n—
104. 'Hollis
mmv&ultm lista: — C*lo 'tete , , K IO*— fi>i Ista . , , » 5 — te-žrt teta , . , 2-50 JŽksečno, .	, s 1 —
ismaf Ävstrif*:	—
Cate'sgto , ,	* 15*—
f9?am«zit« številke —	10 vinarjev. —
3MBŠT Posamtisna številka stan© 10 v. "ÄC • Maribor« dm« 31. decembra 1917.
r?RAZA

k računaj« p« !9 •d A redne petitvr*6h večkratnih eznanHiti
popust	—*
„Straža“ izhaja v p®»-deljek in petek pop*$šm
Rokopisi se ne vračaj
0re<t»t£tva 3tj uprHvnišivo: Maribor »«roške utica. 5- Telefon št. 1S3.
Neodvisen političen list za slovensko ljudstvo. n
uredništvom se more govoric vsak dan od tl.—12. ure dopoMme.
Majnovojie avstrijsko ■radno porodilo.
Dunaj, 30. dec.
Italijansko bojišče.
Na nekaterih mestih živahnejše artilerijsko delovanje.
Vzhodno bojišče.
Premirje.	• •	!
Mfejsevejše nemško uradno porodilo.
Berolin, 30. dec.
Italijansko bojišče.
Na grebenu Tomba in na ozemlju Piave, na . obeh straneh Pederobbe je prišlo popoldne do hudih artilerijskih in minskih bojev.
Francosko bojišče.
Ob kolenu Yperna, južno od Scarpe in na vzhodnem brega reke Može od časa do časa živahnejše artilerijsko delovanje.
Macedonsko bojišče.
Severnovzhodno od Bitolja in jezera Dojran 'je od Sasa oživel artilerijski.
Naši letalci v Italiji.
Baši letalci so dne 29. decembra napadli z bombami Trevizo, Montebelluno in Padovo. V Padovi je nastala grozna zmešnjava. Usmrčenih je bilo 13 oseb, ranjenih pa 60.
Ofenziva na morju.
Poročila iz Londona, Pariza in Rima soglašajo v tem, da bo bojno brodovje Anglije, Francije, Italije in Amerike v kratkem pričelo z ofenzivo na morju.
Ukrajina za četverespor azum ?
Iz Petrograda se poroča dne 28. dec., da je ruska vlada dobila v roke šifrirano brzojavko francoske vlade na vojaško odposlanstvo na rumunski fronti. V tej brzojavki se naroča odposlanstvu, naj stopi v ožji stik z ukrajinsko Rado ter jo naj podpira z vsemi sredstvi. Rada da je za vzdrževanje dobrega reda in za sklep miru pod pogojem, da aQ podpiše tudi četverosporazum. Iz brzojavke je
idno, da je Rada edločno na strani četvero-
azuma. Francozi in Angleži obljubljajo Ukrajini
tč v orožju in municiji, če bi Rada napovedala Nemčiji, Avstriji in sedanji ruski vladi vojsko. Rada pa je odgovorila, da ostane nevtralna.
Fred važnimi spremembami na Angleškem?
Stokholmski list »Svenska Dagbladet« poroča, da ja pričakovati v Angliji velikih sprememb. Krog somišljenikov prijatelja miru lorda Landsdowne, za katerim stojijo brezdvomno kralj, Asquith in Henderson, je vedno večji. Mirovne stranke pridobivajo vedno več pristašev.
Vsem našim prijateljem na fronti in v domovini, naročnikom, širiteljem in poročevalcem želi
X veselo, blagoslovljeno novo leto 1918 X
uredništvo in upravništvo
„Straže“.
2	Zborovanje S. L, S. im
V« L. S. v Ljubljani,
Na Sentjaževo, t. j. dne 27. decembra, je bila v Ljubljani zbrana vsa Slovenija. Vršilo se je zborovanje Slovenske Ljudske Stranke in Vseslovenske Ljudske Stranke Zaupniki so prišli od vseli strani slovenske domovine. Zborovanje je pokazalo, da. uskok dr. Šušteršič niti na Kranjskem nima več nobeno zaslombe v ljudstvu/ S. L. S. na Kranjskem,, katero je dr. Šušteršič hotel razbiti, je oživela iri se nanovo razcvetela. Zavladal je odločen narodni duh.
Zborovanje je vodil prelat Andrej Kalan; za podpredsednika,je bil izvoljen poslanec vitez Pogačnik:. Predsednik Kalan je v uvodnem govoru opisal povod in namen zborovanja. Stara, zaslug polna S, L S. naj živi! Opisal je, kako je hotel 'dr. Šušteršič razbiti stranko, a se mu hvala Bogu ni posheČi-io V času, ko se vse združuje, ko so se Nemci združili, da krepkejše nastopijo proti nam, v času, ko Jugoslovanski klub tako izvrstno deluje, pa dela dr. Šušteršič razdor. Ljudstvo je hvala Bogu spoznalo politično komedij an tštvo uskokov in se vedno glasneje izreka za deklaracijo in obsoja one, ki delajo razdor. Ko je govornik omenil zasluge Jugoslovanskega kluba, so zborovalci prirejali dr. Korošcu burne ovacije. Dvignili so ga na rame. Prelat Kalan je končal: „Združeni moramo biti, zvesti Bogu, zvesti, cesarju, zvesti .jugoslovanski domovini in zmaga bij naša.“
Predsednik je predlagal nato udanostno brzojavko cesafjri in udanostno izjavo knezoškofu "dr. Jegliču. Sprejeto z velikim navdušenjem.
Župnik Finžgar je predlagal resolucijo, v kateri se obsoja razdružitev S. L. S. in se ugotavlja, da S. L. S. prejkoslej obstoji.
Poslanec Jaro je poročal o državnem zboru in o političnem položaju.
Profesor Remec je predlagal resolucijo, v kateri zbor zaupnikov S. L. S'. 1. radostno pozdravlja ustanovitev Jugoslovanskega kluba; 2. odobrava, da so naši poslanci S. L. S. v delegacije poslali načelnika Jugoslovanskega kluba ; 3. obsoja izštop poslancev 'dr. Šušteršiča in Jakliča, (Burno, dolgotrajno odobravanje in živijo-klioi.)
Dekan dr. Kržišnik: Predlagam, naj se izreče našim poslancem še večja, najširša zaupnica. Enoglasno sprejeto.
Državni poslanec dr. Lovro Pogačnik je nato v krasnem govoru opisal boje Jugoslovanov za svo-
jo samostojnost. Pojasnil je tudi razvoj naše 'deklaracijske politike. Govornik je, prekinjen čestokrat z burnim odobravanjem, končal z naslednjim navdušenim pozivom: „Ne mislimo, da se bodo naše zahteve udejstvile čez noč, toda uku sledimo teku časa, vidimo, da smo v štirih letih doživeli več kot prej v gto letih. Ravno zaradi tega pa sein prepričan, da bo ta hudournik mišjih zahtejvj po sv,obodi narasle!
v	veletok, ki se da pač uravnati, ne pa ustaviti, — kajti kar je narava združila, mora prej ali slej priti skupaj. Mi gledamo zaupno na vladarja, ki je ob nastopu vlade obljubil enako pravico vsem narodom, in na tega vladarja glasno apelira deklaracija, ko pravi, ua, hočemo združeni biti pod habsburškim žezlom Habsburžani bi prespali važen zgodovinski trenutek, ako bi nam ne dali samostojne države. Mi hočemo biti svobodni in zato bomo to, kar hočemo, tudi dosegli prejalislej. Volja, ljudstva je prva solidna. podlaga vsakega zakona, vsake ustave. Vam pa na pot: Pojdite do zadnje koče preko meje in ozna-nujte: Svobode hočemo v jugoslovanski državi! In
vi	vsi, ki ste seme izkrvavelega naroda, mislite le eno: kako boste združeni vse svoje moči, vse svoje zmožnosti, vso svojo ljubezen in vse svoje srce posvečali naši jugoslovanski državi, za njen procvit, kulturo in blagostanje! (Burno odobravanje.)
V imenu kočevskih Slovencev je nato govoril SeŽelui poslanec Škulj.
dekan dr.-Kržišnik predlaga resolucijo: „Zbor »aupnikov ,sS. Iff" S: z veseljem odobrava.f soglasni sklep vodstva stranke dne 18.*• sčpt/JSfi'-,: s katerim gg jo g.,Jw. rSbHzjavila za majniško- deklaracijo, odide i m' paPkav kača : k aš »e jše; t olmii cen j e bivšega "uače jr nika stranjfcb',dekldfačija Giaš ••aksimaleii p'rograntd Sprejeto.
'Župnik Žabret je opisal razvoj dogodkov v S.
L.	S. mdnjega časa in je zaklical ob koncu: S. L.
S.,	ne boj se! V novo leto greš nova, mlada, čila «n zdrava, krepko naprej, Bog bo s teboj!
Po govorih kaplana Kapša. poslanca, Jarca in župnika Finžgarja je bila soglasno sprejeta med burnim odobravanjem resolucija župnika Bajca: „Zbor zaupnikov poziva državne, oziroma deželne poslance dr. Šušteršiča, JiudiČa, dr. Lampeta, dr. Pegana in dr. Zajca kot glavne krivce, ki so poskušali razbiti S II S. in so se z vstopom v 'drugo stranko izključili iz S. L. S., da. takoj odlože vse od stranke s-preiete državno-, oziroma deželnozborske mandate."
Za načelnika S. L. S. je bil nato med živahnimi živijo-klici izvoljen prelat Kalan. A' začasno načelstvo so še bili izvoljeni: državni poslanec dr. L. Pogačnik, posestnik Janez Novak, deželni poslanec Anton Kobi, posestnik Ivan Stržina, obrtni svetnik Ivan Ogrin in državni ter deželni poslanec Jožef Gostinčar kot podnačelniki. V začasno načelstvo Še spadajo tudii vsi državni in deželni poslanci S. L. S.
Po volit vi se je oglasil k besedi burno pozdravljen dr. Korošec,-ki je pozdravil zborovalce v imenu štajerskih Slovencev. Izvajal je: Vsakokrat, kadar je imela S. L, S. zborovanje v Ljubljani, smo -prihiteli tudi Štajerci, da se izrečemo z vami solidarne. A odkrito lahko povem, da nikdar ni sledilo našemu potu na Kranjsko toliko src s svojo \ ero in svojim navdušenjem, kakor baš danes, ko obhajate prerojen je S. L. S. Ko je nastal razdor, se od štajerskih Slovencev nikdo ni pomišljal niti trenutek, kam naj stopi, ampak od prvega do zadnjega, po bregovih in dolinah smo stopili vsi na ono stran, ki jo danes vidimo tukaj kot rekonstruirano S, L. S. Moje veselje je danes tam večje, ker vemo, da ste
sicer nekoliko glav izgubili, da ste pa poslali vs-led lega enotnejši, nam bližji in zato tudi milejši. Mi verno, da dobi prva beseda, ki stoji v naslovu naše stranke, sedaj velik pomen, in zato obmejni Slovenci vriskamo veselja, ker vemo, da bomo našli v Slovencih na Kranjskem vedno oporo in pomoč in tudi nasvete, kadar jih potrebujemo. Mi mnogokrat potrebujemo ravno tolažbe. Vi veste, kako se nam je godilo n. pr. v začetku svetovne vojske. Kam naj ii eiedamo, Če ne na Kranjsko, če ne semkaj, kjer vendar vladajo v deželi Slovenci neomejeno? Zato smo veseli, da je zdaj zmagala v tej stranki čista s Prvenska narodna struja. A' imenu obmejnih Slovencev štajerskih vam čestitamo na tej zmagi in vam t sporočamo pozdrave in najiskrenejše želje na vašem proč vitu.
V imenu koroških Slovencev je govoril urednik „.Mira“, vikar Smodej. Zaklical je kranjskim bratom: Ar kakšnih razmerah živimo, to kaže naš molk še sedaj na Koroškem. Ta molk vpije po svobodi, mora vpiti še danes med štirimi stenami. Bodite nam bratje v resnici, v srcu in dejanju, in potem srno prepričani, da bomo prišli v meje naše bodoče Tugo-sl vije, ki je tako prisrčno ne bo pozdravil na celem jugu nihče kakor mi.
Ko je Še govoril zastopnik goriških Slovencev državni poslanec Fon, je zaključil načelnik Kala: lepo zborovanje.
Po zaključenem shodu zaupnikov kranjske S. L. S. se je vršil občni zbor Vseslovenske Ljudske Stranke. Med viharnim odobravanjem navzočih' zastopnikov iz Kranjske, Štajerske,' Koroške in Primorske je bil soglasno izvoljen za načelnika držav-: .ni in deželni poslanec dr. A n t o n K o r o š e c. V centralno vodstvo spadajo tudi vsi državni in dež. poslanci. Ar centralni izvršilni odbor V. L. S. so bili soglasno izvoljeni: s Kranjskega: prelat A. Kalan, posestnik Ivan Brodar iz Hrastja pri Kranju, urednik „Naše Moči“ Mihael Moškerc. svetnik kranjske trgovske in obrtne zbornice 'Jernej Ložar, profesor Bogumil Remec iz Ljubljane; iz Štajerske profesor dr. H o h n j e c, državni in deželni poslanec P i S e k Franc, in državni in deželni poslanec dr. Anton Korošec; z Goriške:	državni in 'deželni
poslanec dr. 'Gregorčič, državni in deželni poslanec Fon, primarij dr. Anton Brecelj: s Koroške: državni in deželni poslanec Grafenauer, urednik „Mira“ Smodej; iz (Trsta: c. g. Anton Čok.
Po občnem zboru .je imel centralni izvršilni odbor takoj sejo. kjer se je tako-le konstituiral: predsednik dr. A. Korošec; podpredsednika;:	vito
Pogačnik. 'Josip Fon; tajnik Bogumil Remec.
Izvršilni odbor V. L. S. je sklenil v svoji seji. da stopi v dogovor z vsemi strankami, ki stoje na stališču jugoslovanske deklaracije, glede osnovanja Narodnega sveta.-
Papežev božični govor.
Sv. OČe je dne 24. dec. sprejel 24 v Rimu se nahajajočih kardinalov, nadškofov in škofov, ki so mu prišli izražat svoja božična voščila in čestitke.
V imenu kardinalskega zbora je prečital čestitko kardinal-dlekan Vanuutelli, ua katero je papež odgovoril z besedami zalivale. Ko je papež omenil, 'da obhajamo letos žalibog že Četrtikrat božične praznike vsled vojne z žalostnim občutjem, je izvajal sledeče; I
Koliko duš vidimo danes v strahu, veliko v temni negotovosti tresoč se za bližnjo bodočnost. Mi, kot varuh človeške črede, koje uničenje bi potrpežljivo gledati mogel le kak kriv in slab pastir, občutimo slično kakor sv. Pavel hudo bolest, ker so se izkazala kot brezuspešna naša. prizadevanja, da bi se narodi zopet spravili. Zlasti nas je žalostilo, in sicer ne vsled tega, ker je izostalo duševno zadoščenje. marveč ker se je zavleklo pomirjenje narodov, ker je naš poziv na glavarje vojskujočih se narodov zactel v prazno. Od najbolj avtoritativnih mest je bilo napovedanih nekaj glavnih podlag za sporazum , ki bi bile pripravne za splošno sporazumljenje. Enostavno smo jili zbrali, da povabimo glavarje vojskujočih se držav, da jih napravijo za predmet posebnih študij z edinim namenom priti hitreje do uresničenja tiste želje, ki je tajna in vtisnjena v dno vseh src. Ko smo nato videli, da ali nismo vredni, da bi se nas poslušalo, ali pa so. nas obkladali s sumničenjem in obrekovanjem, smo morali spoznati Signum cui contradicetur (znamenje, kateremu se bo nasprotovalo). Tolažila nas je misel, da se more naše mirovno povabilo, osobito ker ni bilo naperjeno za -dosego neposrednih učinkov, primerjati s semenskim zrncem, iz katerega, kakor uči Gospod, zraste klas šele takrat, ko je bilo razdejano Vsled zemeljske gorkote. Tolažila nas je zlasti zavest o pravici in dolžnosti, ki jo imamo, da sredi med svetom nadaljujemo mirovno in osrečevalo o misijo Kristusovo. Nobena ovira in nobena nevarnost se nam ni zdela taka, da bi nas bila. mogla.' storiti nezveste našemu trdnemu sklepu,. biti pokoren dolžnosti in izvrševati pravico zastopnika kneza miru. Ne tajimo pa., da smo se v očigled stremljenju nekdaj cvetočih narodov, sedaj pa. vdanih pafbksizmu medsebojnega, uničenja, in iz stranu pred bližajočim se samoumorom olikane Evropa žalostno vprašali: Kedaj in kako bo vendar enkrat konec te grozne žaloigre? Ob j travi uri je prišel Vaš nagovor, gospod kardinal, in mi soglašamo z Vašim primernim nasvetom, ki izvira iz presajanja sedanjega spora ljudstev v luči vere, vere, ki Vam je dala prepričanje, da sedanje nesreče ne bo poprej konec, dokler se človeštvo re bo vrnilo nazaj k Bogu. Da pa bo tolažba, katero radi sprejmemo iz besed kardinalskega zbora, v resnici predznamenje boljših dni, se ne omejujemo samo na to, 'da pripoznamo važnost povratka k Bogu. marveč pospešimo z najgorkejšo srčno željo uro te blagonosne vrnitve sedanje človeške družbe k šoli evangelija. Ko bodo izpregledali tisti, ki so danes slepi, in slišali tisti, ki so danes gluhi, ko bo zopet spravljeno vse nazaj v stari tir, ko bodo oglajene trdote, ko bomo z eno besedo človek in družba se vrnili nazaj k Bogu, takrat in šele takrat bo vse človeštvo zazrlo zveličanje od Boga in do ubogemu in težko preskušanemu oznanjeno o-no dobro poročilo, poročilo o miru. Cerkev nam ponavlja to veliko lekcijo z besedami liturgije teh dni. Naj se torej vrne nazaj v naročje Gospodovo, kdor hoče, 'da se ustavi kaznujoča Gospodova roka, naj se spametuje nesrečno človeštvo in naj se vrne nazaj h Gospodu.
Papež je nadalje govoril o samopašnosti in o brezbrižnosti kot o vzrokih prelivanja krvi. Poveličeval je nato luč vere. in je rekel, da mir, ki so ga o-znanili angeli v Betlehemu, noče sovraštva ali maščevanja, ne poželjivosti ali prelivanja krvi, marveč je izraz milobe in odpuščanja. DoČim je človeški s-kiep, tako je nadaljeval papež, podjarmil ozemlje'Jeruzalema, je božji načrt izpolnil prastaro željo oče-
L ISTE K
Iz bojevipri Bovcu 24« oktobra 1917«
(Strelski polk štev. 26.)
Skoro 14 dni nas je že močil dež, po noči smo delali, po dnevu se sušili, o počitku ni bilo govora. A/sako noč smo šli tri ure v postojanke na Rombon, tam delali v blatu in dežju osem ur, nato zopet tri ure nazaj v BavšiČe, kjer smo bili nabasani po hišah, 'da se niti obračati nismo mogli. Po strmih pečinah, mestoma zopet do kolen poblatu, smo vlačili zadnje noči pred ofenzivo metalce min in municijo v postojanke. Odkazan nam je bil prav „prijeten“ prostor -- pri naši poljski straži — 30 korakov od sovražne postojanke. Marsikatera krogla nam je zabrnela mimo ušes, ko smo stavili metalce in delali tu zanj postojanke. A* noči od 22. na 23. oktobra smo pa bili gotovi in prihodnja noč nam je bila obljubljena za odpočitek.
Lepo sem sanjaril in se pretegoval po senu, ko me dne 23. oktobra ob šestih popoldne najde telefonist in mi izroči kratko povelje: „Do 11 zvečer vse na svoja mesta!“ Četrt ure nato smo jo že brisali m Rombon:	da ravno nismo molili, si lahko vsak
'misli, Povsod i se je mrzlično delalo, za vsakim jgr-r om je stal top, v zadnjih trenutkih so jih postavljali ’ n® prostem. Sovražni žarometi so razsvetljevali • vajino, cela vrsta jih je: pel, deset, dvajset Še v . Kot tihotapci. (atovi se plazimo naprej, neopaženi. Za trenutek ugasne žaromet, izza vsakega Ka-mna skoči temna postava, jarki so oživeli, vse vrvi
in djrvi naprej, na stran, naenkrat se zasveti zopet žaromet, vse je mirno, izumrlo. Žaromet mrzlično i-šče in išče, prihuljenih postav ni mogoče videti in zopet posveti na drugo stran. Vse oživi, in hiti k svojim ciljem.
V presledkih smo se priplazili do naših metalcev. Ob desetih zvečer sem javil poveljstvu, dla sem pripravljen. Dobim nalogo, s štirimi metalci min in Štirimi metalci granat zadržati sovražnika, ko preneha naš bobneči ogenj, da ne more v svoje prve vrste.
Nabasani v slabem kritju smo čakali. Od začetka smo zbijali šale, a počasi nas je začel mučiti spanec; postalo je tiho. Kdor ni zadremal, je mislil j na dom. na drage. Ali jih vidi še kedaj? Leno se je premikal kazalec na uri, komaj polnoči — ena — — dve — — Gora se potrese — bliski ti jemljejfo vid, — gromenje — rohnenje — bučanje — sikanje. Ti-šhno si ušesa, a vendar granate tulijo in rjovejo Še naprej. Fant poleg mene me vleče za roko — in mi zavpije v ušesa: „V peklu gotovo nimajo na največji praznik take muzike.“ In zopet hrŠČanje, kakor bi se lomili stoletni hrasti. Ura kaže tri — štiri —. Otopeli zijamo drug v drugega — misli se ustavljajo, sedaj se eden bedasto zakrohota, zopet drugi. Zemlja se giblje, z glavami trkamo Isjkup. Nekaj mrzlega me prime za vrat — smrt? — ne, deske so se malo majale na našem kritju, in razmočena ilovka teče v curkih za vrat. Desetnik, ki je bil pri izhodu, hoče mi nekaj povedati — v tem trenutku udari sovražna granata pred njim. K sreči nepoškodovan, a ves poln blata — oči — usta. Spet druga — tretja — kritje se ruši — peta — šesta. Koliko jih bomo Šteli? — Katera nas zadene? —
Proti šestim zjutraj začne artilerijski oszenj ponehavati — tuintam zopet oživi — spet poneha. — Ob sedmih grom —■ nepopisen — tisoč težkih metal-
cev min je poslalo smrt in razdejanje v italijanske postojanke. In grmijo naprej, udarjajo pred nami in poleg nas — za nami. Kri se nam počenja cediti iz ušes — ust — nosa. Gromenje naprej In naprej.
V. neposredni bližini udari italijanska granata. Razpok nam jemlje vid, sluh — opojni vzduh nam o-nemogoČuje dihanje — „strupen plin.“ Že ima vsakdo krinko na obrazu. Pridušene pokašljevanje sliši se izza svinjskim rilcem podobnih krink. T ričet rt na devet — Še pet minut — še dve — še ena! — Iz razbitega kritja se vlečemo — skačemo jeden čez drugega — naprej k metalcem; že bruha prvi topič — drugi — tretji — vseh osem. Za nami oživi celi Rombon — tisoči drvijo naprej, k zmagi — k smrti. Par sovražnih strojnic je ostalo nepoškodovanih —• neprestano regljajo. Že se skoraj naši morajo malo umakniti. Narednik kratkomalo obrne metalce na te strojnice in prične se divje streljanje. Z vrvico, s katero se sproži, gre prepočasi, stran ž njo! — in strelja se kar s prosto roko! Mina na. mino judarja pri strojnicah — ena umolkne — druga. Naši fantje se zapodijo naprej — v prvo vrsto italijanskih postojank — so že v 'drugi! Zopet se sovražnik ustavlja, par granat dobi za na pot. Naskok in tudi druga; vrsta je naša.
Gosta megla zakriva bojišče, dež začne zopet rositi. Naš polk divja naravnost naprej, nobena ovira ga ne vzdrži, naprej — naprej! Skozi Bovec — samo eno nišo sem, videl nepoškodovano — v PlŽne, drugi dan čez Žago na Stol.
Na vrhu Rombona se je ustavljal Italijan 'do zadnjega. KoneČno se je moral udati, ko sta mu Še prišli dve naši stotniji za hrbet
Po pardnevnih bojih je bila rešena Goriška in pozdravili smo se z našimi neodrešfenimi beneškimi Slovenci.
Poročnik Fr. K—č.
tov, 'ko je zopet podaril krščanski veri svete prosto- \ re in dragoceno grudo, kjer je tekla kri Gospodova, j O Jeruzalem, nebeško mesto in srečepolna mirovna Š Vizija., pomnli Bogu, kojega zvišeno žrtev si videl, \ slavospev veselja, zahvale in ljubezni in govori tu- j di ti sredi med božičnimi prazniki! Dočim so se v j Betlehemu razlegali angelski glasovi o miru, so se [ rezale v Jeruzalemu simbolične oljkine vejice in po-j lagale pred noge kneza miru z otroškim klicem: [Ho- j zana Sinu Davidovemu! Kdo ne vidi, da tudi ravno- ; kaj’ v Jeruzalemu izvršeni dododki govorijo jasne j besede, ki okrepljujejo poziv, ki ga naslovimo na na- j rode, da se vrnejo nazaj k Bogu. Kajti v Jeruzale- j mu je bil blagoslovljen ne tisti, ki se je predstavil j v imenu oboroženih, ampak tisti, ki se je predstavil ' v imenu Gospodovem.	j
Papež je končal s spoštljivimi besedami za j kardinalski zbor, za škofe in duhovnike, kakor tudi j za vse, ki delijo njegove želje, da se svet čimpreje j vrne nazaj k Bogu, da bi Bog, videč, da je zadoščeno njegovi pravici, svetu zopet podelil dar blaženega miru.
Vsememei proti miru.
Vsenemei v Nemčiji se grozno hudujejo nad o-srednjimi državami zavoljo temeljnih načel, ki so jih stavžle pri mirovnih pogajanjih v Brest-Litovsku.
„Deutsche Zeitupg" trdi, daje öetverosporazurn dosegel na Božid; naj večjo zmago sedanje vojske. Božič 1917 bo za vse čase označen, v knjigi nemške zgodovine s črnim listom
„Berliner Neueste Nachrichten“ kličejo v spomin Bismarcka in pravijo, da nam je razprava o mirovnih pogajanjih pognala v obraz rdečico sramu, jcer je po največjih uspehih nemškega orožja potisnila diplomacija z eno samo potezo s peresom nemški narod v ulogo podložnih.
VsenemŠki listi stavijo še edlino upanje na Lloyd Ceorge-a in Clemenceau-a, ocl katerih pričakujejo. da bosta kajefgorično odklonila poziv, udeležiti se mirovni n pogajanj. Vsenemei in konservativci se z vso silo protivijo vsakim mirovnim pogajanjem, ker so mnenja, da je poniževalno, da bi se — Nemci z nenemci pogajali. Vsenemei hočejo diktirati mit' s prusko vojaško silo.
Veliko gonjo proti sporazumnemu miru uprizarjajo zadnje dni tudi avstrijski vsenemei in radikalci. Pravijo, da. je izdajica vsak, kdor je za sporazumni mir.
Mirovna pogajanja.
Mirovni delegati so večinoma zapustili Brest-Litovsfc in so šli poročat svojim vladam o raznih podrobnostih. Prihodnja seja bo dne 4. jan. Ali se bodo med tem Časom četverospor azumove vlade odzvale povabilu, da se naj udeležijo mirovnih pogajanj, je veliko vprašanje. Angleži in Francozi odklanjajo se pogajati z Nemčijo tako dolgo, dokler ne bo vržen ob tla pruski militarizem. Rusi zahtevajo, da se morajo izprazniti vse po sovražniku zasedene pokrajine, a Nemčiji pa to ni prav po godu. Dna zahteva, da naj Rusija zasigura Poljski ter pokrajinam Litavski in Kurlandiji ter delu Estlandije in Livlandije popolno državno samostojnost še predano hi še odpoklicalo avstrijske in nemške čete. Prihodnje dni se bo odločilo, ali se bo v spornih vprašanjih dosegel sporazum ali ne. — Zunanji odsek ogrske delegacije je izrekel svojo zadovoljstvo glede izjave grofa Czernina radi vprašanja „pravice- samoodločevanja narodov.“ Odsek ugovarja proti temu, da bi se vprašanje samoodločbe avstrijskih in ogrskih narodov sprejelo v o-kvir mirovnih pogajanj. Enake sklepe delajo vse-nemci v Nemčiji in v Avstriji. To so prijatelji miru!
Zadnja seja pred novim letom.
Dne 28. dec. šo se vršila mirovna pogajanja z Rusijo v duhu spravljivosti in medsebojnega spora,-zumljenja, kajti prišlo je do sporazumljenja cele vrste raznih važnih točk, za katere se je našla potrebna podlaga za nadaljna pogajanja. V gospodarskem oziju se je dosegel sporazum, nobena država n© sme Alelati kake medsebojne razlike, marveč mora tozadevno vladati pravica. Sporazumeli so se, da se morajo odpraviti vojni zakoni in da morajo vsled teh prizadete osebe dobiti nazaj vse svoje poprejšnje pravice. Tudi glede točke, da se mora popraviti povzročena škoda na zasebnem imetju, se je dosegel sporazum, istotako glede izpustitve, izmenjave in prevažanja vojnih vjetnikov ter glede trgovskih ladij. I
Glede zasedenega ozemlja so predlagali ruski | delegati sledeče: Rusija ne zasleduje nobenih anek- 1 sijsldli ciljev in hoče skleniti mir brez vsakih ane: I sij. vsled Česar hoče umakniti vse svoje Čete iz za-1 sedenejga, ozemlja v Avstr gl-Ogrski, v Turčiji in v I Perziji. Zahteva pa, da tudi- Nemčija, Avstro-Ogrs- I ka, Bolgarija in Turčija umaknejo vse svoje čete i: | zasedenih ozemelj, kot iz Poljske, Litavske, Kurlar J d‘ie in iz drugih zasedenih ruskih ozemelj. Narod- I
nostim v teh ozemljih zajame uje Rusija, popolno pravico samoodločbe ter zahteva, da isto store tudi Av-stro-Ogrska, Nemčija, Bolgarija, in Turčija.
Na to rusko zahtevo je predEagal zastopnik Nemčije sledeče: 1. Avstro-Ogrska in Rusija se naj izjavita, da se naj navedli konec vojnega, stanja med tema državama, ter da se naj čim preje sklene med njima. mir. 2. Poljska. Litavija, Kurlaindija, del Estlandije in Livlandije naj cllobijo svojo popolno državno neodvisnost in se naj izločijo iz Rusije. 3. Glede izpraznitev čet iz teh zasedenih ozemelj bi se naj vršil sporazumni dogovor v poznejšem času in sicer na. široki podlagi.
Ker se je zastopnik Nemčije v vseli teh točkah izjavil tako, da ni dal ruskim delegatom povoljnega odgovora in se je izognil izjavi, da, bi določno preciziral svoje tozadevno stališče, so si ruski clielegati pridržali pravico, da se zastopnik Nemčije o tem jasno in določno izjavi, kako tozadevno stališče nameravajo zavzemati Nemčija in njene zaveznice. Glede izpraznitve zasedenega ozemlja so ruski delegati predlagali, da se za rešitev tega. vprašanja določi posebna komisija-
Vobce se mora reci, da je potek mirovnih pogajanj kljub temu, da se Nemčija brani določno pre- j < izira.fi svoje stališče, še dokaj ugoden in je upanje utemeljeno, da bo prišlo do sporazuma.
j
Anglija, Franclja, in Riununija odklanjaj« mirovna !
pogajanja.
„Daily Mail“ poroča, dla je vabilo ruske vlade,
' aj se Anglija udeleži mirovnih pogajanj, dospelo v sredo v angleško ministrstvo. Že v naprej se lahko trdi, da še niso nastale take okolšeine, ki bi pospeševale spremembo v naziranju angleškega ministrstva.
„Journal des Debats“. pa piše:	Skoro gotovo
Francija ne bo odgovorila na novo rusko vabilo. Clemenceau bo stališče vlade osebno utemeljil v senatnem odseku in v zbornici. Za Francijo je edina možnost priti do miru: Zmaga.
„Daily News“ poroča, da še rumunska vlada vedno odklanja mirovna pogajanja. Če bo Rusija s-klenila poseben mir, bo ^imunska
Rusinja kot mirovna delegatinja.
Nemški državni tajnik dr. Kühlmann je nagovoril mirovne delegate v Brest-Litovskem naslednje: „Vaše visokosti! Milostiva gospa,! Gospodje!“ Takega nagovora Še ni slišala, nobena mirovna konferen ca, ker še nikdar ni bila nobena ženska mirovni dele >at. Tokrat pa se nahaja poleg boljševiških moških delegatov tudi ženska delegatinja. Poročajo, da se piše M. A. Bizenko, da je Malorusinja in da pripada skrajnemu levemu krilu socijalnih revolucionarjev. Baje je bila radi nekega atentata tudi že v sibirskem pregnanstvu. Še neko posebnost, katere pa dr. Kühlmann ni mogel posebej povdariti, kaže boljševička delegacija. Med ruskimi delegati se namreč nahaja skoraj polovica Židov. Odkar obstoja krščanski svet, je židovstvo tokrat prvič zastopano pri mirovni konferenci. Židi so posebno spretjnü meišetarji in sedaj imajo priliko, da se merijo s prvimi diplomati centralnih držav.
V premirju na ruski fronti.
Na vzhodu je velika večina naših čet odšla s fronte v svoja zimska taborišča. V večini slučajev je bilo mogoče čete spraviti v taborišča po vaseh in po mestih za fronto, kjer so vojaki dobro zavarovani pred mrazom in slabim zimskim vremenom. Na demarkacijski črti ostanejo le maloštevilne straže. Čete v ozadju imajo velike orožne in telovadne vaje, da so tako vedno pripravljene za. napad ali za uporabo na drugih bojiščih. Mnogo vojaštva je dobilo daljši zimski dopust.
Usoda ruskih častnikov.
Iz Petrograda se poroča^ da je novi ruski vrhovni armadni poveljnik Krylenko odpustil iz službe vse tiste častnike, ki niso bili izvoljeni od svojih lastnih ljudi. Petrograjski častniki in še na tisoče drugih Častnikov, ki so bili odpuščeni iz vojaške službe na fronti, niso v stanu, da bi mogli preživih svoje lastne družine. Petrograjski častniki so si ustanovili društvo, cegar člani izkladajo tovorno blago na ruskih kolodvorih. Je sicer to delo zelo težko, a vsak častnik si s tem delom zasluži na, dan 20 rubljev, v-sled česar so sedaj gmotno na boljšem, kakor so bili poprej.
Japonska pred odločitvijo*
.... - t*"-— r-—-» s	\ ' - •
„Daily Chronicle“ poroča iz Osake djne 22. decembra, :
Japonski cesar je sprejel zunanjega ministra iu več drugih državnikov. Posvetovanju, ki se je vršilo pri cesarju, se pripisuje velika važnost, ker prevladuje mnenje, da se je posvetovalo o stališču Japonske, v slučaju, ee sklene Rusija poseben mir.
Anglija pomnoži svojo armado.


'Angleško ministrstvo je sprejelo in potrdilo načrt vojnega urada, M je predlagal, da se pomnoži
j angleška armada za. 1 milijon mož. Vojaška dolžnost I bo razširjena za dva letnika. Vrhu tega še ho v e-nem mesecu vpoklicanih 280.000 mož, ki so bili db-sedaj oproščeni odi vojaške službe.
General Castelnau generali sim četverosporazumovib armad.
„Vossisebe Zeitung“ poroča iz Ženeve, da se je Franciji posrečilo pridobiti tudi Anglijo za to, da i-menuje ententa skupnega generalisima. Določen je za to francoski general Castelnau, ki dobi ob ene» naslov maršala.
Anglija Palestine ne da is rok.
Kakor poroča „Daily Mail“, je podal angleški milj istrski predsednik Lloyd George v spodnji zbornici izjavo, da Anglija, ne bo nikdar izročila Turčiji svetih krajev v Palestini, marveč si bo Palestino obdržala v svoji posesti.
Na, fronti med Piavo in Asiago Italijani srdito napadajo naše novopridobljene višinske postojanke. Središče sovražnega napora je bilo te dni ozemlje gore Monte Tomba, kjer so naši prodrli najbolj 'daleč naprej. V Italiji pridobiva Giolittijeva struja, ki zahteva konec vojne, vedno več tal.
Nobenega miru brez — Trsta.
Italijanski list „,Popolo d Italia.“ javlja s posebnim zadoščenjem, ker je italijanski zunanji minister v svojem govoru v zbornici ob priliki, ko je zahteval socialistični poslanec Morgari jz Tjurina. da se s-klene mir sporazumljenja, izrekel sledeče besede: „Nobenega miru brez Trsta!“, pri čemur je udaril s pestjo ob mizo. Za to izjavo je žel italijanski zunanji minister burno odobravanje.
Politične vesti.
Jugoslovansko vprašanje — svetovna zadeva.
Naši poslanci so proglasili načelo, katero branijo dosledno in vztrajno, da je jugoslovansko vprašanje svetovne važnosti. Nemški nacionalni, ki svetovno važnost pripisujejo samo nemštvu in njegovim nakanam. nočejo o mednarodnem pomenu tega vprašanja nič slišati, marveč ga smatrajo za zgolj avstrijsko vprašanje, ki se naj reši na temelju dualizma v smislu nemških in madžarskih zahtev. Včasih pa se le vendar tem ljudem proti njihovi volji izmuzne beseda, ki potrjuje naše stališče. Tako besedo je zapisal : Grazer Tagblatt“ dne 28. dec., pišoč o mirovnih pogajanjih v Brest-Litovsku med drugim tako-le: „Mirovni pogoji, določeni v Brest-Litovsku, so splošna podlaga za splošni mir. Za temi načeli tiči rešitev vseh velikih problemov 'svetovne vojske, če tudi tudi niso imenoma navedeni, n. pr. belgijsko in srbsko vprašanje' češka, jugoslovanska in italijanska stremljenja.“ Torej spada tudi jugoslovansko vprašanje med velike probleme svetovne vojske in zato se more končnoveljavno rešiti tamkaj, kjer se bodo reševala vsa svetovna vprašanja, ki so povzročila svetovno vojno, in to je splošni mirovni sklep. To so tore, že tudi uvideli nemški nacionalni. Čemu se potem tako zgražajo nad našimi poslanci, ki isto zatrjujejo?
Občina, borni Iško za deklaracijo. Občinski za-stop na Gomilškom v Savinjski dolini je v svoji seji dig; 23. dec. soglasno sklenil: Občinski zastop Go-rniteko se v polni meri pridružuje majniški izjavi 'Jugoslovanskega kluba v državnem zboru in zahtevi po samostojni jugoslovanski državi v okvirju habsburške monarhije. Iskreno in hvaležno pozdravlja mirovna prizadevanja sv. Očeta in presvitlega cesarja Karla I.
Makole za deklaracijo. Vseli šest občin makol-
ske župnije in sicer: Jelovec-Makble, Sv. Ana, Dedno, Pečke, Statenbreg in Stepno so se po svojih vrlih županih izjavile za ujedinjenje jugoslovanskih dežela pod habsburškim žezlom. Obenem so se izjavile. da se pridružujejo mirovnemu prizadevanju sv. Očeta in našega cesarja Karla. Našim poslancem, z-druženim v Jugoslovanskem klubu, posebno voditelju dr. Korošcu, izrekajo v imenu vseh občin popolno zaupanje.
Bosanski frančiškani za ujedinjenje Jugoslovanov. Bosanski frančiškani objavljajo sledečo izjavo: „Mi smo Franjevci starodrevne redodržave Bosne Srebrene narod, koji je našoj duhovnoj brizi još u XIV. stoljeću povjeren, kroz stolječa ne samo nebeskim otajstvima pitali, u vjerske ga i svjetske istine upućivali, nego i na njegov koliko društveni to-i
Stran ________ '	___ __________________
HfSff politički razvoj eminentno uplivali. Nu sav naš politički rad tamo od propasti naše domaće vladala-čke dinastije kao i našega kraljestva može se svesti na ove točke:	Da, še oslobodimo tudjinske vlasti i
fiođjemo pod žezlo onih vladara, pod kojim su se nalazila naša i po krvi i po govoru braca s onu stranu Save. To svjedoče naše spomenice na bečke cesar e, naše pjesme i povijesti ratovanja cara Leopolda I. i Josipa II, s Osmaulijama, kao i naše izjave prigodom kongresa evrspskih velesila v Berolinu go-itiin« 1878. Žalibože naše se želje i naša nastojanja ni berlinskim kongresom ni utjelovljenjem Bosne i Hercegovine k Austro-Ogrskoj monarhiji g. 1908 ne ostvari še — do, samo djelomično. Odatle naš narod pretrpi koliko u svome gospođarstvenome, toliko opet društvenome i prosvjetnome pogledu neizmjernu štetu; odatle se na koncu izleže i savremeni svjetski i at, koji dnevno ne samo da kosi nebrojne živote u cvijetu svoje mladosti, nego se prijeti opstanku svih svjetskih i gospodarstvenih i prosvjetnih tečevina*. I to kao da je prestrašilo i največe duhove, te se od dulje vremena živo radi na tome, kako da se prona-dje baza trajnome svjetskome miru. U jeku ovih kombinacija raspalio se je ponovno stari i prirodni žarna Čitavome gotovo slavenskome Jugu da se ujedine Hrvati, Slsvenci i Srbi, Mi smo sve do danas šutjeli: mislili smo, da je svjetski rat svakoga dovoljno poučio o ovoj prejekoj nuždi. Ali od neko doba počela se je na stalnim stranama ponovno javljati sve veča oporba, koja je, da ponovilo spriječi ovaj prirodni zahtjev, počela našu šutnju u Bosni zlorabiti, »ajglasujuči, kako autohtoni živalj u Bosni nije za gori naglašeno nužno ujedinjenje. Stoga niže potpisani smatraju se i pred Bocom in pred državom i pred narodom dužnim očitovati, kako bi ujedinjenje južnih Slavena: Hrvata, Slovenaca i Srba bila naj-čišča baza koliko za trajan mir i procvat habsburške monarhije, toliko opet za razvoj gori naglašenih plemena u gospođarstvenome, društvenome i pros-vetnome pogledu. Radi toga se ođvažno izrezujemo solidarnim s jedine strane s Južnoslavenskim klubom u Beču, a s druge s njegovom deklaracijom od 30. svibnja tekuče godine 1917.“ — Slede podpisi.
Odškodnina nedolžno obsojenim. JustiČna komisija. gosposke zbornice je v svoji seji dne 27. dec. sprejela v nespremenjeni obliki1 zakonsko predloge, sklenjene od državne zbornice glede odškodnine osebam, ki so bile po nedolžnem obsojene.
Enotna politična češka stranka. Za enotno češko stranko, ne samo meščansko, ampak iz vseh vrst naroda, se oglašajo razne stranke in med njimi tudi češka državnopravna (radikalna) stranka. Predi-sedriištvo te stranke je sklicalo shod zaupnikov na
13.	januarja in mu bo predložilo predlog, da, naj se stranka razpusti. Češki pisatelji so' izdali za Božič Oklic za enotno stranko.
Teie«»sfc n«vi e #.
Za načelnika Zadružne Zveze je bil na občnem zboru dne 27. dec. izvoljen namesto rajnega dr. Kreka načelnik Jugoslovanskega kluba dr. A h t o n Korošec. V načelstvo pa: župnik Grašič, Beran, Istra: Valentin Zabret, župnik v Št. Vidu n. Ljubljano; dr. Lovro Pogačnik, poslanec;; Štreni, posestnik v Körnend; duhovni svetnik Koier, Podraga pri Vipavi; Jernej Podbevšek, župnik v Kostanjevici; Evgen Legat, ravnatelj Zadružne Zveze; Pirnat, župan na Homcu, profesor Bogumil Remec; M. Kump: dr. H o h n j e c, Maribor; ravnatelj J. Jovan, urednik Smodej, Koroško, poslanec. Demšar.
Mladenke v Savinjski dolini, pozor! Organizacija savinjskih mladenk, združene v Savinjskem okrožju, je vsled vojnih razmer nekako ustavilo svoje delovanje, kar je oeividno škoda. Vsak dan jasneje vidimo, da čas kliče tudi nas slovenske mladenke, da se vzdramimo ter stopimo krepko, z bistrim oče- j som, z razumom na plan! K temu nam je treba pod- j uka. V ta namen se bo vršil v nedeljo, dne 6. januarja. na praznik sv. Treh Kraljev, občni zbor Sav. okrožja in sicer v prijaznem Št. Petru. Torej, mladenke, pridite vse, ki se zavedate, da ste Slovenke, saj prostori v šentpeterskem Društvenem domu so dovolj prostorni za vse. Vspored bo tako zanimiv, da gotovo ne bo nobeni žal pota. Na ta občni zbor sta obljubila priti vlČ. g. dr. Korošec in vlČ. g. dr. Hohnjee. To Vam naj bo dovolj, da vsaka v svojem okolišu agitira, da pridejo vse poštene mladenke na ta občni zbor v Št. Peter. — Vspored občnega zbora: Ob 9, uri slovesno sv. opravilo, nato takoj zborovanje v Društvenem domu. 1. Govor vic. g. dr. Korošca. 2. Govor vlČ. g. dr. Hohnjeea, 3. Sledijo govori ali deklamacije došlih zastopnic Dekliških z-vez. 4. Poročilo odbora. 5. Razna vprašanja in nasveti. 6. Volitev novega odbora za celotno Savinjsko pkrožje. Med točkami in nazadnje kratek koncert dobro izvežbane Šentpeterske godbe z’bogatim vspore-dom. Na svidenje!
Izdajatelj in založnik: Konsoroij „Strata.*
B T H K 2 S.
31.	decembre ri(T..
Štajerski strelci pešpolka št. 26 se nahajamo na gori M. C., kjer čakamo ugodnega treuotka, da zopet udarimo na Lahe in jih zapodimo dalje v ravnino. Včeraj (dne 1. dec.) smo imeli odlikovanje in so bili odlikovani od naše stotnije:	četo vod j a J. 0-
set, I. IzerŠiČ, F. Rezek in narednik Gutman s h ralo ostno svetinjo L vrste; strelci Padežnik iz Konjic, Anton Goršek iz Šlovenjgradca, Ivan Rebernak iz Konjic in Adolf Tumke iz Slov. Bistrice s hrabrostim svetinjo II. vrste. — Slovenski strelci.
Naši junaki za Tiskovni dom. Z veseljem pozdravljamo slovenskoštajerski fantje c. kr. mlado-strelskega polka št. 4 iz Maribora zgradbo Tiskovnega doma ter prispevamo za istega 50 K. Naši novi narodni trdnjavi želimo iz celega srca božjega blagoslova, mnogo sreče in uspeha! Kličemo pa tudi vsem rojakom zelene Štajerske: ,„Prispevajte vsi. vsak po svoji moči, da se čimprej dvigne naše prepotrebno narodno zavetišče! “ Le pogumno po tej poti, ki nam jo kažeta „Straža“ in „Slov. Gospodar“! Kot stari vojni tovariši, stoječi daleč na beneški ravnini. vedno zvesti svetinjam naših pradedov, Vam voščimo vsem ljubim domačim, vsem milim Spodnje-štajercem srečne in blagoslovljene božične praznike ter veselo Novo leto! Od IV. bataljona, 1. stotnije; strelci Rakuša Ivan, Čajko Anton, Rep Jožef, Caj-kar Franc, vsi od Sv. Tomaža pri Ormožu; od 2. stotnije: strelci: Manko Franc, Stročja vas; Klavžar Karet Brežice; Ocvirk Ivan, Cestnik Anton, Druškovič Alojz, Gosak Anton, Sv. Pavel pri Preboldu; Horvat Anton, Ajlee Franc, Sv. Jurij ob S.; podlovec Žmavc Franc; straževodja Marinič Anton, Sv. Tomaž pri Ormožu; od 3. stotnije: Vičar Ivan, Sv. Lovrenc v Slov. gor.; podlovec Javšovec Janez, Pristava; od 4. stotnije: Žitek Jožef, Kapela; Sočič Avg.. Stročja vas.
Iz italijanskega vjetnišlva se n ara. piše: „Genova, dne 9. oktobra 1917. Srčne pozdrave Vam kakor tudi vsem bralcem „Straže“ in „Gospodarja“ pošiljamo iz italijanskega vjetnigtva:	Gutman Anton,
Stanetinci; Zorman Franc, Žihlava; Kovačič Fran, Spodnje Krap je: Kovačič Marko, Babino!; Kosi Jožef, Zasadi; Puconja Lovrenc, Stročja vas; vsi iz okraja Ljutomer. Naš naslov je: Forte Bogato. VII. Grupno, Genova, Italia.
Slovanska posest. Vitanjsko graščino je. kupila Češka zemaljska družba v Pragi. Dosedanji lastnik je bil Nemec Ramsauer. Nemški listi pišejo, da je ta sprememba posesti za Vitanje in okolico v gospodarskem in narodnem oziru velike važnosti.
Vrl koroški slovenski junak. Takih pa jemalo kot je Jožef Bari, po domače Pavšetov, v Podgor-jah na Koroškem. Služi pri e. kr. težki poljski artileriji, 6. polk. Postal je že ognjičar in pet odlikovanj diči njegove prsi:	Velika srebrna, srebrni zaslužni
križec s krono, bronasta Svetinja, železni križec in cesarja Karla četni križec. Pac veliko za navadnega kmetskega fanta. Taki so naši slovenski junaki-ko-renjaki! Delajo Čast naši domovini in čast našemu narodu!
Zveza jugoslovanskih železničarjev sklicuje 1. odborovo sejo na nedeljo, dne 6. prosinca 1918, ob
8.	uri dopoldne v Gradcu, Čitalnica, Klosterwiesgas-se 5, L nadlstropje. Dnevni red ustmeno. Ker bo seja jako važna, prosimo vse tovariše, odbornike in zaupnike, da se je zanesljivo udeleže. Dobrodošel je tudi vsak drugi član. Dopise na Zvezo jugoslovanskih železničarjev je do preklica naslavljati na naslov : J van Kejžar, nadrevident, Ljubno na Gornje-Stajerskem (Leoben), Moserhofgasse 20.
„Mladost“, glasilo slovenskih Orlov, št. 11: in 1.2, prinaša sliko dr. Kreka in sliko „dr. Krek na mrtvaškem odru v Št. Janžu.“ Objavljenih je cela vrsta lepih člankov: Dr. J. E. Kreku, Manon f dr. Kreka, ; Dr. 'J. Kreku v slovo, Orlom učitelj J. E. Krek, Orli Kreku ob rojstnem dnevu njegove večne slave, Dr. Krek jugoslovanski vladar, Dr. Krek pri Cehih, Dr. Krek in mladost naše domovine, Spomini Zadnjega obiska, Rajni dr. Krek in begunci, Sožal-uica, Podrobno v različnem, Domovini, Pot do miru, Sožalje črkosta.vca: — „Mladost“, ki je izborno urejevan list naše mladine, stane na leto 5 K in se naroča pri konzorciju lista „Mladost“ v Ljubljani. Toplo priporočamo!
Iz srednješolske učiteljske službe. Profesor na c tujski deželni gimnaziji Janez Preindl je pomaknjen v 7. čin ovni razred.
Iz železniške službe. Višji nadzornik in načelnik južno-železniške delavnice v Mariboru, Kamilo Valenta, je imenovan za osrednjega nadzornika južne železnice.
Pošiljanje razglednie v Nemčijo dovoljeno.
Poštna uprava razglaša, da je zopet dovoljeno pošiljati v Nemčijo raznovrstne razglednice, torej tudi razglednice s slikami naših mest, pokrajin itd.
Naslovi poštnih pošiljate v. Poštna upr» /a, naznanja, da se še vedno dogajajo slučaji, ko o-jpošil-jatelji pisem, razglednic, vzorcev blaga, zavojev itd. še vedno ne napišejo svojega popolnega in natančnega naslova. V interesu naslovljenca in tudi odjpošiT jatelja je torej, da se posebno sedaj o.^ožičnih in novoletnih praznikih napišejo mv poštne pošiljatVe natančni naslovi odpošiljateljev.
Zdravniški tanili za bolniške blagajne zvišani. Štajerska zdravniška zbornica je določila sledeče zdravniške tarife za bolniško blaigajne: prdina-oijska pristojbina za posamezno ordinacijo znaša 1 K 50 v, pristojbina za obisk na dom znaša’ 2 K, potnica. za vsak kilometer je določena na 1 K. posamezne pristojbine za posebna zdravniška oprav ta se zvišajo za 50 odstotkov. Ta določila so velja- P s L jan. 1918,
H@sjs©dmrskf? a
Svinjske cene. Namerni j a v Gradcu 'p določila naslednje svinjske cene, ki veljajo od 1. januarja 1918 naprej: I. prasci, mlađe svinje,' plemena .svinjo 8 K f kg žive teže: II. za klavne svinje: merjasci živi 7 K, zaklani 9 K, druge klavne svinje žive 8 K, zaklane 10 K; III. za plemene svinje posebnih plemenitih vrst vseh starosti obojega spola ne .veljajo*' nikake najvišje cene. Goraj omenjene cene veljajo za «vraj, kjer se svinje prevzemajo od kupca. Prodajalec mora prevzeti prevozne in vse druge stroške do prevzemnega kraja. Ce se živina tehta tekom dveh ur po zadnjem krmljenju, se odtegne 8% skupne žive teže. Te cene veljajo tudi za kupčijo s svinjami od hiše do hiše. Nakup svinj za domače gospodarske potrebe poljedelcev je namreč popolnoma prost. Na ta način kupljene svinje pa se morajo najmanj dva meseca obdržati v reji. Prisilni zakol je seveda izvzet.
Zasega zelja preklicana. Deželni gospodarski urad štajerske cesarske namestnije določa, da je zasega, oziroma zaplemba zelja za, vse štajerske politične okraje preklicana in je promet z zeljem spet dovoljen, ako podeli okrajna politična oblast tozadevno prevozno dovoljenje. Izvoz zelja izven Štajerske ni dovoljen. Najvišja nakupovalna cena za motarski stot svežega zelja je določena na 45 K.
Plačevanje davkov. C. kr. finančno deželno ravnateljstvo za Štajersko v Gradcu razglaša v .zadevi obrokov za vplačilo neposrednih davkov v L četrtletju 1918. VI. Četrtletju 1918 postanejo neposredni
davki na Štajerskem do tekli, oziroma plačni v na-
slednjih dnevih: I. iOd zemljarine, hišne razredovine in najmarine ter od 5% davka od najemnine onih poslopij, ki so prosta najmarine:	1. mesečni i
dne 31. januarja 1918, 2. mesečni obrok dne 2 bruarja, 3. mesečni obrok dno 31. marca. II. C Čne pridobnine in pridobnine podjetij podvirženl. vnemi! dajanju računov:	1. Četrtletni obrok Ihe.j..--
lanarja 1918.

Maribor. Dne 28. dec. se je vršila na tukajšnjem rotovžu zaprisega novih občanov, ki' so Mii š-prejeti v občinsko zvezo mariborskega mesta. 'Župan dr Schmiderer je pozival nove občane, naj vselej in pri vsaki priliki zastavijo vse svoje sile, da tudi v bodoče ostane Maribor nedotaknjena, nemška posest, ki je postala v zadnji dobi že zelo ogroževana. V imenu mariborskih, nemških. trgovcev je. naglaša! trgovec Andraschitz (Andrašič), znan tudi vsem Slovencem mariborske okolice, ki so ga do sedaj pi-aV pridno podpirali, da bodo mariborski nemški trgovci ludi v bodoče stali zvesto na braniku za mariborsko nemštvo. Tako odločno kakor tokrat še trgovec Andrašič ni nikdar povedal, da ne mara slovenskih odjemalcev. Andrašič, ki se tako junaško trkal na, 'svoja’-nemška prša, je doma iz Št, Jurija ob Ščavniči.
Slivnica pri Mariboru. Izobraževalno in bralno društvo v Slivnici priredi na dan sv...Treh krah jev, t. j. v nedeljo, dne G. prosinca, v. spomin veli-K-einn Kreku slavnost, s katero bo obenem 'združen i občni zbor društva, kar gotovo odgovarja duHu Krekovemu. Na vsporedu je slavnostni govor, ki ga govori g. profesor dr. Anton Medved, petje .domačega pevskega zbora, poročilo odbornikov, volitev novega odbora, slučajnosti in nazadnje Šaloigra „Pri gospodi..“ Resni časi zahtevajo novega dela, zato prid [te polnoštevilno!
N a z n <i u
za zavarovanje VII. vojnega posodila,
c.	kr, avstr, voj.- vdovskega in sirotm-skega sklada se sprejemajo v uradnem poslopju okrajnega glavarstva. v Maro boru, 2. nadstropje, vrata št. 26. — Vodja pisarne:	Janez Ev. Wesenjak,

':®ai -f
Odgovorni urednik: Vekoslav Stupan.
(Tisk tiskarne sv. Cirila v Mariboru?