo presegli načrtovani porast proizvodnje in tudi ustvarili dokaj soliden dohodek kljub stalnim podražitvam repromateriala in povečanju stroškov proizvodnje. S stalnim vlaganjem v osnovna sredstva smo posodobili strojno opremo, z boljšo organizacijo dela in dvigom produktivnosti smo povečali fizični obseg proizvodnje, kar je osnova za ustvarjanje večjega dohodka, od katerega so odvisni: osebni dohodki in skupna poraba zaposlenih.
Perspektiva nadaljnjega razvoja je predvsem odvisna od gospodarske situacije pri nas in v svetu. Vsa naša prizadevanja bomo morali usmeriti v racionalno proizvodnjo ter iskati vse možnosti, da se vključimo v prodajo na tuja tržišča, o čemer se že konkretno pogovarjamo. Pred nami je odgovorna naloga nadaljnjega razvoja in skrb za socialno varnost zaposlenih delavcev.
Ob praznovanju praznika občine 'Šmarje pri Jelšah in Krajevne skupnosti Rogaška Slatina čestitamo vsem poslovnim prijateljem in občanom ter jim želimo mnogo poslovnih uspehov.
TOPER CELJE TOZD KONFEKCIJA ŠMARJE PRI JELŠAH
KAM POSTAVITI NOVE STROJE?
Spomladi leta 1964 je v Šmarju pri Jelšah DO TOPER odprla dislocirani obrat šivalnice v prostorih bivšega Šmarteksa. V začetku je bilo zaposlenih 60 delavk, ki so izdelovale — šivale srajce. Proizvodni program se je z leti spremenil in danes šivamo izdelke damskega programa (kopalke, kopalne srajce, pižame, oblačila za prosti čas, majice ipd). Seveda pa se je povečalo tudi število zaposlenih, tako da je danes zaposlenih 95 delavcev. V letu 1978, ko se je DO TOPER reorganizirala v skladu z ZZD, je obrat postal TOZD.
TOZD obratuje v starih prostorih, ki so za tovrstno proizvodno premajhni, razen tega pa je bila zgradba ob potresu 1974 leta močno poškodovana. Zaradi prostorske utesnjenosti ne moremo imeti zaključene proizvodnje. Imamo samo le eno fazo, to je šivanje. Fazo krojenja in fazo likanja pa za nas opravlja TOZD Lahka Konfekcija Celje.
Stiska v proizvodnih prostorih šmarskega Topra.......
Zaradi naštetih težav pa v TOZD že dalj časa razmišljamo o zgraditvi novih proizvodnih prostorov. V zvezi z izgradnjo je bilo v TOZD opravljeno že precej aktivnosti. Rezervirano je zemljišče, pridobili smo lokacijsko dokumentacijo in lokacijsko dovoljenje, izdelani so glavni projekti, najpomembnejše pa je to, da so naročeni šivalni stroji iz uvoza, ki bi morali prispeti novembra letos. Realizacija izgradnje novih prostorov pa je v tem trenutku vprašljiva predvsem zaradi naslednjega vzroka: spremenili so se bančni pogoji pri kreditiranju investicij, DO TOPER pa zaradi finačnih težav, v katerih se nahaja, ni sposobna zagotoviti potrebnega lastnega deleža sredstev. Seveda pa nastaja problem, kam postaviti nove stroje, ki so naročeni, saj sedanji proizvodnji prostori ne odgovarjajo tovrstni proizvodnji.
Zaradi teh težav smo se pričeli dogovarjati z Gasilskim društvom Šmarje, da bi nam dali začasno v najem del svojih prostorov v novem gasilskem domu, kjer bi si uredili proizvodnjo in kamor bi lahko montirali nove stroje. Z gasilci smo našli skupni jezik, tako da so nam odstopili svoje prostore. Republiški inšpektorat za delo smo zaprosili za mnenje oziroma soglasje o primernosti teh prostorov za nameravano proizvodnjo. Če bo to mnenje pozitivno, bomo pričeli z urejevanjem gasilskega doma. Računamo, da bi lahko stekla proizvodnja v teh prostorih ob koncu letošnjega, oziroma v začetku prihodnjega leta.
To pa za TOZD pomeni povečanje zaposlenih za cca 35 novih delavcev in hkrati pa bi se bistveno popravile razmere oziroma pogoji dela, v katerih delavci danes delamo.
Nenazadnje pa bi se z novo proizvodnjo izboljšalo poslovanje TOZD, saj danes poslujemo na meji rentabilnosti, oziroma se v posameznih obdobjih otepamo z izgubo, kot je bil primer poslovanja v prvem polletju letošnjega leta.
Šmarje pri Jelšah
	
Mercator	m
S samoodpovedovanjem do boljših ponudb in delovnih pogojev
Trgovinska delovna organizacija Mercator — Jelša Šmarje pri Jelšah je v 25. letih obstoja dosegla lepe uspehe pri organiziranju trgovske mreže na območju, katerega pokrivamo, in upamo, da smo s svojim delom in uspehi upravičili pričakovanje širše družbene skupnosti. Iz povojne zapuščine osiromašenih trgovinic je našemu kolektivu z veliko volje in samoodpovedovanja uspelo obnoviti, zgraditi, modernizirati in specializirati trgovinsko mrežo, tako da se potrošniki našega območja oskrbujejo danes v naših 17 samopostrežbah, 4 trgovinah s tehničnim blagom, 4 trgovinah s tekstilom, 4 trgovinah z ostalim blagom (obutev, papir, knjige, spominki, kurivo), v delikatesi, 5 mesnicah, gostinskem obratu s toplo prehrano in 9 bifejih.
V tem času smo zgradili enajst novih trgovinsko-gostinskih objektov v Rogaški Slatini, „Trgovski dom“, Market Jelko v Rogaški Slatini, v Šmarju Verigo in gostinski objekt Bife, V Rogatcu Samopostrežbo in nov lokal za tekstil, potem nove trgovine v Lesičnem, Mestinju, Market v Kozjem, Šentvidu in Zibelki. Poleg tega gradimo v Šmarju nov gostinsko-trgovski objekt. V tem času smo popolnoma preuredili že 21 trgovskih in ostinskih objektov.
Danes je v naši delovni organizaciji zaposlenih 293 delavcev, od tega 77 % žena in 51 % mladih, upokojencev iz naše DO pa je sedaj 43.
Izobražujemo 55 učencev in delavcev v šoli za prodajalce, gostince, živilce—mesarje, v poslovodski, komercialni in ekonomski šoli.
Samoupravno je naša delovna organizacija organizirana v petih zborih delavcev, območje vsakega zbora, to so Šmarje—Obsotelje, Rogaška Slatina, Rogatec, Kozjansko in gostinci, pa tvori tudi osnovno organizacijsko obliko, iz katere delavci delegiramo svoje zastopnike — delegate v delavski svet, v delegacijo zbora združenega dela in delegacije SIS,, v komisijo za delovna razmerja in v organe samoupravne delavske kontrole. Prav tako so ta območja organizirana v sindikalne skupine, v katerih razpravljamo in iz njih pošiljamo svoje delegate v izvršilni odbor in druge organe osnovne organizacije sindikata.
Ko ocenjujemo prehojeno pot našega kolektiva, jo lahko na podlagi naštetih dejstev in rezultatov vsekakor ocenimo kot uspešno, saj smo v letu 1981 dosegli skupno realizacijo 729.630.589,20 din. Delavci Mercator — Jelše smo se v vsakem trenutku, tudi za ceno večjega samoodpovedovanja, vedno zavedali svojega osnovnega poslanstva. Zato je bil in je še vedno pred nami le en sam velik cilj: organizirati na svojem področju urejeno, moderno opremljeno trgovsko gostinsko mrežo za zadovoljitev občanov. Čaka nas seveda še veliko dela, vendar bo kolektiv, ki ve kaj hoče, in tak je naš delovni kolektiv vedno bil, kljub, vsem težavam zagotovo uspešno nadaljeval začeto in začrtano pot.
S	srednjeročnim načrtom 1981—85 smo se odločili, da nadomestimo po potresu uničeni trgovsko-gostinski center v Šmarju pri Jelšah, zgradimo trgovino v spominskem parku Kumrovec - Trebče in nujno potrebno tehnično trgovino v Rogaški Slatini.
Vse te naloge bomo zmogli le s skupnimi močmi in z delovno zavestjo vseh, ki združujejo delo v enoviti delovni organizaciji Mercator — Jelša, s podporo vseh članov velike družine Mercator in vseh dejavnikov v občini Šmarje.
Šmarje pri Jelšah
Z NOVIM PROGRAMOM DO VIŠJEGA DOHODKA
Dela pri gradnji gostinskega objekta .Šmarski hram” se zaključujejo.
Težka gospodarska situacija na Jugoslovanskem tržišču je prisilila tudi našo delovno organizacijo, da smo pričeli razmišljati o uvedbi novih proizvodnih programov in to predvsem takšnih, katerih izdelki se danes v Jugoslaviji še ne izdelujejo. S tem želimo ustvariti tudi višji dohodek in boljšo materialno osnovo za naše nadaljnje delo. Eden izmed takšnih programov je program elastičnih veznih elementov, katerih razvoj sega že v leto 1980. S pomočjo Fakultete za strojništvo, Univerze Edvarda Kardelja v Ljubljani, smo v letu in pol razvili nov strojni element, katerega uporabnost je v strojni industriji dokaj široka. Do sedaj se takšen element v Jugoslaviji ni proizvajal, nekatere delovne organizacije pa so uvažale podobne iz Zvezne republike Nemčije. Še posebno pomembno je to, da je element proizvod domače pameti in lastnega razvoja. V preteklih dveh letih smo v razvoj vložili preko 3 milijone din, kar predstavlja za našo manjšo delovno organizacijo dokaj veliko obremenitev. Seveda pa tukaj niso zajeti stroški, ki se sedaj pojavljajo na področju raziskave tržišča, saj predvidevamo, da je v Jugoslaviji okoli 350 delovnih organizacij s področja strojegradnje, ki bi lahko element v večji ali manjši meri vgrajevale v svoje proizvode. Prve tržne raziskave, ki so jih opravili delavci v naši delovni organizaciji, dajejo zelo ugodne rezultate, in ocenjujemo, da bi lahko v letu 1984 na našem tržišču prodali 30 - 40 tisoč tovrstnih proizvodov.
Takšen razmah proizvodnje pa seveda zahteva tudi večja vlaganja, predvsem v nakup strojne opreme. Zal pa ugotavljamo, da bodo tudi obstoječe prostorske kapacitete zelo otežile uresničitev zastavljenih ciljev v tovrstni proizvodnji do leta 1985. Nujna bodo vlaganja v nakup sodobne strojne opreme, ki
bi nam omogočila zelo povečati produktivnost, s tem pa seveda tudi ustvariti boljši dohodek. Tako predvidevamo pri proizvodnji 30 — 40 tisoč elastičnih veznih elementov skupni prihodek v višini 130 milijonov din in dohodek v višini okrog 70 — 80 milijonov din. Prav
Nov proizvod — elestični vezni element.
tako bi tovrstna proizvodnja omogočila zaposlitev približno 70 novih delavcev predvsem kovinske stroke, istočasno pa bi lahko povečali število delavcev v lastnem razvoju. Tako bi seveda omogočili z lastnim znanjem razviti nove proizvodne programe. Zaradi pomanjkanja lastnih investicijskih sredstev bomo poskušali pritegniti k sodelovanju tudi nekatere večje kupce, morda pa bomo našli tudi v naši občini delovno organizacijo, ki bi bila pripravljena vložiti del svojih sredstev na dohodkovnih osnovah v proizvodnjo omenjenega programa. V delovnem kolektivu računamo, da bi elastične vezne elemente lahko izvažali ne samo na Evropsko tržišče, ampak tudi na zahod. V ta namen so bili že navezani stiki z nekaterimi našimi trgovskimi izvoznimi organizacijami, seveda pa moramo vedeti, da je pot tovrstnih izdelkov, predvsem na zahodno tržišče, dokaj težka.
Nova sodobna šola v Ratanski vasi.
OD LETA 1970 DO DANES
V	krajevni skupnosti si že vsa leta zastavljajo široke programe, saj kot sami pravijo, je tudi paleta problemov, ki jih morajo reševati, izredno široka. Tako so v prvih letih dali poseben poudarek cestem, asfaltiranih je že preko 30 km, zgrajeni pa so bili še zdravstveni dom, otroški vrtec, mrliška veža in šola, ki ji danes že rečejo stara. Število učencev se je zaradi hitre rasti prebivalstva v nekaj letih tako povečalo, da se pouk v tej šoli ne odvija več v normalnih pogojih. Poteka v dveh izmenah in če letos ne bi prišli do nove šolske zgradbe, bi morali delati celo v treh izmenah.
V	naslednjem referendumskem obdobju so načrtovali kulturni dom in športne objekte. Žal, samo načrtovali. Kulturni dom, ki so ga začeli graditi pred štirimi leti s prepričanjem, da bo zanj prispevala sredstva tudi republiška kulturna skupnost, sameva nedograjen.
Skoraj nič sredstev pa ni bilo moč usmeriti v športne objekte; pridobili so le nekaj zemljišča, vemo pa, da v Rogaški Slatini sploh ni šolske telovadnice.
Razveseljivo pa je dejstvo, da so bili uspešni na področju telefonske povezave. Dokončana in usposobljena je linija od Rogaške Slatine do Brestovca, proti Tržišču in Steklarni, do Ratanske vasi in Tekačevega ter na Cerovec oziroma do Stojnega sela.
Lojze Metelko, predsednik skupščine krajevne skupnosti.
Tudi pločniki z javno razsvetljavo dobivajo pravo podobo. Pristopilo pa se je še h gradnji obvoznice, o kateri se pogovarjajo že petdeset let, sedaj pa so jo končno na pobudo in s sredstvi krajevne skupnosti začeli delati; gradnja te pomembne prometne žile je že vključena tudi v program republiške skupnosti za ceste, ki bo delo nadaljevala.
Hiter razvoj kraja pa poraja vedno nove in tudi večje probleme. V Rogaški Slatini se trudijo, da bi jih sproti reševali, toda tudi tej krajevni skupnosti se zrcalijo zaostrene gospodarske razmere. Res imajo zelo dobre odnose z DO in TOZD, pri katerih vedno naletijo na razumevanje, pa vseeno na občutljivem področju financiranja kdaj zaškriplje. Včasih le zato, ker vsi ne spoštujejo sprejetih dogovorov.
DRUŽBENOPOLITIČNI UTRIP IN KRAJEVNA SAMOUPRAVA
Zaradi učinkovitejšega delovanja se je krajevna skupnost Rogaška Slatina razdelila na osem območij, med družbenopolitičnimi organizacijami pa se je prva reorganizirala ZK in sicer v tri osnovne organizacije. Obenem se je na novo oblikoval svet ZK, ki s svojim programom dela zagotavlja povezano in koordinirano delo ne samo 00 ZK ampak tudi ostalih družbenopolitičnih organizacij in organov krajevne samouprave. Učinkovitost osnovnih organizacij in sveta ZK bi lahko med drugim merili tudi z
Rudi Krebs, predsednik sveta krajevne skupnosti.
KS ROGAŠKA SLATINA
NAPREDEK
V krajevni skupnosti Rogaška Slatina, ki meri 3.935 ha, živi v 2.283 gospodinjstvih 7.662 prebivalcev. Iz podatkov, ki sodijo v osebno izkaznico te največje krajevne skupnosti v šmarski občini, je razvidno tudi to, da živi v sami Rogaški Slatini več kot 4.000 ljudi v 1.347 gospodinjstvih, ostali pa v 29 vaseh. Dobra polovica se preživlja z dohodki iz združenega dela, drugi pa s kmetijstvom.
rezultati, ki so bili doseženi ob referenduma o zadnjem samoprispevku občanov, ob kadrovskih pripravah in sami izvedbi volitev v družbenopolitične skupnosti, pri obravnavi kongresnih dokumentov, predvsem pa v sedanji aktivnosti prireševanju problemov na področju gospodarstva, stabilizacijskih prizadevanjih ter povečanju izvoza.
Komunisti v krajevni skupnosti Rogaška Slatina imajo pred seboj še veliko nalog, ki zahtevajo angažiranost slehernega člana tako v osnovnih kot v družbenopolitičnih organizacijah, samoupravnih organih DO in TOZD kakor tudi v krajevni samoupravi. Pripraviti morajo osnovo in akcijo za preoblikovanje največje krajevne skupnosti v več manjših in s tem zagotoviti boljše ter doslednejše samoupravljanje v krajevni skupnosti ter povečati vpliv krajanov na samo-pravne odločitve v sredinah, kjer delajo in živijo. Tudi SZDL se srečuje s težavami, ki so značilne za prevelik teren, vendar je kljub temu njen delež pri vseh akcijah ogromen. Če pa k temu dodamo še kadrovske probleme, skoraj eno leto so že brez predsednika, vidimo, koliko angažiranosti in prizadevnosti tistih nekaj aktivistov je potrebno, da se vse naloge opravijo. Kot mnogokje se tudi v Rogaški Slatini dogaja, da se isti ljudje pojavljajo v raznih organih in organizacijah in opravljajo različne funkcije. Velik del članstva pa je pasiven. To prav gotovo ni najbolj svetal zgled mladim, za katere so dejali, da je njihovo prisotnost
Franc Komeiički, KK SZDL
čutiti v krajevni skupnosti, da pa je vzrok premajhni angažiranosti in enotnosti treba iskati v dejstvu, da jih je veliko v šolah izven kraja. Domov prihajajo le občasno, kar slabi povezanost z matično mladinsko organizacijo.
Če se še nekoliko zadržimo pri krajevni samoupravi, nikakor ne smemo mimo potrošniškega sveta ter stalnega odbora za sodelovanje s pobrateno beograjsko krajevno skupnostjo Mljakovački izvori. Potrošniški svet, katerega funkcija je statutarno opredeljena, na žalost svoje vloge ne opravlja uspešno. Njegovo mnenje iščejo navadno takrat, ko so stvari, o katerih bi moral odločati tudi ta organ, že dogovorjene ali pa se njegovo mnenje, četudi je podano pravočasno, vselej ne upošteva.
Vse drugače pa se lahko piše o sodelovanju s pobratenimi v krajevni skupnosti Mljakovački izvori. Začelo se je na pobudo osnovne šole v Rakovici, ki seje pobratila z osnovno šolo Rogaška Slatina. To je bil tudi povod, da se je osnovn šola Rogaška Slatina pobratila z eno osnovno šolo v vsaki republiki in obeh avtonomnih pokrajinah. Sicer pa poteka sodelovanje med krajevno skupnostjo Mljakovački izvori in krajevno skupnostjo Rogaška Slatina zelo konkretno. Ni ostalo le na ravni izmenjave delegacij, ampak je zares šlo v širino. Treba pa je reči. da so naredile prvi korak ženske, ko so lani v Mljakovačkih izvorih organizirale razstavo ročnih del. Takrat so v SR Srbiji nastopili tudi pevci
Alojz Krivec, predsednik OO ZZB NOV.
KRAJEVNI PRAZNIK ROGAŠKE
Skoraj ni kraja v naši domovini, ki ne bi imel za sabo svetle ali temne zgodovine iz pretekle krvave vojne.
Rogaška Slatina, turistično-zdraviliški in industrijski kraj, bo praznovala krajevni praznik 16. septembra z novimi delovnimi zmagami, ki sojih pridne roke krajanov in umni gospodarji dosegli v tem tričetrtletju.
Preko osem tisoč krajanov krajevne skupnosti Rogaška Slatina že (Betic praznuje svoj krajevni praznik, in prav bi bilo, da se spomnimo vzrokov za praznovanje.
Zakaj je krajevna skupnost Rogaška Slatina izbrala za svoj praznik 16. september, je bilo večkrat izrečeno in napisano. Naj ne bo odveč, č6 se še enkrat spomnimo težkih in seveda slavnih in zmagovitih trenutkov iz narodnoosvobodilne borbe.
Pred 38. leti, to je 16. 9. 1944, so borci kozjanskega področja napadli vlak v Ratanski vasi, v katerem so se vozili nemški vojaki in njihovi funkcionarji, ki so takrat odločali o življenjih krajanov Rogaške in širše okolice. Partizanski borci so s tem dokazali, kako sovražnik ni nikjer več varen, tudi v tem delu Štajerske ne, čeprav je Hitler, ko je prišel v Maribor, ukazal: „Naredite mi to deželo spet nemškoj to bo moj vrt“. S tem je dal vedeti vsakemu Slovencu, da v njegovem vrtu nima kaj iskati, in plevel, kar smo bili zanj Slovenci, je bilo po njegovem mnenju treba uničiti in na vrtu namestiti nemške vrtnarje.
Med štiri letno vojno so bili časi, ki se jih neradi spominjamo. Množično izseljevanje ljudi, predvsem tistih — „dišečih po rdečih“. Tako so namreč rekli vsem tistim, ki so bili naprednih misli, tistim zavednim Slovencem, ki niso prenašali okupacije in so želeli biti svobodni... To so bili težki in strašni dnevi, ko so iz delovnih mest odpuščali in izganjali naše zavedne očete, matere, sinove in hčere. Mnogi med njimi se niso nikoli vrnili. Tisti pa, ki so se vrnili, so bili .v večini izmučeni in bolehni. Takšen je bil okupatorjev sistem. Okupator in njegovi zvesti domači pomagači so bili vedno in povsod pripravljeni takoj uničiti, ubiti, izgnati vsakogar, ki ni delal tako, kot so oni želeli — hoteli.
Slovenski človek je bil zanje izmeček, kakor so to trdili s svojo umazano propagando, in temu primerno so se do Slovencev tudi obnašali. Vendar je prav ta izmeček strl nemški vojaški stroj, čeprav so trdili na svojih osvajalnih pohodih, daje neuničljiv.
Pred 37 leti smo si priborili zlato svobodo in pričeli našo novo vojno, vojno graditve in obnovitve porušene domovine. Tudi naš kraj s svojo okolico slavi vsako leto nove in nove delovne zmage, in kljub težki gospodarski situaciji so vidni napredki: graditev prepotrebnega kulturnega doma, izgraditev novega hotela „Sava“, velike širitve steklarskih kapacitet, urejevanje in dograjevanje komunikacij. Posebna pridobitev pa je nova osnovna šola v Rogaški Slatini (v Ratanski vasi) ob kateri bomo letos praznovali svoj krajevni praznik skupaj z občinskim praznikom.
Franc Komenčki
Program izvrševanja komunalnih del in zagotovitev sredstev
potrdila naslednji program za leto 1982:
1. Osnovna šola
Občutno pomanjkanje šolskih prostorov v Rogaški Slatini že nekaj let spremljajo težave šoloobveznih otrok (preštevilčni oddelki), njihovih staršev in vsega kolektiva šole. Občinska izobraževalna skupnost, ki skrbi za zadovoljevanje potreb in pogojev osnovnošolskega izobraževanja, vlaga velike napore, da se bodo naši otroci z novim šol-
gradnja popolnoma ne ustavi, si nekateri nepoučeni izmišljajo in dajejo najrazličnejše pripombe objektu v gradnji, ki prav gotovo nima nič skupnega s kulturnim domom. Prizadevanja vseh, da bi razvrednotili delo posameznikov in pomen objekta, se skalijo v nezainteresiranosti nekaterih. Kako potreben je kulturni dom, tisti, ki sodelujejo in žrtvujejo mnogo prostega časa v različnih skupinah kulturnega življenja (pevci, godbeniki, likovniki, folklorna in dramska skupina, pro-

Z veliko prizadevnostjo krajanov moderniziramo ceste kljub stabilizaciji.
skim letom vselili v novo šolo. Pri zagotavljanju sredstev in sestavi finančne konstrucije so imeli razumevanje organi krajevne skupnosti, saj so soglasno sprejeli sklep, da odstopijo v obliki posojila 6.000.000,00 din za dokončanje I. faze nove osnovne šole.
Čeprav je program krajevne skupnosti v tekočem letu okrnjen za višino posojila, smo lahko zadovoljni, saj mora vsaka pridobitev na katerem koli delu krajevne skupnosti biti ponos slehernemu krajanu.
stori knjižnice in ostali).
Do sedaj je v kulturni dom vloženih že 21.936.548,90 din. Letošnja dela do izgradnje strehe vključujejo kovinarska, zidarska in krovska dela, ki znašajo 6.678.258,00 din.
Skupno vložena sredstva 28.614.806,90 din.
Izvajalec vseh del, Ingrad Celje, TOZD gradbeništvo Rog. Slatina, v teh dneh končuje pogodbena dela. Pričakujemo, da bomo v naslednjem letu za višino zbranih sredstev nadaljevali z gradnjo.
Tudi letos je Komisija za program v mesecu marcu pripravila in poslala v razpravo osnutek programa komunalnih del za leto 1982. Da bi se z njim seznanilo čim večje število krajanov, je bil poslan vsem DO in TOZD v krajevni skupnosti, članom skupščine KS
(sestavlja jo 56 delegatov), članom sveta KS in predsednikom območnih delegacij. Čeprav je bil v razpravi dva meseca, je bilo nanj podanih le nekaj pripomb in dopolnitev. Skupščina krajevne skupnosti je na svoji seji 23. julija z upoštevanjem pripomb sprejela in
2. Kulturni dom
Verjetno še do danes ni bilo o nobeni gradnji v kraju izrečenih toliko najrazličnejših kritik in pripomb kot o kulturnem domu. Medtem ko se člani odbora za gradnjo kulturnega doma z organi Krajevne skupnosti prizadevajo, da se kljub spremljajočim težavam
3. Pločnik Peko — osnovna šola Pri izgradnji pločnika na tem odseku resnično nimamo srečne roke. Pred leti, ko je bil izdelan projekt in zagotovljena sredstva, se je ustavilo zaradi odstopa zemljišča. Kasneje, smo oviro uspešno rešili, med tem pa je novi zazidalni načrt prinesel spremembo, zaradi
razvojem komunalne in krajevne samouprave je zdraviliški svet prenehal delovati. Njegove naloge bi naj v pretežni meri prevzeli organi krajevne skupnosti.
Če bežno analiziramo razvoj zaščite zdraviliškega območja po ukinitvi delovanja zdraviliškega sveta in uveljavljanju krajevne samouprave, ugotavljamo, da je bilo območje načeto z zdraviliško netipičnimi posegi. Naštejemo le nekatere. Znotraj varovanega območja se je pričela individualna stanovanjska izgradnja, blokovska gradnja, in sicer na območjih Belle-vue, ob Celjski cesti, ob Strmi cesti, v Ločendolu. Posledično so se krčile gozdne površine. V slačilnicah plavalnega kopališča je Go—Kop uredil svoje kovinske delavnice in dal v najem lokal z igralnimi aparati. Obiskuje ga pretežno mladina. Obratovanje dodatno kali potrebni nočni mir. Predel ob Gasilskem domu je spremenjen v slabo vzdrževano tovarniško dvorišče. Uničenih je bilo več desetin arov zelene površine, sprehajalna pot ob potoku od hotela Slovenski dom do gostišča Sonce že davno ne zasluži več tega imena. Neugnani mopedisti uprizarjajo divje in hrupne vožnje in s tem odganjajo sprehajalce. Podobne razmere vladajo na poti za hotelom Beograjski dom. Struga Ratanskega potoka je nečiščena in bolj podobna kanalu za odplake. Zdraviliški gostje, ki slede nasvetu zdravnika in se sprehajajo po gozdnih poteh Janine, Cvetličnega hriba, Bellevujevih planot ali Tržaškega hriba, so moteni in ogroženi pred dirjajočimi vozniki mopedov in drugimi motornimi vozili.
REKONSTRUKCIJA CESTE ROGAŠKA-KRISTAN VRH
Ob krajevnem prazniku Rogaške se lahko krajani pohvalimo z novimi pridobitvami, še posebej tisti krajani, ki živijo ob cesti Rogaška — Kristan vrh, saj smo s krajevnim praznikom pridobili zopet veliki del asfaltne poti.
Sedaj, leto dni pozneje, lahko z veseljem pogledamo to našo tako potrebno cesto in menim, da ni bil za nikogar trud, ki ga je vložil v to cesto na takšen ali drugačen način, prevelik. Asfaltirani del ceste meri 1850 metrov.
pomagali pri rekonstrukciji ceste. Sokrajanom, ki bomo to cesto koristili, pa hvala na zaupanju in podporo, ki smo jo kot člani odbora za rekonstrukcijo ceste imeli v preteklem letu. Moram dodati še to, da naše delo ni bilo lahko, saj
Cesta, ki se začne v Rogaški pri Križu in konča na Kristan vrhu, kjer se priključi glavni cesti Mestinje — Pristava, veže med to potjo naselja: Brestovec, Velike Rodne, Ceste, Nezbiše, Male Rodne, Ga-berce, Plat, Kristan vrh. Nedvomno je to ena največjih pridobitev za te kraje, saj lahko prav cesta te kraje dvigne iz zaostalosti.
Ta cesta je rimskega porekla, to pomeni, da je ena najstarejših cest ne samo krajevne skupnosti ampak tudi v občini. Cesto so zadnja desetletja s pomočjo krajevne skupnosti vzdrževali občani sami. Del ceste je bil že pred leti rekonstruiran (asfaltiran) in to do Trojice.
Nova cesta se vije skozi slikovito pokrajino.
Leta 1981 pa se je na pobudo Krajevne skupnosti Rogaška Slatina ustanovil odbor za izgradnjo druge etape od Trojice do Jurga. Na zboru občanov je bil predlog za rekonstrukcijo ceste z navdušenjem sprejet, in pristopili smo k takojšnjemu zbiranju sredstev.
Ob tej priložnosti se odbor za izgradnjo ceste zahvaljuje v prvi vrsti Krajevni skupnosti, pa ne samo za največjo materialno podporo, ampak tudi za zaupanje in potrpljenje, ki so ga imeli z nami. Prav tako bi se zahvalili vsem delovnim organizacijam, ki so
so posamezniki s svojo kritiko in nepripravljenostjo otežili naše delo. Ti so pač izjeme, in mislijo, da lahko živijo brez sosedov in brez ceste, čeprav vemo, da je eno in drugo vsakomur med nami še kako potrebno.
Gradbeni odbor
DELO ZVEZE REZERVNIH VOJNIH STAREŠIN
Najnovejši zazidalni načrt je v samem središču prižgal zeleno luč gradnji zdraviliško netipičnih lokalov na zemljiščih od Slovenskega do Beograjskega doma. Tudi to gre na račun zelenih površin in gozdne mase. Vsi prej opisani posegi v zdraviliški rajon pa imajo (žal) samoupravno pravno verifikacijo.
Tako življenjsko pomemben predel bi moral imeti s posebnim aktom določeno močno samoupravno zaščito, ki bi bila za daljše obdobje vsestransko obvezujoča. Pri sklepanju o tem bi moralo biti v delegatski bazi odsotno morebitno razpoloženje, ki nemalokrat odloča obremenjeno z emocionalnimi pogledi ne pa pod težo racionalnih vrednot.
Osnovna zapoved takšnega akta bi morala brezkompromisno zaščititi interese dejavnosti na področju, v katerega so bila vložena ogromna družbena sredstva, in mu zagotoviti elementarne pogoje za opravljanje zdraviliške dejavnosti. Proces razkrajanja zdraviliške zone jo bo ob odsotnosti družbene akcije za njeno zaščito ščasoma razvrednotil in jo postavil v položaj rudnika, ki mu je zmanjkalo osnovnih surovin.
S.	Čujež
V preteklem obdobju je bilo delo komisije za vojaško usposabljanje zveze rezervnih starešin pri krajevni organizaciji Ratanska vas usklajeno z republiškim programom ZRVS, ki je obvezen za vse občinske in krajevne organizacije na področju vzgojno-izobraževalnega dela za SLO in DSZ.
Na predavanjih je bil dan poudarek na delovanje komitejev za SLODS v KS. potekali pa so tudi razgovori rezervnih starešin z vodji obrambnih priprav o teh vprašanjih. Ob tej temi je potekalo predavanje o topografiji in novostih iz vojaškega področja ter oborožitvi.
Na zaključku ciklusa predavanj je bil organiziran orientacijski pohod v področje lija, in posamično ter skupinsko reševanje vprašanj iz vojaške teorije in topografije.
Izvedli smo tudi program dopolnilnega izpopolnjevanja članstva, in sicer ob strokovni ekskurziji pri enotah protiletalske obrambe v Zagrebu. S seboj smp povabili tudi predstavnike DPO, ZB, občinskega odbora ZRVS, odd. za LO in predstavnike delovnih organizacij.
Strokovna ekskurzija je bila čudovito dopolnilo izobraževanju članstva na temo ,,Delovanje sistema OJOA (opazovanja, javljanja, obveščanja in alarmiranja) v primeru zračnih napadov in proti-
letalske in protidesantske obrambe. Moramo povedati, da nas je komanda vojaškega področja mesta Zagreba ponovno povabila, naj jih v letu 1982 obiščemo v še večjem številu.
V	letu 1982/83 bo komisija za vojaško izobraževanje pri KO ZRVS Ratanska vas sodelovala pri izvedbi predavanj iz vojaškega področja v okviru aktiva predavateljev. Vsak bo v svojem kraju predaval prebivalstvu naslednji temi:
—	Oklepna sredstva in boj proti njim
-	Delovanje diverzantsko terorističnih skupin in boj proti njim.
Za člane ZRVS in nosilce obrambnih priprav v KS in DO bo občinski štab TO organiziral izredno vojaško vajo z nazorno prikazanimi oblikami protioklepnega boja.
Razen navedenih predavanj bo v tem letu dan velik poudarek predavanjem iz političnega področja in varnostne in mobilizacijske problematike, za kar bodo angažirani vidni družbeno politični delavci in nosilci obrambnih priprav.
V	tem letu je občinski odbor ZRVS načrtoval tudi strelske vaje ob zaključku orientacijskega pohoda in reševanja taktične naloge „Vod—četa“ — pri blokiranju in uničenju diverzantsko teroristične skupine.
Udeležba na strelskih vajah in reševanju taktične naloge bo obvezna za člane ZRVS.
Komisija za vojaško usposabljanje bo skupaj z drugimi krajevnimi organizacijami ZRVS v Rogaški Slatini in učiteljskim zborom osnovne šole sodelovala pri organizaciji predavanj za osnovnošolsko mladino pri obrambnem krožku.
Podobno kot prejšnja leta, so tudi letos člani ZRVS pripravljeni nuditi strokovno pomoč pri izvedbi vaje NNNP — Nič nas ne sme presenetiti.
V imenu komisije, ki bo letos delovala v pomlajeni in razširjeni sestavi, želimo, da se omenjenih predavanj polnoštevilno udeležite, ker se v njihovo pripravo vlaga veliko časa, truda in sredstev.
Ob koncu bi želel poudariti, da ta program ni namenjen le članstvu ZRVS, ampak se ga morajo po zasnovi splošnega ljudskega odpora udeležiti vsi nosilci obrambnih priprav v KS in delovnih organizacijah - vso aktivno prebivalstvo in mladina.
Komisija za vojaško usposabljanje pri KO ZRVS Ratanska vas
KONFEKCIJA KORS ROGAŠKA SLATINA
35 LET RAZVOJA^-
Delovni ljudje „KORS-a“ se pridružujemo letošnjemu praznovanju občinskega praznika in prazniku krajevne skupnosti Rogaška Slatina s praznovanjem jubileja - 35. obletnice obstoja delovne organizacije.
Iz male obrtne delavnice, registrirane leta 1947 z imenom Krojaško trgovsko podjetje, seje delovna organizacija „KORS“ v preteklih 35. letih razvila v sodobno industrijsko organizacijo v okviru konfekcijske dejavnosti Slovenije in Jugoslavije. Na prehojeni poti iz skromnih začetkov v raztresenih delavnicah do sodobne konfekcijske delovne organizacije so posebej pomembni naslednji mejniki:
1948	— skupna uprava vseh obstoječih obrtnih podjetij v Rogaški Slatini
1949	— izdelava prve večje količine oblačil po naročilu Rdečega križa
1955 — združevanje krojaških delavnic, poslovanje pod novim nazivom
„Oblačila“, izdelava moških in ženskih oblačil po meri in serijsko
1959 — ustanovljeni novi obrati v Rogaški Slatini in Rogatcu
1968 — preselitev v nove prostore v Ratanski vasi, kjer je bilo še dovolj prostora za nadaljnjo razširitev. V dveh izmenah je bilo zaposlenih 270 delavcev. Podjetje je spremenilo ime v „KORS“ (konfekcija oblačil Rogaška Slatina).
Obseg proizvodnje in število zaposlenih je od leta 1968 stalno naraščalo. „KORS“ je našel svoje mesto na domačem in tujem tržišču. Povpraševanje po kvalitetnih izdelkih „KORS-a“ je iz leta v leto naraščalo, zato je bilo potrebno širiti proizvodne zmogljivosti. Novi proizvodni in poslovni prostori so bili dokončani leta 1973, kar je omogočilo postopno podvojitev števila zaposlenih delavcev.
Leta 1981 so bili z adaptacijo nekdanje hmeljske sušilnice v neposredni bližini delovne organizacije pridobljeni sodobni poslovni prostori z industrijsko prodajalno.
V zadnjih petih letih se je fizični obseg proizvodnje za domači trg povečal za 11%, izvoz v obliki storitev pa kar za 68 %. Tako je kolektiv „KORS-a“ s svojo poslovno usmeritvijo v izvoz že pred leti spoznal pomen vključevanja na svetovno tržišče in si z nenehnim usposabljanjem ter! prizadevanjem za kvaliteto svojih izdelkov pridobil sloves proizvajalca modernih, najrazličnejših in najkvalitetnejših izdelkov s področja konfekcije. Tako znaša letna proizvodnja različnih konfekcijskih proizvodov za domače tržišče 273.000 kosov, za izvoz pa 170.000 kosov.
Danes v „KORS-u“ združuje delo 550 delavcev, od tega 84 % žensk. Povprečna starost zaposlenih je 29 let. Pomen delovne organizacije v krajevni skupnosti, občini in širšem prostoru daje možnost zaposlitve ženam, po čemer je veliko povpraševanje na obeh straneh Sotle.
Kolektiv si načrtno prizadeva usposabljati na delovnem mestu in za kadrovsko krepitev s štipendiranjem in organiziranjem izobraževanja ob delu. „KORS“ se uspešno vključuje tudi v sistem usmerjenega izobraževanja z organizacijo proizvodnega dela oz. delovne prakse.
Na področju družbenega standarda se posveča pozornost zlasti reševanju stanovanjske problematike. Tako je kolektiv ,KORS-a“ za svoje člane zgradil 48 družbenih stanovanj in omogočil z dodeljevanjem kreditov izgradnjo stanovanj v zasebni lasti 191 delavcem.
Prizadevanja naše družbene skupnosti za ustalitev gospodarstva in večji usmeritvi le-tega v izvoz so tudi med delavci „KORS-a“ naletela na podporo in sodelovanje. Tako je delavski svet v posebnem akcijskem programu predvidel nekatere ukrepe in usmeritve za povečanja izvoza, zmanjšanje stroškov in večjo produktivnost dela. Zaostreni pogoji gospodarjenja kolektiva „KORS“ niso našli nepripravljenega, saj seje že v preteklosti konfekcijska dejavnost srečevala na domačem in tujem tržišču z močno konkurenco, ki je terjala trdo delo, kvaliteto izdelave, poslovnost in nenehno iskanje in prilagajanje proizvodnega programa željam in potrebam potrošnikov. Kolektiv ,KORS-a“ se pridružuje čestitkam vsem občanom šmarske občine in krajanom KS Rogaška Slatina ob njihovem prazniku!
KS ROGAŠKA SLATINA IN KRAJEVNE DPO ČESTITAJO KRAJANOM OB KRA-JEVNEM PRAZNIKU ROGAŠKE SLATINE
Organizacija pouka osnovne šole v Rogaški Slatini
Z velikim zadovoljstvom in veseljem se pripravljamo na otvoritev nove šole. Za nas pomeni le-ta odpravo popoldanske izmene, kar bo v veliko zadovoljstvo učencev, staršev in učiteljev.
Z izgradnjo prve etape — prve faze — bomo imeli na voljo 14 učilnic, v katerih bo pouk od 1. do 5. razreda. V Ratansko vas bodo hodili učenci, ki bivajo na S in SZ naše krajevne skupnosti. Nekaj učencev se bo moralo
v novo šolo voziti z avtobusom, ker bi v nasprotnem primeru morali imeti pouk popoldan v Rog. Slatini, zato so se starši opredelili za Ratansko vas. Za učence iz Zg. Sečovega in Cerovca bo ob pomoči KS organiziran avtobusni prevoz.
Mnogi so mnenja, da stara šola na hribu ne bo več potrebna in da bo ostala prazna. Dokler ne bo zgrajena druga faza šole v Ratanski vasi, bomo to zgradbo še nujno potrebovali. Od 1. septembra 1982 bomo imeli organiziran pouk v treh zgradbah:
Rog. Slatina — 16 oddelkov od 5. do 8. razreda (dva 5 raz., štirje 6, pet 7, pet 8 razredov)
na hribu — 6 oddelkov od 1 do 4 razreda (dva 1 razr., dva 2, en 3, en 4 razred)
V Ratanski vasi 14 oddelkov (trije 1 raz., dva ,2, trije 3, trije 4, trije 5 razredi).
Skupno bo v Rog. Slatini na osnovni šoli 36 oddelkov. Tako bodo polno zasedene vse tri šolske zgradbe.
Uprava bo zaenkrat še samo ena, potruditi pa se bomo morali, da se bo šola V Ratanski vasi čimprej osamosvojila. Prehrana za učence bo v Rog. Slatini organizirana tako kot doslej, v Ratanski vasi pa bodo učenci dobili tople malice.
Pred nami pa je še velik problem - telovadnica. Vsi se bomo morali po svojih močeh potruditi, da bo do gradnje le-te čimprej prišlo, saj je nevzdržno da več kot 1000 otrok nima kje telovaditi, in čas bi že bil, da tudi odrasli krajani in mladina dobijo prostor za rekreacijo.
Ravnateljica Dora Petovar
OBVESTILO
Zadnje čase se pojavlja na krajevnih asfaltnih cestah nekoliko prekopov, za katere nihče ni izdal potrebnega soglasja. Ti prekopi ostanejo neurejeni (neasfaltirani) in krajani se popolnoma upravičeno pritožujejo nad temi dejanji.
Ker so vse ceste (razen regionalne) v upravljanju Krajevne skupnosti, lahko le ta kot upravljalec izda ustrezno soglasje za izvršitev prekopa pod pogojem, da naročnik uredi cestišče v prvotno stanje.
Predlagamo delavcem Elektra Celje in Komunalnega podjetja ter ostalim, da si pred pristopom k delu pridobijo ustrezno soglasje, oziroma od naročnika zahtevajo pismeno soglasje Krajevne skupnosti. Menimo, da bomo le na ta način preprečili samovoljne prekope, ki so resna ovira na naših cestiščih.
SVET KRAJEVNE SKUPNOSTI
LEPO JE BITI STAR!
Očitki, da Krajevna skupnost pozablja na osamele starejše občane, so nas spodbudili, da smo ob novoletnih praznikih obiskali 36 krajanov. Podatke krajanov, ki svojo jesensko pot življenja preživljajo v nekoliko težjih življenjskih razmerah, smo dobili od članov območnih delegacij in patronažne službe. Ob obisku smo ugotovili, da so skromna darila in novoletna voščila prišla v prave roke. Veselo presenečenje, nekateri s solzami v očeh, in tresoč stisk roke so nas obvezali, da jih prihodnje leto zopet obiščemo.
Ena izmed obiskanih nam je poslala pismo naslednje vsebine:
„Lepo pozdravljeni! Prijetno me je presenetilo, ko sem dobila voščilo za naš praznik, dan žena, in paket od Krajevne skupnosti Rogaška Slatina. Torej še le niste čisto pozabili na nas, starejše občane. Zares pohvale vredno. Lepo je biti star, seveda če širša človeška skupnost ne pozabi nate. Ne gre le za darilo, ampak tudi za vso skrb, za nekaj plemenitega.
Še enkrat res prisrčna hvala za vso skrb, ki ste jo izkazali, in obenem še veliko uspeha pri delu“
Uredništvo
Uredniški odbor: Stane ČUJEŽ, Magda BERTA-LAN1Č, Miran KRKLEC, Jovo TIŠMA in Silvo ŽGAJNER — Odgovorni urednik: Stane ČUJEŽ — Tisk: Papirkonfekcija Krško — Naklada: 2300 izv.
katerih je bil potreben nov načrt. Letos ponovno uvrščamo ta dela v program, oziroma so oddana izvajalcu, Cestnemu podjetju Celje. Pogodba je podpisana za dokončno ceno 902.994,25 din, kar pomeni, da nas podražitve ne bremenijo. Pričakujemo dokončanje v mesecu septembru.
4.	Cesta Brestovec - Jurg (1800 metrov)
To je ena izmed največjih pridobitev naselij Brestovec, Ceste, Plat in Gaberce v zadnjih nekaj letih. Cesta povezuje tudi sosednjo krajevno skupnost Kristav vrh in je široka 4 m, kar zadostuje za kasnejši morebitni avtobusni prevoz.
Finančna konstrukcija je sestavljena iz naslednjih virov:
—	Krajevna
skupnost 3.229.853,25 din
—	Samoupravna komunalna skupnost 1.500.000,00 din
—	krajani —
uporabniki 740.000,00 din
—	posojilo Cestno
podjetje Celje 1.500.000,00 din Predračunska
vrednost	6.969.853,25	din
Iniciativni odbor je pri zbiranju sredstev vložil velika prizadevanja, saj so se pojavljali posamezniki, ki so odločno zavračali svojo udeležbo, kar je delalo odboru dodatne težave. Danes, ko je cesta zgrajena, je ponos in zadovoljstvo krajanov toliko večja, saj so s prizadevnim delom in sredstvi dosegli dolgoročne želje. Vsem tistim pa, ki so svoj delež odklonili, pa je očiten dokaz, kako se tudi brez njih dosega uspeh. Izvajalec gradbenih del, GOKOP, TOZD Gradbeništvo Rog. Slatina, je opravil vsa gradbena dela v rekordnem času, to je v 30 dneh. Pomeni, da se je dela lotil z vso resnostjo, za kar zasluži priznanje in zahvalo.
5.	Stroški SLO
Za delovanje splošnega ljudskega odbora in družbene samozaščite so potrebna ustrezna finančna sredstva, katera zagotavlja Krajevna skupnost iz svojih virov.
Ocena za leto 1982 100.000,00 din.
6.	Tokovina javne razsvetljave
Tudi ta strošek iz leta v leto narašča. Nenehne podražitve električne energije in povečanje števila svetilnih teles povečujejo strošek javne razsvetljave.
Predvidevamo, da bodo stroški v letu 1982 znašali 800.000,00 din.
Del sredstev za plačilo tokovine javne razsvetljave pokrivamo iz sredstev turistične takse (cca 68 %), ostali del je strošek Krajevne skupnosti.
7.	Vzdrževanje komunalnih naprav
K tem prištevamo vsa vzdrževanja prometnih površin (tudi vse
makadamske ceste) vključno z nabavo in ureditvijo prometne, vertikalne in horizontalne signalizacije, zimsko službo, čiščenje cest_ in pločnikov in ostalo. Ocenjujemo'
1.100.000.	00 din.
8.	Kanalizacija
Vsa zadnja leta smo največ sredstev namenjali za posodobitev cest in ulic. Pri tem pa smo zanemarjali predvsem kanalizacijo, kar se nam danes močno maščuje. Obcestni jarki so polni izlivov greznic in drugih odplak. Krajevna skupnost je že letos pri pripravi programa upoštevala pobudo krajanov in ostalih organov krajevne skupnosti za postopno reševanje tega problema. Naročeni in izdelani so bili načrti za kanalizacijo za tri naselja (Strma cesta, Brestovška ulica in ulica Žibernik). Naročen je tudi načrt za Steklarsko ulico.
Prizadevnejši _ in aktivnejši (Strma cesta in Žibernik) že v tem letu načrtujejo ureditev kanalizacije, ostale pa to delo čaka v naslednjih letih. V letu 1982 načrtujemo
200.000.	00 din.
9.	Funkcionalni stroški KS
Tudi ti stroški nenehno naraščajo vzporedno s podražitvijo pisarniškega materiala in ostalih storitev (najemnina prostorov, poštnina, izdaja časopisa Krajan in ostalo), pa tudi povišanja OD zaposlenih. Načrtujemo 1.050.000,00 din. Skupni stroški od 1 do 9 znašajo 23.801.105,50 din
IZ KATERIH VIROV SMO ZAGOTOVILI POTREBNA SREDSTVA
1.	Samoprispevek
6.000.	000.00 din
2.	1 % iz dohodka DO
Steklarna 2.632.835,60 Steklarska šola 520.635,00 Zdravilišče 1.615.000,00 Ingrad	875.072,70
Mizarstvo	157.867,30
Kors - ocena 800.000,00 GOKOP - ocena 200.000,00 Kino podjetje	8.691,60
Delavska univerza 17.269,20 Prev. Donat 338.393,05 Skupaj 7.065.764,45 din
3.0,50% od BOD
1.800.000.	00 din
4.	Proračun občine
200.000.	00 din
5.	Nadomestilo za uporabo mest. zemljišča 900.000,00 din
6.	Prometni davek od goriva in regist. mot. voz.
450.000.	00 din
7.	Samoupravna komunalna skupnost	1.500.000,00	din
8.	Turistična taksa
560.000.	00 din
9.	Komunalni prisp. individ. graditeljev	500.000,00	din
10.	Sredstva krajanov
850.000.	00 din
11.	Sredstva po zaključnem računu 1981	4.000.000,00	din
SKUPAJ	23.925.764,45 din
Bralec se bo začudil nad višino zbranih in porabljenih sredstev.
Toda vse večje potrebe narekujejo, alih krajev le s skupnim prizadeva-da lahko rešujemo sprotne potre- njem in popolnim razumevanjem, be, oziroma sledimo razvoju ost-	Silvo Žgojner
PROBLEMI ZDRAVILIŠKE ZONE IN NJENE ZAŠČITE
Na svojem zboru v juliju so pozitivni učinki organiziranih delavci zdraviliške zdravstvene naporov v tej smeri. Organ „zdravi-službe ponovno načeli to vpraša- liški svet“ je imel učinkovita nje. O tem je obširno razpravljal pooblastila za varovanje rajona tudi upravni odbor Turističnega zdravilišča, društva.	Rajon je bil razdeljen v dva za-

Pa le nismo povsem pozabili na udarniško delo.
Zdraviliški rajon je bil do pred nekaj leti formalno pravno dobro zaščiten in varovan. Namen zaščite je bil podan v tem, da se obvarujejo naravne prvine, ki dajejo zdravilišču naravno obeležje. Se so vidni
točke na Bellevue. Režim gradenj, izkopov, negovanja vodnih poti in strug, kurišč z dimovodi, cestnega hrupa in prometa in kulturno-zabavnega življenja je bil določen s posebnim občinskim odlokom. Z
Neurejene površine niso v ponos stanovalcem.^
Kje je žarišče problema in kako ga (o)zdraviti?
Pogoji za uspešno zdravljenje v naravnih zdraviliščih so specifični in večstranski. V zdraviliščih se zdravijo bolniki, ki potrebujejo psihično in fizično nego. Poleg naravnega faktorja so okolje, klima in zdraviliški red odločilnega pomena za uspeh zdraviliške kure.
ščitena pasa:	ožje zdraviliško
območje in širše območje. Ožje območje je obsegalo notranji pas od sredine zdfaviliškega parka do točk na Bellevue — Kobula, pa preko želežniškega prelaza v Ratanski vasi na Tržaški hrib — hotel Turist, Janino in po njenem vzhodnem pobočju na Cvetlični hrib in v vijugasti črti ponovno do izhodiščne
KS ROGAŠKA SLATINA
SAD SKUPNIH PRIZADEVANJ
iz Rogaške Slatine. Vsi so stanovali v domovih svojih gostiteljev, sedaj pa se že dogovarjajo za datum, ko se bodo tudi v Rogaški Slatini lahko izkazali v gostoljubnosti.
UREJENOST KRAJA - VABILO GOSTU
Turistično društvo Rogaška Slatina bo naslednje leto staro trideset let. Vanj je vključenih 766 članov, od katerih je kar 671 delavcev iz Zdravilišča. Osnovna naloga društva je skrb za prireditve in zabave gostov, seveda pa tudi za urejenost kraja. Zato vsako leto organizirajo tekmovanje za najlepše urejeno okolico, stanovanjsko hišo ali blok. Letos pa so prvič pripravili turistični teden, kije sovpadel s svečano otvoritvijo hotela „Sava“. Razstava kulinaričnih izdelkov in pogrinjkov je doživela izreden uspeh; sicer pa je tako znano, da so hotelski mojstri kulinarike in priprave omizja iz Rogaške Slatine lastniki prenekaterega visokega priznanja. Med nalogami, ki jih želi Turistično društvo opraviti v naslednjem obdobju, je na prvem mestu ureditev rojstne hiše dr. Franceta Kidriča.
„SVOBODA“ JE OŽIVELA
Po nekaj letih je v Rogaški Slatini ponovno zaživelo kulturno društvo „Svoboda“. Takoj po osvoboditvi je delovalo, potem pa je skoraj povsem zamrlo. Razen zdraviliškega moškega pevskega zbora več let ni bilo skupine, ki bi se organizirano pripravljala za nastope. Pa so se pred tremi leti samoiniciativno začeli pojavljati, predvsem pri mladih, interesi za kulturno udejstvovanje. Danes že
resno vadi recitacij ska skupina, folklora ima kar dve skupini, s prvimi nastopi pa je navdušil tudi pred kratkim ustanovljeni ženski pevski zbor. V „Svobodo“ se je vključil še narodno zabavni ansambel Magajna, ki nastopa tudi v drugih krajih, ne samo izven krajevne skupnosti Rogaška Slatina ampak tudi zunaj meja šmarske občine. V jeseni bo začela delovati še likovna sekcija, nikakor pa ne more „priti k sebi“ nekoč zelo uspešna godba na pihala.
USPEŠNO
MLADIH
VKLJUČEVANJE
Gasilsko društvo Rogaška Slatina ni samo eno naj starejših v občini, ampak tudi v naši republiki, saj je leta 1980 praznovalo 100 letnico obstoja. Zaradi pomanjkanja sredstev pa društvo ne razpolaga z vso potrebno opremo, čeprav ga materialno podpirajo tudi delovne organizacije in krajani. Dalj časa že zbirajo sredstva za obnovo doma, na katerem je dotrajala streha. Težave so predvsem v nabavi materiala, delo pa bodo opravili prostovoljno. V sodelovanju s šolo so uspeli v zadnjih letih zbuditi zanimanj pri večjem številu otrok, ki so postali člani pionirske in mladinske desetine. Usposobljenost teh desetin je na zelo visoki ravni, kar dokazujejo doseženi rezultati na meddruštvenih, občinskih in regijskih tekmovanjih. Tudi v bodoče bodo nadaljevali z zastavljeno politiko vključevanja mladih v gasilske vrste, saj je le to porok uspešnega dela gasilskega društva tudi v prihodnje.
Še so organizacije in društva v krajevni skupnosti Rogaška Slati-
Valter Jordan, predsednik sveta Silvo Žgajner, tajnik krajevne ZKS	skupnosti.
;S
Zgodovinski pomen in urejenost Kidričeve domačije na Knežcu omogoča vse več prireditev v tem lepem okolju. Tako so se na pobudo organizacije ZB Rogaška Slatina dogovorili, da bo na Kneževcu vsako leto ob Dnevu borca tradicionalno srečanje borcev in mladine.
na, ki bi jih morali omeniti v temle kaj reči, pa še o kom. Pa o njih v zapisu. Vsaj še o planincih, ki so naslednjih številkah našega časo-med najaktivnejšimi, bi bilo treba piša.
Mimica Kidrič
Pa naj kdo reče, da Rogaška Slatina ni biser zdraviliškega turizma.

Steklarna „Boris Kidrič1 Rogaška Slatina
Obetavni načrti za nove proizvodne prostore
Rogaški steklarji se s svojimi proizvodi vse bolj uveljavljajo na domačem in tujem tržišču. Posebej spodbudno je spoznanje, da so se s kvalitetno proizvodnjo kristalnega stekla uveljavili domala povsod po svetu. Izvoz v njihovi delovni organizacijii predstavlja več kot polovico celotne proizvodnje, prodajo na tuje tržišče pa bi lahko še povečali, če bi
V spretnih rokah nastaja prava umetnina.
za to imeli odgovarjajoče proizvodne pogoje. Da bi torej zadostili povpraševanju na trgu, so si v srednjeročni načrt zadali dokaj obetavne načrte. Že prihodnje leto nameravajo pričeti z izgradnjo nove investicije, ki bo imela skupno površino 10.000 m2 in bo zajemala novo topilniško halo, proizvodno halo za brušenje stekla, kislinsko polirnico, skladišče polizdelkov in končnih izdelkov, objekte družbene prehrane, zajemala pa
bo še celotno ureditev infrastrukturnih objektov. Vrednost celotne investicije bo predvidoma znašala milijardo dinarjev, sredstva zanjo pa bodo zagotovili s pomočjo sovlagateljev, njihovih poslovnih partnerjev, z bančnimi krediti ter seveda z lastno udeležbo.
Z novo investicijo bodo v marsičem spremenili proizvodnjo in olajšali delovne pogoje. Nabavili bodo mehanizirano opremo za odjem stekla in posodobili prostore za dodelavo, nabavili tri brusilne avtomate in tako prešli na avtomatsko brušenje stekla in večjo serijsko proizvodnjo. Pomembno je tudi to, da v prihodnje za taljenje stekla ne bodo več
uporabljali mazuta, ampak bodo prešli na zemeljski plin oziroma elektriko, kar bo pomenilo tudi izboljšanje ekologije proizvodnje. Končni učinek vlaganja v omenjeno investicijo pa bo prav gotovo zagotovitev večjega deviznega priliva. Proizvodnja kristalnega brušenega stekla se bo količinsko povečala za okoli 2.800.000 komadov oziroma dva milijona ton stekla. Tako se bo vrednost proizvodnje povečala za 970.000.000 dinarjev, od tega bo vrednost izvoza znašala 10.000.000 dolarjev. Očitno je, da so načrti steklarjev iz Rogaške Slatine dobro zastavljeni in, če se le ne bo kje zataknilo, bo proizvodnja v novih prostorih stekla v drugi polovici leta 1985.
Zdravilišče Rogaška Slatina
Brez izjemnih naporov ni deviz
V vseh načrtih in programih, kijih že od maja dalje sprejemamo v naši širši skupnostiza premostitev in izboljšanje sedanjega gospodarskega položaja, je posebej izpostavljen izvoz, in v okviru tega vrsta nalog za delovne organizacije iz področja turizma. Cilj je povsem jasen — doseči moramo čimvečji priliv deviz. V občinski program smo zapisali, da moramo
—	z vsemi možnimi prodajnimi prijemi pridobivati neposredna plačila in predplačila iz tujine
—	poskrbeti za večjo potrošnjo gostov iz tujine
—	povezati turistično dejavnost pri zasebnikih, tako da bodo gostje plačevali storitve v recepcijah hotelov, kjer je možno tudi devizno plačilo
—	organizirati dodatno prodajo posebej zanimivih izdelkov za tuje goste
—	v ta prizadevanja vključiti tudi menjalnice ter
—	zagotoviti ustrezno oskrbljenost turističnih krajev s povezovanjem s kmetijci in trgovino.
Delavcem Zdravilišča so ti napotki potrditev pravilne usmeritve, saj so te naloge v načrtih in delu Zdravilišča že dolgo prisotne in še posebej izpostavljene v programu uvajanja novega hotela. Seveda pa so dosti širše, saj je uspešno delo za večji priliv deviz pogojeno s primernimi kapacitetami, usposobljenim kadrom, dolgoročno propagandno in prodajno dejavnostjo ter ustrezno cenovno politiko. Usmeritev za goste iz tujine za Rogaško Slatino ni samo tradicija ampak tudi poslovna nuja. Naravna zdravilišča so v programih Zdravstvene skupnosti Slovenije sicer priznane kot izvajalci zdravstvenega varstva, vendar je vključevanje te oblike zdravljenja izredno nestalno, ker ga zdravstvene skupnosti brez usklajevanja in dogovora enkrat povečujejo, drugič pa omejujejo ali pa celo izločijo iz programa. Z dosedanjim delom smo uspeli, da tretjino kapacitet zasedejo gosti iz tujine, predvsem Avstrije, Italije in Nemčije. Ti gosti zahtevajo kvalitetnejše ponudbe, odločajo se le za boljše hotele, seveda pa z višjo ceno to tudi plačajo. Da bi to lahko dokazali in si zagotovili pravice, ki gredo izvoznikom, moramo ta plačila zbirati v nacionalni valuti gostov iz tujine.
S tem iztržkom šilingov, mark, lir... odplačujemo inozemsko posojilo, ki smo ga porabili z a izgradnjo hotela Sava, in izvršujemo svojo obvezo do sovlagatelja, ki je v to izgradnjo vložil četrtino potrebnih sredstev, ter zagotavljamo redno oskrbo repromateriala za proizvodnjo v Polnilnici in nujno dobavo opreme iz uvoza. V tem letu smo načrtovali
100.000	nočitev tujih gostov in njihovo dnevno porabo 1.275.- din ter izvoz 2,350.000 steklenic Donata za 9,680.000 din. Skupno načrtujemo
137.170.000	deviznega priliva, kar je 50 % več kot lani, ter le 14,896.000 din uvoza, kar predstavlja usklajen načrt v SISEOT-u.
Po doslej doseženem bomo predviden obseg dosegli, žal pa ga v celoti ne bomo mogli uveljaviti, ker je skoraj polovico storitev tujcev plačanih z dinarji. Zamenjava tuje efektive preko menjalnic in odkupov v banki sicer zboljšuje splošno devizno likvidnost, ničesar pa ne vrača kolektivu, kije z veliko truda in prizadevanja uveljavil svoje storitve v zahtevnem evropskem turističnem trgu. Rogaška Slatina je doslej prispevala 40% vsega tujskega prometa v naravnih zdraviliščih Slovenije, čeprav ima v kapacitetah le 27 %-ni delež.
Prevzete obveznosti in želja po nadaljnjem razvoju nas obvezujejo, da stalno dopolnjujemo in izboljšujemo ponudbo. Po dogovoru z delovnimi organizacijami in obrtniki v Rogaški Slatini ponudimo in posredujemo gostu v hotelu vse storitve in proizvode, kijih naš kraj nudi.
Prepričani smo. da smo v naše načrte in delo vključili vse usmeritve in naloge iz občinskega in republiškega programa, da pa v širini in kvaliteti lahko še veliko naredimo in dosežemo še boljše rezultate.
^ VRELCI
GLASILO DELOVNE ORGANIZACIJE ZDRAVILIŠČE ROGAŠKA SLATINA
Tekstilna tovarna Prebold v Pristavni in na Vinskem vrhu
OSREDNJA PRIREDITEV OB OBČINSKEM PRAZNIKU BO V NEDELJO, 12. SEPTEMBRA PRI NOVI OSNOVNI SOLI V ROGAŠKI SLATINI
Izdelki TOZD na sejmu „MODA" '82
TEKSTILNA TOVARNA
PREBOLD.,*.
PODČETRTEK
Od lesenega bazena
do sodobnega zdravilišča
Leta 1966 ob uradni otvoritvi so Atomske toplice razpolagale z majhnim lesenim bazenom, katerega so s prostovoljnim delom zgradili bližnji prebivalci, in majhno leseno barako. Glede na število obiskovalcev so leta 1968 postavili še dve leseni baraki, v katerih so uredili slačilnice in garderobe, okoliški gostinci pa so pričeli z nudenjem gostinskih storitev. Vse do leta 1971 je število prehodnih in stacionarnih obiskovalcev tako naraščalo, da prostovoljno delo članov Turističnega društva ni več zadoščalo, in potrebno je bilo poiskati nekoga, ki bi poleg moralne prevzel tudi gospodarsko odgovomst za nadaljni razvoj Atomskih toplic, katerih uspešno bodočnost je bilo mogoče videti že iz dotedaj doseženih rezultatov. Napori so rodili sadove in tako je 25. dec. 1971 Atomske toplice prevzelo Podjetje za turizem, transport in gostinstvo (TTG) pri slovenskih železnicah v Ljubljani. Že prve investicije kopališke, gostinske in prenočitvene zmogljivosti so pokazale, da si je samo s posodobitvijo omenjenih kapacitet mogoče zamišljati uspešen nadaljni razvoj Atomskih toplic. TTG je leta 1972 zgradil manjši plastičen bazen in restavracijo, leta 1979 pa že hospitalni oddelek in prostore za zdravstveno osebje, ki je bilo pod vodstvom Kliničnega centra iz Ljubljane. Že takoj zatem se je izkazalo, da so omenjene kapacitete nezadostne in tako so leta 1976 pristopili k izgradnjhotela „Atomske toplice“. Hotel je bil zgrajen leta 1978, je B kat. in ima 234 ležišč. Hotel posluje uspešno, saj je letna izkoriščenost prenočitvenih kapacitet preko 95 %. Leta 1979 so Atomske toplice postale tudi priznano slovensko naravno zdravilišče.
Nadvse uspešno poslovanje hotela Atomske toplice upravičujejo novogradnjo.
V	letu 1981 smo pristopili k sanaciji starega dela Atomskih toplic, katero smo zaključili v letu 1982. V sklopu tega smo uredili kopališče z olimpijskim, otroškim in dvema pokritima bazenoma, pa tudi okolico kopališča, kamp in prostore za manjše športe. V kopališču in tudi pri urejevanju okolice hotela so pomemben delež prispevali tudi sami delavci zdravilišča. Danes je v zdravilišču Atomske toplice zaposlenih 110 delavcev, največ domačinov.
V	sklop nadaljnjega razvoja zdravilišča spada izgradnja hospitalno-terapevtskega objekta s 300 ležišči, izgradnja športnega parka pri obstoječem hotelu, razširitev kapacitet kampa in nadaljevanje raziskav na področju termalne vode in vplivov le-te na zdravljenje nekaterih bolezni. Prav tako je ves trud usmerjen v povečanje števila inozemnih turistov, ki pa jih bo mogoče doseči le z realizacijo načrtovanih ciljev.
Izkoriščamo to priložnost in se po 16. letih uradnega poslovanja zahvaljujemo vsem tistim, ki so se trudili,-da so Atomske toplice takšne, kot jih imamo danes.
Skupno bodo proslavili visoki jubilej
Redko katera delovna organizacija ima za sabo 140 let dolgo življenjsko pot. Najmanj sedem generacij je najlepši del svojega ustvarjalnega življenja preživelo v tekstilni tovarni in česa vse v teh 140 letih pri svojem delu niso doživeli; težke in lepe trenutke, padce in vzpone, poraze in zmage. Vsem rodovom njihovih delavcev pa je bila svojstvena marljivost in delavnost. To jih je združilo v trdoživ kolektiv, kije vzdržal vse, še tako težke preizkušnje. Dolga pot je za njimi, pot razvoja, ki jih je pripeljala do dosežkov, s katerimi se danes ponosno postavljajo. Tako in zraven še skromno in stabilizacijsko dobo 3. septembra proslavili svoj veliki jubilej. Prav je, da jim ob tej priložnosti izrečemo iskrene čestitke, veliko delovnih uspehov v prihodnje z zahvalo, da je veja njihovega razvoja segla tudi v manj razvito šmarsko občino, kjer so z dvema obratoma tozda Pletenine v Pristavi in na Vinskem vrhu, prispevali svoj delež k dvigu gospodarske moči združenega dela v občini. S tem so tudi dokazali, da se ne želijo zapirati za matičnimi občinskimi plotovi ali celo omejevati obsega dela, ampak so vsa njihova prizadevanja usmeijena v organiziranje dodatne proizvodnje in novih programov tam, kjer so za to dane možnosti. V šmarski občini so bile le-te dovolj očitne in dokaza za to sta, pred štirimi leti ustanovljeni obrat tekstilne tovarny na Vinskem vrhu ter pred dvema letoma ustanovljeni obrat v Pristavi. Povečanje proizvodnje, realizacija programov tozda „Pletenine“ TT Prebold, hitrejše in permanentno povečanje izvoza ter nenazadnje težnja približati delovno mesto delavcu, tam, kjer živi, so bili momenti, ki označujejo šmarska obrata tekstilne tovarne Prebold.
V obratu na Vinskem vrhu je tako našlo delo 43 delavcev, ki jim je TOZD Pletenine omogočil priučevanje oziroma usposabljanje za opravljanje del v konfekciji in nogavičarstvu. Danes so pri delu uspešni in zadovoljstvo je obojestransko. Enako lahko trdimo za obrat v Pristavi, kjer je trenutno zaposlenih 41 delavcev. Poleg tega del proizvodov iz obrata v Pristavi tudi izvozijo, kar je v sedanjem trenutku izrednega pomena. Zato si v tozdu Pletenine, kakor tudi v delovni organizaciji TT Prebold vse bolj prizadevajo, da bi v Pristavi še letos povečali proizvodnjo. V načrtu imajo preureditev prostorov, za povečanje proizvodnje pa bi morali zaposliti še dodatno delovno silo in preiti na dvoizmensko delo. Pogoji obstajajo in prepričani smo, da bodo načrti do konca leta realizirani. V dolgoročnem programu pa imajo, da bi proizvodnjo za izvoz v celoti prenesli v obrat Pristava in ga tako usposobili za čistega izvoznika. Obetavni načrti, pristni odnosi in obojestransko zadovoljstvo, je odraz zdravih in delovnih odnosov v 1500 članskem kolektivu TT Prebold. Tesna povezanost in medsebojno sodelovanje med krajevnima skupnostima Pristava in Vinski vrh, občino Šmarje pri Jelšah ter tekstilno tovarno, pa naj še naprej ostaja pot, ki vodi k hitrejšemu razvoju.
TOZD „LI BOHOR“ Mestinje
METKA, Tozd Konfekcija posteljnega perila Kozje
ZA VEČJI IZVOZ
V zadnjih letih se je proizvodnja v mestinjskem Bohorju izredno povečala, z njo pa so narastle tudi potrebe po večjih količinah suhega lesa. Sušilne kapacitete, ki so bile ob izgradnji tovarne leta 1974 povsem zadovoljive, so postajale iz leta v leto premajhne, zadnje leto pa so skorajda v celoti dotrajale. Zato je bilo nujno pričeti z izgradnjo nove sušilnice, ki bo tej temeljni organizaciji združenega dela hkrati odprla nove možnosti za širitev predelave rezanega lesa bukovine in smrekovine. Do sedaj so predelali 7000 kubičnih metrov rezanega lesa, v prihodnje ga bodo lahko predelali 12.000 kubičnih metrov. Gre torej za občutno povečanje proizvodnega programa, predvsem proizvodnje vrtnega pohištva iz bukovine, kije v veliki meri izvozno usmeijeno.
Nova sušilnica v Mestinju bo omogočila večji izvoz.
Zmogljivost nove šušilnice — proizvodnja v njej bo stekla že ta mesec — je 300 kubičnih metrov enkratnega vlaganja in s tem povečanje proizvodnje namenjene za izvoz. Vrednost investicije znaša 19,594,317 dinarjev, če pa upoštevamo še stroške za pripravo zemljišča, to je ureditev hidrantne mreže in kanalizacije ter asfaltiranja površin, pa se vrednost poveča za nekaj več kot 5 milijonov dinaijev.
Z izgradnjo sušilnice so realizirali le del razvojnega programa lesne industrije. V prihodnje nameravajo zgraditi še vezno halo, ki bo ravno tako služila predvsem proizvodnji za izvoz.
Obrtno združenje Šmarje pri Jelšah
66b
/m Em
DOBRO DELO VODI
K USPEHU
170 članski, pretežno ženski delovni kolektiv tozda konfekcije posteljnega perila celjske Metke, sodi med večje temeljne organizacije združenega dela v šmarski občini. Šivanje posteljnine je njena osnovna dejavnost, poleg te pa še izdelovanje kopalnih plaščev.
Zadnje čase je delovno organizacijo Metka Celje vse bolj pestilo pomanjkanje repromaterialov, predvsem preje, za kvalitetno proizvodnjo tkanin za posteljnino, s katero zalagajo svoj tozd v Kozjem. Zato so pričeli razmišljati o delni preusmeritvi proizvodnega programa in se odločili za tako imenovani MONT program (šotori, spalne vreče, puhasta oblačila, rekviziti za tenis...). Prehod seveda ni bil lahek, saj tržišče ni bilo raziskano, toda v kozjanskem tozdu so se pogumno lotili dela. Njihov trud in dobro delo je kmalu rodilo sadove in izkazalo se je, da kvaliteta proizvodov skorajda nima konkurenta. S šotori bivaki so denimo opremili himalajsko odpravo na Lotshe in so preizkušnjo dobro prestali; z njimi pa so opremili še več ekspedicij. Tržišče za novi MONT program še vedno raziskujejo, saj se želijo z njim uveljaviti predvsem na tujem tržišču. Prodaja na tujem jim sicer ne dela težav. Že v prvih treh mesecih letos so namreč izvozili veliko več, kot so načrtovali za celo leto. Izvozni rezultati prvega polletja letos pa povedo, da so v tujini prodali za več kot 20 milijonov dinarjev proizvodov (celotni prihodek je v prvem polletju znašal nekaj manj kot 174 milijonov dinarjev). Devizna bilanca je torej ugodna; še boljše rezultate pa pričakujejo ob koncu leta. Tako si bodo zagotovili zadovoljivo vsoto deviz za nabavo strojev in repromateriala. Devize, ustvarjene v tozdu Metka Kozje bodo prišle prav tudi za nabavo prepotrebnega tkalskega stroja v njihovi matični delovni organizaciji, s katero imajo nadvse urejena odnose.
Strokovne službe, združene v okviru DSSS Metke Celje opravljajo vse naloge, ki so skupnega pomena, tako za TOZD Proizvodnja tkanin v Celju, kot za TOZD Konfekcije v Kozjem. Te službe pripisujejo največji poudarek zasledovanju ciljev, da se proizvodni programi med tozdoma dopolnjujejo ter z zagotavljanjem finančnih sredstev skrbijo za likvidnost celotne delovne organizacije. Njihova skupna naloga pa so tudi skupna investicijska vlaganja za razvoj in boljšo delovno zmogljivost. Vse to pa se odraža v njihovem delu in rezultatih dela.
Povezati malo gospodarstvo	GO—KOP Rogaška Slatina
Z namenom, da bi omogočilo hitrejše uresničevanje začrtanih ciljev pri razvoju malega gospodarstva, je bilo leta 1979 ustanovljeno Obrtno združenje občine Šmarje pri Jelšah. Danes šteje 320 članov, ki so ž organiziranim in načrtnim delom zabeležili že vrsto uspehov na mnogih področjih delovanja. Med najpomembnejšimi je prav gotovo organizirano vključevanje obrtnih delavcev v delegatski sistem, preko katerega lahko tvorno in soodgovorno odločajo o razvoju malega gospodarstva, o kreditni in davčni politiki ter o drugih vprašanjih razvoja šmarske občine. Poudariti pa je treba tudi to, da so obrtniki sedaj veliko bolj informirani o vprašanjih, ki so zanje pomembna.
Tudi na področju izobraževanja je Obrtno združenje doseglo že vidne uspehe. Organiziralo je več strokovnih ekskurzij, tečaj iz varstva pri delu za obrtnike in za pri njih zaposlene delavce, pripravlja pa tudi druge izobraževalne oblike.
Pomembna naloga združenja je tesnejše povezovanje obrtnikov z združenim delom in vsklajen razvoj drobnega gospodarstva. Prav gotovo pa bo Obrtno združenje moralo odigrati vidno vlogo pri usmerjanju naložb zdomcev, ki kažejo vse večji interes za investiranje v obrtno dejavnost.
Obrtno združenje, katerega sedež je sedaj v Šmarju pri Jelšah, vsem delovnim ljudem in občanom čb prazniku iskreno čestita.
Skrb za zdravo pitno vodo
Preteklo leto je delovna organizacija GO—KOP iz Rogaške Slatine skupaj z Raziskovalno skupnostjo Slovenije pričela z izvajanjem raziskav vodnih virov na Kozjanskem. Cilj raziskave je odkriti nove vire pitne vode za nemoteno oskrbo gospodinjstev, ki bi dopolnjeval oskrbo iz že obstoječih virov. Projekt bo v petih letih srednjeročnega obdobja zahteval precejšnja sredstva — izvajalci pa naj bi zanj združili 40 milijonov dinaijev. Lansko leto je Raziskovalna skupnost Slovenije in Samoupravna komunalna interesna skupnost občine Šmarje pri Jelšah že združila 7 milijonov dinarjev za raziskave, sicer pa sredstva pritekajo po predvidenem planu.
Raziskovanje novih virov pitne vode pa je le ena od dejavnosti, s katerimi se ukvarja delovna organizacija GO-KOP. Njeni dve temeljni organizaciji komunalne in gradbene - obrtne dejavnosti opravljata še vrsto drugih opravil, GO—KOP pa ima tudi lastni inženiring, ki se ukvarja s področjem klimatizacije in ponuja zainteresiranim svoje usluge od načrtov do zaključka del.
9. september praznik občine Šmarje pri Jelšah
Hmezad KK Šmarje pri Jelšah
Največji dosežek - izsušitev Imenskega polja
Program razvoja kmetijstva v občini Šmarje predvideva bistveno povečanje živinorejske proizvodnje v kooperacijski in družbeni proizvodnji. Načrtovano je povečanje števila pitancev, krav molznic in ostale živine. Povečanje obsega kmetijske proizvodnje pa je pogojeno s povečanjem proizvodnih sposobnosti kmetijskih zemljišč.
Kmetijske površine se zaradi pospešene gradnje vsako leto zmanjšujejo. Obseg kmetijskih obdelovalnih zemljišč se zmanjšuje tudi zaradi opuščanja hribovskih kmetij.
Z melioracijami in boljšim izkoriščanjem zemljišč bomo to nadomestili.
Globoke brazde, ki jih puščajo za seboj gradbeni stroji, bodo omogočile nove ha obdelovalnih površin.
Okrog 1500 ha ravninskih kmetijskih površin je potrebno z melioracijskimi ukrepi usposobiti za intenzivno kmetijsko proizvodnjo.
V okviru omenjenega programa v letošnjem letu zaključujemo izsušitev Imenskega polja. V teku je zaključna faza agromelioracijskih del na skupni površini 208 hektarov. Na tem območju je 94 ha zemljišč v dmžbeni, 114 ha pa v zasebni lasti. Doslej so zgrajeni odvodniki in položena je drenažna mreža. V teku je izvajanje agromelioracijskih posegov kot so globoko pod rahlja vanje zemljišča, založno gnojenje in oranje. Na celotnem zemljišču bo posajena koruza, ker je pri gojenju te kulture možna uporaba herbicidov, ki uničijo trdovratne travniške plevele.
Znano je, da koruza daje sorazmerno visoke hektarske donose ter največ škrobnih enot na hektar.
Predvdidevamo, da se bo po zaključeni investiciji proizvodnja vrednostno povečala kar za šestkrat v primerjavi z njeno sedanjo vrednostjo.
Predračunska vrednost investicije znaša dve milijardi in tristo milijonov starih dinarjev.
Gospodarnost vlaganj v melioracije je očitna, ker zagotavlja izboljšavo izsušenih površin za proizvodnjo krmilnih rastlin, ki so nam potrebne za vzrejo živine, in s tem povečanje proizvodnje mesa in mleka.
Velja poudariti, da je s srednjeročnim načrtom razvoja Kmetijskega kombinata Šmarje načrtovana tudi izsušitev Pristavškega polja. Predvidena proizvodnja krmnih rastlin, zlasti koruze na Imenskem in Pristavškem polju, bo tudi osnova za nameravano izgradnjo farme za 800 pitancev v 1. 1983.
Mlekarna in sirarna Šmarje pri Jelšah
Že letos pričetek gradnje nove mlekarne?
Celjske mlekarne, DE Šmarje pri Jelšah je letos pristopila k pripravi sanacije zorilnih in skladiščnih kapacitet. Sedanji prostori ne ustrezajo niti količinskim in zoritvenim pogojem pri proizvodnji novih vrst sira.
V načrtih, ki so bili končani v mesecu maju se planira predelava za
40.000	1 mleka v sedanje in nove vrste sira. Vrednost investicije znaša 12
starih milijonov. Gradilo se bo v štirih fazah. Prva faza gradbenih del znaša dva in pol stara milijona. Vsa investicijska dokumentacija je predložena LB. Finančno konstrukcijo^ naj bi pokrili iz sovlagateljskega dela, kjer nastopajo HMEZAD KK Šmarje, ZDRAVILIŠČE Rogaška Slatina, ATOMSKE TOPLICE in Mercator JELŠA Šmarje pri Jelšah. Preostali del pa pokrivajo zavarovalniška sredstva, bančni krediti ter lastna sredstva. V razgovoru z bančniki je slišati, da bomo investicijo lahko pričeli že letos.
Gorenje TOZD kondenzatorji Logatec
gorenje
gorenje
gorenje	v spopad
gorenje	s težavami
Gorenje TGO, n. sol. o. T. Velenje TOZD Kondenzatorji Rogatec je naziv majhnega obrata, ki stoji na robu naše občine poleg Sotle. V njem si 125 ljudi vsak dan prizadeva, da v veliki verigi pripomorejo vsak svoj majhen delež k izdelavi štedilnikov, hladilnikov, zamrzovalnikov...
Zelo velika je bila potreba in želja prebivalcev tega dela naše občine po zaposlovanju. S tem je bil leta 1976 postavljen obrat Gorenja v Rogatcu, je bila lc-ta vsaj delno uresničena. Pričela se je proizvodnja kondenzatorjev in kasneje podstavkov za štedilnike, ki pa bo vse tako laže še dopolnjena z nekaterimi drugimi polizdelki. Ko je TOZD Kondenza-torji pričel z delom, je bilo zaposlenih 67 delavcev, sedaj jih je vključno z obratom v Bistrici ob Sotli, kjer že nekaj mesecev sestavljajo rele s priključnico za kompresorje že 139. Želelo bi se zaposliti še več ljudi vendar nam trenutno gospodarska situacija žal ne dopušča, da bi obrat bistveno razširili. Do konca leta je predvidena osvojitev le enega dopolnilnega programa, in bo lahko našlo del. mesta le 15 novih delavcev.
Po nekaj uvodnih besedah je potrebno spregovoriti še o težavah, ki se z njimi srečujemo. V vsem Gorenju beležimo že nekaj časa upadanje fizičnega obsega proizvodnje. Ta je v letošnjem prvem polletju padla na 75 %. Takšno vpadanje izkoriščanja kapacitet je predvsem posledica slabe oskrbe s surovinami in reprodukcijskim materialom tako iz uvoza kot tudi z domačega trga. To pogojuje izpad proizvodnje in dohodka, s tem pa otežuje celo osnovno reprodukcijo, kaj šele razširjenje. Pri teh težkih pogojih gospodarjenja se pojavlja problem realizacije s srednjeročnim načrtom začrtanih investicij (izparilci v Rogatcu in novi obrat v B/S). Vendar to vsekakor ne sme biti razlog, da nebi z vstrajnim in marljivim delom prej kot slej realizirali, kar smo si zadali.
Enota zavarovalnice TRIGLAV Šmarje pri Jelšah
POSLOVNA ENOTA ZAVAROVALNE SKUPNOSTI TRIGLAV KONČNO V NOVIH PROSTORIH
Zavarovanci, organizacije združenega dela, samoupravne interesne skupnosti, družbenopolitične skupnosti in druge družbeno pravne osebe skupaj po načelih vzajemnosti in solidarnosti združujejo sredstva za
Novi prostori poslovne enote v Šmarju pri Jelšah.
Simbol bratstva in prijateljstva, ki so ga brigadirji kovali ob delu; ostal bo trajen spomin za mlade, ki so si na ZMDA „Kozjansko” nabirali bogate izkušnje.
zavarovanje premoženj pred različnimi vrstaminevarnosti. Da bi zagotovili uresničevanje ciljev združevanja v zavarovalni skupnosti in stalno krepitev družbenega značaja združenega dohodka zavarovancev, so zavarovanci organizirani v rizične skupnosti po načelu medsebojne povezanosti in dohodkovne soodvisnosti. Tako sami določajo zavarovane nevarnosti, obseg jamstva in zavarovalno premijo.
Zavarovalna skupnosti Triglav si prizadeva, da bi na načelu vzajemnosti in solidarnosti postavili take zavarovalne pogoje, da bi zagotovili socialno varnost vsakega zavarovanca.
Zato se zavarujte pri Zavarovalni skupnosti Triglav.
Prevozništvo DONAT Rogaška Slatina
S pomočjo integrala so načrti uresničljivi
Po večletnih prizadevanjih je uspela združitev s sorodno delovno organizacijo, od katere pričakujemo naslednje rezultate:
-- oblikovanje in organiziranje skupne komercialne mreže poslovalnic po Jugoslaviji, katerih bi se posluževali naši vozniki predvsem v času izven sezone prodaje mineralne vode;
—	skupen nastop na trgu in obvladovanje tržišča;
—	oblikovanje pogojev za ustreznejše vključevanje v blagovne tokove in razvoj integralnega transporta;
—	vključevanje v skupno finančno funkcijo in sooblikovanje enotne združene finančne politike SOZD po principih samoupravljanja v interni banki;
—	povezovanje strokovnih služb pri vzdrževanju vozil;
—	poenotenje voznega parka na ravni SOZD-a;
—	vključevanje naših vozil na mednarodno špedicijo.
Pri vseh teh jasno zapisanih ciljih združevanja bo potrebno ogromno prizadevanj z obeh strani, da bodo tudi realizirani.
Situacija v cestnem prometu je zaradi nenehnih podražitev goriva iz dneva v dan težja, zato bo potrebno dogovoriti skupno razvojno politiko z železnico za zmanjšanje režijskega in cestnega transporta pri železnici, ki zaradi svoje neučinkovitosti samo povečuje ceno prevoza blaga.
V našem razvojnem programu je začrtano naslednje:
—	ureditev parkirnih prostorov v Negonju;
—	obnova voznega parka;
—	preselitev upravnih prostorov v Negonje.
Za uresničitev tega programa bo potrebno ogromno lastnih sredstev, pa tudi bodoči lastniki sedanjih prostorov se bodo morali aktivno vključiti, da se naš problem in s tem problem celotne Rogaške Slatine čimprej reši v zadovoljstvo vseh.
MPI TOZD Pekarna in slaščičarna Rogaška Slatina
Izgradnja pekarne zaključena
Temeljna organizacija združenega dela Pekarna in slaščičarna Rogaška Slatina deluje v sestavu DO Mlinsko predelovalne industrije Celje, ki je povezana v SOZD Merx. Njena osnovna dejavnost je proizvodnja vseh vrst kruha, pekovskega peciva, slaščic in predelave drobtin. S svojimi proizvodi oskrbuje potrošnike v občinah Šentjur pri Celju in Šmarje pri Jelšah, pa tudi prebivalce v občini Klanjec. Leta 1980 zgrajena industrijska pekarna omogoča sodoben tehnološki proces, delavcem nudi izboljšane pogoje dela in seveda tudi večjo produktivnost. Z novo investicijo so povečali izbor kruha in peciva, tako da lahko sedaj potrošniki izbirajo med več vrstami kruha, pekovskega peciva in slaščic.
Osnovni cilj TOZD tudi vnaprej ostaja popestritev izbora izdelkov in še boljša kvaliteta. To pa jim bodo nedvomno omogočili novozgrajeni silosi za moko in ostala tehnologija za somodejno doziranje potrebnih surovin.
ZVEZNA MLADINSKA DELOVNA AKCIJA KOZJANSKO 82
OCENE SE PONAVLJAJO
Izteklo se je še eno brigadirsko potekale zvezne in republiške mla-poletje, ki je na manj razvitih (finske delovne akcije, pustilo sle-območjih po vsej domovini, kjer so dove pridnih rok brigadirjev in
TOZD VITAL Mestinje
Predelava za izvoz
Več letna prizadevanja kolektiva Slovin TOZD Vital Mestinje za večjo predelavo sadja bodo letos uresničena. Ob letošnjem prazniku občine bodo odprli proizvodno linijo za predelavo sadja, računajo pa, da bodo večino proizvedenih ekstratov izvozili in se s tem vključili v širša družbena prizadevanja za večji izvoz. Naložba je še posebej pomembna za razvoj kmetijstva na širšem Kozjanskem območju, kjer so dani pogoji za razvoj sadjarstva. Povečane kapacitete v Vitalu omogočajo predelavo vseh viškov sadja. Vse to pa ne bo dovolj za popolno izkoriščenost novih zmogljivosti, zato bodo morali večje količine sadja iskati drugje. Želijo pa, da bi čimveč osnovne surovine pridelali doma.
/Q	ljubljanska banka
—	Splošna banka Celje
VIŠJE OBRESTNE MERE ZA VEZANE DINARSKE HRANILNE VLOGE
Da je dobro imeti nekaj rezerve, bo pritrdil vsakdo. Večje obrestne mere pa varčevalcu omogočajo, da nadomesti manjšo vrednost hranilne vloge tudi po daljši dobi varčevanja.
liove letne obrestne TC s za vezane dinarske hranilne vloge so:
-	15	%	za	sredstva,	vezana	na	37	mesecev,
-	13	%	za	sredstva,	vezana	na	2^	mesecev,
-	11	%	za	sredstva,	vezana	na	13	mesecev.
Kaj to	pomeni v absolutnem	znesku, si oglejmo na primeru vezave 50.000 din na
37 mesecev:
-	po 37 mesecih bo vloga skupaj z obrestni narasla na 76.933,00 din,
-	po petih letih se bo vloga podvojila na 100.563,00 din.
Bolj smotrno je, da vam banka na hranilno vlogo pripiše 15 % obresti letno.
prebivalcem vlilo novega upanja za dirji zapustili delovišče in brigadir-•napredekin razvoj svojega kraja. sko naselje. Ostalo je še več; nov Iz ZMDA Kozjansko so odšli zanos v življenju ljudi, ki so se brigadirji že enajstič zapored. Če počutili zapostavljene in so že bi ocenili delo, ki so ga opravili v izgubljali upanje v razvoj svojega
Vsakokrat je bila največja gneča pred jedilnico. Do prihodnjega leta pa bo takole samevala.
vseh teh letih, je njihov prispevek neprecenljiv. Tudi letos so naredili veliko, saj lahko po grobih ocenah ugotovimo, da so presegli predvideni plan (podatki z delovišč, do zaključka redakcije, še ni so bili zbrani). Sploh pa pomembnosti mladinskih delovnih akcij ne smemo ocenjevati po tem, koliko zgrajenih infrastrukturnih in drugih objektov je ostalo, ko so briga-
kraja ter množica mladink in mladincev — brigadirjev, ki so sodelovali na mladinski delovni akciji, kadrovski šoli samoupravljanja. Ostale so tudi izkušnje in marsikatera trpka spoznanja, ki bodo morebiti kamen spotike ob ocenjevanju akcije. In prav bi bilo tako, saj smo se ocen zaradi ocen že naveličali, poleg tega pa se vsako leto ponavljajo.	p Lojen
Delo brigadiijev je rodilo sadove. V Bistrici ob Sotli je zgrajen nov kolektor.
SLO - usposabljanje mladih
Res je, da mladine ne smemo deliti na različne kategorije glede na socialen izvor, izobrazbo in položaj v družbi. Vendar bomo v tem sestavku spregovorili o obrambnem usposabljanju predvsem kmečko-delavske mladine.
Republiški sekretariat za ljudsko obrambo je izdal v letošnjem letu nov učni načrt obrambe in zaščite za mladino, ki ne obiskuje šol srednjega usmeijenega izobraževanja. Izdajo novega učnega načrta so narekovale razmere zasnovanega koncepta splošne ljudske obrambe, pa tudi stališča Predsedstva ZKJ in SFRJ o nadaljnjih smereh proučevanja in pripravljanja mladine ter prebivalstva za splošni ljudski odpor in družbeno samozaščito. To pa za našo občino pomeni, da bo v letošnjem letu več kot 180 obveznikov obrambne vzgoje prišlo
sodelovale pri samem pouku in tudi pri raznih interesnih dejavnostih v prostem času. Že s samim organiziranim obiskom delovnih organizacij ter temeljitim razgovorom s predstavnikom za zaposlovanje lahko mladim veliko pomagamo pri razjasnitvi določenih problemov ali iskanju same zaposlitve. Velikokrat je namreč napačna informiranost vzrok, da se mladi z odročnejših krajev ne odločajo za nekatere poklice in zapuščajo kmetije, na katerih kasneje životarijo le ostareli starši. Tudi o tej problematiki bomo spregovorili pri obrambni vzgoji. Nedvomno je, da lahko mladi s podeželja s svojo mladostjo, življenjsko močjo in jasnimi cilji za prihodnost veliko doprinesejo k varnemu iri dobremu sožitju med narodi in narodnostmi Jugoslavije, s tem pa tudi k njeni neodvisnosti.
Ne samo za ravnanje v vojni, pač pa tudi za večjo proizvodnjo v miru se usposabljajo mladi v okviru obrambne vzgoje. Slika je z obiska na usmerjeni kmetiji.
na usposabljanje v občinski obrambni učno-vzgojni center. Število mladih pa bo še večje, ker se jim bodo priključili še obvezniki šentjurske občine. Med občinama je namreč dogovorjeno, da se kmečko—delavska mladina obeh občin usposablja za področje SLO skupno, kar je vsekakor pomemben dejavnik pri spoznavanju mladih ter pri postavljanju dobrih sosedskih odnosov med občinama. Le ti so namreč _pri SLO zelo velikega pomena. Zal, tako velikega števila mladih ni mogoče kvalitetno usposabljati v obstoječem obrambnem centru istočasno Zato je na upravnem organu občine dogovorjeno, da bodo na vzgojo prvi poklicani mladinci obeh občin, kasneje, verjetno v spomladanskem času, pa tudi mladinke. Čeprav je učni načrt obrambnega usposabljanja izvenšolske mladine že sprejet, je potrebno pred samo vzgojo izvesti podrobne priprave komandnega in predavateljskega kadra, kakor tudi rešiti vsa organizacijsko—tehnična vprašanja. Dosedanji način usposabljanja mladine je v pretežni meri slonel na upravnem organu za LO. Novi učni načrt pa v veliki meri vključuje tudi družbeno—politične in družbene organizacije, ki bodo aktivno
Zaradi tega je celoten proces poučevanja in usposabljanja za SLO in DS usmerjen v to, da mladi spoznajo nujnost opiranja na lastne obrambne sile in pridobijo socialistične vrednote. Za to pa je potrebno, da se mladinci in mladinke tudi praktično seznanijo z rokovanjem pehotne oborožitve, z minsko eksplozivnimi sredstvi, značilnostmi jedrskega in biološkega orožja in še z marsičem. Tudi program svobodnih interesnih dejavnosti je zelo pester. Športna tekmovanja so pri mladini najbolj zanimiva in množična, zato le-teh ne bo manjkalo. Sodelovali pa bodo tudi predstavniki KARATE KLUBA 88 iz Rogaške Slatine, s prikazom borilnih veščin in možnostmi samoobrambe, folklorna skupina in pevci.
Nič manj zanimivo pa bo seznanjanje s preventivo in vzgojo v cestnem prometu, z mladinskim prestopništvom, razgovori z borci NOB in druge aktivnosti.
V imenu komandanta, ki bo skrbel za načrtovano usposabljanje pa vabimo vse starše obveznikov, da obiščejo tabor in se sami prepričajo o uspešnosti in zmožnostmi opravljanja tako pomembnih nalog kot jih narekuje SLO.
V Arnič
Nabor v letu 1982
Svečano obeležje občinskemu prazniku bo v letošnjem letu doprinesel nabor obveznikov za vojaško službo. Letos bodo pred naborno komisijo stopili naborniki rojeni leta 1964 ter vsi, ki so bili do letos ocenjeni kot začasno nesposobni za vojaško službo. Nekaj bo tudi starejših nabornikov, ki so do sedaj začasno bivali v tujini, vendar se kot državljani SFRJ zavedajo svoje vojaške obveznosti. Da bi bil sam nabor dobro izveden, priprave nanj že potekajo. Tudi tu se že dobro čuti podružabljanje splošnega ljudskega odpora, saj nabor ni le domena strokovnih delavcev nepravnega organa in predstavnikov JLA. Pri izboru nabornikov za odgovorne naloge v oboroženih silah aktivno neposredno sodelujejo predstavniki SZDL, ZSMS. Mladina je se posebej vključena že v same priprave na nabor, kar je tudi razumljivo, saj se mladi med sabo najbolje poznajo in dobro vedo za sposobnosti svojih vrstnikov. Pri zbiranju podatkov o nabornikih pa ne sprašujemo le mladine. Že nekaj časa je namreč predpisan vprašalnik, ki ga izpolnjujejo odgovorni v krajevni skupnosti, in tako vplivajo na izbor kandidatov za specialne enote v JLA. Za tiste nabornike, ki jih zaradi oddaljenosti ali kako drugače v krajevnih skupnostih ne poznajo dovolj, pa povprašamo v delovnih organizacijah, kjer so
zaposleni. V delovnem okolju, kjer pride do izraza medsebojna pomoč in tovarištvo, se hitro in dodobra spoznajo. Nova določila predpisujejo, da lahko nabornik pred naborno komisijo tudi sam izrazi svojo željo glede opravljanja dolžnosti v JLA. Če zdravstvena sposobnost in zbrani podatki o naborniku te izražene želje ne izključujejo, bo le-ta vsekakor upoštevana. Znano nam je namreč, da bo tisto delo in tiste naloge, ki jih bo bodoči vojak opravil z voljo, imele pravo veljavo.
Pred kratkim sem se o naboru pogovarjal s svojim že rahlo osivelim znancem, ki pa se je še dobro spominjal svojega nabora. Iskreno se je čudil tolikim spremembam ter upoštevanju želja posameznikov ne glede na to ali so doma pot Donačko goro, na Veterniku ali v Šmarju. Bila pa sva si enakih misli, da smo na nekaj lepega iz starih časov le pozabili. To je, da so fantje čutili, da je dan nabora njihov praznik, saj je v gumbnici ponosno tičal nagelj ali rožmarin. Morda bomo le prišli spet do spoznanja, da se tega simboličnega cveta ob taki priložnosti ni potrebno sramovati. Naj bo dekletom znamenje, da so fantje „potrjeni” in sposobni za vse naloge v JLA, po odslužitvi vojaškega roka pa tudi še za marsikaj.
V.	Arnič
Komisija pri napotitvi največkrat upošteva želje nabornikov.
OPOZORILO
Obračamo se vsem občanom, delovnim organizacijam in KS, da izredno odgovorno ravnajo z vsemi odpadnimi vodami, fekalijami, škropivi in drugimi strupenimi odpadki. Skoraj vsakodnevno zaznamujemo manjše pogine rib, še posebej v zadnjih vročih dneh, nizkem vodostaju in neodgovornemu obnašanju do našega vodnega bogatstva.
Obveščamo vaščane, da so vsi manjši potočki gojitveni in je potrebna veliko večja skrb, da očuvamo ribji podmladek. Ribiška družina si močno prizadeva, da bi kar najboljše gospodarila z vodami in da jih ohrani čiste. Seveda je tu potrebna pomoč in razumevanje vsakega občana. Puščanje gnojnic in raznih drugih strupenih odpadnih snovi je za ribe usodno, ni pa samo za ribe, ampak prihaja do pogina di^adi, ptic, lahko pa pride tudi do živine in na koncu tudi do človeka.
Ribiška družina ve, da mi vsi skupaj to ne želimo, gre za čiste in zdrave vode, ker je le to pogoj, da ohranimo bogatstvo zdrave in čiste narave.
Ribiška družina
KADAR SE ČRNI OBLAKI ZGRNEJO
29. junija 1982 je območje občine Šmarje pri Jelšah prizadelo izredno neurje s točo, kije povzročilo občutno škodo na kmetijksih pridelkih, komunalnih in gradbenih objektih. Neurje je zajelo območje celotne občine, toča pa jugozahodni del, in sicer krajevne skupnosti: Bistrico ob Sotli, Buče, Kozje, Lesično, Osredek, Podčetrtek, Podsredo, Polje ob Sotli, Pristavo, Šentvid, Tinsko, Vinski vrh, Virštanj in Zibiko.
Izvršni svet občinske skupščine je takoj naslednji dan imenoval občinsko (centralno) komisijo za ugotovitev višine škode in 12 posebnih strokovnih komisij, ki so na terenu po enotno predpisani zvezni metodologiji ocenjevale škodo.
Škoda v kmetijstvu
Škoda v kmetijstvu je bila ocenjena pri vseh oškodovancih in za
vsako kulturo. Ocenjeno jp bilo, da je neurje s točo uničilo ali poškodovalo kmetijske pridelke 1540 oškodovancem. Pri izračunu škode so bile upoštevane enotne cene kmetijskih pridelkov. Te so bile dogovorjene s sodelovanjem republiškega komiteja za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano enotno za vsa poškodovana območja na širšem celjskem območju. V zvezi s ocenitvijo škode je potrebno poudariti, da so bili v skladu z metodologijo upoštevani petletni poprečni pridelki posameznih poljščin oz. kultur v občini.
Na posameznih kmetijskih pridelkih oz. poljščinah je bila ob upoštevanju izpada pridelkov v naslednjih dveh letih ocenjena tale škoda:
Kultura Zasebni sektor Družbeni sektor poškodovana površina znesek poškodovana površina znesek (ha) škode (ha) škode ali (din) ali (din) zmanjšan pridelek zmanjšan pridelek (v tonah) (v tonah)				
koruza (tekoča	2.400 t	24.251.000	—	-
proizvodnja)	762 t	9.912.000	—	—
pšenica (tek. pro.)	635 ha	34.463.000	—	
vinogradi	810 ha	2.825.000	—	900.000
sadovnjaki hmelj	—	—	3 ha	
hmelj (tekoča proizvodnja)	—	—	26'ton	5.160.000
jabolka (tekoča proizvodnja)	71 ton	2.825.000	1.200 ton	12.052.000
grozdje (tekoča proizvodnja)	1.094 ton	28.448.000		
ribez (tekoča proizvodnja)	180 ton	6.852.000	40 ton	1.539.000
seno (tekoča proizvodnja)	101 ton	506.000	400 ton	2.000.000
vrtnine (tekoča proizvodnja)	1.155 ton	23.098.000		
Skupaj ocenjena škoda v kmetijstvu:	152.006.000 din
V odpravo posledic nastale škode se je takoj vključil Kmetijski kombinat Šmarje pri Jelšah, ,|ri je izdelal strokovna navodila za ublažitev škode na prizadetih poljščinah in pridelkih. Kmetijskim proizvajalcem so bila posredovana strokovna navodila Kmetijskega zavoda Maribor v pismeni obliki in prek sredstev javnega obveščanja. Za odpravo škode so bili storjeni kratkoročni ukrepi (dognojevanje, škropljenje, preoravanje uničenih površin itd.) pripravljajo pa tudi dolgoročne ukrepe) zagotovitev zadostnih količin semen, mineralnih gnojil, sredstev za zaščito rastlin, kreditnih sredstev za obnovo uničenih vinogradov in ribeza itd.).
Odbor podpisnikov posebnega družbenega dogovora o odpravljanju posledic naravnih nesreč v Sloveniji je že namenil naši
občini za delno kritje škode kot avans 11.087.000 din. Ta sredstva so strogo namenska in morajo biti uporabljena skladno z navodili republiškega komiteja za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano. Uporabila se bodo lahko za regresiranje semen za setev pšenice in koruze v jeseni 1982 in spomladi 1983, regresiranje mineralnih gnojil in sredstev za varstvo rastlin pri uresničitvi plana setve koruze in pšenice, v vinogradih in plantažnem sadjarstvu ter ribezovih nasadih, za regresiranje krme (koruza, pesni rezanci), regresiranje izgradnje silosov, regresiranje nabave mehanizacije za skupno uporabo v proizvodnih skupnostih, za odpis dela obresti pri najetih sanacijskih kreditih.
Pogoj za koriščenje sredstev solidarnosti je družbeno organizirana kmetijska proizvodnja, kar pomeni, da bo ta sredstva lahko
prejel le družbeno organiziran kmetijski proizvajalec, in sicer za pogodbeno načrtovano tržno proizvodnjo v letu 1982/1983. Sredstva se bodo lahko namenila le tistim, kjer je bila poškodovanost pridelkov večja kot 50%. Višina regresov bo odvisna od stopnje poškodovanosti (cona A: poškodovanost 50—80 %, cona B: poškodovanost 80—100 %. V zvezi z razdelitvijo sredstev se bodo vodili imenski seznami vseh koristnikov regresov, pa tudi vsa druga dokumentacija glede nabave repromate-riala ipd.
Škoda v komunalnem gospodarstvu in na gradbenih objektih
V komunalnem gospodarstvu je bila ugotovljena škoda na lokalnih, regionalnih in gozdnih cestah ter na objektih in napravah javnega vodovoda. Skupna škoda je ocenjena v višini 38.122.640 din. Za odpravo škode je komunalna skupnost namenila 1.000.000 din za odstrel gramoza v kamnolomih, izvršni svet je iz proračuna namenil
300.000	din za nakladanje gramoza, krajevne skupnosti pa so v okviru svojih možnostih zagotovile
Takšno opustošenje v vinogradih se bo poznalo več let.
Za odpravo posledic škode pri kmetijskih proizvajalcih, ki niso družbeno organizirani, pa naj bi se uporabila predvsem sredstva, ki jih bodo prispevali delovni ljudje in občani. Občinska skupščina je v ta namen na seji 20. julija 1982 sprejela priporočilo, da delavci v gospodarstvu prispevajo zaslužek z delom na prosto soboto, delavci v negospodarstvu pa prispevajo enodnevni zaslužek. Celotni program uporabe sredstev za sanacijo škode bo po predvidevanjih pripravljen do konca meseca avgusta.
prevoze le-tega in organizirale delo s pomočjo mladinskih delovnih brigad. Celotno škodo, ki jo je povzročilo neurje s točo, pa bo mogoče odpraviti do konca leta s širšo družbeno pomočjo in angažiranjem občanov.
Na objektih je nastala škoda samo na strešnih kritinah in zasteklitvah. Skupna škoda je ocenjena v višini 4.056.190 din. Trgovska organizacija Jelša in Kmetijski kombinat sta zagotovila potrebno količino strešne kritine.
Edi ŠkOrnik
TENISKI KLUB ROGAŠKA
Nova oblika rekreacije
Rogaška Slatina je od 29. 10. 1979 dalje bogatejša za novo obliko organizirane rekreacije in športnega udejstvovanja. Tega dne smo na iniciativo nekaterih krajanov, vnetih privržencev tenisa, 'ustanovili Teniški klub Rogaška z namenom, da začnemo najprej z organizirano vadbo in rekreacijo, nato pa s tekmovanji v tej lepi in koristni športni panogi, ki zahteva istočasno fizično in psihično pripravljenost igralcev, oziroma tekmovalcev.
Teh nekaj ljubiteljev, ki jih omenjam kot pobudnike pri ustanovitvi, kluba, je igralo tenis že prej in sicer na starem, na pol zapuščenem igrišču v Rogaški ali pa so se vozili igrat drugam. Kmalu za tem, ko je Zdravilišče zgradilo za potrebe svojih gostov
nova igrišča, smo opazili povečano zanimanje za to športno panogo v bližnji in daljni okolici. Pojavila se je potreba po organiziranem delovanju dotedanjih igralcev, pa tudi vseh tistih, ki bi se s tenisom še radi seznanili in se ga naučili igrati.
Rogaška ima v tenisu relativno zelo bogato tradicijo. Že leta 1901 je bil v Rogaški prvi mednarodni turnir, ki je bil istočasno eden prvih mednarodnih turnirjev na ozemlju današnje Jugoslavije. Po pripovedovanju starejših krajanov je bilo v obdobju med obema vojnama več nastopov znanih tekmovalcev, kot so npr. Punčec, Mitič, Palada in ostali, ki so s svojim kvalitetnim igranjem ter s svojo popularnostjo pritegnili veliko gledalcev predvsem iz vrst
‘ zdraviliških gostov. Prva igrišča ‘ v Rogaški so bila na današnjem travniku ob vzhodnem zidu hotela „Soča”, nato pa v globeli, ki je bila na prostoru sedanjih igrišč.
Tedaj se je igralo pod dosti bolj neugodnimi pogoji kot danes, saj ni bilo slačilnic, sanitarij, vode, itd.
Za veliko priljubljenost in razvoj tenisa v Rogaški je v največji meri pripisati zasluge Zdravilišču, ki je pod ugodnimi pogoji omogočilo klubu začasno gostovanje na svojih igriščih, dokler si pač ne bi zgradili lastnih. Seveda je pri tem treba upoštevati potrebe in zahteve Zdravilišča v tem smislu, da igranje članov kluba ne gre na škodo gostov, ki morajo imeti na voljo prosta igrišča ob vsakem času. Celo več, nič kolikokrat smo opazili, da posamezni gostje ne najdejo med ostalimi partnerjev za igro in igrajo s člani kluba. Na ta način se sklepajo nova poznanstva, pa tudi zdraviliški gostje, ki igrajo tenis, izražajo svoje zadovoljstvo.
Igrišča so osnovni pogoj za delovanje kluba, zato smo si glede tega začrtali dolgoročni program. Trenutno igramo na obstoječih igriščih Zdravilišča, istočasno pa gradimo dva nova, ki bosta prvenstveno namenjena članom kluba. Če pa bi klub prenehal delovati, preidejo novozgrajena igrišča pod upravo Zdravilišča. Ker le-to sodeluje pri gradnji novih igrišč, bo z njimi razpolagalo za potrebe svojih gostov v primerih, ko ne bodo zasedena s strani Teniškega kluba. Pri tem moramo še omeniti pomoč ostalih DO iz Rogaške, KS Rogaška, Telesno-kulturne skupnosti naše občine ter nekaterih domačinov.
V naslednji fazi bomo pristopili k izgradnji igrišč na različnih lokacijah: v okviru športnega centra, ob osnovnih šolah in drugje. Z delom in nasveti smo pripravljeni pomagati pri gradnji igrišč tudi v ostalih krajih naše občine. Velika želja je, da bi lahko katero od obstoječih ali novih igrišč pokrili, kar bi nam omogočalo igro vse leto, omogočena pa bi bila tudi kombinacija teniškega igrišča in drsališča, s čimer bi rekreativno ponudbo še povečali.
Teniški klub Rogaška je organiziran tako, da deluje v več sekcijah od katerih so najpomembnejše sekcija za delo z mladino, sekcija za rekreacijo ter sekcija za tekmovanje.
Ker želimo v klubu posvetiti posebno pozornost delu s pionirji, oziroma z mladino, kar je bila ena osnovnih idej in vzrokov za ustanovitev kluba, smo ustanovili sekcijo za delo z mladino, s katero smo delali v okviru mladinske in pionirske šole pod strokovnim vodstvom usposobljenih vaditeljev. Načrtujemo in želeli bi, da se oddelki te sekcije ustanovijo tudi po posameznih osnovnih šolah, takoj ko bo dovolj in-
teresentov. Glavne naloge mladinske šole tenisa so:
—	vsestranska priprava, s pomočjo katere dobivajo otrao-ci osnovo za doseganje športnih učinkov;
—	učenje različnih kretenj tehnike osnovnih udarcev v tenisu;
—	seznanjanje z normami obnašanja na teniškem igrišču in z osnovnimi pravili teniške igre;
—	izbrati pravline vaje, ki naj delujejo na splošni fizični razvoj otrok.
V okviru sekcije za rekreacijo se člani ukvarjajo z rekreativnim igranjem, ki obsega vse ostale oblike teniškega udejstvovanja razen tistih, ki imajo tekmovalni ali vadbeni značaj, gre torej za igranje tenisa vseh zaposlenih na območju KS Rogaška, pa tudi izven nje. Naloga rekreativnega igranja je, da se z načrtnim vodenjem rekreacije vpl vpliva na dvig telesnih, moralnih ter duševnih sposobnosti zaposlenih, in da omogoča sprostitev po napornem delu. Predvsem želimo sprožiti pozotivne čustvene vrednote: občutek zadovoljstva, sreče, veselja, možnost medsebojnega spoznavanja, bečežimo pojave sa-moljublja in razvijamo zdrav duh rekmovalno sti.
Tekmovalna sekcija organizira in vodi tekmovanja kluba, ki je vključen v tekmovalno ligo celjske regije, kjer že nastopajo naslednji klubi: Trbovlje, Velenje, Žalec, Celje, Slovenske Konjice. Na prvem prvenstvu lani je TK Rogaška dosegel odlično 3. mesto za Celjem in Velenjem. V Rogaški pa smo uspešno izvedli
I.	interno (zmagal Jurišič Miro) ter I. odprto prvenstvo Rogaške (tu je zmagal Furlan iz Celja). Pomemben uspeh sta dosegla naša tekmovalca Jurišič Miro in Kopine Srečko v Celju, kjer sta na dobro zasedenem turnirju dosegla 1. in 2. mesto.
Tako torej deluje in je organiziran klub, ki ima za svoj osnovni colj rekreacijo odraslih in vzgojo mladine, še posebej moramo poudariti vzgojne prednosti, ki jih ima združevanje mladine v športnih klubih in drugih mladinskih organizacijah. S tem odvračamo mladino od brezko-ristnostnega postopanja ter škodljivega zadrževanja v za njo neprimernih lokalih. Z zadovoljstvom ugotavljamo, da je takšnih klubov in organizacij še nekaj: npr.: košarkaši, nogometaši, taborniki, planinci, strelci ter drugi in da nismo osamljeni v prizadevanjih, da mladina koristno izrabi svoj prosti čas, svojo energijo, da se uveljavlja letom primerno in da pridobiva pravilen odnos do dela in sredine ter z vsestransko športno aktivnostjo krepi lastne obrambne sposobnosti in socialistično moralo.
Siter Janez
Ob začetku šolskega leta
Vsak začetek je težak
Šolske potrebščine prvošolčka nekoč...	in danes.
Čas brezskrbnih, lepih poletnih dni mineva. Za šolaije bodo zopet na prvem mestu dolžnosti, ki jih zahteva šolsko življenje..Za vsakega učenca pomeni začetek pouka negotovost, ali se mu bodo izpolnile skromne želje ali bo lahko izpolnil obljubo, ki jo je dal ob koncu preteklega šolskega leta, in podobno. Z najbolj negotovimi koraki in z največjim pričakovanjem pa bodo prestopili šolska vrata prvošolčki, ki bodo zaradi ustaljenega šolskega dela prikrajšani za dosedanje brezskrbno otroštvo. Začetek pouka povečuje tudi skrb staršev za otroka. Veliko je potrebno storiti, preden se napolni nadebudnemu šolarčku zanj mnogo pretežka šolska torba. Vendar, česar vsega ne bi storili, samo da bodo prestopili otroci šolski prag zopet veseli in pripravljeni.
K.	Šmigoc
POHOD PO POTEH KOZJANSKEGA BATALJONA
Osnovna organizacija ZSMS Podsreda letos že šestič zapovrstjo organizira pohod po poteh Kozjanskega bataljona v sodelovanju z Občinsko konferenco ZSMS Šmarje pri Jelšah.
Pohod se odvija vsako leto ob prazniku občin Šmaije pri Jelšah in je posvečen padlim borcem Kozjanskega področja, njegov glavni namen pa je razvijati in ohranjati revolucionarne tradicije.
Pobudo za pohod so dali mladi iz Podsrede in borci II — čete Kozjanskega bataljona, ki se poleg krajanov vključujejo v priprave na pohod. Letos se bo pohod odvijal 11. in 12. septembra z začetkom v Podsredi in zaključkom v Rogaški Slatini, kjer bo osrednja slovesnost ob prazniku šmarske občine. Letošnji pohod bo bogatejši še za eno pridobitev, saj je vključen v program Bratstvo in prijateljstvo, na katerem na različnih področjih sodelujejo občine ob meji med Slovenijo in Hrvatsko. S prisotnostjo mladih iz sosednjih občin in republike Hrvatske bo pohod seveda pridobil na kvaliteti in še bolj upravičil svoj cilj. Pohodniki bodo obiskali več spomenikov iz NOB in kulturnozgodovinskih spomenikov. Med njimi: Kunejevo klet (tu je že novembra 1941 zaradi izdaje padla Brežiška četa), Preskarjev mlin pri Osredku (februaija 1943 je imela tu zadnji boj II. četa Kozjanskega bataljona), Spominski park Trebče (ogledali si bodo muzej maršala Tita, rojstno hišo Titove matere) .. .
D. L.
Kulturna skupnost občine Šmaije pri Jelšah RAZPISUJE
vpis abonmaja „KOZJANSKO” za sezono 1982/83
Razpis natečaja „INOVATOR 1982”
POZIV INOVATORJEM
Koordinacijski odbor občine Šmarje pri Jelšah za stabilizacijo, njen koordinacijski odbor za družbenoekonomski razvoj, ki deluje pri občinski konferenci SZDL, in samoupravna interesna skupnost za raziskovanje občine Šmaije pri Jelšah objavljajo razpis o podelitvi nagrad in priznanj INOVATOR 1982
Za nagrado in priznanje INOVATOR 1982 lahko kandidirajo delavci v združenem delu občine Šmaije pri Jelšah, ki so v letu 1981 uresničili svoje dosežke na področju inovatorstva (izumi, modeli, vzorci, tehnične in druge izboljšave itn).
Kandidate za podelitev nagrade in priznanja INOVATOR 1982 lahko predlagajo: komisije za inovacije ali drugi odbori za inventivno dejavnost v delovnih organizacijah, delavski sveti tozdov in delovnih organizacij, družbenopolitične organizacije, koordinacijski odbori za stabilizacijo na vseh organizacijskih ravneh, strokovne službe tozdov oziroma delovnih organizacij, družbenopolitične organizacije, koordinacijski odbori za stabilizacijo na vseh organizacijskih ravneh, strokovne službe tozdov oziroma delovnih organizacij in posamezniki.
Na predlog razpisne komisije in na osnovi pravilnika o podeljevanju nagrad in priznanj „Inovacije” bosta občinska konferenca SZDL in raziskovalna skupnost občine Šmaije pri Jelšah podelili največ tri denarne nagrade s plaketami in pet nagrad s priznanji najboljšim inovatoijem. Prijave za podelitev nagrad in priznanj sprejema raziskovalna skupnost občine Šmarje pri Jelšah, 63240 Šmarje pri Jelšah.
Razpis, rezultate razpisa in imena nagrajevancev bodo objavljeni v sredstvih javnega obveščanja.
Vse dodatne informacije o tem razpisuje mogoče dobiti na raziskovalni skupnosti občine Šmarje pri Jelšah, telefon (063) 821 -212!
MARIJA LESJAK,
predsednica skupščine raziskovalne skupnosti Šmarje pri Jelšah
POSTANITE SOUSTVARJALEC VAŠEGA GLASILA
DOPISUJTE R „BOHOR ŽARI"
V	abonma bo vključenih šest gledaliških del poklicnih slovenskih gledališč iz Ljubljane, Celja in Maribora, gledališko delo' amaterske gledališke skupine in dve glasbeni predstavi, izmed katerih bo ena obsegala obisk operne predstave v Ljubljani ali Mariboru. Skupno bo v programu abonmaja devet predstav, ki bodo, razen operne, odigrane v kulturnem domu v Šmaiju.
Predstave se bodo zvrstile od meseca oktobra do meseca aprila in bodo ob ponedeljkih ali torkih.
V	tej sezoni bodo dve abonmajski predstavi: popoldanska ob 15.30 uri in večerna ob 19.30 uri, v istem dnevu.
Cena abonmajske karte za vseh devet predstav je 800.— in jo lahko plačate v dveh obrokih! Za osnovnošolce bo cena karte 400. din. Za abonente izven Šmaija bo organiziran brezplačni avtobusni prevoz!
Prijavite se lahko v delovnih organizacijah pri sindikalnih poverjenikih, v krajevnih kulturnih društvih, Šmarčani in okoličani, pa tudi tisti, ki v svojem kraju nimajo kulturnega društva in niso v delovni organizaciji v naši občini, pa v knjižnici v kulturnem domu v Šmarju.
Vse ostale informacije dobite na kulturni skupnosti Šmarje (tel: 821—212) ali v knjižnici v kulturnem domu v Šmarju (tel: 821 352.
Abonente bodo vpisovali od 5. do 25. septembra!
Sporočilo uredništva
Odkar smo „novi” prevzeli odgovornost urejanja našega občinskega glasila, je minilo že nekaj mesecev, pa še nimamo kaj velikega pokazati. Pač! Po daljšem premoru je julija znova izšel naš „Bohor” z nekoliko, spremenjeno in razširjeno zasnovo, in kot vidite, smo tej številki spremenili tudi naslovno podobo v upanju, da bo vam, dragi bralci, bolj všeč.
„Bohor”, ki žari pred vami delovni ljudje naše občine, je v celoti posvečen prazniku občine, velikim naporom in rezultatom, ki ste jih dosegli z zavestnim in trdim delom v težkih časih. Poudarjanje tega spoznanja je hkrati tudi naša najlepša čestitka ob prazniku, saj le delo in žrtve vrednotijo in zlatijo neko epoho, opredeljujejo zgodovinski pomen dela nekih generacij.
Kot vidite, smo se tokrat združili „Bohor” in „Krajan”, kar je normalno, če je praznovanje v Rog. Slatini. V vsebinskem konceptu sta sodelovali tudi uredništvo „Vrelca” in „Steklarja”, tako da smo sledili tudi pozivu SZDL o štednji s papiijem. Morda je to začetek čestejšega sodelovanja.. .
Toliko za danes. Naj vas na koncu pozovemo, da v še večji meri sodelujete kot pobudniki, kritiki, sodelavci in dopisniki, da bo „Bohor” postal delo in čast nas vseh.
Uredništvo
Glasilo BOHOR ŽARI izdqa Občinska konferenca SZDL Šmarje pri Jelšah v nakladi 5000 izvodov. - Uredniški odbor: Darko Bizjak, Vinko Habjan, Mimica Kidrič, Zvonko Muigelj, Jože Čakš, Anton Kampuš, Vlado Arnič, Marjan Babič, Zlatko Novak, Jaka Rihtarič. Darja Lojen, Edi Škomik in Karel Šmigoc. - Lektorstvo: Tanja Juijec. — Naslov uredništva: Radio Šmarje pri Jelšah, tel. 821 118, 821-200, žiro račun 50730-603-35225 Radio Šmaije pri Jelšah. - Tisk: ,J>apirkonfekdja” Kr&o. - Oproščeno temeljnega davka od prometa proizvodov št. 421-1/72. - Fotografij in rokopisov ne vračamo. Fotografije: Stanko Mestinšek, Janko Zorin, Karel Šmigoc in arhiv.