PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni «Doberdob» v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni «Slovenija» pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi.
primorski
M.	dnevni
Ul. Montecchi 6 - PP 559 Tel. (040) 764832 (4 linije)
Drevored 24 moggio 1 Tel. (0481) 83382 - 85723
PoMnln« ptai« v gotovini Abb. postata 1 grappo
Cena 650 lir - Leto XLII. št. 66 (12.391)
Trst, četrtek, 20. marca 1
ČEDAD
Q- V} P O
o © ■£ -2 o s Q
T- r c. _
Včeraj se je srečal s tajniki PLI, PSDI in PRI
Craxi je začel preverjanje v navideznem optimizmu
RIM — Preverjanje se je končno začelo. Craxi se je včeraj sestal s tajniki liberalne, socialdemokratske in republikanske stranke Biondijem, Nicolazzijem in Spadolini jem. Kaže, da prihaja znotraj vladne večine do razčišče-nja, pa čeprav je Spadolini po sestanku s Craxijem dejal, da ni optimist. Problemov ni malo, tako s političnega kot tudi s programskega vidika, vendar pa zaskrbljujejo predvsem politični aspekti. Koalicija se je, po Spadoli nijevih besedah sodeč, zelo ošibila, »večkrat se je razbila in če ne najdemo zdravila nima smisla, da jo ohranjamo na oddelku za oživljanje.« Tudi Biondi je mnenja, da je treba najti razloge, zaradi katerih stranke ohranjajo zavezništvo ter opozarja, naj nihče ne govori o alternativni vladi prav v času, ko so v teku prizadevanja za obnovitev sedanje. S tem mnenjem soglaša tudi Nicolazzi, ki je časnikarjem dejal, da bi se to soočanje lahko razširilo in bi se ne končalo z enostavnim sporazumom ali z zamenjavo nekaterih ministrov, če bi prišli na dan politični problemi.
Včeraj so vsekakor govorih predvsem o programskih vprašanjih. Craxi in z njim sociahstična stranka menijo, da je treba govoriti, kot je včeraj izrecno poudaril Manca, »o vprašanjih, ki jih je treba natančneje določiti«. Gre torej za obdelavo vladnega programa. Na tej osnovi je predsednik vlade vodil svoje včerajšnje pogovore.
Najdaljše je bilo srečanje s tajnikom republikanske stranke. Trajalo je nekaj več kot dve uri; Craxi in Spadolini sta govorila o vsem: o boju proti terorizmu, o RAI, o reformi preiskovalne komisije, o zunanji pohtiki, o »komunističnem vprašanju« (vendar Craxi, je pojasnil
Spadolini, je o tem govoril kot tajnik sociahstične stranke.) Po besedah republikanskega tajnika pa niso govorih o zamenjavi v predsedstvu vlade. »Ni moja naloga, da sodim o zadržanju drugih strank; jaz nisem ne varuh ne tajnik krščanske demokracije,« je dejal Spadolini.
Sicer pa bo Craxi srečal tajnika KD še danes. Pogovor bo težak in ob koncu bo mogoče izdelati jasnejšo sliko. De Mita ne prikriva zaskrbljenosti zaradi posledic, ki bi jih lahko imela neuspešna pogajanja na bližnji demokristjanski kongres. Tudi njegovi zavezniki, to je pristaši nekdanje Zaccagninijeve struje so še povedali, da mora na kongresu De Mita jasno povedati, katera je njegova strategija do socialistov v prihodnjih letih. Doslej, pravijo, se je vse zaustavilo pri polemikah in pri grožnjah, vendar pa politika krščanske demokracije ostaja v Craxijevih rokah. Tako je bilo včeraj slišati govorico (pripisujejo jo podtajniku KD Bodratu), češ da gredo demokristjani in sociahsti na kongres, vendar da izvohjo podtajnika, kajti tajnik obojih je Bettino Craxi.
Ne glede na govorice pa je očitno, da mora KD iziti s teh pogajanj vsaj s polovično zmago, če noče prepustiti prevelikega glasu notranji opoziciji, s Forlanijem na čelu, ki ji pripisujejo preveliko borbenost v odnosih s predsednikom vlade. Polovični uspeh bi lahko bil že zaključek preverjanja pred komunističnim kongresom, saj bi se Craxi kot predsednik obnovljenega petstrankar-skega zavezništva ne mogel več predstaviti na zasedanju v Firencah z nostalgičnimi posegi o »programski vladi« ah o »levi alternativi«.	G. R.

Po političnih volitvah -o >
Jacques Cl -sestavlja v
PARIZ — Nobenega dvoma ni, da bo predsednik neogohstične stranke RPR Jacques Chirac novi premier francoske vlade. Manjka le uradna potrditev, ki jo bo moral dati sam predsednik Mitterrand, vendar pa dejstvo, da Chirac pripravlja spisek ministrov nove vlade pomeni, da jo bo sam vodil.
Predvčera.	. __ .«umec
srečala oba »velika upravnika« Mitterrand in Chirac in sta se pogovorila o pristojnostih tako enega kot drugega, da ne bi v bodoče prišlo do morebitnih trenj. Francoski predsednik je le zahteval, naj stolček zunanjega ministrstva in obrambe ne zavzameta njemu nenaklonjena človeka, kar je Chirac po vsej verjetnosti sprejel.
V včerajšnjem televizijskem govoru je Mitterrand javno in nedvoumno poudaril, da je ugladil vsa morebitna nesoglasja z bodočim ministrskim predsednikom Chiracom, po drugi strani pa je sam neogolistični hder v pogovoru z novinarji poudaril, da bo morala biti vlada zelo učinkovita, taka pa, da bo lahko le, če se bo popolnoma »ujel« s predsednikom Mitterran-dom. Ob tem je izrazil svoje prepričanje, da je ta nova anomalija novega pohtičnega stanja v Franciji le navidezna, ne pa resnična. Dodal je, da ni nič čudnega, da ob sociahstičnem predsedniku deluje vlada, ki ima relativno sredinsko-desničarsko večino.
NADALJEVANJE NA 2. STRANI
Sporočilo
bralcem
Kot so bralci in vsi tisti, ki so hoteli včeraj navezati telefonski stik s Primorskim dnevnikom, opazili že sami, je bilo komuniciranje z uredništvom izredno težavno in nekaj časa celo nemogoče. Vzrok težav so bili posegi tehnikov SIP na telefonski centrali dnevnika, ki je nujno potrebovala popravila zaradi okvar na elektronskem vezju.
Sploh smo s to centralo imeli težave od samega začetka in kljub večkratnim posegom je tehniki SIP niso uspeli usposobiti za normalno delovanje. Vse to je seveda vplivalo tudi na delovanje uredništva, predvsem pa povzročalo težave tistim, ki so hoteh navezati telefonski stik z dnevnikom. Zaradi teh težav se bralcem oproščamo v upanju, da bodo danes dokončno popravili centralo
Če pa posegi ne bodo uspešni bomo prisiljeni drugače ukrepati, saj ni več dopustno, da je časopis povsem odrezan ali skoraj, od stvarnosti, v kateri deluje in katere glasnik je.
Uredništvo
Ostro stališče poslanske komisije o cestnih povezavah z Jugoslavijo
Zaradi »neizvajanja osimskih sporazumov« zaustavljena dva ratifikacijska postopka
SANDOR TENCE
RIM — Veliko presenečenje na včerajšnji seji poslanske komisije za zunanje zadeve. Na predlog demokristjanskih parlamentarcev so namreč poslanci odložih ratifikacijo kakršnihkoli osimskih pogodb z Jugoslavijo, dokler z beograjske strani ne pride jasno zagotovilo o gradnji avtocestnih povezav med obema državama. Komisija, ki ji predseduje republikanec La Malfa, pa je vzporedno s tem pozvala vlado, naj s formalno diplomatsko noto opozori jugoslovansko zvezno vlado na nerešeno vprašanje osimskih avtocest.
Komisija za zunanje zadeve, v kateri so zastopani predstavniki vseh političnih sil, bi morala včeraj zjutraj ratificirati sporazum o odškodninah za nepremičnine v bivši coni B in o ribolovnem območju v Tržaškem zalivu, kar je pred meseci brez težav naredil senat. Zahtevo po odložitvi sta vložila poslanca KD iz Furlanije - Julijske krajine Rebulla in Coloni, njuno stahšče pa so podprli vsi zastopniki vladne večine in tudi neofaši-sti, medtem ko se je proti temu izrekla le komunistična skupina. K Pl se ne strinja zlasti z načinom takega pritiska na jugoslovansko vlado, ki že meji
na izsiljevanje, je pa mnenja, da je vprašanje osimskih cestnih povezav nerešeno vprašanje v sklopu italijansko-jugoslovanskih odnosov, posameznih sporazumov pa ni mogoče medsebojno pogojevati.
Pritisk določenih italijanskih političnih krogov na gradnjo avtocest Razdrto - Fernetiči in Razdrto -Vrtojba se je začel stopnjevati potem, ko je Jugoslavija začela z vrtanjem predora pod Karavankami. Prvi so se na to temo oglasih demokristjani iz naše dežele, nato pa še socialdemokrati in seveda misovci, ki izkoristijo vsako najmanjšo priložnost za napad na Osimo in na politiko dobrososedskih odnosov z Jugoslavijo. Pred dnevi se je o vprašanju avstrijsko-jugoslovanskega predora o-glasil tudi podtajnik za zunanje zadeve Bruno Corti in med drugim pojasnil, da tako Italija kot Evropska gospodarska skupnost nenehno spodbujata Beograd, naj čimprej začne z avtocestnimi deli ob italijansko-jugoslovanski meji.
Goriški poslanec Rebulla je to gesto označil za dobronameren pritisk na vlado v Beogradu, »ki bi morala odločneje podpreti zahteve in interese SR Slovenije po teh zelo pomembnih cestnih povezavah«. Italijanski parlament, nam je še dejal parlamentarec KD, se zelo dobro zaveda trenutnih gospodarskih in finančnih težav sosednje države,
ne more pa še dalje križem rok sprejemati enosmerno izvajanje gospodarskega dela osimskih sporazumov. Avtocestne povezave so temeljnega pomena tako za Slovenijo kot za Furlanijo - Julijsko krajino in zato je v interesu obeh dežel, da pride čim-prej iz Beograda jasen politični znak o teh problemih. Vlado je na včerajšnji seji komisije zastopal podtajnik Fioret, ki je povedal, da bo o sklepih takoj obvestil zunanjega ministra Andreottija.
Gorbačov bo obiskal Italijo
'RIM — Generalni tajnik CK KP SZ Mihail Gorbačov bi lahko v prihodnjih mesecih uradno obiskal Italijo. Do obiska naj bi prišlo po konkresu KPI v Firencah konec aprila ali prve dni maja. Sovjetski partijski voditelj bi se lahko ob tej priložnosti sestal ttidi s papežem Janezom Pavlom II., kar bi bil prvi uradni obisk nekega sovjetskega generalnega sekraterja pri poglavarju rimskekato-liške Cerkve. Novo sovjetsko vodstvo se je torej odločilo, da bo vzporedno z ameriško-sovjetskim dialogom krepilo tudi stike z Zahodno Evropo.
Razsodba o davku za vojsko: komentar škofa Bellomija
V'
Se nobenega sporazuma o mejnih območjih
Italijanske in jugoslovanske ekipe v evropskih pokalih
Razen Interja vse izločene
TRST — Včeraj jo tržaški škof Lorenzo Bellomi komentiral razsodbo kasacijskega sodišča, ki je, s tem, da se je sklicalo na člen 415 kazenskega zakonika, odločilo, da je pač neplačevanje tistega odstotka davkov, ki gre v vojaške in oboroževalne namene, kaznivo dejanje.
Dejal je namreč, da je s tem hotel izzvati reakcijo države ter pač videti, ali je ta sposobna to prakso nato legalizirati, kot je to že storila z vojaškim oporečniš-tvom. Kot znano, je tržaški škof Bellomi pred nedavnim podpisal dokument škofov in vernikov Triveneta, ki se ostro zaganja proti plačevanju davkov, ki nato gredo v vojaške namene ter jasno podpira »davčno oporečništvo«.
Sam Bellomi je bil sicer na izrecno vprašanje, kaj meni o tej razsodbi, previden, saj je dejal, da ne pozna razsodbe do potankosti, vendar pa je potrdil svoje prejšnje mnenje.
Mimo odredbe kasacijskega sodišča pa se krog ljudi, ki vsekakor soglašajo z dokumentom, ki so ga podpisali škofi in verniki Triveneta, stalno širi. Tako je np»r. postar tržaške evangeličanske metodistične cerkve Claudio Martelli izrazil škofu Bellomiju vso svojo solidarnost ter solidarnost verski skupnosti, kateri pripada.
RIM — Ožja poslanska komisija, ki se ukvarja z zakonskimi predlogi za gospodarski razvoj obmejnih krajev Furlanije - Julijske krajine, je včeraj povabila strokovnjake finančnega ministrstva, ki so poročali o delovanju tržaške proste luke. V delegaciji ministrstva je bil tudi ravnatelj tržaške prostocarinske luke, ki je poslance informiral o novih carinskih normah in predpisih Evropske gospodarske skupnosti. Zastopstvo komisije bo v prvi polovici aprila odpotovalo v Hamburg in si ogledalo tamkajšnje pristaniške naprave.
Vladne sile tudi včeraj niso predložile svojih popravkov k zakonskim predlogom KPI in PSI, kar dokazuje, da v deželni vladi ni še prišlo do sporazuma. Poročevalec Carrus (KD) je vsekakor še enkrat pozval večinske zastopnike, da pohitijo z amandmaji, v nasprotnem primeru bo po velikonočnem premoru sam vsebinsko poenotil obe zakonski besedi. Komunisti, ki so doslej edini izdelali in predložili nove predloge o tem vprašanju, so včeraj spet protestirali in obtožili večino, da na vsak način ovira odobritev tega zakona. (ST)
Italija je ostala le še z enim predstavnikom v evropskih nogometnih pokalih, Jugoslavija pa je »izbrisana« z evropske scene. Od italijanskih in jugoslovanskih moštev se je namreč uspelo uvrstiti v polfinale le Interju v pokalu UEFA, ki pa si je napredovanje v nadaljnje kolo praktično priboril že v prvem srečanju proti Nantesu, ko je v Milanu zmagal kar s 3:0. Milančani so sinoči izenačili (3:3) in so tako polfinalisti.
Evropsko sceno pa zapuščajo evropski in svetovni prvaki Juventusa, ki jih je v pokalu prvakov izločila Barcelona. Potem ko so doma zmagali z 1:0, so Španci sinoči v Turinu prisilili Platinija in tovariše na
neodločen izid (1:1) in tako se je Juventusova avantura v tem pokalu končala.
Jugoslavija je izgubila oba svoja predstavnika. V pokalu pokalnih prvakov si je Crvena zvezda resnici na ljubo »zapravila« polfinale že v domačem srečanju, ko je proti Atletico Madridu izgubila kar z 2:0. Sinoči so sicer Beograjčani v gosteh igrali neodločeno z 1:1. V polfinalu pa je Atletico.
Zelo nerodno je izločen iz pokala UEFA splitski Hajduk, ki je v prvem srečanju doma premagal belgijski Waregem le z 1:0 (zamudil je neverjetno veliko število priložnosti za gol), sinoči pa je izgubil po enajstmetrovkah s 4:5, potem ko se je regularno srečanje in podaljška končali pri 1:0 za Waregem.
NA 10. STRANI
Chirac
NADALJEVANJE S 1. STRANI
Vendar pa problemi prav gotovo obstajajo. Mitterrand je od Chiraca že zahteval, da mora vlada upoštevati, spoštovati in nato uresničevati program, ki ga je sam pripravil in je pač program socialista, ki vodi Francijo že pet let.
Splošno mnenje je, da bo imel Chirac, vsaj v prvi fazi sestavljanja svoje vlade, več težav z zavezniki stranke UDF, ki jo vodi bivši predsednik Giscard D’Estaing, kot pa z »zgodovinskimi« nasprotniki, socialisti predsednika Mitterranda. Včeraj se je namreč mrzlično sestajal z vsemi veljaki svoje in zavezniške stranke in je torej očitno, da bo lista ministrov, ki bo znana v najkrajšem času, zelo uravnovešena in racionalno porazdeljena med predstavniki obeh strank večinske desničarske koalicije.
Vsekakor pa je že sedaj jasno, da ni Mitterrand sedaj pohtično šibkejši, kot je bil pred pričakovanim in programiranim volilnim porazom in predvsem pred soočenjem s Jacque-som Chiracom. Slednji je bil ministrski predsednik že v obdobju 1974-1976, kar pomeni, da ima dovolj poli tičnih izkušenj ter se bo iz tega stanja med tnalom in nakovalom elegantno rešil. Jasno pa je tudi, da bosta morala »velika« politična nasprotnika neogolist Chirac, ki je pač znan po dobrem, učinkovitem in natančnem upravljanju, s katerim se je proslavil v zadnjem obdobju, ko je bil pariški župan, in pa socialist Mitterrand delati složno, sicer bi neizogibno prišlo do pohtične in upravne stagnacije, ki bi škodovala tako državi kot pa ugledu obeh državnikov, ki je v Franciji vsekakor velik. Vsekakor bo prihajalo do stalnih kompromisov, ki se bodo sproti reševali.
Politični opazovalci celo menijo, da se bo moral Chirac, ki je karizmatična osebnost neogolistične stranke RPR, večkrat v svojem političnem boju nasloniti prav na sedanjega francoskega predsednika, predvsem ko se bo moral otepati napadov bivšega ministrskega predsednika Ray-monda Rarreja, člana »bratske« stranke UDF, ki je jasno izjavil, da je proti takemu »nenaravnemu« vladanju v Franciji.
Vojaški manevri 6. brodovja pred Sidrskim zalivom
Nevarno ameriško rožljanje z orožjem pred vrati nepredvidljivega Gadafija
WASHINGTON — Že četrtič od začetka leta bo ameriško 6. brodovje skušalo izzvati libijskega voditelja Gadafija z vojaškimi manevri, ki so se začeli včeraj in bodo trajali vse do nedelje. Će pa je bilo dosedanje ameriško rožljanje še kar previdno, bodo sedaj poskušah zrušiti mit libijske suverenosti nad Sidrskim zalivom. V ZDA namreč navajajo, da bodo letala prekoračila tako imenovano »črto smrti«, ki jo je določil Gadafi, potem ko je enostransko proglasil libijsko suverenost nad Sidrskim zalivom. V Washingtonu poudarjajo, da je po mednarodnih normah pas ozemeljskih voda širok le 12 milj od obale (nekaj več kot 20 kilometrov) in da nima Gadafi nobene pravice »kratiti svobodne plovbe«.
Po vsem sodeč pa je vprašanje svobodne plovbe le pretveza. Reaganova administracija išče namreč le povod, da bi lahko udarila po Libiji in Gadafiju, ki ga dolži, da podpira mednarodni terorizem. Tezo o skrajno nevarni ameriški provokaciji potrjuje dejstvo, da so ZDA tokrat pred Libijo poslale eno naj večjih mirnodobnih brodovij. Poleg letalonosilk »Saratoge« in »Goral Sea« bo v pri-
hodnjih urah pred Sidrski zaliv zaplula še letalonosilka »America«. Če pri tem upoštevamo e-skortne križarke in rušilce, zvenijo v prazno wa-shingtonske trditve o »rutinskih manevrih«. Pred libijskimi obalami so namreč Američani nakopičili tako brodovje, da je s svojo udarno močjo zlahka kos libijskemu vojaškemu potencialu.
Nič čudnega torej, da je Sovjetska zveza najostreje protestirala zaradi te »ameriške provokacije«. Moskva bo bržkone skušala prepričati Gadafija ,naj se ne postavi po robu sporni kršitvi libijske suverenosti. S tem pa se bo Gadafi bržkone blamiral. Saj je v svoji pretekli besedni ihti večkrat poudaril, da ne bo nihče nekaznovan prekoračil »črto smrti«. Nepredvidljivi polkovnik je tudi zagrozil, da bo povzročil vojni požar v vsem Sredozemlju in da bodo njegove samomorilske enote napadle Ameriko.
Sedanje stopnjevanje napetosti med Tripolisom in Washingtonom se je začelo po atentatih 27. decembra lani na rimskem in dunajskem letališču. Takrat je libijska tiskovna agencija »Jana« prikazala teroriste kot »arabske rodoljube in junake«.
Po valu protestov v vsem zahodnem svetu so libijski voditelji nekoliko omilili svojo besedno podporo mednarodnemu terorizmu, a sumov o podpori teroristom niso odpravih. Resnici na ljubo, niso niti ZDA predložile gotovih dokazov o libijski vpletenosti, prav tako so le redke zahodne države pristopile k ameriškim gospodarskim sankcijam proti Libiji.
Politični opazovalci pa ob sedanjem zapletu navajajo, da Reagan ponovno razkazuje svoje «mišice« ne samo Gadafiju temveč tudi Kongresu jaradi sporne pomoči nikaragovskim kontrarevolucio-narjem. Reagan namreč meče v isti koš Libijo in Nikaragvo, ter vztraja pri svojem stališču, da se bo z vsemi silami postavil po robu državam, ki podpirajo teroriste.
Kot vedno ob podobnih grožnjah za mir v Sredozemlju Zahodna Evropa modro molči in ne zagovarja ne Amerike in ne Libije. Vsi namreč na tihem upajo, da se bo tudi sedanji prikaz ameriške moči razblinil kot milni mehurček, da ne bo Gadafi nasedel na provokacijo in si s tem opekel prste, kot si to želijo v Washingtonu.
ZOPET SPOPADI V ČADU
NAIROBI — N’đjamenski radio je sporočil, da so čete predsednika Hisena Habreja napadle uporniško oporišče blizu mesta Faya Largeau, kjer je glavno oporišče uporniških in libijskih sil severno od 16. vzporednika (»rdeče črte«), ki deli Čad na dva dela.
Poznavalci čadskih razmer govorijo o pomembnem vojaškem premiku v čadski krizi, kar naj bi bila predvsem posledica obilne francosko-ameriške vojaške pomoči enotam Hisena Habreja (poleg tega je v čadu okrog tisoč francoskih padalcev in komandosov). Pravijo, da se je prvič v zadnjih letih zgodilo, da so Habrejeve enote prevzele pobudo na fronti in vladni viri navajajo, da so v zadnjih dneh uničile štiri uporniške naselbine na severu in pregnale »libijsko-uporniške« čete iz krajev Um Saluba in Kalait na severovzhodu dežele.
Čadski radio je sicer poročal, da so se vladne čete severno od 16. vzporednika spopadle z libijskimi četami (s tako imenovano islamsko legijo, ki je sestavljena iz najemnikov iz različnih afriških in arabskih držav in
predstavlja glavnino od kakih 7.000 ah celo 10.000 libijskih okupacijskih mož na severu Čada). Po drugi strani uporniški radio Gukunija Weddeya poroča o uporniških uspehih v bojih z vladnimi silami. Iz nasprotujočih si novic je težko izluščiti, kaj se v resnici dogaja v Čadu. Verjetno pa je, da so Habrejeve sile po zaslugi zahodne vojaške pomoči (topovi, oklepna vozila, rakete zemlja-zrak, radarske naprave itd.) spremenile prejšnjo defenzivno taktiko in krenile v manjše ofenzive na različnih delih severne fronte. Poznavalci te dogodke pojasnjujejo s tem, da si hoče vlada v N’Djameni ustvariti čim bolj trdne vojaške pozicije pred morebitnimi pogajanji z nasprotno stranjo. Te dni je namreč slišati, da kongoški predsednik Denis Nguesso, ki posreduje v čadski krizi, pripravlja za konec meseca sestanek Hisena Habreja in Gukunija Weddeya v Brazavillu, česar doslej nobena stran ni potrdila in tudi ne zanikala.
AVGUST PUDGAR
Bivši filipinski diktator Marcos spet v težavah
ZDA vrnile Filipinom zaupne dokumente
NEW YORK — Ameriška administracija je predstavnikom filipinske vlade vrnila približno 1500 zaupnih dokumentov bivšega filipinskega diktatorja Marcosa, ki so jih ameriške oblasti zaplenile ob njegovem prihodu na Havaje. Kot je razvidno iz dokumentov, je Marcos skušal podkupiti številne ameriške pohtike, med katerimi tudi bivšega predsednika Jimmyja Carterja in sedanjega predsednika Ronalda Reagana.
Iz zaplenjenih dokumentov ni razvidno, ah sta oba predsednika med predvolilno kampanjo leta 1980 dobila od filipinskega predsednika vsak po 50 tisoč dolarjev. Po ameriških zakonih je prepovedano, da dajejo tujci denarne prispevke posameznim predsedniškim kandidatom, oziroma strankam. Predstavniki Bele hiše so kategorično zani-kali, da je predsednik Reagan oziroma predstavniki njegovega štaba od bivšega filipinskega predsednika sprejeli kakršenkoli denar, bivši predsednik Carter pa za enkrat še ni odgovoril na obtožbe.
Predstavniki ameriške administracije, ki so pregledah omenjene dokumente, zavračajo njihove komentarje, predstavniki filipinske vlade, ki so sprejeh pribhžno 2300 strani zaupnih dokumentov,
pa se o njihovi vsebini izražajo dvoumno, tako da ni popolnoma jasno ah je šlo samo za načrt ah pa so denar omenjeni ameriški politiki tudi sprejeh.
Poleg tega so dokumenti potrdih tudi dosedanje sume, da je ameriška družba Westinghouse electric, ki proizvaja opremo za jedrske centrale, dala Marcosu podkupnino, ki je znašala najmanj 8 milijonov dolarjev. Bivši Marcosovi sodelavci, ki so se pridružih novi filipinski vladi izjavljajo, da je Westinghouse za to, da bi dobil gradnjo jedrske centrale na Filipinih, izplačal Marcosu pribhžno 80 milijonov dolarjev. Predstavniki omenjene ameriške družbe zanikajo podkupovanje, vendar pa je federalni tožilec v Pittsburgu sprožil proti Westinghousu novo preiskavo.
Ameriški sekretariat za pravosodje je že pred časom začel preiskavo proti omenjeni družbi zaradi obtožb, da je bila v podobna podkupovanja vpletena tudi v drugih delih sveta, vendar ji doslej tega niso mogli dokazati. Med Marcosovimi zaupnimi dokumenti so našh tudi dokaze, da so se omenjene prakse posluževala tudi japonska podjetja, ki so se na Filipinih potegovala za izgradnjo določenih projektov.
Zaradi škandala, ki je nastal v zvezi z vsebino Marcosovih zaupnih dokumentov, je predsednik pododbora za Pacifik v predstavniškem domu, demokrat Stephen Solarz, ki vodi kongresno preiskavo poslal predsedniku Reaganu pismo, v katerem zahteva od njega zagotovila, da ne bo poskušal zaščititi bivšega diktatorja pred sodnim preganjanjem.
Bivšemu šefu Marcosovega generalnega vojaškega štaba Fabianu Veru, ki je skupaj z Mar-cosom pripotoval na Havaje, pa so medtem že dokazah, da si je prilastil del ameriške vojaške pomoči, zato se bo moral zagovarjati pred poroto federalnega sodišča v Virginiji.
Bivši diktator je začuth, da mu v ZDA vsebolj gorijo tla pod nogami, zato je od ameriškega zunanjega ministrstva že pred dnevi zahteval naj mu čimprej omogoči, da dobi politično' zatočišče v Španiji, Panami ah v Mehiki. Administracija bi se neprijetnega gosta rada čimprej rešila, člani kongresne komisije pa bi ga hoteli čimprej postaviti pred sodišče, oziroma mu preprečiti odhod iz ZDA.
UROŠ LIPUŠČEK
Arafat na obisku v Jugoslaviji
DUBROVNIK — Predsednik predsedstva Jugoslavije Radovan Vlajko-vič in predsednik izvršnega komiteja palestinske osvobodilne organizacije Jaser Arafat sta včeraj v Dubrovniku končala uradne razgovore. Obe strani poudarjata veliko podobnost ah celo enotnost pogledov na širok krog tem iz mednarodnega življenja in bilateralnih odnosov. Vlajkovič in Arafat sta ocenila, da se odnosi med Jugoslavijo in palestinsko osvobodilno organizacijo razvijajo zelo ugodno. Predsednik predsedstva SFRJ je ponovil znana stališča Jugoslavije v zvezi z reševanjem krize na Bližnjem vzhodu in poudaril, da je ključ za rešitev tega problema prinzavanje in uresničevanje! legitimne pravice palestinskega naroda do lastne države. Radovan Vlajkovič je omenil, da se Jugoslavija zavzema za sklic mednarodne konference o palestinskem vprašanju, na kateri bi sodelovale vse zainteresirane strani, vključujoč tudi PLO kot edinega legitimnega predstavnika palestinskega naroda.
Artukovic v aprilu pred sodniki
ZAGREB — Okrožno javno tožilstvo v Zagrebu je vložilo obtožnico proti vojnemu zločincu dr. Andriji Artuko-viču in sicer za obdobje od 10. aprila 1941 pa vse do zloma okupacije maja 1945. V tem času je iz zločinskih pobud, zaradi verskega in rasnega sovraštva ter pod okriljem fašistično-ustaške ideologije organiziral, izdal usodne ukaze in izvajal množično preganjanje, mučenje in fizično uničevanje civilnega prebivalstva Hrvaške, Bosne in Hercegovine ter Srema. Prav tako je ukazal, naj v nasprotju z določili mednarodnega prava — mučijo in ubijajo vojne ujetnike, s čimer je storil kazniva dejanja zoper človeštvo in mednarodno pravo.
Okrožno tožilstvo je obtožnico včeraj izročilo tudi obtoženemu Artukoviču. Predvidevajo, da se bo sojenje začelo sredi prihodnjega meseca, (dd)
BONN — Predstavniki afganistanskega odbora so včeraj pred zunanje-pohtičnim odborom Bundestaga podkrepili svojo voljo in odločnost, da se bodo tudi v prihodnje neomajno bojevali proti okupacijskim sovjetskim četam in proti Karmalovemu režimu. Dvodnevna obravnava sovjetske vojaške intervencije v Afganistanu je prva uradna parlamentarna obravnava v zahodnem svetu, odkar so sovjetske čete pred dobrimi šestimi leti vkorakale v to neuvrščeno državo.
Člani zunanjepohtičnega odbora Bundestaga so povabih na obravnavo poleg izvedencev ne samo predstavnike afganskega odpora, ampak tudi sovjetskega in ameriškega veleposlanika v Bonnu Semjonova in Burta. Iz sovjetskega veleposlaništva so odgovorih, da »niso pristojni«, iz ameriškega pa je prišlo pojasnilo, da ameriški diplomati na splošno ne sodelujejo na takih obravnavah.
Hkrati z obravnavo je bonnska vlada pozvala Sovjetsko zvezo naj konča vojno in okupacijo Afganistana in začne ukrepati, da bi prišlo do pohtične rešitve. Sovjetska vojaška intervencija je v nasprotju z mednarodnim pravom in ogroža mir in sodelovanje na svetu, je izjavil državni minister v zunanjem ministrstvu Lutz Staven-hagen. Vse stranke v Bundestagu so obsodile sovjetsko intervencijo v Afganistanu in dvodnevna obravnava pred zunanjepohtičnim odborom se je
Iz razprave v zahodnonemškem Bundestagu
SZ v zadnjem času še poostrila vojno proti afganskim upornikom
začela, ko so se trije socialdemokratski odposlanci vrnih z obiska pri af-ganskih predstavnikih v Pakistanu.
Predstavniki afganskega odpora so v dveh dneh pozivah svobodoljubne države, naj odločneje podprejo boj proti sovjetski okupaciji, »dejansko potrebujemo vse: defenzivna orožja, strelivo, oblačila, zdravila in hrano,« je dejal predsednik Afganske nacionalne osvobodilne fronte Sibgatulah Al-Modžadedi. On in predstavnik Islamske zveze Afganistana Pir Gai-lani sta izjavila, da sovjetski vojaki počenjajo grozodejstva in nadaljujejo genocid v Afganistanu. Kljub izjavam, da bi rada poiskala pohtično rešitev, je Moskva v zadnjem času še poostrila vojno.
Mesta in vasi načrtno bombardirajo, moške, ženske in otroke ubijajo in mučijo, pridelke uničujejo, Modžadedi je dejal, da obstajajo dokazi, da sovjetske oborožene sile uporabljajo tudi strupene pline in kemična orožja v
Afganistanu. Od začetka okupacije je bilo ubitih nad mihjon ljudi, v glavnem civilistov, pet milijonov jih je pobegnilo iz države.
Nekohko izmikajoče sta predstavnika afganskega odpora odgovarjala na vprašanja, kaj je s poročih, ki govorijo, da mudžahedi pobijajo sovjetske vojne ujetnike, ki niso muslimanske vere. Tega ne verjame, je
LINEA1
odgovoril Modžadedi. Afganski borci se ravnajo po mednarodnem pravu in ženevski konvenciji.
Nemška bolniška sestra Maria Miil-ler, ki je lani v imenu bonskega odbora za Afganistan delala v zasedeni državi, je pričala, da je slišala, da sovjetske čete uporabljajo strupene pline, vendar ni sama videla nobene žrtve strupenih plinov, povedala je
tudi, da je Kabul razpisal po 1000 dolarjev na glavo vsakega afganskega zdravnika pri upornih mudžahedih, 10 tisoč dolarjev pa za tujega zdravnika ah bolniško sestro.
Po izjavi pakistanskega veleposlanika v Bonnu Abdula Vaheeda je v Pakistanu zdaj nad tri milijone af ganski h beguncev. Vaheed je tudi poročal o čedalje številnejših kršitvah pakistanskega zračnega prostora in o-zemlja. To se dogaja z očitnim namenom, da bi na Pakistan izvajali pritisk in ga ustrahovah.
Sovjetska uradna časopisna agencija TASS je v komentarju označila o-bravnavo o Afganistanu pred zunanjepohtičnim odborom Bundestaga kot provokacijo. Moskva obtožuje Zahod, da podpira morilce in bandite.
BOŽIDAR PAHOR
Ponuja vse spomladanske novosti, kjer moda vedno pomeni tudi dober okus. Oblačiti se v trgovini LINEA pomeni biti vedno »prvi«.
Kje? V trgovini LINEA — Trst — Ul. Carducci 4
Koper: odločili so se za nove gradnje
Konec prostorskih težav šol narodnosti v Piranu ?
PIRAN — Kaže, da bodo v piranski občini začeli urejati že kar nevzdržne prostorske težave šol italijanske narodnostne skupnosti. Najhuje je v srednji naravoslovno matematični in osnovni šoli v starem mestnem jedru; potrebe pa so tudi v osnovni šoli v Luciji.
Srednjo šolo z italijanskim učnim jezikom v Piranu obiskuje v tem šolskem letu 66 učencev. Vsakemu je namenjen komaj dober kvadratni meter in pol prostora, saj je šola stisnjena v podstrešju stare mestne hiše. Že nekaj let narašča zanimanje in tudi vpis v matematično informacijski in biokemični program usmerjenega izobraževanja, ki ga tam izvajajo. Učenci prihajajo iz osnovnih šol narodnosti na Obali, vse bolj pa tudi iz vrst večinskega naroda. Najverjetneje jih k takim odločitvam spodbujata sloves kakovostnega šolskega dela, verjetno pa tudi dejstvo, da v Piranu ni več sorodne srednje šole v slovenskem učnem jeziku. Vse to pa narekuje večji normativ števila otrok v oddelku in sicer od sedanjih 16 na 24 v prihodnje.
V strokovnih razmišljanjih o ureditvi prostorskih težav te piranske srednje šole je prevladala odločitev o novogradnji kot edini smotrni naložbi. V prihodnjem letu naj bi tako pripravili vso potrebno dokumentacijo in leto zatem začeli z gradnjo na t.i. šolskem prostoru v Portorožu. I-dejni načrt vključuje šest specializiranih učilnic za kemijo, biologijo, fiziko, zemljepis in jezikovni kabinet, zbornico, zatem prostore za šolske predstave in sestanke, knjižnico in čitalnico, potrebne sanitarije in športne površine. Lastni telovadnici so se odpovedali in bodo uporabljali tisto, ki naj bi kot prva naložba v tem srednjeročnem obdobju zrasla
ob Srednji pomorski in prometni šoli. Denar za novogradnjo bodo zagotovili iz republiškega proračuna in sredstev Izobraževalne skupnosti Slovenije, del pa bo s prispevno stopnjo iz čistega dohodka zbralo piransko združeno delo.
Že letos naj bi začeli graditi učilnice za razredni pouk osnovne šole z italijanskim učnim jezikom v Luciji. Ocenjujejo, da bo za naložbo potrebnih okoli 70 milijonov dinarjev. V času do 1990. leta pa naj bi natanko proučili možnosti ureditve osnovne šole v Piranu, ki zdaj deli prostorsko stisko s srednjo šolo. Razum-
ljivo je, da si občani, še posebej tisti iz vrst narodnosti želijo, da bi ostala v mestnem jedru, ki pa skoraj ne dopušča takega posega. V razmerah, kjer šola deluje danes, pa je predvsem vzgoja otrok pomanjkljiva — brez telovadnice ali kakršnihkoli športnih površin, v neprimernih učilnicah, brez potrebnih sanitarij, v neposredni bližini gostišča.
Pri uresničevanju sprejetih sklepov o razvoju šolstva narodnosti v piranski občini bo nujno nenehno temeljito usklajevanje potreb in obstoječih možnosti.
MIRJAM MUŽENIČ
Gledališča Alpe-Jadran
V Novi Gorici in Gorici je že vse pripravljeno za začetek drugega Srečanja gledališč Alpe - Jadran. V petek bo ta odmevna prireditev stekla, nanjo pa vabijo tudi že veliki plakati, kot vidimo na sliki, ki je bila posneta pred novogoriškim Kulturnim domom
V Ljubljani seminar za zamejske študente prava
LJUBLJANA — Pravna fakulteta v Ljubljani in Zveza društev pravnikov v gospodarstvu Slovenije sta za zamejske študente iz Primorske in Koroške priredila zanimiv dvodnevni seminar, na katerem so se lahko udeleženci seznanili s pravno ureditvijo SFRJ. Pri ocenitvi pomembnosti takšnega srečanja moramo predvsem upoštevati, da so zamejski študentje vpisani navadno na fakulteto v Trstu, ali pa v Gradcu in celo na Dunaju — če vzamemo torej konkretno v poštev slovenske študente prava v zamejstvu, moramo povedati, da ti študirajo v italijanskem ali nemškem jeziku. To pomeni, da strokovne pravne terminologije v slovenščini navadno sploh ne poznajo. Seminar je nudil priložnost, da slovenski zamejski študentje obogatijo svoj jezikovni zaklad tudi v tem smislu.
V sejni dvorani starega, a arhitektonsko izredno lepega poslopja, ki nosi na pročelju napis: Pravna fakulteta, je bila v petek zjutraj slavnostna otvoritev seminarja. Sledilo je nato prvo predavanje rektorja fakultete prof. dr. Ivana Kristana, ki je študente iz Primorske in Koroške se-
znanil z ustavnopravnimi temelji SFRJ, predvsem z dvema bistvenima značilnostima te države; samoupravno socialistično demokracijo in federativno ureditvijo, ki je rešila pereče nacionalno vprašanje v Jugoslaviji.
Prof. Aleksander Radovan in Polonca Končar pa sta v popoldanskih urah, predavala na temo »Vloga sindikatov v samoupravni družbi«. V Jugoslaviji je vstop v sindikalno organizacijo vzporeden s pričetkom delovnega razmerja. Preko takšne organizacije dobiva vlada informacije o potrebah delavcev. Predavatelja sta ob koncu še izrazih prepričanje, da so sindikati v samoupravni družbi popolna kontradikcija — vloga teh organizacij je prišla do izraza v kapitalistični družbi, kjer so morale braniti interese delavcev pred »gospodarji«, ves svoj smisel pa izgubi sindikat v družbi, kjer upravljajo produkcijska sredstva delavci sami.
V sob,oto so zamejski študentje sledili dvema predavanjema. Dr. Ada Polajnar - Pavčnik je prisotne seznanila s temelji lastninske ureditve in možnostmi zasebne ekonomske iniciative. Mladi ude-
leženci so tako izvedeli, da v Jugoslaviji nedr-žavljani ne morejo kupiti nepremičnin, pač pa jih lahko samo podedujejo. Sledilo je predavanje, ki ga je vodil mag. Janko Arh o možnostih zasebne ekonomske iniciative. Kar zadeva zasebništvo je predavatelj poudaril, da je v Jugoslaviji sicer dovoljeno, čeprav je omejeno le na nekatera področja, predvsem na obrtništvo, na samostojne poklice ter na kmetijstvo.
Dvodnevni seminar za zamejske študente je zaključil dr. Franjo Štiblar s predavanjem na temo: »Ekonomski sporazum med SFRJ in EGS«. Predavatelj je v svojem govoru prestopil meje, ki mu jih je zastavljal naslov njegovega posega. Osredotočil se je predvsem na zanimivo in objektivno kritiko ekonomskega, gospodarskega in družbenega položaja v Jugoslaviji.
Ob koncu so prireditelji in udeleženci izrazili željo, da bi takšne seminarje še večkrat prirejali, saj je sodelovanje med fakultetami sosednjih držav koristno in potrebno tako za študente, kot tudi za profesorje raznih univerz.	HJ
Pohištvena industrija
VIDEM — V Vili Manin v Passa-rianu bo jutri, v petek, 21. marca, ves dan posvet o italijanski pohištveni industriji in njenih izvoznih možnostih. Posvet prirejajo vsedržavno združenje izdelovalcev pohištva, videmska Promosedia, konzorcij GA TAS iz Vidma in tamkajšnja trgovinska zbornica. Sodeloval bo tudi minister za zunanjo trgovinio Nicola Capria. Dopoldne so na vrsti razna poročila, popoldne pa bo na sporedu okrogla miza, ki jo bo vodil profesor univerze Bocconi iz Milana Sergio Alessandrini.
Gre za prvega od serije več posve-
tov o tem vprašanju, ki bodo v teku letošnjega leta v raznih krajih države. V Pesaru bo posvet 11. aprila, v Veroni 10. maja, v Firencah 13. junija, v Comu 11. julija, v Neaplju 3. oktobra. Zaključni posvet bo 14. novembra v Rimu. (mw)
□ TRST — Predsednik deželnega sveta Biasutti je včeilaj sprejel poveljnika šestega ameriškega brodo-vja, admirala Franka B. Kelsa. Slednji poveljuje vojni ladji, ki je te dni zasidrana v Tržaškem zalivu. Admirala je na sprejemu pri Biasuttiju spremljal ameriški konzul v Trstu Robert Smolik.
Od 22. marca v TRSTU
Ul. Madonnina 18 (Barriera Vecchia)
moška, ženska, otroška
oblačila... moda po ugodni ceni
Od četrtka do četrtka
Iz tedna v teden, iz dneva v dan
Tako rekoč iz dneva v dan smo priča proti naši narodni skupnosti napadom, obrekovanju, lažem, žalitvam, hujskanju, grožnjam, neizpolnjenemu obljubljanju in zagotavljanju ter vsakodnevnemu podobnemu početju. Če na hitro pregledamo tovrstna dogajanja samo po preteklem četrtku, moramo reči, da bera niti tokrat ni bila pičla.
Najprej je minister za dežele dosegel v senatu formalno enomesečno odložitev nadaljevanja postopka za uzakonitev naše zaščite. Naš dopisnik je v svojem poročilu o lem najnovejšem — že gnusnem — zavlačevanju opozoril, da tisti mesec »lahko pomeni veliko daljšo odložitev«. Prejšnji četrtek smo zapisali, da je bil prvi zaščitni zakonski predlog predložen pred več kot 15 leti. Danes lahko še dodamo, da bo prihodnje leto 10-letnica ratifikacije osimskega sporazuma. Mar nam bodo obljubljali še drugih 15 let, vse tja do 21. stoletja? Ali naj se tolažimo, da južnotirolski »paket«, čeprav je bil izglasovan celo kot ustavni zakon pred skoraj 14 leti, še vedno ni v celoti uresničen?
Komaj en sam dan po tej novici smo zvedeli, da je hotela tržaška pokrajinska uprava našemu gledališču enostavno ukiniti še tisto dosedanjo revno podporo, čeprav je članica zadevnega konzorcija.
Niti en dan po tej vesti je naš rimski dopisnik sporočil, da je višji državni šolski svet povsem prezrl popravek svojega tržaškega slovenskega člana k osnutku reforme programov za osnovne šole.
Skoraj istočasno je isti dopisnik izvedel, da so kar dva italijanska in en francoski član poslanske zbornice sprožili vprašanje škandaloznega odloka tržaške poštne uprave o nasprotovanju slovenskim naslovom na poštnih pošiljkah, celo ob sodelovanju pristojnega ministrstva. Njihove interpelacije vsebujejo neverjetno zgodbo pisma iz Trsta, ki je romalo zato na tržaški naslov pre-
ko neke pošte v Jugoslaviji (nekje daleč na Hrvaškem). Ne gre torej le za škandaloznost, temveč — rekli bi — več kot žalitev. Saj bi bilo morebitno opravičevanje, da je šlo za nevednost, neumnost ali malomarnost, iz trte izvito.
Če se pri tem naštevanju ustavimo že pri prejšnji soboti, nikakor ne moremo mimo pisanja melonarske-ga tednika, ki se mu je teden dni prej posrečilo, da izjemoma ni natisnil niti ene običajne protislovenske^ šovinistične besede. Dne 15. t. m. pa je kot pred več tedni, ko smo brali v njem grožnjo Lege Nazionale, da bo zaradi zaščitnega zakona tekla v Trstu kri, podobno grožnjo ponovil. Na četrti strani smo prebrali namreč grožnja nekega Al. Pi., da »la minoranza... tira la corda al massimo... è soltanto da fare attenzione che la corda non si spezzi... la generosità potrebbe anche avere una fine e con essa il risveglio dell’apatia degli Istriani e dei Triestini«.
Za nadaljevanje tega pregleda od sobote do včeraj pa je škoda časa in prostora kot npr. za zasmehovanje pod naslovom »Minoranza superprotetta« v . tržaškem italijanskem dnevniku v torek. Saj se vsa ta odvratna robota ponavlja že desetletja, iz leta v leto, iz meseca v mesec, iz tedna v teden in iz dneva v dan. Pri tem pridejo marsikateremu starejšemu zamejcu (še bolj pa »umejcm, kot duhovito imenuje matične Slovence tretji tržaški slovenski operni skladatelj) v spomin besede, ki jih je na prvi slovenski predstavi pel v Rossinijevem »Seviljskemu brivcu«, Don Bartolo, ko se je jezil na nagajivega brivca:
»Ta gospod! Ta gospod!
Ta gospod z menoj docela kakor svinja z mehom dela!«
(Bilo je menda tistega leta, ko je ranjki Duce postal predsednik rimske vlade.) (S. R.)
Marija Vojskovič
Mi smo od tam...
7.
Zmeraj bržkone ni bilo tako, zakaj iz šolskih let je še v starost prinesla pesmi, ki so jih deklamirali in prepevali v šoli. »Znala sem, še zdaj znam,« je govorila s krotkim ponosom. In kakšno sončno jutro, ki je v njej in v očetu prebudilo dobro voljo, sem slišala skozi steno, kako je pojoče, z otroškimi poudarki deklamirala: »Popotnik pride čez goro, od doma jemlje že slovo...«
In kakor je njim učenik v šoli, tako je tudi ona nam razložila imena treh kraških vasi: Tomaj (to imej). Ščpulje (še polje). Dutovlje (to tule).
In nas je smehljaje gledala s svetlimi očmi, ki so zaradi starosti postajale vse manjše.
Vsakokrat ko smo se v zadnjih letih peljali s teto Bernardo v Trst, se je zazirala skozi okna in se ni mogla načuditi, kako je zdaj Kras zelen. Več moče je, je kimala. Ko smo bili mi otroci, včasih vse poletje ni padla kaplja dežja. Ne, Francka? Jej, jej, kakšne suše...
Ne vem, ali je bilo tudi tisto eno od takšnih sušnih poletij, ko me je Tilka Čepičeva ob koncu petega šolskega leta peljala k noni na Kras. Hodili sva iz Sežane v Šepulje, z razbeljenega neba je lila vročina, in žulj na peti me je skelel. Cesta se je prašila, grenko je dišalo po ožganih travah, in v pripeki sem čula žvižgati modrase. O tem, da modrasi žvižgajo, mi je pravila naša mati, ki je kot o-trok pasla po tistih gmajnah. Nisem se upala ozreti po ogradah, da ne bi katerega zagledala. Ne vem, zakaj sem si predstavljala, da modras požvižgaj e, sede na repu, zravnan kot palica.
Hodili sva torej s Tilko čepičevo, naj v miru počiva tam kjer je. Tedaj je bila vsa v črnem, ker ji je umrl mož, ki je že dolga leta živel z drugo in imel z njo tudi otroke. Pri sebi je Tilka nosila slovenske knjige, in za las je manjkalo, da jih Ita-
lijani na meji v Rakeku niso našli. Tilka jim je bila sumljiva, ker je večkrat potovala čez mejo. Grozili so ji, da jo bodo zaprli, nazadnje Pa so le odnehali. Uboga Tilka je bila vsa preč od prestane-ga strahu, počasi si je pa le opomogla, in lotevala se je je razigranost. Modrikaste ustnice ji je vleklo na smeh. »Ne bodo nas, Taljanci, je mrmrala, ne bodo nas...«
Nazadnje sva le prilezli v Šepulje, in stopili skozi velika vrata, ki so jim pravili »kolona«, na dvorišče, ki so mu pravili »borjač«. Onstran sem prvič zagledala kamnito hišo v nadstropje, kjer je še živela naša nona Mica. Pri hiši se je reklo »Pri Blaževih«. V dve gornji kamri so peljale zunanje stopnice brez držaja. V pritličju je bila čma kuhinja z ognjiščem in kotlom, ki je visel na verigi. Okoli ognjišča so bile klopi, ki je na njih posedala družina ob zimskih večerih. »Spredaj nas je peklo, zadaj pa zeblo,« je povedala naša mati. Zvečer je nona Mica predla, v vas so prihajali sosedje, in pogovori so se od živih radi zasukali na ranjke. Zunaj je zavijala burja, treskalo je tulilo in ropotalo, kakor da plešejo zavržene duše okoli hiše.
Sindikalna pripravljenost v Arzenalu sv. Marka in v pomorstvu
Pomorstvo, pristanišče in ladjedelništvo skupno vezana na usodo javnega ladjevja
V	torek so poldrugo uro stavkali in se zbrali na sindikalni skupščini delavci Tržaškega arzenala sv. Marka, s čimer so želeli dati svoj prvi odgovor na načrt o prestrukturiranju obrata, kakor ga je predstavilo vodstvo državne finančne družbe Fincantieri.
Ta načrt se namreč omejuje na golo računico krčenja organika in proizvodnih struktur ter opušča pomembna področja dela, ne da bi predvideval pridobitev novih delovnih naročil in se pri temeljih spopadel s pogoji tržne kompeticije. Delavci so na skupščini podrobno analizirali posamezne točke načrta, ki so v kričečem nasprotju z vsako industrijsko politiko za sanacijo obrata in njegovo proizvodno okrepitev. V tem smislu so na skupščini poudarili nujnost primernih novih vlaganj (toda ne v smislu privatizacije) in polno veljavo predloga o vključitvi arzenala v trgovinski oddelek družbe Fincantieri, njegove proizvodnje pa v okvir pristaniških dejavnosti.
V	odgovor na nastali položaj bodo delavci arzenala poživili svojo politično in sindikalno akcijo, še zlasti spričo dejstva, da je opaziti precejšnji upad pozornosti do tega vprašanja tako s strani političnih sil, ki upravljajo tržaške krajevne uprave, kot na deželni ravni.
Medtem pa se stopnjuje sindikalni protest tudi na področju pomorskega gospodarstva in bo dosegel vrhunec prihodnjo sredo, 26. marca, ko bo Trst v središču vsedržavne stavke v podporo čimprejšnjemu sprejetju zakona o pomoči javnemu trgovinskemu ladjevju. Znano je, da je postopek sprejemanja tega zakona v parlamentu hudo oviran zaradi zahteve zasebnih ladjarjev po delu vsote, ki jo zakonski predlog namenja izključno javnemu brodovju, ne da bi pri tem jamčili ohranitev pomorskih linij in delovnih mest. K temu se je pridru-
žilo — opozarjajo sindikati — še zadržanje ministra za trgovinsko mornarico, ki je s predlogam amandmana na svoj lastni zakonski predlog (pri členu o trajektni službi), v senatu vsilil ponovno razpravo o že sprejetih členih zakona.
Prizadevanja sindikatov so torej usmerjena v odpravo teh ovir, tako da bi zagotovili finančno kritje za preustroj javnega ladjevja, medtem ko bi vprašanja organizacije storitev, za katero še ni zaključenega predloga, prepustili kasnejšim zakonskim ukrepom. Če bo zakon res sprejet v kratkem — dodajajo pri sindikatih — potem ni nobenega opravičila več za krčenje ladjevja in storitev javnih pomorskih družb, kot se to dogaja na primer pri Tržaškem Lloydu. Nasprotno, potrebno bo sestaviti sanacijske načrte in {»skrbeti za rast prometa, zlasti na jadranski «strani. S tem pa bi se odprle tudi nove perspektive za ladjedelništvo, ki bi tudi zase potrebovalo resni program vlaganj.
S sindikalno mobilizacijo hočejo pomorski, pristaniški in ladjedelniški delavci še enkrat poudariti, da ima javno ladjevje odločilno vlogo v pomorskem gospodarstvu vse države in naše dežele in da je zato sprejetje zakona več kot nujno, za kar se morajo odločneje zavzeti deželne politične in institucionalne sile.
• V nedeljo je na tržaškem sejmišču padel zastor nad 10. razstavo Nauticamp. Število prodanih vstopnic in obiski okroglih miz in drugih predstavitev v okviru razstave Nauticamp potrjuje, da se tržaški salon vse bolj uveljavlja na vsedržavni razni. Izražena je bila tudi jasna zahteva po zgraditvi navtičnih objektov, ki bi povečali turistično ponudbo mesta.
V radijski oddaji »Dogaja se v Italiji«
Župan Richetti prikazal le delno podobo mesta
Tržaški župan Richetti je bil včeraj gost radijske oddaje »Dogaja se v Italiji«, ki jo vsako sredo oddaja GR 3. Odgovarjal je na vprašanja novinarja in v svojem izvajanju prikazal podobo mesta, ki pa ni bila popolna, tudi širši italijanski javnosti. Prisotnost slovenske narodnostne skupnosti sploh ni bila omenjena v oddaji, ne v vprašanjih novinarja in niti v županovih odgovorih. Sicer pa je Richetti prikazal vrsto problemov, ki zadevajo vsalcdanjo tržaško stvarnost: govoril je o zaposlitvenem problemu, o stanovanjskih vprašanjih, o zdravstveni oskrbi, o termoelektrarni na premog, o pariški razstavi Trouver Trieste, o nameri zaprtja ameriškega konzulata
Zaustavil se je tudi ob trenutno zelo aktualnem vprašanju, to je o ukrepu za obmejna področja F-JK. Potem ko je povedal, da sta si Trst in Gorica s takoimenovanim zakonom Altissimo zagotovila vrsto davčnih olajšav, kar naj bi na to področje predvsem pritegnile nove podjetnike, je Richetti izrazil željo, da bi z novim ukrepom za obmejna področja ne raztegnili kar simplicistično teh olajšav na celotno deželno ozemlje; ta ukrep bi po njegovem moral poudariti mednarodno vlogo dežele.
Govoril je tudi o maloobmejnem prometu; potem ko je ugotavljal, da je ta promet leta 1983 zabeležil velik
padec in da se v teku letošnjega leta tako stanje rahlo izboljšuje, je župan Richetti dejal, da promet sicer podpira trgovino na drobno, ni pa obrodil kakovostnih oblik razvoja trgovinskega prometa, kot bi sicer bilo zaželeno. Pri tem je treba narediti neko liko reda tudi glede avtonomnih računov med Italijo in Jugoslavijo na tržaškem področju, je pristavil Richetti in dodal, da pri tem ni vedno vse jasno kot bi moralo biti; zato si Trgovinska zbornica in vladni komisariat prizadevata v tem smislu.
Kaj pa bi župan naredil v korist mesta, če bi imel čarobno palico? Predvsem bi želel izboljšati kakovost življenja prebivalstva in odgovornim krogom ponovno vliti tisto bolj živo obliko podjetništva, ki so jo imeli naši dedi, da bi Trst končno zaživel
Pri tem gre dodati, da bi se morali poslušalci, tudi slovenski, v večji meri posluževati takih oddaj in po telefonu zastavljati vprašanja (kar je bilo možno v tej oddaji) o vseh tistih problemih, ki jih najbolj zanimajo.
• Pokrajinska uprava obvešča čebelarje, da morajo do 31. marca posredovati podatke o številu in lokaciji panjev. To lahko storijo z izpolnitvijo za to pripravljenih obrazcev, ki jih morajo oddati na sedežu pokrajinske u-prav ali na združenja čebelarjev na Trgu Scorcola 4.
Po novih normah finančnega zakona na področju zdravstva
Do konca meseca cas za prejem potrdil o oprostitvi ticketa
Uradi SAUB imajo te dni polne roke dela z razdeljevanjem začasnih potrdil o oprostitvi davka na zdravila (ticketa). Kot se je dogodilo že v prejšnjih letih, predvideva tudi letošnji finančni zakon, ki ga je februarja odobril parlament, na področju zdravstva nove norme o oprostitvah ticketa. Zakon v bistvu določa nove »meje« osebnih dohodkov, ki še omogočajo oprostitev.
Po novih normah so lahko oproščene ticketa osebe ali družine, ki so v lanskem letu prijavile sledeče osebne dohodke:
DRUŽINA	DOHODEK
do 65 let starosti:	
1 član	5.060.000 lir
2 člana	8.400.000 lir
3 člani	10.800.000 lir
4 člani	12.900.000 lir
5 članov	15.000.000 lir
6 članov	17.000.000 lir
7 in več članov	19.000.000 lir
nad 65 let starosti:	
1 član	7.060.000 lir
2 člana	10.400.000 lir
3 člani	12.960.000 lir
4 člani	15.480.000 Ur
5 članov	18.000.000 lir
6 članov	20.400.000 lir
7 in več članov	22.800,000 lir
Vsi tisti, ki so po	novih normah
rih zastojih v začetku meseca so u-radi SAUB pripravili obrazce, ki jih morajo prosilci izpolniti, da dobijo začasna potrdila. S to proceduro je delo v uradih steklo hitreje, brez večjih zamud in nevšečnosti. Začasna potrdila bodo veljavna dokler ne bodo tiskali novih zdravstvenih knjižic, v katerih bo potrjena oprostitev ticketa po normah letošnjega finančnega zakona.
Vsi tisti, ki so po novih normah oproščeni ticketa a še niso zaprosili za oprostitev, naj to čimprej storijo. Rok za predstavitev prošenj namreč zapade 31. marca.
Davek IVA in tuji kupci
Za tuje državljane, ki blago v Italiji, je veljalo.
oproščeni ticketa, morajo zaprositi za oprostitev. Prošnje sprejemajo uradi SAUB (v Ul. Nordio 11, v Ul. Ghi-berti 4, v Ul. Puccini 48, v Ul. S. Marco 11 in v Miljah, Ul. Battisti 6. Prosilci morajo predložiti potrdilo o višini osebnega dohodka. Po nekate-
nabavljajo da so o-
proščeni davka na dodatno vrednost IVA le, če znaša vrednost nakupov najmanj 390.000 lir. No, z ministrskim dekretom od 16. 12. 1985, ki je začel veljati 25. januarja letos, se je ta meja dvignila na 525.000 lir. To je narekovalo predsedniku tukajšnje Trgovinske zbornice Tombesiju, da je zaskrbljeno pisal finančnemu ministru Visentiniju in mu obrazložil, da bi uveljavitev dekreta pomenila močan udarec tržaškemu trgovstvu. Tombe-si meni, da bi dekret hudo omejil nakupe jugoslovanskih državljanov v Trstu, ki jih že tako bremeni tudi prejšnja najnižja vrednostna stopnja 390.000 lir glede na dinarsko krizo.
Izjemno srečanje v openskem Prosvetnem domu
Tomizza je pisatelj, ki ne ločuje več med Slovencem in Italijanom
Tudi pisatelj italijanske narodnosti, ki piše, živi in dela danes v Trstu, se ne more izogibati večplastni in razvejani stvarnosti našega mesta, se ne more izogibati vsem njenim komponentam. Za nekaj časa bo morda lahko še bežal nazaj, v stvarnost avstroogrskega imperija, zavedati pa se bo moral kaj kmalu, da je bilo tudi cesarstvo zelo pisana struktura.
Tako je med drugim poudaril med torkovim srečanjem v openskem Prosvetnem domu pisatelj Fulvio Tomizza, ko je govoril o svojem delu. Mala dvorana doma je bila odločno pre-
majhna za vse ljudi, ki so prišli, da bi prisluhnili avtorju romana Gli sposi di via Rossetti. Tako številna prisotnost je presenetila najbrž tudi sama organizatorja, knjižnico Finko Tomažič in tovariši ter SKD Tabor. Velika dvorana je bila namreč za srečanje neuporabna zaradi uprizoritve Kresne noči. Tomizzo je openskemu občinstvu — prisotni pa so bili tudi ljudje iz mesta in drugih vasi — predstavil prof. Tavčar, ki je na pisatelja posebno navezan, saj je bil med drugim njegov profesor, ko je Tomizza še obiskoval italijansko gim-
Tomizza je med openskim srečanjem podpisoval svoje knjige
Zanimivo predavanje Marte Verginelle v Slovenskem klubu
Raziskava o zgodovini Doline v prejšnjem stoletju
Organizatorji torkovih srečanj v Slovenskem klubu so predsinočnjim povabili predavateljico Marto Verginelle, da bi predstavila občinstvu izsledke svoje obširne raziskave o zgodovini Doline v prejšnjem stoletju. Raziskava je bila precej otežkočena že zaradi dejstva, ker dolinska vaška
skupnost ni zapustila pisanih sledov. Svoje podatke je mlada raziskovalka črpala predvsem iz rojstnih ali poročnih listov, oporok ter raznih katastrskih map, ki pričajo o gospodarski in socialni strukturi tistega časa.
Marta Verginella je raziskala predvsem življenje dolinskega območja v 19. stoletju. Najvišjo oblast je imel v tistem času v rokah duhovnik, posrednik med sveto in posvetno sfero, ki je bil prisoten ob treh najvažnejših mejnikih človekovega življenja: rojstvu, poroki in smrti. Precej oblasti je imel tudi vaški učitelj, sodelavec duhovnika, ki je skrbel za kulturno življenje v vasi. Obenem pa je bil zelo pomemben tudi zbor lastnikov zemlje, družinskih poglavarjev, ki so od ločali o odnosih s sosednjo občino Trst. Treba je seveda povedati, da je v Dolini in okolici zelo malo zemlje. To dejstvo je že v preteklosti onemogočalo agrarni razvoj vasi in sčasoma prisililo domačine, da si poiščejo zaslužek v mestu.
Demografski razvoj je bil v tistem času zelo počasen, predvsem zaradi kužnih bolezni ter jetike, ki je v tistih časih neusmiljeno morila ljudi. Umr-
ljivost pa je bila najvišja v prvem mesecu življenja, predvsem zaradi slabih življenjskih in higienskih pogojev, pa tudi zaradi prezaposlenosti mater, ki so se z otroki premalo u-kvarjale. Večkrat so rojevale otroke kar na poti v mesto in dogajalo se je tudi, da so novorojenčke ubijale ter jih pokopavale v okolici vasi. Vaška skupnost in duhovščina se nista nad takšnimi zločini prav nič zgra žali, pač pa sta tako ravnanje preprosto, sprejemati kot dejstvo.
V 19. stoletju je v Bregu izredno pomembno žensko delo. Medtem ko so moški obdelovali zemljo, so se začele ženske ukvarjati s prodajo in peko kruha. S tem so prinašale domov nujna sredstva za preživljanje, saj majhne kmetije niso zadostovale za vso družino. Dejstvo, da je prinašala denar v hišo ženska, je vplivalo tudi na odnose v družini. Moški torej ni veljal več za absolutnega poglavarja. Domačim krušaricam pa je kmalu zadalo hud udarec mestno pekarstvo. Domačinke so polagoma opustile to dejavnost in postale navadno perice tržaške gospode.
Rojstvo, smrt, poroka imajo v Do-
lini tistega časa predvsem kolektivni pomen. Ob rojstvu otroka si je skušal vsakdo zagotoviti čimbolj uglednega botra. Življenjskega sopotnika si mladi sploh niso izbirali sami, pač pa so to opravili starši. Dejansko je šlo za pogodbo, ki naj bi omogočala dober ekonomski položaj mlade družine.. Običajno je bila nevesta starejša od ženina, lahko tudi več kot deset let.
Pomemben vir so za raziskovalca na tem področju tudi oporoke. Zanimivo je dejstvo, da je kar 46 odstotkov testamentov napisala ženska roka, kar potrjuje torej žensko gospodarsko neodvisnost. Tudi žena je torej prosto razpolagala s svojim imetjem, lahko je možu odtegnila pravico do dediščine, če ni dovolj skrbel za družino. V številnih testamentih je vse natanko določeno, celo oblika nagrobnika ali količina vina, ki naj ga spijejo na pogrebščini.
Vse do druge polovice 19. stoletja se Dolinčani ne selijo v Trst, to je vse do takrat, dokler ohranijo svojo ekonomsko neodvisnost. Ob koncu stoletja pa sledijo splošnemu pojavu množičnega preseljevanja v mesto, za boljšim zaslužkom.	HJ
nazijo v Kopru. Prof, Tavčar je obsežno govoril o Tomizzovem opusu in še zlasti o vlogi ter o pomenu zemlje, kar se je jasno kazalo že v pisateljevem prvencu Materadi. Pri tem je ob koncu poudaril, da je Tomizza prvi pisatelj našega območja, ki ne ločuje več med Italijanom in Slovencem, pač pa je pisatelj nas vseh.
Iz te ugotovitve je izhajal tudi Tomizza sam, ki je poudaril, kako njegova pozornost do vse stvarnosti izhaja po eni strani iz vezi z rojstno Materado, zapostavljeno istrsko vasico, kjer ljudje niso razlikovali med eno in drugo narodnostjo in kjer v bistvu ni bilo mogoče ločiti med hrvaškim narečjem z močnimi italijanskimi vplivi, ter italijanskim narečjem z močnimi hrvaškimi vplivi. V tem svetu spoštovanja za drugačnega, kjer je družbena revščina pogojevala življenjske odnose, je Tomizza izoblikoval svoje prve odnose s sosedi slovanske krvi. Drugi element, ki je vplival nanj pa je bila literarna sla, ki ga je silila, da piše in govori o stvarnosti, vendar drugače kot ostali pisatelji: hotel je in še hoče gledati na stvarnost celovito, odkriti tiste plati in tiste aspekte, ki jih drugi niso. In v tej duševnosti je postopno dozoreval njegov pisateljski opus, v tej duševnosti je nastal tudi zadnji roman Gli sposi di via Rossetti. Pri opisovanju teh svojih vzgibov, teh virov, navezanosti na zemljo, je pisatelja včasih zaneslo, da je morda nekoliko zdrsnil v patetiko, kljub temu pa je bila njegova pripoved odraz zanimive umetniške in človeške izkušnje, ki dela iz Tomizze svojstvenega avtorja, ki se povsem razlikuje od ostalih italijanskih pisateljev v mestu. Njegovo delo in njegovi pogledi prav v odnosu do razvejane in komplicirane krajevne stvarnosti pomenijo v marsičem velik in pomemben kulturni pa tudi politični korak naprej.
In to nas morda, kot Slovence, v Tomizzi največ privlačuje, čeravno morda ne soglašamo ravno z vsemi stališči, ki jih izraža v svojih delih.
Poenotene doklade javnih uslužbencev
Deželna sindikalna zveza CGIL obvešča javne uslužbence, ki so pred zdravstveno reformo bili zavarovani pri INADEL, da je vlada prek zakonskega odloka štev. 790 z dne 30. decembra 1985 poenotila bolezenske doklade za vse javne uslužbence. Znašala bo 1,35 odstotka obdavčljive osnove plač. Ta ukrep predstavlja precejšnjo izboljšavo za občinske, pokrajinske in bolnišniške uslužbence, katerih doklada je doslej znašala 2,9 odstotka obdavčljive osnove plač, in za zaposlene v poldržavnem sektorju, ki so doslej plačevali v višini 1,75 odstotka. Zakonski ukrep je začel veljati z januarjem.
Z včerajšnje seje deželnega sveta
ŠEST MILIJARD LIR DEŽELE ZA RAZISKOVALNI CENTER
Na informativnem srečanju Sindikata slovenske šole
Skrb učiteljev in vzgojiteljev za univerzitetno izobraževanje
Deželni svet je na včerajšnji seji soglasno odobril zakonski osnutek, ki dodeljuje finančni prispevek v višini šest milijard lir za triletje (1986-88 Konzorciju za upravljanje in razvoj Centra za znanstveno in tehnološko raziskovanje v tržaški pokrajini.
V obširno razpravo so posegli svetovalci Cavallo (DP), Iskra (KPI), Pagura (KD), Fragiacomo (PRI), Manzon (PSI), Štoka (SSk) in Cenano (PSDI), ki so predvsem podčrtali važnost znanstvenega raziskovanja v naši deželi, obenem pa izrazili nekatere pomisleke, ki se nanašajo na definicijo vloge Centra glede nekaterih njegovih specifičnih pristojnosti, kot sta center Unido in sinhrotron, in njihove dokončne lokacije.
Svetovalec Iskra (KPI) je predvsem naglasil, da je ta pobuda o Centru končno vzletela po prizadevanjih predsednika Anzellottija in po finančnih posegih vlade, obstaja pa nevarnost, da bi se zaradi političnih razmer v Trstu izvotlila. Svetovalec Iskra je govoril tudi o lokaciji sin-hrotrona in tudi na osnovi rezultatov dela posebne tehnične komisije naglasil, da ga je treba čimprej namestiti znotraj Centra; zaradi tega mora tržaška občina takoj pripraviti ur-
banistične načrte, da bi se zadevo lokacije sinhrotrona čimprej rešilo. Komunistični predstavnik je tudi poudaril, da ni mogoče postavljati »na dražbo« predsedstvo tega Centra, kot to sedaj z veliko mero nadutosti dela KD v okviru pogajanj za upravljanje tržaških krajevnih ustanov, če se namerava Centru zagotoviti določen prestiž in vlogo.
Svetovalec Štoka (SSk) pa je s svoje strani podčrtal, da je treba upoštevati potrebe krajevnega prebivalstva glede vseh vprašanj, ki mu jih postavlja Center. Pri tem se je navezal na splošno krajevno stvarnost in predvsem na problem mladinskega zaposlovanja, kateremu je treba najti primemo rešitev z novimi delovnimi mesti v okviru takih pobud kot je lahko Center, ali pa tudi drugih pobud.
S svoje strani je pristojni odbornik Barnaba izrazil zadovoljstvo nad tako širokim soglasjem o tem ukrepu deželne uprave in naglasil, kako se ukrep uokvirja v širšo deželno politiko v sektorju raziskovanja, v katero se vsekakor vključujejo tudi druge institucije in univerze ter se strinjal, da morajo biti razni deželni zakonski ukrepi glede vseh teh vprašanja na kakovostnejši ravni.
Nad šestdeset naših učiteljev in o-troških vzgojiteljev se je udeležilo včerajšnjega informativnega srečanja v Gregorčičevi dvorani, na katerem so jim predstavniki pedagoške akademije ljubljanske univerze in njenega oddelka v Kopru orisali možnosti o univerzitetnem izobraževanju v okvi-ru pedagoške akademije. Tolikšna u-deležba («Bilo je eno najbolj številčnih srečanj, ki jih je priredil Sindikat slovenske šole,« je uvodoma poudaril tajnik SSŠ Stanko Škrinjar) zgovorno priča o velikem zanimanju naših predvsem mladih učiteljev in vzgojiteljev do tega vprašanja, kar navsezadnje izvira tudi iz dejstva, da je v Italiji zadnja leta na šolskem področju vse več govora o potrebi univerzitetne izobrazbe za učitelje Možnosti univerzitetnega izobraževanja naših učiteljev in vzgojiteljev v Sloveniji je orisal dekan ljubljanske pedagoške akademije Branko Božič. Omenil je, da je tak za zamejske potrebe prilagojen pouk že stekel v Gorici. Ljubljanska univerza je za prihodnje akademsko leto razpisala »tečaj« za razredne1 učitelje (z dveletnim programom). V koprskem oddelku pedagoške akademije že pripravljajo prilagojene programe za u-čitelje s Tržaškega. Naši učitelji in
vzgojitelji se lahko vpišejo v ta tečaj, pri tem pa morajo pohiteti, saj zapade rok za predvpis 27. marca.
Absolventom učiteljišča je dovoljen vpis brez vsakih dodatnih sprejemnih preizkušenj; vzgojiteljice, ki so dokončale triletno vzgojiteljsko šolo, se lahko tudi vpišejo, pred sprejemom pa bodo morale opraviti diferencialne izpite. Pedagoški svetovalec prof. Silvo Fatur je v tej zvezi zagotovil za vzgojiteljice poseben tečaj, ki naj bi jim služil za pripravo na diferencialne izpite.
Naši učitelji imajo možnost izbire med rednim študijem in študijem ob delu. Za študij ob delu je predvidenih približno 900 ur pouka, ki ga bodo slušatelji preddlali v treh letih (približno 300 ur letno), pri čemer velja omeniti, da se bodo lahko sami s predavatelji in vodstvom koprskega oddelka odločili za potek in čas predavanj.
Na srečanju so udeleženci dobili še vrsto informacij o predmetniku in o literaturi, prejeli pa so tudi obrazec za predvpis. Prijavnico morajo zainteresirani čimprej izpolniti in oddati didaktičnim ravnateljstvom in tajništvu učiteljišča. Vse dodatne informa-cije lahko dobijo na oddelku pedagoške akademije v Kopru, Cankarjeva 5 (tel. 003866 - 24974).
Napoved odbornika Bertolija na srečanju s predstavniki krajevnih uprav
Deželna uprava bo vložila pet milijard lir za pogozdovanje in ureditev kraških gozdov
Da ne bi tržaški Kras spet postal pust in gol, kot je bil pred letom 1882, bo dežela vložila v prihodnjih letih pet milijard lir za njegovo pogozdovanje. Tako je na včerajšnjem srečanju s predstavniki devinsko-nabrežinske, dolinske in tržaške občine zagotovil pristojni deželni odbornik Renato Ber-toli, ki kaže do tega vprašanja veliko zavzetost. Čeprav se današnjim obiskovalcem zdi čudno, ne smemo pozabiti, da je bil tržaški Kras, še pred manj kot sto leti, ena sama kamenita pustinja, ki jo je prav leta 1882 poseben zakon avstro-ogrskega cesarja počasi začel spreminjati v današnjo podobo. Toda gozdovi niso neminljiva dobrina: umiranje dreves zaradi škodljivih vplivov zraka postaja prava katastrofa, dovolj je, da spomnimo na izsledke raziskave, ki jo je nedavno opravil v Sloveniji Inštitut za gozdno in lesno gospodarstvo iz Ljubljane. Podrobna analiza je namreč pokazala, da je v Sloveniji nepoškodovanih le še 44 odstotkov gozdov in da umirajo prav vse drevesne vrste. Če zahteva rešitev tega hudega ekološkega problema širšo družbeno-gospodarsko strategijo in so posamezne ustanove precej nemočne, pa lahko le-te veliko naredijo za varnost gozdov pred požari. In prav temu vprašanju so na včerajšnjem sestanku posvetili precejšnjo pozornost.
V naši pokrajini so požari izredno razširjeni in pogosti, tako da smo v deželi daleč pred drugimi. Vzrokov je veliko. Poleg nemarnosti in nepozornosti obiskovalcev je na prvem mestu tudi premajhna oddaljenost med cestami oz. železniškimi programi in gozdno površino. Kako omiliti nevarnost? Odbornik Bertoli je napovedal, da bodo v naslednjih mesecih, (in letih) ustvarili ob vseh železniških progah in cestah dvometrski pas, ki bo drevesa branil pred ognjem. Jasno pa
je, da je treba tudi okrepiti protipožarno dejavnost. V ta namen bodo okrepili, tako številčno kot materialno, gozdno službo, v dolinski občini pa odprli (verjetno v stari torklji) novo protipožarno postajo.
Sestanka z odbornikom so se, poleg tržaškega odbornika Vattovanija, udeležili dolinski župan Švab in odbornik Sancin, za devinsko-nabrežinsko pa odbornik Tuta, ki so poglobili nekatera specifična vprašanja, o katerih bomo še poročali.
Udeleženci včerajšnjega srečanja v pogovoru
Danes pogreb devinskega princa
Danes bodo v Devinu položili k večnemu počitku princa Rajmunda della Torre e Tassa (Thum und Taxisa), ki je po daljši bolezni preminil ta ponedeljek. Mašo zadušnico, ki se bo pričela ob 10.30 v devinski cerkvi, bo daroval domači župnik msgr. Ivan Kretič ob somaševanju g. Amalda Grega, župnika iz Ribiškega naselja, in g. Antonia Lottija, kaplana Suverenega malteškega vojaškega reda, kateremu je pokojnik pripadal. Maša bo v latinščini, med njo pa bodo večjezično peli Fantje izpod Grmade in domače pevke. Moški pevski zbor bo pod vodstvom Iva Kralja potem zapel nekaj žalostink na zasebnem pokopališču devinskih graščakov. Ob odprtem grobu bo spregovoril tudi devin-sko-nabrežinski župan Bojan Brezigar.
Iz Pariza je že v ponedeljek prispel pokojnikov sin, princ Karel (v torek smo pomotoma zapisali Aleksander, kar je v resnid njegovo drugo ime), ki prejema številne izraze sožalja od blizu in daleč. V torek in včeraj se je pred mrtvaškim odrom v gradu zvrstilo veliko število pokojnikovih sorodnikov, prijateljev in znancev, pa tudi preprostih domačinov. Njegovemu spominu so se med drugimi prišli poklonit goriški nadškof Antonio Vitale Bom-marco, ravnatelj miramarskega Centra za teoretsko fiziko Abdus Salam in rektor devinskega Jadranskega zavoda združenega sveta David Sutcliffe.
• Jutri, 21. marca, se bo na sedežu v Ul. Cologna 30 sestal rajon ski svet za Kolonjo in Škorkljo. Začetek seje ob 19.30.
Danes začetek deželne konference o prevozih
Na tržaški Pomorski postaji se bo danes začela dvodnevna deželna konferenca o prevozih, ki se je bo udeležil tudi transportni minister Claudio Signorile. Po uvodnih pozdravih in ministrovem posegu, bo imel osrednji referat deželni odbornik za prevoze Di Benedetto, ki bo govoril o usmeritvah in inštrumentih za deželno politiko prevozov in o integrativnem deželnem transportnem načrtu
t
Dne 18. marca nas je zapustil naš dragi oče in nono
Janko Terčon
Pogreb bo danes, 20. marca, ob 12. uri iz nabrežinske mrtvašnice v purosešklo cerkev.
Žalujoča sinova Saverio in Mario z družino.
Prosek, 20. marca 1986
T	Dne 18. t.m. nas je zapu-
* stila naša draga
Fiamma Ribul por. Pajusco
Pogreb bo jutri, 21. marca, ob 10. uri iz mrtvašnice glavne bolnišnice v bpljunsko cerkev in nato na domače pokopališče.
Žalostno vest sporočajo mož Luciano, hčerki Luciana (odsotna) in Fulvia, sin Nino, vnuki Loris in Erik Zobec ter Luciano in Loris Paiusco.
Houston, Trst, Bol junec, London, Rim, 20. marca 1986
(Pogrebno pwdjetje Zimolo)
Uprava in uslužbenci občine Dolina izrekajo iskreno sožalje kolegici Fulvii Pajusco ob izgubi drage mame.
+	Nenadoma nas je zapusti-
I la naša draga
Maria Obat por. Tafuro
Pogreb bo jutri, 21. t.m., ob 11.30 iz mrtvašnice glavne bolnišnice naravnost v proseško cerkev Žalostno vest sporočajo: mož Franco, hči Daniela, starši Luigi in Marija, sestri Lidia in Bruna z družinama in drugo sorodstvo.
Trst, 20. marca 1986 (Pogrebno podjetje Ul. Zonta 3)
20. 3. 1971	20. 3. 1986
Edvard Trobec
Kako je bilo včeraj v Ricmanjih
Sinoči se je v Babni hiši v Ricmanjih zaključil letošnji že peti Ricmanjski teden. O prireditvi, ki so jo člani društva Slavec, organizatorji Ricmanjskega tedna pripravili za to priložnost, bomo obširneje poročali.
Včerajšnji dan je tudi sicer p>otekal v Ricmanjih v znamenju praznovanja vaškega patrona sv. Jožefa. Seveda ni bilo v vasi niti zdaleka toliko obiskovalcev, kot še pred leti, ko je bil to zapmvedan praznik — dan praznovanja in počitka.
Kljub temu naj omenimo včerajšnjo popoldansko mašo v domači cerkvi, na kateri je nastopil tudi šentjakobski cerkveni mešani pevski zbor, ki ga vodi Dina Slama in ki je, po tolikih letih, izvajal skladbo, ki jo je za mešani zbor napisal pred 66 leti Ernest Švara, eden znanih in uglednih bratov Švara, po rodu iz Ricmanj. To skladbo so prvič izvajali leta 1920 v Boljuncu, dve leti kasneje še v Borštu, nato tudi v Nabrežini. Po tolikih letih jo je sedaj šentjakobski pevski zbor obnovil in jo, ob navzočnosti domačinv, pa tudi •nnogih gostov iz Trsta, z uspehom tudi podal.
Jutri posvet o jugoslovanski devizni zakonodaji za Italijane
Jutri ob 9. uri se bo v konferenčni dvorani tržaškega sejma začelo Posvetovanje o novih jugoslovanskih deviznih in zunanjetrgovinskih predpisih, ki ga je priredila tržaška delegacija milanske mešane zbornice Italjug s pomočjo tukajšnje Trgovinske zbornice.
Reči je treba, da je pobuda naletela na izredno velik odziv, saj se je nanjo prijavilo več kot 60 gospodarstvenikov iz vse Italije. Dopoldanski del zasedanja je namenjen predavanjem uglednih jugoslovanskih strokovnjakov, med njimi predsednika Gospodarske zbornice SFRJ Filipovima, Zlate Jerkovič iz zveznega sekretariata za zunanjo trgovino, predstavnikov slovenske in hrvaške Gospodarske zbornice ter podguvernerja Narodne banke Slovenije Arharja. Poleg predsednika tržaške Trgovinske zbornice Tombesija, se bo zasedanja udeležil tudi predsednik milanske zbornice Italjug Aldo Romoli.
Predsednik jugoslovanske Gospodarske zbornice Filipovič se bo ob tej pri-‘ožnosti že danes srečal s predsednikom deželne zveze zbornic Unioncamere Bravom in s predsednikom tržaške zbornice Tombesijem, obiskal pa bo tudi Slovensko deželno gospodarsko združenje.
mala črna kronika
Tatovi kradli sredi belega dne
Prijatelji tuje lastnine so včeraj bili na delu v strogem mestnem središču in kar sredi belega dne. Za tarčo so si izbrali dom 40-letnega Fabia Pcrsiga, ki stanuje na Borznem trgu 4 v četrtem nadstropju. O nepovabljenih gostih ga je obvestila policija, katero je poklicala Persigova soseda, 64-letna Maria Croci. Povedala je, da je okrog 11. ure slišala čudne šume, ki pa je niso zaskrbijali, ker so bila v prejšnjih dneh v teku popravljalna dela in je bilo zato na stopnišču vedno veliko ropota. Kar onemela pa je, ko je kmalu zatem opazila, kako skuša nekdo kradoma odpreti vrata njenega stanovanja. Pogledala je skozi vratno kukalo, a na svoje presenečenje ni videla nič. Nič čudnega, saj so tatovi nalepili na odprtino neprozoren trak!
No, ženska je čez nekaj časa prišla k sapi in se toliko opogumila, da je odprla vrata in stopila na hodnik. Vrata stanovanja Persig so b,ila na stežaj odprta in v vseh petih sobah je vladal popolen nered. Na vratih je bilo kar 44 vdolbin, ki so jih pri nasilnem vdoru naredili tatovi s pomočjo izvijača. Kot je pozneje ugotovil gospodar, so odnesli zlatih predmetov in dragocenosti za več milijonov lir.
Podtaknjen požar poškodoval 5 avtomobilov
V noči od torka na sredo, ura je bila 3.30, so gasilci pohiteli v Skedenj, kjer je v Ulici Vigneti gorela vrsta parkiranih avtomobilov in motornih koles. Vozila so bila parkirana pod obokom med hišnima številkama 34/2 in 24/3. Kljub hitremu posegu gasilci niso mogli preprečiti hude škode, ki so jo plameni povzročili na fiatu 132, last 40-letnega Luciana Biuca, ki stanuje v bližnji stavbi in je avto parkiral na običajni prostor že prejšnji večer, ko se je vrnil domov. Njegov avto je povsem uničen, močno pa je poškodovan še drugi, ki je bil v bližini. Preostale tri so pred uničenjem rešili gasilci. Manjša škoda je nastala tudi na motornem kolesu in vespi, ki sta ravnotako bila parkirana pod obokom. Plameni so očrnili pročelje bližnje hiše in dobesedno stopili plastične navojnice, ki jih je družina Derossi imela na oknih.
Policija je o dogodku odprla preiskavo. Vse kaže, da je bil požar podtaknjen, kajti gasilci so pod nekim avtom našli sveženj časopisnega papirja in sledove vnetljive te [ kočine.
15 let te črna zemlja že pokriva, v vseh nas je tvoja slika vedno živa, ni dneva, da se v naših mislih ne
[pojavi —
spomin nate, ki bil si oče — pravi. Z ljubeznijo
Tončka, Alma, Antonio, Gabrijela, Nino, Boris, Gabrijela, Andrej, Tanja, Igor, Edvard.
Devinsko - nabrežinska občinska u-prava se klanja spominu
PRINCA RAJMUNDA THURN UND TAXISA
uglednega občana, zavzetega za kulturo in znanost, spodbujevalca človečanske solidarnosti.
Nabrežina, 19. marca 1986
Sošolci II. B razreda šole I. Cankar izražajo iskreno sožalje sošolcu Mauru Simoniču ob izgubi dragega očeta.
Šolsko osebje srednje šole I. Cankar izraža globoko sožalje družini učenca Maura Simoniča ob očetovi smrti.
SLAVISTIČNO DRUŠTVO TRST
priredi danes, 20. t. m., ob 18. uri v Gregorčičevi dvorani na sedežu ZSKD
Razgovor o Pohujšanju v dolini šentflorjanski
moderator: Janez Povše
Sodelujejo: ravnatelj SSG Miroslav Košuta, režiser Jože Babič in nosilci glavnih vlog.
Ob 17.30 bo priložnost za včlanjevanje v Slavistično društvo.
ZVEZA
SLOVENSKIH
KULTURNIH
DRUŠTEV
ZttD
V soboto, 22. t. m., ob 20.30 v Kulturnem domu v Trstu
Primorska poje ’86
Vstopnice bodo v prodaji danes in jutri na sedežu, ZSKD - Ul. sv. Frančiška 20 in eno uro pred pričetkom predstave v Kulturnem domu.
,g|||| GLASBENA
Sezona 85/86
6. abonmajski koncert
V torek, 25. marca, ob 20.30 v Kulturnem domu v Trstu
Kemal Gekić
klavir
Na sporedu: F. Chopin Prodaja vstopnic eno uro pred pričetkom koncerta pri blagajni Kulturnega doma.
vazna obvestila
Uprava občine Dolina in pripravljalni odbor 30. razstave vin vabita vinogradnike, ki nameravajo sodelovati na 30. občinski razstavi domačih vin, ki bo v Dolini od 3. do 6. maja 1986, naj se zglasijo v občinskih uradih ali pa po telefonu (na št. 228110, 228127, 228392) od 21. do 28. marca.
Na sedežu SKD Barkovlje, Ul. Cerreto, bo jutri, 21. t. m., ob 20. uri seja sekcije Slovenske skupnosti za Barkovlje, Rojan in Greto. Seja, na katero so vabljeni somišljeniki SSk, sodi v okvir priprav na strankin pokrajinski kongres, ki bo 12. aprila v Trstu.
šolske vesti
Obveščamo, da bo vpisovanje v občinski otroški vrtec za slovensko sekcijo Ul. D'Annunzio 62 in italijansko sekcijo Fon-derije možno od 5. do 12. aprila 1986 na občinskem uradu za šolstvo, od 9. do 12. ure.
__________gledališča_______________
VERDI
Jutri ob 20. uri (red C/F) šesta predstava opere »Volo di notte« in »Marsia« L. Dallapiccole. V nedeljo ob 16. uri sedma predstava za red D.
ROSSETTI
Danes, 20. t. m., ob 20.30 bo Teatro Stabile iz Bočna ponovil delo P. Aretina »La cortigiana«. Nastopata F. Benedetti in A. Salinas. Režija Marco Bernardi. V abonmaju odrezek št. 9. Prodaja vstopnic pri osrednji blagajni v Pasaži Protti.
Danes ob 18. uri bo v Krožku za kulturo in umetnost v okviru "četrtkovih gledaliških srečanj" srečanje s skupino iz Bočna.
Od 25. do 30. t. m. bo Teatro Stabile iz Turina predstavilo delo G. Sepeja "Itala film Torino". V vlogi Patroneja bo nastopil Luciano Salce. Režija - Giancarlo Sepe. V abonmaju odrezek št. 9. Predprodaja vstopnic pri osrednji blagajni v Pasaži Protti.
CRISTALLO
Od danes, 20. t. m., ob 20.30 do nedelje, 23. t. m., bo v gledališču Cristallo nastopila gledališka skupina II Piccolo teatro di prosa iz Trsta z delom "Robe dell'altro mondo". Igrajo S. Amerighi, P.Toffoletto, S. Petean, D. Glavina in C. Hirsch. Režija Silvio Petean.
CANKARJEV DOM
Velika dvorana
V	sredo, 26. t. m., ob 19.30: Elisabeth Leonskaja — Dunaj, klavirski recital.
Mala dvorana
V	ponedeljek, 24., v torek, 25., četrtek,
27.,	petek, 28., in ponedeljek, 31. marca, ter v torek, 1. aprila, ob 19. uri: Retrospektiva filmov Marca Ferrerija
V	torek, 25. t. m., ob 21. uri: Reinhard P. Gruber »Brez domovine«, Štajerska gostilniška opera v eni ekstazi.
PRIMORSKO
DRAMSKO GLEDALIŠČE
2. Srečanje gledališč
Alpe Jadran 1986
Jutri, 21. t. m., ob 17.30 bo v mali dvorani Kulturnega doma v Novi Gorici začetek srečanja gledališč z "Oder Obace" — Skupina koroških Slovencev iz Celovca. Zaključilo se bo 28. t. m. ob 20.30 v veliki dvorani Kulturnega doma v Novi Gorici z delom J. Muriella in G. Wilsona "Sara in krikraroga" — Teatar in TD
____________izleti______________
ŠD Mladina priredi ob priliki zamejskega smučarskega prvenstva, ki bo 23. t. m., avtobusni izlet na Nevejsko sedlo. Vpisovanje v Domu A. Sirk še danes.
Razstava žensk - ustvarjalk jutri v škedenjskem društvu
Škedenjsko kulturno društvo Ivan Grbec bo tudi letos posvetilo večer ženske umetniške ustvarjalnosti. Jutri ob 20. uri bodo namreč v. društvenih prostorih odprli likovno razstavo desetih zamejskih žensk ustvarjalk. Večer bo popestril koncert altistke Marte Valetičeve, ki jo bo na klavir spremljala Anna Luci Sanvitale. Zapela bo skladbe Cirila Preglja, Brede Ščekove, Stanka Vilharja ter Chopina, Dvorža-ka, Rahmaninova in Rimski: Korsako-va.
Toda povrnimo se k likovni razstavi, škedenjskemu občinstvu, ki se mu bodo prav gotovo pridružili tudi ljubitelji likovne umetnosti iz drugih kra-
jev, se bodo predstavile umetnice, ki so se bolj ali manj že uveljavile v našem kulturnem prostoru, nekatere pa so se s svojimi deli že izkazale tudi izven naših ožjih meja. Razstavljale bodo Liana Drašček, Bogomila Doljak, Giuliana Gerdol, Zora Koren, Jasna Merku, Zlatka Lokatos, Ani Tretjak, Vilma Padovan, Claudia Roza—Flo-rencig in Magda Tavčar. Likovnice in njihova dela bo predstavil umetnik in umetnostni kritik Milko Bambič.
Razstava bo odprta do 27. marca po sledečem urniku: ob delavnikih od 18. do 20. ure, ob nedeljah pa od 10. do 12. ure.
Zamenjava generacije v trgovini z železnino
Če se tako pogosto govori o zamenjavi generacij v družbenem svetu, zakaj ne bi govorili o zamenjavi tudi v vsakdanjem, pa čeprav skromnejšem gospodarskem življenju. Pred dnevi smo omenili »zamenjavo generacij« v Borštu, gostišče Pavletič, sedaj pa beležimo zamenjavo generacije v mestu samem in sicer v Ulici Settefontane štev. 3. Tu je prevzel »odsluženju« prejšnjega trgovca Duica, trgovino z železnino in vodovodnimi instalacijami iz dolinskega porekla Giancarlo Foraus, kateremu želimo veliko uspehov.
razne prireditve
SKD Tabor — Opčine — Prosvetni dom. V soboto, 22. t. m., ob 20. uri gostuje mešani zbor KUD Baklje z Reke. Istrske in' dalmatinske pesmi bodo dopolnili solisti z znanimi opernimi arijami. Vabljeni!
KD I. Grbec iz Škednja priredi jutri, 21. t. m., ob 20. uri v društvenih prostorih RAZSTAVO žensk ustvarjalk in KONCERT altistke Marte Valetič ter pianistke Anne Luci Sanvitale. Vabljeni!
KD Krasno polje vabi na ogled predstave BESEDA 85 v izvedbi dramske skupine SKD Tabor jutri, 21. t. m., ob
20.30	v srenjski hiši v Gročani.
V Narodni in študijski knjižnici bo do 10. aprila (od 9. do 18. ure) odprta razstava del Miroslava Košute.
Sekcija Slovenske skupnosti z Repen-tabra vabi člane in somišljenike na pripravljalni sestanek in izvolitev delegata za pokrajinski kongres Slovenske skupnosti jutri, 21. t. m., ob 20. uri v Domu Albina Bubniča v Repnu.
Mladinski krožek Slovenske Vincen-cijeve konference in Slovenski tržaški skavti priredijo danes, 20. t. m., ob 19. uri v prostorih Slovenske prosvete, Ul. Doni-zetti 3, predavanje na temo "Ubogi v evangeliju". Govoril bo katehet Lojze Župančič.
ZKMI prireja v soboto, 22. t. m., ob
20.30	PLES z ansamblom Roulette v gledališču F. Prešeren v Boljuncu.
KD F. Prešeren — Boljunec vabi na gostovanje dramske skupine KPD Bazovica z Reke z veseloigro VDOVA ROŠ-LINKA, ki bo jutri, 21. t. m., ob 20.30 v gledališču F.Prešeren v Boljuncu.
KD F. Prešeren vabi na predstavo mladinske veseloigre "Figole, fagole" v priredbi SKD Tabor z Opčin, ki bo v nedeljo, 23. t. m., ob 18.30 v gledališču F. Prešeren v Boljuncu.
kino
ARISTON - 16.00, 21.30 Ran, dram., Fr./Jap. 1985, 163'; r. Akira Kurosawa; i. Tatsuya Nakadai, Satoshi Terao.
EXCELSIOR I - 17.30, 22.15 La mia Africa, dram., ZDA 1985, 150'; r. Sydney Pollack; i. Meryl Streep, Robert Red-ford.
EXCELSIOR II - 17.30, 21.45 Speriamo che sia femmina, dram., It.-Fr. 1986, 120'; r. Mario Monicelli; i. Liv Ulmann, Catherine Denevue.
FENICE - 18.00, 22.15 II gioiello del Nilo, pust., ZDA 1985, 105j r. Lewis Teaguep. Kathleen Turner, Michael Douglas.
GRATTACIELO - 16.30, 22.15 Piramide di paura, fant., ZDA 1985, 109';r. Barry Levinson; i. Nicholas Rowe, Alan Cox.
NAZIONALE I -16.30, 21.45 II sole a mezzanotte, dram., ZDA 1985, 135'; r. Taylor Hackford; i. Mikhail Baryshni-kov, Gregory Hines.
MIGNON - 17.30, 22.10 Tutto Benigni, kom., It. 1985, 90'; r. Roberto Bertolucci; i. Roberto Benigni.
NAZIONALE II —16.30,22.00 9 Settimane e 1/2, er. dram., ZDA 1985, 120'; r. Adrian Lyne; i. Mickey Rourke, Kim Basinger.d
EDEN - 15.20, 22.00 La gang delle porno mogli in Attrazioni erotiche,porn.,
CAPITOL - 16.30, 22.00 Sotto il vestito niente, krim., It. 1985, 110'; r. Carlo Vanzina; i. Renee Simonsen, Tom Schanley
ALCIONE - 16.30, 22.00 Furyo, dram., VB 1983, 122'; r. Nagisa Oshima; i. David Bowie, Ryiuichi Sakamoto.
LUMIERE FICE - 16.00, 22.00 Shining, srh., ZDA 1980, 120'; r. Stanley Kubrick; i. Jack Nicholson, Shell Duvall; □
VITTORIO VENETO - 16.30, 22.00 Fotografando Patrizia, er., It. 1984, 95'; r. Salvatore Sampieri; i. Monica Guerri-tore, Lorenzo Lena. DD
NAZIONALE III 16.00, 22.00 Orgasmic Love, porn., □ □
RADIO - 15.30, 21.30 Super Hard Love, porn., □ □
Prepovedano mladini pod 14. letom □ -18. letom □ □
čestitke
Danes praznuje 74. rojstni dan STANISLAV LEGIŠA iz Prečnika. Vsi njegovi dragi mu iskreno čestitajo.
včeraj-danes
Danes, ČETRTEK, 20. marca
KLAVDIJA
Sonce vzide ob 6.08 in zatone ob 18.17 — Dolžina dneva 12.09 :— Luna vzide ob
11.34	in zatone ob 3.31.
Jutri, PETEK, 21. marca
BENEDIKT
VREME VČERAJ: Temperatura zraka 10 stopinj, zračni tlak 1024,9 mb ustaljen, veter 15 km na uro, severovzhodnik, vlaga 34-odstotna, nebo jasno, morje rahlo razgibano, temperatura morja 8,8 stopinje.
PLIMOVANJE DANES: Ob 2.07 naj-nižja 9 crn, ob 4.57 naj višja 11 cm, ob 12.48 najnižja -34 cm, ob 20.12 najvišja 25 cm.
ROJSTVA IN SMRTI
RODILI SO SE: Lisa Covalero, Alessandro Noto, Gabriele Minen.
UMRLI SO: 59-letni Marino Mauri, 74-letna Marcella Schillani, 86-letna Natalia Falžari, 77-letni Giuseppe Spanni, 72-letni Mario Dobrilla, 71-letna Giovanna Turk, 77-letni Carlo Furlan, 83-letna Fiamma Ribul, 85-letna Bibiana Bonetti, 70-letni Antonio Busdon, 85-letni Paolo Babich, 80-letni Giuseppe Manca, 75-let-ni Mario Pintarelli, 81-letna Maria Lin-duina Basso.
DNEVNA IN NOČNA SLUŽBA LEKARN
Od ponedeljka, 17., do sobote, 22. marca 1986
(od 8.30 do 13.00 in od 16.00 do 19.30) (tudi od 13.00 do 16.00)
Largo Sennino 4, Trg Libertà 6, Erta S. Anna 10 (Kolonkovec), Lonjerska cesta 172, Lungomare Venezia 3 (Milje).
NABREŽINA (tel. 200466), BOLJUNEC (tel. 228124) — samo po telefonu za najnujnejše primere.
(od 19.30 do 20.30)
Largo Sennino 4, Trg Libertà 6, Erta S. Anna 10 (Kolonkovec), Lonjerska cesta 172, Korzo Italia 14, Ul. Giulia 14, Lungomare Venezia 3 (Milje).
NABREŽINA (tel. 200466), BOLJUNEC (tel. 228124) — samo po telefonu za najnujnejše primere.
(od 20.30 do 8.30)
Korzo Italia 14, Ul. Giulia 14, Lungomare Venezia 3 (Milje).
NABREŽINA (tel. 200466), BOLJUNEC (tel. 228124) — samo po telefonu za najnujnejše primere.
koncerti
Società dei concerti — Tržaško koncertno društvo. V ponedeljek, 24. t. m., ob 20.30 bo v gledališču Rossetti nastopil CLEVELAND QUARTET.
V	spomin na Marija Smotlaka darujeta Valerija in Bruno Sosič 10.000 lir za ZPZ Tabor in 10.000 lir za SKD Tabor.
V	spomin na Josipa Lozarja daruje družina Tence (Križ 90) 15.000 lir za vzdrževanje kriškega spomenika padlim v NOB.
Ob 4. obletnici smrti Milana Kosmine darujejo Zita, Barbara in Marta 30.000 lir za Dijaško matico in 20.000 lir za šolo D. Kette.
Ob izgubi Rada Škabarja darujejo svojci 100.000 lir za Godbo na pihala V. Parma.
V spomin na Barbaro Opeka darujeta Anton Stopar in Marija Berce 40.000 lir za Tržaški oktet.
Ob 5. obletnici smrti Ferdinanda Križmana daruje svakinja Milka Boža 20.000 lir za Sklad M. Čuka.
Namesto cvetja na grob Barbare Opeka darujeta Dragica in Dino Stopar 40.0001ir za Sklad M. Čuka.
V	spomin na Karlo Lupine in na Vinka Križmančiča darujeta Eda in Vinko Milič
30.000	lir za Glasbeno matico.
V	spomin na Marija Smotlaka darujeta Stanko in Livija Sossi 10.000 lir za Sklad M. Čuka in 10.000 lir za cerkev sv.Jerne-ja na Opčinah.
V	spomin na pok. mamo Emo Malalan in na teto Marijo Čebulec iz Sežane darujeta Marta in Pjerin Cesar 10.000 lir za Sklad M. Čuka.
Namesto cvetja na grob Rada Škabarja darujejo učenci in učiteljice osn. šole A. Gradnik 40.000 lir za šolo A. Gradnik.
_________mali oglasi________________
IŠČEM hišno pomočnico za dnevno in nočno oskrbo. Mesečna plača 700 tisoč lir. Tel. 0481/86349.
JEDILNI pribor iz porcelana limogés, preprogo in druge predmete prodam. Tel. 0481/86349.
LOKAL 10 kv. m z napeljavo luči, vode in plina dajemo v najem. Tel. na št. 040/751684.
SKLADIŠČE primerno tudi za trgovino dajem v najem v Dolini. Telefonirati na št. 040/228390.
PRODAM hišo v Boljuncu, 70 kv. m, s približno 300 kv. m vrta. Tel. na št. 040/228390.
OSMICO je odprl Lovrenc Žerjul v Lo-njerju. Toči belo in črno vino.
ZANESLJIVO DEKLE nudi usluge kot otroška negovalka. Tel. na št. 040/910387.
OSMICO je odprl Boris Živec v Kolud-rovci. Toči belo vino in teran.
PRODAM 6 lesenih miz 80 cm x 80 cm ter 24 stolic. Tel. na št. 040/200169.
OSMICO je odprl v Prebenegu Kocjančič. Toči belo in črno vino.
OSMICO je odprl Ivan Antonič v Cerov-Ijah. Toči belo in črno vino.
PRODAM traktor fiat 300 DD frutteto v dobrem stanju (1400 delovnih ur) po ugodni ceni. Tel. na št. 040/200915 v večernih urah.
TRGOVINA IDEALE v Ul. Settefontane 3 — Trst, tel. 040/731377, lastnik Giancarlo Foraus sporoča, da nudi inštalaterski material, sanitarije in opravlja inštalaterske napeljave.
IZVOZNO podjetje išče samostojnega sodelavca za prodajo industrijske opreme. Možnost visokih osebnih dohodkov in dinamičnega 'poslovanja. Pismene ponudbe na Oglasni oddelek Primorskega dnevnika, Ul. Montecchi 6, 34137 Trst, pod šifro "Izvozno podjetje".
TVRDKA išče uradnico za vsa pisarniška opravila. Pismene ponudbe na Oglasni oddelek Primorskega dnevnika, Ul. Montecchi 6, 34137 Trst, pod šifro 'Tvrdka".
PRODAM kawasaki 500 Z v dobrem stanju. Tel. na št. 231851.
OSMICO je odprl Karlo Sancin iz Loga. Toči belo in črno vino.
OSMICO je odprl Ladi Kocjan — Dolina 147.
razstave
V TK Galeriji, Ul. sv. Frančiška 20, je na ogled razstava Kontinuiteta modernizma v slovenski umetnosti.
KD Vesna vabi na ogled razstave G. Ozbič v Domu A. Sirk v Križu s sledečim urnikom: sobota — od 18. do 20. ure, nedelja — od 11. do 13. in od 16. do 18. ure.
V spomin na očeta Ede Milič darujejo članice sveta sodelavcev OPZ—MPZ Vesela pomlad 35.000 lir za cerkveni pevski zbor sv. Jernej in 35.000 lir za zbora Vesela pomlad.
V	počastitev spomina Fabia Mosenic-ha darujeta Roberto in Lilly 50.000 lir za Sklad M. Čuka.
Ob priliki poravnave članarine VZPI—ANPI za leto 1986 so darovali člani za VZPI—ANPI Prosek-Kontovel: Anica Ban poT. Blažina S.OOOlir, Zofka Blaži-na vd. Kapun 5.000 lir, Angel Blažina
5.000	lir, Marjan Blažina 5.000 lir, Mario Briščik 5.000 lir, Alojz Briščik 10.000 lir, Edi Bukavec 5.000 lir, Alojz Bukavec
5.000	lir, Friderik Colja 1.000 lir, Ivan Ca-harija 5.000 lir, Dragica Caharija 5.000 lir, Silvano Caharija 5.000 lir, Romano Danieli 5.000 lir, Ivan—Oskar Ferluga 10.000 lir, Josip Furlan 5.000 lir, Ivan Ferfolja
10.000	lir, Ljubo Grilanc 5.000 lir, Alojz Guštin 5.000 lir, Guerrino Husu 5.000 lir, Slava Husu por. Conestabo 20.000 lir, Anton Husu 5.000 lir, Sergij Husu 5.000 lir, Alojz Kapun 5.000 lir, Valentin Kante
15.000	lir, Miranda Kapun por. Blažon
5.000	lir, Kazimir Majovski 5.000 lir, Lju-bomil Nabergoj 10.000 lir, Srečko Orel
5.000	lir, Mario Puntar 5.000 lir, Anica Puntar por. Vatovac 5.000 lir, Albin Puntar 5.000 lir, Marino Puntar 5.000 lir, Anica Rupel por. Orel 5.000 lir, Zala Regent
3.000	lir, Rihard Štoka 5.000 lir, Štefanija Štoka 5.000 lir, Štefan Trampuž 3.000 lir, Marčelo Trampuž 5.000 lir, Vladislav Ukmar 5.000 lir, Leopold Vatovac 5.000 lir, Mario Verša 5.000 lir ter Oriella Zacchig-na por. Caharija 5.000 lir.
V	počastitev spomina Karle Lupine in Rada Škabarja darujeta Alekseja in Primož Možina 50.000 lir za ŠD Polet.
V spomin na Svetka Čoka daruje Avguštin Čok 10.000 lir za Skupnost družina Opčine.
V	spomin na Marijo Renico (Slivno) darujeta Marija Sancin in Milka Grgič
20.000	lir za Skupnost družina Opčine. Namesto cvetja na grob Fabija Mose-
nicha daruje družina Kalc (Gropada 83)
10.000	lir za Skupnost družina Opčine.
V	spomin na Marijo Križmančič (Stefanovo) daruje vnukinja Marija (Bazovica 15) 50.000 lir za Skupnost družina Opčine.
Družina Spada daruje 50.000 lir za Skupnost družina Opčine.
Namesto cvetja na grob Svetke Čok darujeta družini Černjava in Purič 50.000 lir za Skupnost družina Opčine.
Namesto cvetja na grob Marije Kralj darujejo družine Sosič, Furlan, Bernhardt in Anna 40.000 lir za Skupnost družina Opčine.
V	spomin na Mirka Pregarca daruje Viktor Hrvatič 10.000 lir za SKD Slavec.
Ob 5. obletnici smrti Ferdinanda Križmana daruje žena Ivanka 10.000 lir za Sklad M. Cuka in 10.000 lir za Skupnost družina Opčine.
V	spomin na Marijo Vremez darujejo Sava, Dunja, Vesna in Igor Jogan 200.000 lir za Sklad M. Čuka.
menjalnica
NAKUPNI TEČAJI 19.3.1986
Ameriški dolar .. Nemška marka .. Francoski frank . Holandski fiorini Belgijski frank .. Funt šterling .... Irski šterling .. Danska krona ... Grška drahma ... Kanadski dolar ..
■yiyg BANCA Dl CREDITO Dl TRIESTE Tel.: Sedež 61446 - 68881 BCIKB TRŽAŠKA KREDITNA BANKA Agencija Domjo 831-131
1.520.	Japonski jen 		7,—
677.	Švicarski frank 		805.—
219.	Avstrijski šiling 		96.
599. -	Norveška krona 		213.—
31.—	Švedska krona 		211.
2.240.	Portugalski eskudo 		10. -
2.000 -	Španska peseta 		10.
182,-	Avstralski dolar 		1.045.
10.	Debeli dinar 		4,—
1.060.	Drobni dinar 			4.
Zmfiotùy
mislim
trst - Ul. S. Maurizio 16 ITro Ospedale) - Tel 794669
POMLADANSKE MODNE NOVOSTI
ŽENSKI KOSTIMI od 150.000 lir dalje
izredne cene na vseh artiklih
darovi in prispevki
Ženska in njena stvarnost
breda pahor
Ko strokovno izpopolnjevanje ločuje med spoloma
Statistična obravnava realnosti je med zakonitostmi današnje dobe. Zato se takih oprijemov poslužujemo tudi v tej rubriki, se pravi za obravnavo področja, ki ga je statistična veda dejansko odkrila šele pred nedavnim. Od "odkritja" dalje pa je dala pod drobnogled malodane vse aspekte tako imenovane ženske problematike in položaja žensk v svetu.
Tokratni pregled se nanaša na izobrazbeno strukturo in izobraževanje žensk v Sloveniji. Avtor primerjalne raziskave dr. Janez Malačič je sicer že uvodoma naglasil, da neenakopravnost žensk v izobraževanju še ni izginila, kljub kvalitetnemu skoku v nivoju ženske izobrazbe v Sloveniji in izredno visokemu odstotku žensk, ki se po dokončanem študiju zaposlijo. Velika vrzel pa nastane med pripadniki nasprotnih spolov pri strokovnem izpopolnjevanju, kajti na delovnem mestu se ženske veliko manj in slabše izobražujejo kot moški vrstniki in zato ostajajo na manj odgovornih mestih.
Izhodiščna teza dr. Janeza Malačiča je naslednja: v kapitalističnih državah še ni prišlo do popolne enakopravnosti v izobraževanju med moškimi in ženskami; nastanek socialističnih držav je pomenil tudi na tem področju zelo veliko; v splošnem so rezultati, ki so jih dosegli v teh državah, pomembni, vendar popolne enakopreavnosti tudi te države še niso dosegle.
Seveda dr. Malačič upošteva tradicionalno neenakopravnost žensk na področju izobraževanja, kot jo sam imenuje; pod to oznako pojmuje tako manjša pričakovanja in tudi " vlaganje" v izobrazbo hčere z ozirom na otroke moškega spola, kot tudi odlo-čevanje deklet za manj zahtevne smeri študija ali vsaj ne za tehnične veje ter končno predsodke na račun ženske sposobnosti, ki še zlasti pridejo do izraza ob določevanju odgovornih nalog ali ob dodeljevanju vodilnih mest.
Na podlagi zbranih podatkov in primerjav med letom 1961 - 1971 - 1981 avtor ugotavlja, da se v Sloveniji v zadnjem času ženske celo bolj kot moški vključujejo v srednje, višje in visoko izobraževanje. Vendar pa so na področju izobraževanja Slovenke še ved-
no do neke mere zapostavljene, kar pa se v večji meri kaže na področju izobraževanja na delovnem mestu in v času zaposlitve, kot pa v obdobju rednega izobraževanja. To pa je krivo, pravi dr. Janez Malačič, da ženske počasneje napredujejo v službi in da je njihov delež med vodstvenimi delavci izredno nizek.
Če se najprej zaustavimo ob vprašanju pismenosti, nam rezultati raziskave povedo, da je bil leta 1981 odstotek nepismenih žensk enak 0,9% (1. 1961 je dosegel še raven 1,9%), kar je za 0,2% višje od rezultata za moški del slovenskega prebivalstva. Vendar je treba pri tem upoštevati, da je žensko prebivalstvo v poprečju starejše.
Verodostojnejši pokazatelj izobraženosti pa je dandanes stopnja dokončanega študija. To vprašanje je dr. Malačič obravnaval zelo razčlenjeno, zato je najlažje strniti zaključek. Tako je na primer treba ugotoviti, da so se v treh zaporednih popisih odstotki za nepopolno šolanje oziroma za izobraževanje na najnižji šolski stopnji postopoma občuteno nižali in to velja za pripadnike obeh spolov. Kar zadeva ženske je treba povedati, da se je njihova prisotnost v višjih izobrazbenih
razredih številčno okrepila. Vendar pa avtor študije pripominja, da je treba kljub temu oceniti, kako se v globalu razlike v izobrazbeni strukturi slovenskega prebivalstva po spolu povečujejo na škodo ženskega prebivalstva. To pa zato, ker 1. 1981 več kot dve tretjini žensk ostajata brez vsake formalne poklicne izobrazbe, pa čeprav se je splošni nivo ženskega izobraževanja občutno zvišal.
V podrobnejši analizi, ki zadeva višjo in visokošolsko izobrazbo pride do izraza še en vidik obravnavanega vprašanja in sicer, da je vključenost žensk v srednješolski ciklus večja od moške, medtem ko je moška prisotnost na visokošolski ravni odločno večja od ženske. Omeniti je še treba trend, ki kaže pri ženskah povečevanje, pri moških.pa zniževanje relativnega deleža; to posebej velja za višje srednje šole, na univerzi pa še vedno diplomira veliko več moških kot žensk, le da se je razmerje za ženske v zadnjih dveh letih nekoliko izboljšalo.
In na koncu še na kratko o vključevanju žensk v družbeno proizvodnjo, oziroma manj obširno o ženski udeležbi v tistem delu izobraževalnega procesa, ki poteka v Sloveniji v združenem delu. Povedati pa je le treba, da
je bilo 1. 1982 med vsemi zaposlenimi kar 45,2% žensk, kar je izredno po- ' memben podatek. Takoj za tem pa negativna ugotovitev: pri strokovnem izobraževanju, ki najbolj neposredno vpliva na izboljšanje družbenoekonomskega položaja, so ženske udeležene znatno manj kot moški in tudi manj, kot je njihov delež med zaposlenimi. V drugih dveh oblikah, družbenopolitičnem in splošnem izobraževanju, pa so bolj prisotne kot moški, saj je njihova prisotnost višja od poprečja zaposlenih žensk.
Posledice nesorazmerja med moškimi in ženskami na področju strokovnega izpopolnjevanja se kažejo v počasnejšem napredovanju žensk in v manjši mobilnosti. Tako je med vodstvenimi delavci žensk izredno malo. S tem v zvezi dr. Janez Malačič izrecno poudarja, da je delež žensk med novoimenovanimi poslovodnimi organi v Sloveniji tako nizek, da ga ni mogoče primerjati niti z deležem žensk med vsemi zaposlenimi, niti z deležem žensk med višjimi izobrazbenimi kategorijami. In za zaključek še njegovo opozorilo: odpravljanju ugotovljene neenakopravnosti bo morala družba v prihodnje posvetiti več pozornosti.
Ob snemanju TV nadaljevanke
Ottavia Piccolo protagonistka Ibsenove Hiše lutk
Ottavia Piccolo spada med tiste igralke, ki so se rodile v gledališču in v gledališču tudi dozorele ob sodelovanju z dobrimi režiserji in ob ustvarjanju zahtevnih likov. K teatru je pristopila že kot otrok. Kasneje je sodelovala s Strehlerjem v milanskem Piccolo teatro (s to skupino je pred nekaj leti tudi nastopila v Trstu), seveda so jo opazili filmski režiserji in producenti. Kot strogo profesionalna in požrtvovalna igralka se je seveda uveljavila tudi v filmu.
Zadnje čase se zelo bogati tudi njen curriculum sodelovanja - seveda kot glavna igralka - pri televizijskih filmih. Pravkar snema v neapeljskem televizijskem studju Ibsenovo Hišo lutk, torej že spet zahtevno delo, ki terja od igralcev ne samo strokovno znanje, temveč tudi dokajšnjo tenkočutnost. Ob njej nastopata še Francesco Muzio in obetavni Gianni Gavina, ki se loteva angažiranih vlog po dolgoletnem ukvarjanju z briljantnejšimi in vsekakor lahkotnejšimi deli.
filmi na tv zaslonu
FEDORA — ZRN/Fr. 1978
Režija: Billy Wilder. Igrajo: William Holden, Martire Keller, José Ferrer. RAI 3, danes ob 22.10.
Fedora je hollywoodska zvezda, ki je predčasno zapustila filmsko sceno in se umaknila v samoto. Režiser (Wilder-jev dvojnik) in producent, ki pripravljata snemanje Ane Korenine skleneta, da poiščeta pozabljeno igralko. Ta pa ne bo hotela z njima, temveč bo zbežala v Pariz, kjer si bo vzela življenje. Šele nato se odkrije tragedija, ki sta jo Fedora in njena hči Antonia skrbno skrivali.
Billy (pravo ime Samuel) Wilder je posnel Fedoro približno trideset let po Sunset Boulevardu. V obeh filmih je obravnaval, čeprav z različnimi odtenki, isto temo: propad hollyoodskega filmskega sveta. Kontinuiteto med obema filmoma potrjujeta tudi izbira istega glavnega igralca, Wil-liama Holdena, in režijska formula "filma v filmu". Tudi v svojem zadnjem delu je Wilder vztrajal ob analizi filmskega dualizma med izmišljenim in realnim svetom, med filmom in življenjem.
PICNIC ALLA FRANCESE — Le déjeuner sur l'herbe
Piknik na travi — Fr. 1959
Režija: Jean Renpir. Igrajo: Paul Meurisse, Catherine Ro-uvel, Jacqueline Morane. RAI 2, danes ob 24.00.
Evropa se združi v enotno državo, ki izbira svojega predsednika. Na kandidatni listi je prvi francoski biolog Alexis, ki je odkril sistem umetne oploditve in trdno zagovarja ta aseptičen način razmnoževanja. Zagovarja pa ga vse do družinskega piknika, ki mu ob nenadni nevihti razkrije lepote, naravnejše in seveda pestrejše metode "razmnoževanja". Narava je premagala znanost! To je bilo od vsega začetka Renoirjevo načelo, kljub temu da je on vedno zagovarjal marksistično gledanje na to problematiko. Film nas že po naslovu spominja na impresionistično slikarsko smer, kateri je pripadal tudi režiserjev oče Auguste. Na to zlato dobo francoske umetnosti sta vezani tudi lokacija filma ( Avgustova vila v Cagnesu) in produkcija, ki jo je Jean ustvaril z bogato očetovo zapuščino.
4, RAI1
10.30	Nadaljevanka: Wagner - (7. del)
11.25	TV film: Taxi - Jim e la sorella di
Tony
12.00	Dnevnik - Kratke vesti
12.05	Opoldanski spored z Enrico Bonac-corti: Halo... kdo igra?
13.30	Dnevnik
14.00	Halo... kdo igra? - Zadnji poziv
14.15	II mondo di Quark - dok. oddaja
15.00	Italijanska kronika - Kronika motorjev
15.30	Šolska oddaja: Il mistero dei grandi violini
16.00	Risanka: Dinky Dog
16.15	Primissima - kulturne aktualnosti
17.00	Dnevnik - Kratke vesti
17.05	Magic!:, risanka - Rosaura
17.40	Tuttilibri - knjižne novosti
18.10	Spaziolibero - aktualnosti
18.30	Italia sera: Dogodki in osebnosti
19.40	Almanah jutrišnjega dne
19.50	Vremenske razmere
20.00	Dnevnik
20.30	Glasbeno-zabavna oddaja z Loretto Goggi: Il bello della diretta
22.35	Dnevnik
22.40	Dokumentarec: Velika ameriška kriza — 1. del
23.45	Dnevnik 1 - Zadnje vesti - Danes v parlamentu
^ RAI 2	___________ |
11.55	Cordialmente, vodi Enza Sampò
13.00	Dnevnik - Ob trinajstih
13.25	Dnevnik - Okolje
13.30	TV serija: Capitol
14.30	Dnevnik - Kratke vesti
14.35	Tandem - zabavni spored
15.15	Secondo me - igra
16.00	Šolska oddaja: Monografije
16.30	Pane e marmellata - zabavni spored, vmes risanka Scooby Doo
17.30	Dnevnik - Kratke vesti
17.40	Moda - aktualnosti
18.30	Dnevnik - Šport
18.40	TV film: Le strade di San Francisco
19.45	Dnevnik
20.20	Dnevnik - Šport
20.30	TV film: L'ispettore Derrick
21.35	Aboccaperta, oddajo vodi Gianfranco Funari
22.30	Dnevnik - Večerne vesti
22.40	Dnevnik - Šport. Košarka: Caserta: Mobilgirgi Bancoroma
23.50	Dnevnik 2 - Zadnje vesti
24.00	Film: Picnic alla francese (kom., Fra. 1959, r. Jean Renoir , i. Paul Meurisse, Fernand Sardou
[ ^ RAI 3___________________________
13.00	Nadaljevanka: Tre anni (3. del)
14.15	Šolska oddaja
14.45	Kolesarstvo
15.15	Mednarodni festival sodobne glasbe — Benetke 1981
16.45	Šolska oddaja
17.15	Variete: Dadaumpa
18.10	L Orecchiocchio - glasbena oddaja
19.00	Dnevnik 19.10-19.30 Deželne vesti
20.05	Šolska oddaja: Glasba in kompjuter
20.30	Košarka (ženske)
21.30	Dnevnik
22.05	Film: Fedora (dram., Fr. 1978, r. Billy Wilder,~i. M. Keller)
Inšpektor Derrick (RAI 2 ob 20.30)
[	RTV Ljubljana_________________
9.00	TV mozaik. Film: Leteči mlin na veter
16.00	TV mozaik - ponovitev dopoldanske oddaje
17.25	Danes volimo
17.30	Spored za otroke. Zgodbe o Poluh-cu: Kako je Poluhec odklonil roko ošabne neveste, (11. del)
17.45	Potovanje skozi osončje: Pioneer odkriva Saturn, 11. del
18.15	Mozaik kratkega filma: Živeti' v narodnem parku (Fr. r. P. Sainteny, J. P. Guerin)
18.35	Risanka
18.55	Propagandna oddaja
19.00	Danes: Dolenjski obzornik
19.30	TV dnevnik
19.55	Vreme
19.58 Propagandna oddaja
20.05	Tedni
- 21.10 Majhne skrivnosti velikih kuharskih mojstrov
21.15	Nadaljevanka: Nežna je noč (2. del)
22.05	Dnevnik
§ TV Koper__________________________
14.15	TV novice
14.25	TV film: Uboga Klara
15.10	Film: Kraljica za Cezarja (i. Pacal Petit)
16.45	Otroški program. TV filma: Narednik Preston in Samotni jezdec
18.30	TV film: Z ljubeznijo
18.55	TV novice
19.00	Odprta meja
V današnji oddaji boste med drugim lahko gledali sledeča prispevka: TRST — Seminar o univerzitetnem izobraževanju vzgojiteljic RICMANJE — Zaključek kulturnih pobud društva Slavec
19.30	TVD Stičišče
19.50	Muzeji in galerije Slovenije
20.30	Film: Gorgo
22.15	TVD Vsedanes
22.25	Športna rubrika: Eurogol
23.00	Komet Halley, samo enkrat v življenju
ifg| CANALE 5
8.35	TV film: Alice
8.55	TV film: Fio
9.00	TV film:. Una famiglia americana
09.50	TV film: General Hospital
11.00	Kviz: Facciamo un affare
11.30	Kviz: Tuttinfamiglia
12.00	Kviz: Bis
12.40	Kviz: Il pranzo è servito
13.30	Nadaljevanka: Sentieri
14.25	Nadaljevanka: La valle
dei pini
15.20	Nadaljevanka: Così gira il mondo
16.15	TV film: Alice
16.45	TV film: Hazzard
17.30	Mladinski kviz: Doppio slalom
18.00	TV film: L'albero delle mele
18.30	Kviz: Cest la vie
19.00	TV film: I Jefferson
19.30	Kviz: ZigZag;
20.30	Nagradna oddaja: Pentatlon
23.00	Protagonisti -vodi Giorgio Bocca
23.30	Film: Il lungo viaggio di ritorno — Viaggio senza fine (pust. ZDA 1949, r. J. Ford, i. J. Wayne, B. Fitzgerald)
RETEQUATTRO
8.30	TV film: Soldato Benjamin
9.00	Nadaljevanka: Destini
9.40 TV film: Lucy Show
10.00	Film: Follia
11.45	Magazine
12.15	TV film: Jennifer
12.45	Otroški spored: Risanka Ciao ciao
14.15	Nadaljevanka: Destini
15.00	Nadaljevanka: Agua viva
15.50	Film: Intermezzo matrimoniale (dram., ZDA 1945, r. A. Korda, i. D. Kerr)
17.50	TV film: Lucy Show
18.20 TV film: Ai confini della
notte
18.50	TV film: IRyan
19.30	TV roman: Febbre d'amore
20.30	TV film: Colombo
21.50	TV film: Matt Houston
22.40 TV film: Mash
23.10	TV film: Devlin e Devlin
24.30	TV film: Ironside
00.30 TV film: Mod Squad
[/f. ITALIA 1_______________
8.30 TV film: Gli eroi di Ho-gan
8.55 TV film: Sanford and Son
9.20 TV film: La casa nella prateria
10.10	TV film: Galactica
11.00	TV film: La donna bionica
11.50	TV film: Quincy
12.40. TV film: Agenzia Rock-ford
13.20	Tutto per denaro - Help
14.15	Deejay Television
15.00	TV film: Ralph Super-maxieroe
16.00	Otroški spored: Bim, Bum, Barn; risanke: Lo-vely Sara, Hello Spank in Mila e Shiro - risanke
18.00	Antologia di Jonathan
19.00	Kviz: Gioco delle coppie
19.30	TV film: La famiglia Ad-dams
20.00	Risanka: Kiss me Licia
20.30	Film: La cosa (fant, ZDA 1982, r. J. Carpenter i. K. Russel,, Y.K. Carter)
22.25	Mundial - športna rubrika
22.25	Športna oddaja: Basket
00.30 Première - filmski tednik
01.45	TV film: Strike Force
01.50	TV film: Gli invincibili
SpaM TELEPADOVA
13.00	Risanka: Devilman
13.30	Risanka: Gigi la trottola
14.00	Nadaljevanka: Anche i ricchi piangono
14.30	Nadaljevanka: Innamorarsi
15.00	Nadaljevanka: Andrea Celeste
16.00	Risanka: Golion
16.30	Risanka: Calvin
17.00	Risanka: Super Book
17.30	Risanka: Lamù
18.00	Risanka: Devilman
18.30	Risanka: Gigi la trottola
19.00	Nadaljevanka: Carmin
20.00	Risanka: Candy Candy
20.30	TV film: Misfits
21.30	TV film: Foxfire
22.30	Športna oddaja: Catch
23.30	TV film: Missione impossibile
00.30 TV film: Operazione T ortugas
[ ^ TELEFRIULI
12:30 TV film: La famiglia Smith
13.00	Oddaja o medicini
13.30	TV novela: Senorita Andrea
14.30	Risanka: Lamù
15.00	Risanka: Hanna e Barbera
15.30	Glasbena oddaja
18.30	Dokumentarni film
19.00	Večerne vesti
19.30	TV novela: Senorita Andrea
20.30	Kviz: Giochi in famiglia
22.15 Nočne vesti
22.45 Da ali ne, sejem
01.00	Lanko noč, Furlanija
TELEQUATTRO
(Se povezuje s sporedi Italia 1) Lastne oddaje:
19.30 Fatti e commenti
RADIO TRST A
7.00,	13.00, 19.00 Radijski dnevnik;
10.00,	14.00, 17.00 Kratka poročila; 7.20 -
8.00	Dobro jutro po naše: Koledarček — Pravljica - Narodnozabavna glasba; 8.10 Almanah: Od Milj do Devina; 8.40 Glasbeni mozaik; 10.10 S koncertnega in opernega repertoarja; 11.30 — 13.00 Pisani listi: Poljudno čtivo — Sestanek ob 12. uri — Lahka glasba; 13.20 Slovenska popevka; 14.10 Cas in prostor: Ne prezri-mo!; 15.00 Mladinski pas: Diskorama;
16.00	Zbornik: Na goriškem valu. Nato: Glasbene skice; 17.10 Mi jn glasba: revija
Primorska poje"; 18.00 Četrtkova srečanja: 40 let slovenskih radijskih oddaj v Trstu; 18.30 Glasbena priloga.
LJUBLJANA
5.00,	6.00, 6.30, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00,
12.00,	14.00 Poročila; 4.30 — 8.00 Jutranji spored; 8.05 Radijska šola za višjo stopnjo; 8.35 Igraj kolce; 9.05 Glasbena matineja; 10.05 Rezervirano za...; 11.05 Ali poznate...; 11.35 Naše pesmi in plesi; 12.10 Znane melodije; 12.30 Kmetijski nasveti;
12.40	Od vasi do vasi; 13.30 Od melodije do melodije; 14.05 Za mlade radovedneže; 14.20 Koncert za mlade; 14.45 Naš gost; 15.00 Radio danes radio jutri; 15.30 Dogodki in odmevi; 15.55 Zabavna glasba; 16.00 Vrtiljak želja; 17.00 Studio ob 17.00; 18.00 S Plesnim orkestrom RTV Ljubljana; 18.30 Trio Lorenz; 19.00 Radijski dnevnik; 19.35 Lahko noč, otroci;
19.45	Minute z ansamblom Milana Ferleža; 20.00 Četrtkov večer domačih pesmi in napevov; 21.05 Literarni večer; 21.45 Lepe melodije; 22.25 Iz naših sporedov;
22.30	Večerna podoknica; 23.05 Paleta popevk.
RADIO KOPER
(slovenski program)
13.30, 14.30, 17.30 Poročila; 6.00 Otvoritev — glasba za dobro jutro; 6.10 Vreme, prometni servis; 6.30 Jutranjik; 6.45 Cestne informacije: 7.00 II. jutranja kronika;
7.30	Jutranji servis; 8.00 -- 13.00 Prenos II. programa Radio Ljubljana; 13.00 Otvoritev — danes na valu Radia Koper; 13.40 Zamejska pesem: harmonikarski ansambel GM Trst; 14.40 Zanimivost - Pesem tedna; 15.00 Črno na belem; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Glasba po željah;
16.30	Primorski dnevnik; 17.00 Pogovor o...; 17.40 Primorska poje 1986 ; 18.00 Zaključek.
RADIO KOPER
(italijanski program)
6.15, 8.30, 9.30, 10.30, 14.30, 16.30, 17.30,
18.30	Poročila; 7.15, 12.30, 15.30, 19.30 Radijski dnevnik; 6.00 Otvoritev programov
Glasba; 6.30 Koledarček; 7.00 Dobro jutro v glasbi; 8.00	12.00 Prisrčno vaši;
8.15	Val na valu; 8.45 Su e zo per le contrade; 9.32 Dràgi Luciano; 10.00 Popevka tedna; 10.10 Leteči zmaj; 10.35 Vstop prost; 10.55 Val na valu; 11.00 Petkov kviz;
11.30	Na prvi strani; 12.00 Glasba po že-
ljah; 13.45 Poletje' 86 z Radiom Koper in Kompasom; 14.33 Poročila v nemškem jeziku-, 14.35 Popoldanski glasbeni program; 14.45 Edig Galletti; 15.00 Leteči zmaj; 15.45	18.30 Počitnice po Jugosla-
viji; 17.15 Val na valu; 17.45 Motociklizem; 18.32 Zborovsko petje: Primorska poje 1986 ; 20.00	6.00 Nočni program
Radia Koper.
Kreditiranje trgovinske dejavnosti
Odobrena jamstva za 14,5 milijarde posojil po ugodnejših pogojih
Na Pokrajini predstavili gledališče Podreccovih lutk za učence in dijake
Konzorcij za kreditiranje trgovinske dejavnosti na Goriškem je v lanskem letu izdal za 14,5 milijarde lir jamstev, občutno se je povečalo število članov (od 789 na 969), izboljšal pa se je tudi informacijski servis. Tako izhaja iz poročila o delovanju te ustanove v lanskem letu, na nedavnem občnem zboru, kjer so med drugim tudi obnovili upravni odbor za prihodnje triletno obdobje.
Konzorcij je bil ustanovljen leta 1974 in je v tem času izdal za skoraj 34 milijard lir jamstev v korist okrog dva tisoč operaterjev s področja trgovinske dejavnosti. Lani je za kreditno jamstvo zaprosilo skoraj 600 trgovcev, skupna vrednost odobrenih posegov pa dosega 14,5 milijarde lir. Tako iz poročila tajnika dr. Lucia De Rocca. Sicer pa so na skupščini vzeli v pretres poleg obračuna tudi nekaj drugih vprašanj.
Delovanje ustanove je trenutno u-smerjeno k izboljšanju organizacije in zagotavljanju ugodnejših kreditnih pogojev in zmanjševanju dodatnih stroškov, je pojasnil dr. De Rocco, ki je dodal, da so bili glede tega že doseženi določeni rezultati. Drug pomemben cilj pa je poenotenje upravljanja vseh treh konzorcijev, ki danes delujejo na Goriškem (za trgovce, obrtnike in male industrijce). Prvi korak v tej smeri je že bil storjen, saj je goriška trgovinska zbornica nabavila elektronski center, ki bo tako ureditev tudi omogočil.
V upravni svet konzorcija so bili ponovno izvoljeni Stefano Viatori, Elio Franco, Carlo Sartori in Luigi Costamagna, na novo pa Ezio Zoppolati.
Zdravniki v bolnišnici napovedujejo stavko
Zdravniki avtonomnih sindikatov AN AAO - SIMP, CIMO in ANPO zopet napovedujejo protestne pobude. Na sestanku tajništev treh sindikalnih organizacij so tokrat sklenili, da bodo
GLASBENA MATICA GORICA
KONCERT
Dejan Bravničar
violina
Aci Bertoncelj
klavir
Kulturni dom, danes, 20. marca, ob 20.30
oklicali stavko, s katero bodo povsem prekinili zdravniško dejavnost v ambulantah bolnišnic, vključno z odvzemanjem krvi, in pa nadurno delo. Zdravniki protestirajo proti vodstvu KZE, ki ga obtožujejo da ni spoštovalo pogodbenih obveznosti. Datum in podrobnosti v zvezi s stavko bodo določili na skupščini zdravnikov bolnišnic, ki bo v ponedeljek v Gorici.
Razstava fotografij v Doberdobu
V soboto zvečer so v Doberdobu odprli zanimivo razstavo fotografij. Devet članov fotografskega odseka KD Jezero je v društveni dvorani predstavilo svoje posnetke na temo »V tej pokrajini kameniti«. 'Razstavljajo Marino Černič, Karlo Ferletič, Iztok Devetak, Viljem Gergolet, Ivano Lavrenčič, Emanuel, Bruno in Fabio Bat-tistella in Marko Jarc. Razstavo je odprl dr. Karlo Černič, ki je pohvalil pobudo fotografskega odseka in izrekel priznanje Karlu Ferletiču in Marinu Černiču za ponovno poživitev in organiziranje te dejavnosti v Doberdobu. Karlo Černič je izrazil tudi željo ,da bi razstavo postavili tudi v drugih krajih na Goriškem, saj to zasluuži. Ogled je vsak dan od 18. do 20. ure, do nedeljo, 23. t. m. (M. J.)
Dijaki in učenci goriških šol si bodo danes dopoldne v Verdijevem gledališču lahko ogledali predstavo Podreccovih lutk »L’Arcadia in Brenta«. Prireditev, ki je nastala v sodelovanju med deželnim stalnim gledališčem in pokrajinsko upravo, so včeraj predstavili na Pokrajini v Gorici.
Predstave za šole (poleg današnjih dveh, ob 9. in 11. uri v Gorici, so predvidene še v soboto v Krminu in v torek v Gradežu) je predstavil ravnatelj deželnega gledališča Sergio D'Osmo, skupaj z režiserjem Goričanom Francescom Macedond.om.0 pomenu pobude sta na kratko spregovorila tudi predsednik pokrajinske uprave prof. Silvio Cumpeta in pokrajinski odbornik za šolstvo dr. Mirko Špacapan.
D’Osmo je novinarjem in javnosti postregel z vestjo, da bodo prav lutke Furlana Vittoria Podrecce, ki jih je Stalno deželno gledališče ponovno odkrilo in ovrednotilo od konca 70. let, predstavljale Italijo na prestižni prireditvi »Italy on stage« v New Yorku. Zatem je spregovoril o pomenu sodelovanja med gledališko ustanovo in Šolo, ki ga je označil še kot pionirsko delo. Dejal je, da obstaja nevarnost, da čez nekaj let ostanemo brez gledališke publike. Mladino je treba zatorej približati gledališču, vendar ne z brcami, ampak tako, da se gledališče čimbolj približa otrokom.
Konzorciju za rehabilitacijo primanjkuje 600 milijonov lir
Pokrajinski konzorcij za rehabilitacijo duševno in fizično pirizadetih oseb se bo v letu 1986 znašel v precejšnjih težavah zaradi prenizkih dotacij Dežele in prispevkov občin članic in goriške Pokrajine ter dotacij Evropske gospodarske skupnosti.
Po dosedanjih ocetna h ostaja nepokrita približno petina predvidenih stroškov letos. V številkah pomeni to okrog 600 milijonov lir, ki naj bi jih dala na razpolago deželna uprava, oziroma jih bodo morale kriti občine članice in tudi goriška Pokrajina, ki je sicer tudi do sedaj krila približno 50 odstotkov stroškov.
Finančni položaj ustanove, ki ima sedež v Gradišču in ki v pokrajinskem merilu zaposluje okrog sto u-službencev, ni lep, vendar bo treba najti ustrezno rešitev. O vprašanju bodo razpravljali na javni skupščini v ponedeljek, 24. t.m., ob 18.
uri v mali dvorani goriškega telovadnega društva. Na skupščini bodo seveda najprej predstavili program posegov za letos, nato pa bo razprava o finančnem načrtu. Del predvidenega primanjkljaja naj bi z višjo dotacijo krile občine, večji del pa Dežela.
DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU
Comunale, Ul. Terenziana 26, tel. 44387.
Zahvala
Nogometna ekipa ŠD Sovodnje je bila pred kratkim deležna posebne pozornosti. V gostilni Devetak na Vrhu so ekipi ponudili brezplačno večerjo. Podobne pozornosti in naklonjenosti je bila ekipa deležna tudi v gostilni Primožič v Gorici. Obema se igralci in voditelji iskreno zahvaljujejo.
Od tod tudi izbira lutkovne predstave, saj se otroci instinktivno zamaknejo v lutko, bolj kot v živega igralca in se tako ustvari poetičen odnos med gledalcem in dogajanjem na odru, ki ga odrasli niso več sposobni ustvariti.
Javna skupščina v Podgori
V prostorih osnovne šole v Podgori bo drevi ob 20. uri. javna skupščina staršev otrok, učiteljev in nasploh Podgorcev. Govor bo o nevarnosti zaprtja italijanske šole zaradi premajhnega števila vpisanih. Tej nameri šolskega skrbništva se zoperstavlja celotna podgorska skupnost, ki je šolskim oblastem naslovila peticijo z več kot 500 podpisi. O ohranitvi italijanske šole, ki je v istem poslopju kot slovenska, je na zadnji seji razpravljal tudi rajonski svet, ki je zavzel odločno stališče proti zaprtju šole.
Večer o Carboneju
Umetniki, člani sindikata likovnih delavcev CGIL, se bodo nocoj v Attemsovi palači poklonili spominu pred kratkim umrlega umetnika in prijatelja Attilia Carboneja. O Carboneju bosta ob 18. uri spregovorila slikar in
umetnostni kritik proj. Fulvio Monai in pisatelj Dario Clemente.
Ob tej priložnosti bodo tudi predstavili mapo z 11 serigrafijami, ki so jih izvedli Grazia Aiello, Sergio Altieri, Gigi Castellani, Dario Clemente, Ignazio Doliach, Armando Depe-tris, Franco Dugo, Giuseppe Furlan, Luciano de Gironcoli, Stellio Kovic in Giorgio Valvassori. Z izkupičkom prodaje bodo počastili spomin pokojnega prijatelja.
DREVI V NOVI GORICI
Proza
Borisa Jukiča
V goriški knjižnici Franceta Bevka (oddelek za mladino v Gradnikovi ulici) bo danes, v četrtek, 20. marca, ob 18. uri predstavitev novega proznega dela Borisa Jukiča Mavrica in Kukavičja pesem«.. Sodelujejo Aleš Berger, Janez Mušič, Darko Komac in avtor Boris Jukič. Večer prirejajo novogoriška knjižnica. Mladinska knjiga in novogoriška knjigarna.
• Državna knjižnica v Gorici, Ul. Mameli 12, je za občinstvo odprta od ponedeljka do petka od 9. do 19. ure, ob sobotah od 9. do 12.30.
Obmejno sodelovanje mladih na sestanku v Novi Gorici
Na sedežu občinske konference Zveze mladine Slovenije v Novi Gorici je bdi te dni sestanek med mladinskimi organizacijami, ki delujejo na obeh straneh meje. Sestanek je bil v okviru priprav na republiški kongres ZSMS, povabljene pa so bile vse mladinske organizacije in mladinske sekcije strank na Goriškem, ki so v preteklosti navezale stike z novogoriško Zvezo mladine.
Žal je bil sestanek nekoliko okrnjen, saj sta se ga iz Gorice udeležila le Boris Peric in Igor Košuta, predstavnika mladinskega odbora SKGZ in Aleš Waltritsch za mlade socialiste. Pogovori so bili kljub temu poglobljeni in dokaj konstruktivni.
Glede obmejnega sodelovanja so se mladi iz Gorice in Nove Gorice strinjali z ugotovitvijo, da je treba dati čimveč prostora stikom ne samo na ravni predstavništev mladinskih organizacij, pač pa pospešiti spontano srečevanje in sodelovanje med mladimi z obeh strani meje na kulturnem področju in povsod, kjer so mladi, tako-rekoč na bazi, že občutili potrebo, za pogled na dogajanje onstran meje.
Ob tem razširjenem sodelovanju so predlagali tudi celovitejšo obliko koordiniranja mladinskega delovanja. Predlagali so ustanovitev stalne mešane konference med predstavniki mladinskih organizacij na obeh straneh meje.
Kar trije koncerti
Ljubitelje resne glasbe imajo danes na voljo kar tri koncertne prireditve. V Kulturnem domu bosta ob 20.30 nastopala vrhunska glasbena poustvarjalca violinist Dejan Bravničar in Aci Bertoncelj.
PROSVETNO DRUŠTVO »E. B. SEDEJ«
vabi na
OBČNI ZBOR
jutri ob 20.30 v Sedejevem domu v Števerjanu
ZVEZA
SLOVENSKIH
KULTURNIH
DRUŠTEV
ZttD
priredi jutri, 21. marca, ob 20.30 v goriškem Avditoriju revijo pevskih zborov
PRIMORSKA POJE
NASTOPAJO:
ženski zbor Slovenijales iz Sp. Idrije, Tržaški oktet, moški zbor Jezero iz Doberdoba, moški zbor D. Kette iz II. Bistrice in mešani zbor Obala iz Kopra
Ob isti uri bo v cerkvi v Beimi mešani zbor Lojze Bratuž imel koncert motelov in slovenske sakralne glasbe. Dirigira Stanko Jericijo.
Končno, vedno ob 20.30, bo v Avditoriju na pobudo društva Lipizer koncert pianista Carla Josèja Sena. Koncertna ponudba je torej res pestra, vendar škoda je, da vse tri prireditve časovno sovpadajo.
• Gasilci so včeraj malo po 12. uri posegli v hiši Karla Drufuke na O-slavju. Vnelo se je v dimniku. Ogenj so pogasili v kratkem času in tako omejili škodo na minimum.
V	V
Zenska iz Čedada
v smrtni nevarnosti
S strogo pridržano prognozo so včeraj ob 17. uri sprejeli v goriški bolnišnici na zdravljenje 37-letno Ore-stino Scoziero iz Čedada. Ugotovili so ji pretres možganov, udarec v prsni koš, zlome v kolenih, zlom leve rame in rane po udih. Ponesrečila se je pri avtocestnem nadvozu na državni cesti med Gradiščem in Marianom. Ženska je zgubila nadzorstvo nad svojim avtomobilom in silovito treščila v oporni zid nadvoza.
razna obvestila
Abonmaji po posebno ugodni ceni
za 14 predstav 2. festivala gledališč Alpe - Jadran so na razpolago tudi pri blagajni Kulturnega doma v Gorici, vsak dan od 11. do 13. ure.
Gospodarska zadruga Vrh sklicuje sejo članov danes ob 20. uri v gostilni Devetak.
kino
Gorica
VERDI 18.00—22.00 »II bacio della donna ragno«.
CORSO 18.00—22.00 »Troppo forte«. VITTORIA 17.30—22.00 »Porno perverse in calore«. Prepovedan mladini pod 18. letom.
Tržič
EXCELSIOR 17.30—22.00 »Possedute dal piacere«. Prepovedan mladini pod 18. letom.
COMUNALE 18.00—22.00 »Casablanca Caslablanca«.
Krmin
OBČINSKO GLEDALIŠČE: 19.00-21.00 »Son contento«. Igra Francesco Noti.
Nova Gorica in okolica
SOČA 18.00—20.00 »Poletni ljubimci«. DESKLE Danes zaprto.	/
DEŽURNA LEKARNA V GORICI
Tavasani, Korzo Italia 10, tel. 84576.
POGREBI
Danes v Gorici, ob 11. uri Matilde Keber Sfiligoj iz splošne bolnišnice v cerkev in na pokopališče v Ločniku.
Kljub temu
da se je polemika umaknila v zatišje
Spet presenetljiv izbor pisateljev v »jedrih«
Po vročih, in tu in tam kar nestrpnih polemikah v zvezi s skupnimi izobraževalnimi jedri, je ta tema zdrknila nekam na notranje strani jugoslovanskih časnikov. Javnost se ubada z drugimi bolj vročimi temami. Kar pa ne pomeni, da se z jedri tudi v resnici ne dogaja nič novega.
Šest let je posebna medrepubliška komisija mrzlično tuhtala, kakšna naj bi bila skupna jedra za jezik in književnost na jugoslovanskih šolah, vsake toliko časa je na svetlo proniknil kateri od novih seznamov piscev in del, ki naj bi se jih gulili vsi jugoslovanski osnovnošolci in srednješolci, a vsakokrat se je v tem ali onem delu države dvignil prah. Kaže, da sestavljavci programov oziroma, seznamov ne najdejo in ne najdejo pravega ključa in se zaletavajo v zid strokovne in politične javnosti z vedno novimi jedri. Ob tem se vedno pojavlja že skorajda klasično vprašanje: Ali komisija dovolj resno upošteva vlogo, ki jo je pouk jezika in književnosti odigral v zgodovini narodov ter pri utrjevanju nacionalne in kulturne identitete? Odgovor je že šest let vsakokrat ne. Mnogi komisiji očitajo, da merila, ki jih pri izbiri piscev uporablja, niso prava, čeprav je cilj ves čas najbrž dober. Kaže, da ne gre vedno za književno-estetska načela, ali pa le ta niso prevladujoča in vodijo igro nekateri drugi ključi.
Pred časom je medrepubliška komisija za reformo izobraževanja spet predstavila osnutek
skupnih jeder, toda tako kot pri vseh dosedanjih poskusih (gre za štiri sezname) so zopet sporna nekatera imena, ki so prišla v jedra, oziroma še bolj tista, ki bi tam morala biti, pa so po kdo ve kakšnem ključu izpadla. V najnovejši različici tako spet ni Voranga, Rakiča, Jaksiča in številnih drugih piscev. Kljub temu predsednik delovne skupine, ki je predlog seznama sestavila, izdelek ugodno ocenjuje, saj jim je uspelo spraviti v seznam književnike prav vseh jugoslovanskih narodov in narodnosti.
Po izjavi, ki jo je predsednik republiškega komiteja za kulturo dr. Matjaž Kmecl dal beograjskemu Ninu, je ta predlog skupnih jeder za pouk materinščine in književnosti še slabši od prvega. Predvsem pa se dr. Matjaž Kmecl ne strinja s samo metodo tega projekta, ki je zaobšla pravico republik in pokrajin, da vsaka zase pripravi svoj predlog oziroma verzijo skupnih jeder ter se na tej podlagi naprej dogovarjajo. Predsednik Zveze književnikov Jugoslavije Ciril Zlobec je v istem ninu dejal, da ga v teh jedrih preseneča izbor pisateljev. Saj mnoge med njimi sploh ne pozna, nekateri pa po njegovem ne sodijo v kategorijo pisateljev jugoslovanske vrednosti. Vse se tako zdi, kot da naj bi šolski programi priskrbeli določenim pisateljem jugoslovansko reputacijo, medtem ko bi se v te programe, trdi Ciril Zlobec, smeli uvrstiti le tisti av-
torji, ki so že afirmirani v jugoslovanskem prostoru.
Tudi Djordje Vukovič, srbski književnik, je neizprosen kritik jeder: »Na tokratnem seznamu je nekaj imen, ki bi bolj sodila v priročnik z naslovom: Kako ne bi smeli pisati.« Vukovič sicer ne pove določno, kateri so ti odvečni pisci, iz konteksta besedila v Nin, v katerem nastopa Vukovič, pa je vendarle mogoče slutiti, da je tokrat za marsikoga sporno veliko število albanskih književnikov. Dvanajst jih je zašlo v jedra, torej toliko kot je mest za makedonsko književnost. Toda tudi kosovski predstavniki v komisiji za skupna jedra niso zadovoljni. Vztrajajo namreč, da je treba albansko književnost spremljati kontinuirano, kar pomeni, da bi morali priti v jedra tudi albanski pisci, ki niso živeli in delali na ozemlju Jugoslavije...
Skupna jedra nikakor nočejo postati skupna. Preveč je književnikov, še več je kriterjev in ključev, ker je v Jugoslaviji še vedno v modi enoletni mandat. Bi morda pomenil rešitev tudi za sestavljavce jeder: eno leto en seznam, naslednje leto nova garnitura in tako naprej. Predlog prihaja sicer iz vrst humoristov. Kar pa ne pomeni, da je to najbolj neresna ponudba. V minulih letih smo slišali že katero bolj neumno, čeprav iz povsem resnih krogov...
Z. Š.
revije
Jezik in slovstvo štev. 5
V redni, peti številki revije Jezik in slovstvo so v rubriki Razprave in članki objavljeni prispevki Borisa Paternuja o Jeziku v skupnem prostoru tesnobe, Marije Pirjevec o podobi Slovencev v literarnih delih književnikov XX. stoletja v Trstu, France Buttalo o Antonu Vodniku in povojni literarni kritiki ter Marka Juvana o Alegoričnosti v Vercorsovi in Kocbekovi novelistiki.
Jože Koruza s filozofske fakultete v Ljubljani je napisal obširen prispevek posvečen jubilantu Francu Zadravcu, enemu najvidnejših preučevalcev slovenske literarne preteklosti in sodobnosti.
živahen in zanimiv je prispevek Janeza Gradišnika o slovenščini v javni rabi. To pot se pisec »huduje« nad nepravilno rabo izrazov mišljenje in mnenje ter o napačnem pojmovanju izrazov zadolženost in zadolžitev.
Peta številka revije Jezik in slovstvo nadalje ponuja literarnozgodovinsko gradivo, ki ga je prispeval Viktor Smolej ter Ocene in poročila, tokrat Prispevek k znanosti jezika Jurija Rojsa.
Podobe Ž. Marušiča
v galeriji Torbandena
Ko se je pred kakimi štirimi leti Živko Marušič predstavil v galeriji »La Cappella«, kamor je prinesel iz Kopra na ogled nekaj olj v slogu tedaj povsem nove likovne zvrsti »nova podoba«, ni kazalo, da bo tako naglo pririnil v ospredje modernističnih likovnih tokov, ni kazalo, da ga bomo tako kmalu srečali v enem najzahtevnejših tržaških razstavišč, v središčni galeriji »Torbandena«, kjer je pred dnevi dal na ogled svoje novejše stvaritve.
Živko Marušič, ki se je sicer rodil v kraju Codorno v pokrajini Parma, je po poreklu Goričan, strokovno pa se je usposabljal najprej v Benetkah, nato pa še v Ljubljani. Živi pa v Kopru. Doslej je pripravil kakih deset samostojnih razstav, sodeloval pa pri mnogih skupinskih likovnih prireditvah doma, ■ v Jugoslaviji, pa tudi v tujini.
V Trstu je, kot smo že rekli, razstavil svoje novejša dela in sicer nekaj zelo velikih platen ter nekaj srednje velikih in manjših olj ter mešanih tehnik, tako da je z njimi napolnil oba razstavna prostora galerije. Tudi tokrat se Marušič predstavlja v svojem skrajno modernističnem slogu, le da je prejšnjo likovno govorico izpopolnil in dal svojim barvam nekoliko močnejši ton, posebno če upoštevamo dejstvo, da zelo rad uporablja rdečo barvo, seveda v vseh odtenkih, še najraje pa v močnih, ognjeno rdečih tonih. Glede tega bomo navedli le nekater primer: veliko olje »Prestrašeni pritlikavec« ali olje »Pekel«. Drugače pa je njegova barvna lestvica bolj umirjena in seveda skladna, kakor na primer v delu »Violinist«, druge pa je njegova barva kar eksplozivna, kot na primer v že omenjenem delu »Pekel«, ki prav tako prikazuje violinista, kjer pa je figura od pasu navzgor en sam močno rdeč madež, ki se močno odraža na temnem ozadju. Prav tako je tudi v motivi »Prestrašeni pritlikavec« veliko rdeče barve, saj je oba bobnarja oblekel v močno rdečo barvo, pa tudi v motivu »Hladni jazz« je veliko rdečega.
Ne moremo okarekterizirati vseh razstavljenih del, niti se pri vseh ustaviti, vendar moramo dodati misel, ki se nam po ogledu razstave nekako vsiljuje: Živko Marušič večino svojih človeških likov na platnih obdaja z nekakšnimi koli, kiji in stebrički, kot bi hotel svoje figure nekako »zakoličiti«, prostorsko omejiti. V motivu »Karneval« pa osrednji lik, ki ga obdajajo maskirane figure, zaplete z nekakšno vrvjo, kot bi ji hotel odvzeti še ono malo prostosti, ki mu jo dopuščajo pustne šeme, ki se drenjajo okoli njega. (Fre)
novost na knjižni polici
Boj proti delu
Pri Knjižnici revolucionarne teorije (KRT), ki jo izdajata Republiška in Univerzatelna konferenca Zveze socialistične mladine Slovenije, je pravkar izšel zbornik z naslovom Boj proti delu, kot osemindvajseta knjiga te zbirke. Tematika, ki jo obravnava stopa pred bralca kot nalašč v času, ko vse pogosteje govorimo o brezposelnosti, krčenju ti. socialnega prostora, zaostrujejo se družbene in nacionalne situacije, celo mladi izobraženci ne dobijo primerne zaposlitve. Veliko je govora o teh stvareh, izdelujejo se sociološke raziskave, a smo vendar vse prepogosto priča le neki običajni medlosti, ki se družbeno konfliktnih razmerij lotevajo neradikalizirano, z že v naprej samoumevno upoštevanih razrednih predpostavk. Zbornik, uredili so ga Slavko Gaber, Tonči Kuzmanič in Tomaž Mastnak, pa prihaja kot osvežujoča novost, ki se problema dela in zaposlenosti loti z drugačnih, manj običajnih stališč.
Najprej je v uvodu izdelan poskus kritike Markovega izhodišča, ki si z novejšim konceptualnim prijemom uspe pridobiti dokajšnjo mero prepričljivosli. Nadalje sestavljajo knjigo trije deli, ki prinašajo prevode tujih avtorjev. V problematiko nas nekako uvedejo spisi, ki so po svojem nastanku že starejši. Besedilo Paula La-fargueja Pravica do lenobe je prav presenetljivo, podobna sta tudi spisa Kazimira Maleviča - Lenoba, prava resnica človeštva in znanega filozofa Bertranda Rus-sella - Brezdelju v čast. Ti dve razpravi sta sicer nastali v medvojnem času, vendar je njuno branje še danes izredno aktualno. Drugi del knjige obsega dva obširnejša eseja oz. analizi sodobne produkcije in tematizacijo upora proti delu. Avtorja sta André Gorz in Mario Tronti. V zadnjem delu knjige pa se naposled srečamo z najsodobnejšimi vidiki boja proti delu. Prevedeni so številni krajši spisi, besedila izjav in letakov, prek katerih se srečujemo s prizadevanjem in borbo za človečanske pravice različnih delavskih, mladinskih in kulturnih gibanj, iz Evrope in Amerike. Med temi zasledimo tudi krajši spis Delovne in življenjske razmere ob razpadu skupine »Grappo Gramsici« in besedilo Zavračanje dela skupine Comitato operaio di Porto Marghera.
Porodi se vprašanje, kaj prinašajo novega vsa ta besedila, spisi in razprave. Revolucionarna, v akcijo usmerjena šes+deseta in tudi še sedemdeseta leta so minila. Ob branju knjige dobivamo sprva občutek, da gre pri vsem prizadevanju vendarle za preživete ideje, ki jih nekako že vsi vemo in znamo in. v končni instanci, gre za utopistične akcijske boje in intelektualna razmišljanja, ki niso vplivala na recimo temu bolj human, druž-
beni razvoj. Zasluga pričujočega, zelo heterogeno sestavljenega zbornika pa je v tem, da učinkuje kot celota, saj gre za sečišče različnih miselnih procesov, ki so usmerjeni k enotnemu, skupnemu cilju. Preživelost in zastarelost idej se izkažeta le za navidezni.
Prav danes, ko se predvsem mladina že skoraj kritično spopada s problemom brezposelnosti, ko ostajajo šole drastično zakalupijene v konservativnih smernicah, postaja refleksija družbenih in oblastnih razmerij ne samo aktualna, pač pa predvsem del boja pri osvobajanju in uveljavljanju splošnih človečanskih pravic, pravic katerih tradicija sega tja v staro helenistično Grčijo. Zbornik nas predvsem kot celota sooči z radikalno drugačnimi pogledi na delo in delavno izkoriščevalske odnose. Delo je kajpada obravnavano kot historična in ne antropološka kategorija. Saj že sama slovenska beseda poklic izhaja iz protestantizma, ko je kar naenkrat človek poklican, da opravlja določeno, tu zemsko delo, profano delo, ki zadobi s tem, ker je človek za to pač poklican etični značaj, postane dolžnost, v kateri se človek prepozna kot smiselno bitje.
Delo ni več kazen za izvirni greh kot v srednjem veku, pač pa tisto kar daje človeštvu smisel in pomen. Miselnosti, ki delo posvečuje v bistveno človekovo dejavnost, ne da bi eksplicirala kakšno in katero delo (na vhodu v taborišče Auschwitz je pisalo: Arbeit mach frei), pa se navsezadnje še vedno nismo rešili. Modema država, ki je napredovala do te mere, da svojim državljanom že zapoveduje, ukazuje uživati in se boriti za socialni uspeh, se opredeli, seveda negativno tudi to brezdelja in lenobe, ki pa ju, kajpak protislovno, prav povzroča.
Danes je skoraj vsakomur jasno, da delo določa prosti čas in ne obratno, morda se o tem niti ne sprašujemo več. Pričujoči zbornik, ki bo na marsikateri strani pri bralcu zazvenel tudi nekoliko naivno, pa velja brati prav v tem kontekstu. Najbrž nam gre za samo ukinitev dela kot takega, za njegovo kompletno odstranitev, pač pa je tu bistveni predvsem boj za razširitev in uveljavitev družbeno priznanega dela, ki služi lastniku subjektu za svojo lastno zadovoljitev, emancipacijo z notranjo samozavestno vsebino. Gre za družbeno priznanje, v prvi vrsti pa seveda šele omogočanje najrazličnejših del, početij, ki služijo posamezniku pri zadovoljevanju svojih potreb, ustvarjanju zavesti in uveljavljanju lastne dejavne svobode. Ne delati za živeti, pač pa živeti za. .. kar si želim.
IGOR ŠKAMPERLE
V Rossettiju nastop znanega godalnega kvarteta iz ZDA
kulturne beležke
V okviru abonmajskih koncertov tržaškega koncertnega društva je 10. marca v gledališču Rossetti nastopil priznani godalni kvartet iz Združenih držav Amerike. Kvartet že 33 let uspešno nastopa po vsem svetu. Imel je več kot 40 turnej po Evropi, igral je na Japonskem, v Indoneziji, Indiji, Avstraliji, Novi Zelandiji, I-zraelu in seveda tudi na pomembnih koncertnih odrih Severne in Južne A-merike. V kvartetu igrajo violinista Walter Levin in Henry Meyer, violinist Peter Kamnitzer in čelist Lee Fišer.
Na ponedeljkovem koncertu so nas glasbeniki iz Amerike najprej presenetili z uvodno skladbo glasbenega večera z Mozartovimi prireditvami Bachovih skladb. Slišali smo: Adagio cantabile in fuga v S duru. Adagio in fuga v E duru in Larghetto can-
tabile in fuga v D duru — Bachove skladbe za čembalo v Mozartovi prestavi v godalni kvartet (Mozart je Bachova dela spoznal še v rokopisu pri nedeljskih sestankih z baronom Svoietnom, velikim ljubiteljem Bachove glasbe). Presenetili so nas že s samim izborom, pa tudi z izvedbo. Take priredbe so bolj zanimive za muzikologe (Mozart je ob njih študiral polifonijo) kot za širšo publiko, sama izvedba pa nam ni približala ne baročne kot tudi ne klasične glasbe. Zaradi dopadljivega oblikovanja glasbenih tem in prepočasnega tempa fug je interpretacija te skladbe spominjala na salonsko poigravanje.
S popolnoma drugačno umetniško podobo pa se je kvartet pokazal v izvedbi Bartokovega Kvarteta št. 6 (1939). Natančnost izvedbe, veliki dinamični razponi, jasnost pri obliko-
vanju stavkov in skladbe kot celote, energija zvoka, usklajenost izvajanja, ritmična strogost in prepričljivost izvedbe so potrdili visoko umetniško raven in slavo Kvarteta Lasal-le.
SLOSAR
Zadnji roman Fulvia Tomizze No-voporočenca iz Ulice Rossetti, ki je izšel pri založbi Mondadori, bo kmalu izšel tudi v francoskem prevodu. Roman je izšel v 50.000 izvodih in bo kmalu razprodan. Za francoske bralce ga bo izdal založnik Balland, znano pa je, da se za Tomizzov roman zanimajo tudi Nemci, saj je založnik Hauser že zaprosil za založniške pravice. Doslej je Tomizza že odstopil francoskemu založniku Ballandu pra-
vice za izdajo romana Boljše življenje.
* * *
V sobota, 22. marca, bo v Viteški dvorani gradu v Slovenski Bistrici jubilejni koncert bistriškega okteta teritorialne obrambe. Na koncertu, ki se bo pričel ob 19. uri, bodo pevci izvajali domače in tuje umetne pesmi, v drugem delu glasbenega večera pa je predviden spored slovenskih narodnih pesmi.
* * *
Cankarjev dom — okrogla dvorana — Mesija (M. Sherman) v režiji Vinka Modemdorferja, produkcija GD, v ponedeljek, 24. in torek, 25., ob 20.30.
* * *
Elisabeth Leonskaja, najzanimivejša dunlajska pianistka, nagrajenka največjih mednarodnih festivalov, ki se je z velikim uspehom uveljavila v vrhu pianistov sveta, bo koncertirala v veliki dvorani Cankarjevega doma, v sredo, 26. marca, ob 19.30. Izvajala bo glasbo Schuberta in Mu-sorgskega.
DOMA
mm IN V SVETU
Slovenijales DOBRO POZNAN
10 □ šport
NOGOMET: od italijanskih in jugoslovanskih ekip v treh evropskih pokalih
Le Inter se je uvrstil v polfinale
POKAL PRVAKOV Juventus - Barcelona 1:1 (1:1)
STRELCA: Archibald v 31. min. in Platini v 43. min.
JUVENTUS: Tacconi, Favero, Ca-brini, Bonini (v 61. min. Pin), Brio, Scirea, Mauro (v 77. min. Bonetti), Manfredonia, Pacione, Platini, Lau-drup.
BARCELONA: Umiti, Gerardo, Mi-gueli, Julio Alberto, Victor (v 81. min. Fradera), Aleanco, Carrasco, Mora-talla, Esteban, Archibald (v 50. min. Marcos), Calderè.
SODNIK: Keizer (Niz.); GLEDALCEV: 65 tisoč; OPOMIN: Manfredonia, Moratalla, Calderè, Urruti.
TURIN — Kot je bilo pričakovati, je Juventus začel z izrednim ritmom ter imel vrsto priložnosti (s Padone-
Evropski Totocalcio
Juventus - Barcellona (1. p.) X Juventus - Barcellona (k. i.) X Anđerlecht - Bayern M. (1. p.) 1 Anderlecht - Bayern M. (k. i.) 1 IFK Goteborg - Aberdeen	X
Kuusysi Lahti - Steaua B.	2
Atletico M. - Stella Rossa X Bayern Uerdin, - Dinamo D. 1 Dinamo Kiev - Rapid Vienna 1 Nantes - Inter (1. p.)	1
Nantes - Inter (k. i.)	X
Neuchatel Xamax - Real Madrid 1 Waregem - Hajduk Spalato 1
jem, Laudrupom, Cabrinijem), glavna skrb gostov pa je bila, da razbijajo in zavlačujejo igro, pri čemer so se izkazali pravi mojstri ter v bistvu v e-dini akdji povedli z Archibaldom. Juventus pa ni položil orožja in je na koncu polčasa s Platinijem (po podaji Laudrupa, najboljšega na igrišču) zasluženo izenačil.
V drugem polčasu je Juventus pokazal morda še boljšo igro, priložnosti iz prvega dela pa ni imel, začele so mu tudi pohajati moči, saj je bil ritem izredno visok, in iz minute v minuto je postajalo jasno, da s kvalifikacijo ne bo nič.
POKAL POKALNIH PRVAKOV Atletico Madrid - C. zvezda 1:1
(1:0)
STRELCA: v 9. min. Marino, v 85. min. Djurovič.
ATLETICO MADRID: Filici, Tomas, Clemente, Arteche, Ruis, Setien, Prieto, Marino, Da Silva, Landaburu, Cabrerà.
C. ZVEZDA BEOGRAD: Ljukovčan, Krivokapič, Dimitrijevdč, Miletović, I-vanovič, Sugar, Djurovič, B. Djurov-ski, Musemič, Elsner, Mrkela.
SODNIK: Valentine (škotska).
MADRID — Beograjska Crvena zvezda je sinoči uspela iztržiti neodločen izid v Madridu, izločena pa je iz tega pokala, saj je v prvem srečanju doma izgubila kar z 2:0.
Španci so sinoči že v 9. min. povedli z Marinam in vprašanje o pol-
finalistu je bilo že tedaj dokončno rešeno.	/
POKAL UEFA
Nantes — Inter 3:3 (3:1)
STRELCI: v 9. min. Der Zakarian, v 32. min. Altobelli, v 36. min. Halil-hodžič iz enajstmetrovke, v 41. min. Le Roux, v 59. min. Brady iz enajstmetrovke, v 65. min. Altobelli.
NANTES: Bertand - Demanes, Aya-che, Kombouarè, Le Roux, Der Zakarian, Bracigliano, Morice ((od 71. min. Debotte), Burruchaga, Halilhodžič, Tourè (od 56. min. Robert), Amisse.
INTER: Zenga, Bergomi, Mandorli-ni, Baresi, Collovati (od 67. min, Marini), Ferri, Fanna (od 78. min. Mi-naudo), Tardelli, Altobelli, Brady, Rummenigge.
SODNIK: GaUer (Švica). IZKLJUČEN: Der Zakarian (53).
NANTES — Kot je bilo pričakovati, se je Inter uvrstil v polfinale pokala UEFA. Milančani so namreč v prvi tekmi doma zmagali s 3:0. Sinoči pa so v prvem polčasu veliko tvegali: zaradi nepazljivosti v obrambi so namreč izgubljali z 1:3. V drugem polčasu so se zbrali (sodnik je medtem izključil živčnega Der Zakariana) in uspelo jim je izid izenačiti in se seveda uvrstiti v nadaljnje kolo.
Waregem — Hajduk 5:4 (0:0,
1:0, 1:0, 1:0)
STRELEC: v 60. min. Mutombo.
WAREGEM: De Conick, Dekenee,
Mauroo (od 51. min. Mutombo), De Sloovar, De Craeye, Millecamps, Gortz, Olmos, Van Baecker (od 120. min. L. Millecamps), Desmet, Veyt.
HAJDUK SPLIT: Varvodič, Miljus, Tipurič, Gudelj, Vulič, čelič, Zl. Vujovič, Sliškovič, Zo. Vujovič, Asano-vič, Jerolimov (od 91. min. Deverič, od 115. min. Petronovič).
SODNIK: Rosa Santos (Fort.). Izključen: Vulič v 117. min.
WAREGEM — Splitski Hajduk je si-
noči v Waregemu nerodno izgubil po enajstmetrovkah in si tako povsem neumno zapravil uvrstitev v polfinale. Splićani so si sicer zapravili napredovanje v nadaljnje kolo že v domačem srečanju, ko so Belgijce premagali s tesnim 1:0, in tudi v uvodnem delu sinočnjega srečanja, ko so zamudili nekaj izredno ugodnih priložnosti za zadetek. Kdor greši, v nogometu navadno drago plača. In to se je Hajduku tudi pripetilo.
Edinole Španci še v vseh treh pokalih
POKAL PRVAKOV
•	JUVENTUS (It.) - Barcelona (Šp.) 1:1; prva tekma 0:1; kval.: Barcelona
•	Anderlecht (Bel.) - Bayern M. (ZRN) 2:0; prva tekma 1:2; kval.: Anderlecht
•	Kuusysi Lahti (Fin.) - Steaua B. (Rom,) 0:1; prva tekma 0:0; kval.: Steaua
•	Goteborg (Šved.) - Aberdeen (Škotska) 0:0; prva tekma 2:2; kval.: Goteborg
POKAL POKALNIH PRVAKOV
•	Atletico M. (Šp.) - C. ZVEZDA (Jug.) 1:1; prva tekma 2:0; kval.': Atletico
•	Dinamo Kijev <SZ) - Rapid Dunaj (Av.) 5:1; prva tekma 4:1; kval.: Dinamo
•	Benfica (Fort.) - Dukla Praga (ČSSR) 2:1; prva tekma 0:1; kval.: Dukla
•	Bayern Uerd. (ZRN) -, Dinamo D. (NDR) 7:3; prva tekma 0:2; kval.: Bayern
POKAL UEFA
•	Nantes (Fr.) - INTER Milan (It.) - 3:3; prva tekma 0:3; kvaL: INTER
•	Neuchatel X, (Švi.) - Real Madrid (Šp.) 2:0; prva tekma 0:3; kvaL: Real
•	Waregem (Bel.) - Hajduk (Jug.) po 11-m 5:4; 1. tekma 0:1; kval.: Waregem
•	Koln (ZRN) - Sporting Lizbona (Fort.) 2:0; prva tekma 1:1; kval.: Koln
Žrebanje za polfinalne pare bo jutri v Bruslju, polfinalna srečanja pa bodo odigrali 2. in 16. aprila. Finalni tekmi v pokalu UEFA bosta 30. aprila in 6. (ali 8.) maja, finale v pokalu pokalnih prvakov bo 2. maja v Lyonu, finale v pokalu prvakov pa 7. maja v Sevilli.
EOSARKA : prvi finale Kovačevega pokala
Drevi Mobilni-Bancoroma
SMUČANJE: veleslalom za svetovni pokal
Gaspozu končna zmaga
CASERTA — Drevi bo v Caserti prvo finalno srečanje Koračevega pokala med domačim Mobilgirgijem in rimsko Bancoromo. športna dvorana v Caserii bo seveda nabito polna za ta dvoboj, v katerem je drevi favorit Tanjevičevo moštvo. Košarkarji Mobil-girgija pa bodo morali že danes zmagati z razliko, ki bi jim nato omogočala »mirno gostovanje« v Rimu, ko bo 27. t. m. na sporedu povratna finalna tekma.
Drevišnjo tekmo bo posredno prenašala italijanska TV (2. spored) med rubriko »Sportsette«.
Evropski pokal Primigiju?
MILAN — Nocoj bo v Milanu finalno srečanje za pokal evropskih košarkarskih prvakinj. Primigi iz Vi-cenze bo branil naslov iz lanskega
leta proti Agonu iz Diisseldorfa. Igralke iz Veneta izgleda jo nesporne favoritinje. V zgodovini tega turnirja je serija 12 zaporednih zmag (od 1964 do 1975) sovjetske ekipe Dau-gava iz Rige.
Sovjetski par prvi
ŽENEVA — Na SP v umetnostnem drsanju je v parih zmagala sovjetska dvojica Jekaterina Gordejeva - Sergej Grinkov. Med posamezniki je kljub u-veljavitvi Kanadčana Orserja v kratkem programu, v vodstvu še vedno Igor Fadejev (SZ).
Italija ugnala Argentino
AOSTA — V prijateljskem odbojkarskem srečanju je Italija s 3:2 (10:15; 16:18; 15:11; 16:14; 15;11) premagala Argentino.
LAKE FLACID — Zgledalo je, da se bosta za končno prvo mesto v veleslalomu za svetovni pokal potegovala Stenmark in Strolz, ki sta ju ločili dve točki, v zadnji preizkušnji letošnje sezone pa je zmagal Gaspoz in si s tem tudi zagotovil naslov. Tudi včeraj je bil odličen Erla-cher, ki je zasedel drugo mesto in je na končni lestvici pristal na četrtem.
VRSTNI RED: 1. Gaspoz (Švi.) 2’34”27; 2. Erlacher (It.) 2’34”84; 3. Strolz (Av.) 2’35”01; 4. Stenmark (Šve.) 2’35”99; 5. Zurbriggen (Švi.) 2’36”48; 9. Tomba (It.) 2’37”20; 11. Petrovič (Jug.) 2’37”96;	14. Giorgi
(It.) 2’38”36.
KONČNA LESTVICA VELESLALOMA: 1. Gaspoz (Švi.) 97; 2. Stenmark (Šve.) 96; 3. Strolz (Av.) 90;
4. Erlacher (It.) 77;	5. Girardelli
(Luks.) 57.
VRSTNI RED ZA SP: 1, Girardelli (Luks.) 294 ; 2. Zurbriggen (Švi.) 276; 3. Wasmeier (ZRN) 214; 4. Miiller (Švi.) 204 ; 5. Stenmark (Šve.) 196; 6. Stock (Av.) in Petrovič (Jug.) 170; 8. Wirnsberger (Av.) 148; 9. Strolz (Av.) 147; 10. Mader (Av.) 142; 11. Mair (It.) 129; 12. Erlacher (It.) 125.
Ženske: odgoditev zaradi dežja
WATER VILLE VALLE — Ime tega kraja (dolina vodnega mesta) je bilo usodno prvemu veleslalomu za SP deklet. Navzlic predvidevanjem meteorologov je dež razmočil proge do take mere, da so tekmovanje odgodili za en dan, drugi veleslalom pa do-* končno črtali iz programa.
Šah: dvoboj za svetovni naslov
Campomanes potrdil: od 28. 7. v Londonu
MOSKVA — Predsednik mednarodne šahovske zveze Fiorendo Campoma-nes je včeraj v Moskvi potrdil, da se bo dvoboj za naslov svetovnega prvaka med prvakom Garrijem Kasparovom in Anatolijem Karpovom začel 28. julija. Prvih 12 partij bo v Londonu, nadaljeval pa se bo v Leningradu. V primeru, da bi se dvoboj končal pri neodločenem izidu (12:12), bi prvak ostal Garrì Kasparov.
Smučanje: evropski pokal
ANTERE (Švica) — V zadnjan veleslalomu evropskega smučarskega pokala je zmagala Avstrijka Ruefo-va, na končni lestvici pa je prvo mesto osvojila Italijanka Cecilia Luc-co (102 točki) pred Ruefovo (ZRN -98), Aeijaejevo (Švi.) in Steveninovo (It.), ki imata po 60 točk.
kratke vesti - kratke vesti - kratke vesti
NOGOMET: DISCIPLINSKI UKREPI
Lecce je nastradal
RIM — športni sodnik je bil tokrat posebno hud z zadnjim na lestvici, Leccejem. Njegova dva najboljša i-gralca Di Chiara in Pasculli bosta počivala dve koli, klubski tovariš Nobile pa eno. Eno kolo ne bodo igrali tudi Cavasin in Terracenere (Bari), Centi (Como), Cerezo (Roma), Ma-rangon (Inter), Oriali in Passarella (Fiorentina), Matteoli in Vialli (Samp-doria) in Pecd (Napoli). Strog opomin je rešil Pruzza, ki je bil v nedeljo predčasno poslan v slačilnico.
Lecce bo moral zaradi ustrahovanja svojih navijačev plačati kazen 18 milijonov lir, njegov trener Fascetti pa je bil izključen do 19. oktobra.
Razsodbe za B ligo bodo zaradi prekinitve objavljene prihodnji teden.
Massimo Giacomini brezposeln
PERUGIA — Po porazu proti Triestini je vodstvo Perugie odslovilo trenerja Massima Giacomini ja, ki je lani vodil prav tržaško enajsterico. Giacominija je zamenjal Giampiero Molinari, ki je bil pomožni trener v letu, ko je Perugia osvojila drugo mesto v A ligi.
Vaterpolisti na Kubi
HAVANA — Italija se je uvrstila na drugo mesto na vaterpolskem turnirju v Havani. Zmagala je Kuba, ki je v zadnjem srečanju premagala ZDA z 12:10. Po ZDA se je uvrstila Grčija, kateri je sledila druga vrsta domačinov.
Hinault zbolel v Španiji
BERGA —- Francoski kolesar Bernard Hinault je moral zaradi bronhitisa odstopiti od dirke po Kataloniji. Na začasni lestvici dirke vodi Španec Felipe Yanez, ki je osvojil etapo od Ripolla do Andorre.
Patrizio Oliva telefonist
NAPOLI — športni dnevnik »La Gazzetta dello Sport« je priredil »telefonsko« uro s Patriziom Olivo. Nov boksarski svetovni prvak je v eni uri prejel okoli 100 pozivov iz vse Italije. Novinarjem je Oliva povedal, da se na ringu ne mara postarati.
Smučarsko tekmovanje za 6. pokal Z8ŠDI
Tekmovanje je veljavno za 6. Slovensko smučarsko prvenstvo.
KRAJ IN DATUM TEKMOVANJA: Nedelja, 23. marca, ob 9.30 na Nevej-skem sedlu — proga Povitz-rdeča. Tekmovanje bo v veleslalomu — 2 spusta. Za kategorijo »baby-sprint« bo proga krajša in bo samo 1 spust.
TEKMOVADNE KATEGORIJE: »ba by-sprint« (M - Ž), (1977 in mlajši); miški-ke (1975-76); medvedki-ke (1973-74); cicibani-ke (1971-72); mladinci-ke (1968-69-70); članice (1956-1967); a-materji (1945-1955); dame (1955 in starejše); veterani (1944 in starejši). Tekmovanja se lahko udeležijo zamejski Slovenci, člani slovenskih zamejskih društev. Le ti tekmujejo pod lastno odgovornostjo. Vsako društvo lahko vpiše največ 3 tekmovalce-ke za vsako kategorijo (to ne velja za kategorijo »baby-sprint«).
TOČKOVANJE:	Seštevanje treh
najboljših absolutnih časov v ženski
in moški konkurenci. Startni red 2. spusta bo po uvrstitvi L spusta po kategorijah.
NAGRADE: Vsak prvouvrščeni v posamezni kategoriji bo prejel zlato kolajno, drugi srebrno, tretji pa bronasto. Vsa uvrščena društva na lestvici bodo prejela pokal. Pokal prejmejo tudi prvi tri zamejski prvald v ženski in v moški konkurenci (v 2. fazi).
VPISOVANJE: Vpisovanje bo na sedežu ZSŠDI (Ul. sv. Frančiška, 20/n) do četrtka, 20. 3. 1986 (od 9. do 12.). Tekmovalce vpišejo samo predstavniki društev, žrebanje startne liste bo danes, 20. 3.1986, ob 20. uri na sedežu ZSŠDI.
STARTNINA: Za vsakega tekmovalca znaša startnina 4.000 lir.
STARTNE ŠTEVILKE: Startne številke bodo dvignili predstavniki društev danes, 20. 3.1986, na sedežu ZS
ŠDI po žrebanju. Ob dvigu številk bodo morali predstavniki društev plačati kavcijo, ki bo znašala 10.000 lir. V primeru, da neko društvo ne vrne startnih številk, bo organizator obdržal kavcijo.
PRIZIVI: Morebitne prizive bo sprejemala komisija do 15 minut po razglasitvi neuradnih rezultatov. Prizivu je treba prišteti 10.000 lir. Vsoto bo komisija vrnila, če bo priziv sprejet. Komisijo bodo sestavljali predstavniki društev.
NAGRAJEVANJE: Nagrajevanje bo 30 minut po razglasitvi uradnih rezultatov.
PRAVILNIK: Velja pravilnik 'RTF-FISI.
SPREMEMBE: Organizator si pridržuje pravico, da razpis po uvidevnosti spremeni. Morebitne spremembe bo nemudoma javil zainteresiranim društvom.
Društveno prvenstvo ŠZ Olympia
V Rablju se je odvijalo društveno smučarsko prvenstvo goriškega športnega združenja Olympia. Tekmovanja v veleslalomu se je udeležilo kakih 70 članov, njihovih svojcev in gostov. V moški konkurenci je najboljši čas dosegel Nicola Delai, med ženskami pa se je uveljavila Raffi Delai.
ŽENSKE
Začetnice: Ana Černič. Deklice (po vrstnem redu) : Donatella Altran, A-leksandra Plet, Katjuša štekar, Aleksandra De Biasi, Mara Černič, Klara Franchi. Mladinke: Marjetica Vrtovec (2. najboljši čas), Barbara Vetrih, Maja Vrtovec, Patricija Štekar, Erika Makovec, Mnauela Gaiotto. Članice: Raffi Delai, Alenka Vrtovec, Tatjana Košič, Maria Grazia Zorze-non. Dame: Veronika Tominec, Dioni Delai, Mirella Flego, Emiha Braida, Claudia Battisti, Mirjam Franchi, Dora Meden.
MOŠKI
»Baby sprint«: Kristijan Contino, Vittorio Rizzato, Davide Franchi, Darij Meden, Stefano Feri, Stefano Zor-zenon. Dečki (gostje): Lorenzo Rizzata, Sandro Kusterle, Michele Zuc-co, Aaron Nadale, Mauro Battisti, Michele Centino, Luca Zucco, Paolo Gabrielli, Massimo Vida. Dečki: Davide Medeot, Lorenzo Drašček, Ivo Cotič, Michele Drašček. Mladinci: Nicolo Delai, Mihael Corsi, Pavel Spaz-zapan, Ivan Bresciani. Člani: Igor Ciglič (2. najboljši čas), Beni Košič, Igor čemic, David Bresciani, Vanek Bertolini. Veterani A: Gianni Pintar, Vojko Makovec, Bruno Del Zotto. Veterani B: Igino Flego, Armando Viola.
KOŠARKA: PRVENSTVO DEČKOV
Borovci uspešni
BOR ADRIAIMPEX — SERVOLANA
81:60 (43:33)
BOR ADRIAIMPEX:	Danieli 13
(2:2), Berdon 3 (1:2), Oberdan 13,
Sterni 13 (1:3), Prešel, Bajc 8 (2:3), Preke, Azzman 19 (5:8), Pavlica 11 (1:1), Legiša 1 (1:2).
V zaostali tekmi prvega dela prvenstva je Bor Adriaimpex gladko premagal Servolano. Naši niso začeli najbolje, predvsem zaradi slabe o-brambe. Kljub temu so vodili z desetimi točkami prednosti. V drugem delu tekme so »plavi« stisnili zobe in s hitrimi akcijami visoko povedli. Od posameznikov sta se izkazala predvsem Sterni in Oberdan. (L. Furlan)
Dve izključitvi v 3. AL
Disciplinska komisija pokrajinske nogometne zveze je v 3. amaterski ligi za eno kolo izključila Claudia Pascona (Primorje) in Marka Ris-monda (Gaja) zaradi četrtega opomina.
S kotalkami po Bologni
BOLOGNA — V nedeljo bo po bolonjskih ulicah 9 km dolg pohod kotalkarjev. Organizatorji pričakujejo več stotin udeležencev.
obvestila
ŠD BREG
priredi ob priliki zamejskega smučarskega prvenstva, ki bo 23. t.m., avtobusni izlet na Nevejsko sedlo (Saita). Vpisovanje v telovadnici vsak dan še danes, od 20. do 21. ure.
JK ČUPA
vabi V soboto, 22. t.m., s pričetkom ob 9. uri na delovno akcijo na sedežu čupe v Sesljanu. Vabljeni!
TPK SIRENA
naproša člane, naj poravnajo čimprej članarino. Tajništvo deluje vsako soboto od 17. do 18. ure ter vsak ponedeljek od 19. do 21. ure (tel. 040/422696). PRIMOTOR KLUB
poziva člane, naj se udeležijo seje, ki bo drevi ob 20.30 v Lonjerju. Govor bo o organizaciji temke »enduro«.
andrej žagar o jadranovih tekmah
S Facibo dobiti boi pod košema
ob robu naših nogometnih igrišč
Na Goriškem je razočaranje precejšnje
Naše ekipe so doslej igrale pod svojimi sposobnostmi
Do kooca prvenstva 3. amaterske lige na Goriškem manjkajo še 4 ko*-la. Kar zadeva napredovanja je Sta-ranzano dosegel prednost, ki jo bo težko izgubil. Za drugo mesto, ki o-mogoča dodatna srečanja z drugouvrščenimi iz drugih skupin, pa naj bi se potegovala Torriana in San Lorenzo, ki imata enako število točk, 3 manj od vodečega Staranzana.
Kaj pa naše ekipe? Prav gotovo je marsikdo v začetku prvenstva pričakoval, da se bo najmanj ena potegovala za navišja mesta, če že ne za napredovanje. Tako pa ni bilo. Vse tri, ena več, druga manj, so razočarale in kar je najslabše, nezadovoljr stvo se je oprijelo marsikaterega igralca.
O tem smo se prepričali tudi na zadnjem derbiju med Juventino in Mladostjo, ko smo se pogovarjali z nekaterimi igralci pred in po tekmi.
Nekateri so ponovno začeli govoriti o združeni ekipi kot o edini možni rešitvi za kakovostni skok slovenskega nogometa na Goriškem. Stvarnost prvenstva je marsikomu odprla oči in je danes prepričan v tako izbiro, čeprav se ji je pred meseci protivil.
Če nekoliko od bliže analiziramo posamezne ekipe (podroben pregled bomo ob koncu prvenstva opravili s trenerji in odborniki), moramo reči, da so bili Sovodenjfci od treh najboljši, oziroma niso bili najslabši. Ekipa je namreč v teku prvenstva pokazala, da razpolaga z dobrim ogrodjem, določeno pomanjkljivost pa je bilo opaziti v napadu, kjer ni Butko-vič dobil primernega in potrebnega soigralca. Pozitivna nota pa so mlajši igralci, ki so se dobro izkazali.
štandreška Juventina je doslej igrala s spremenljivo srečo, kar je bilo
tudi pričakovati, saj no razpolaga s homogeno postavo, v kateri bi bilo vseh enajst igralcev na isti ravni. Ob nekaterih dobrih posameznikih so drugi, ki so amaterji v vseh odtenkih besede.
Posebno poglavje velja nameniti do-berdobski Mladosti, ki je letos zamenjala skoraj tri četrtine igralcev, tako da je v svoje vrste vključila več mladih nogometašev. Taka radikalna sprememba postave zares ni mogla roditi kakih posebnih sadov in je zato trenutni položaj Doberdobcev razumljiv. Vprašanje pa je, ali bodo mladi dovolj potrpežljivi in bodo znali počakati na dozoritev.
Ob tem bi dodali še ugotovitev. Pozna se, da marsikateri igralec ne raz-polaža z osnovami nogometa, kar je pokazatelj pomanjkanja kakovostnega vodstvenega in trenerskega kadra.
(pr)
trener franko drašič o meblovih tekmah
Prepoznati koncept nasprotnikove igre
V Ferraro smo odpotovali s trdnim namenom, da premagamo tamkajšnjo e-kipo. Hoteli smo izbrisati slab vtis, ki ga je naša ekipa pustila na zadnjih gostovanjih. Sproščeno vzdušje in volja do dela na treningih sta bili jamstvo za pozitiven nastop. Stvari pa so se v Ferrari čisto drugače zasukale. Patinati je zaigral povsem drugače kot v prvem delu prvenstva v Nabrežini. In čeprav so naša dekleta igrala občutno bolje kot na nekaterih prejšnjih gostovanjih, smo zapustili telovadnico kot poraženci, sicer po lepi, ogorčeni in ago-nistično borbeni tekmi. Zakaj ekipa igra čisto drugače na tujih igriščih
kot v lastni telovadnici? Morda je lahko celo obratno: nasprotne ekipe igrajo v Nabrežini pod svojimi sposobnostmi. Dejstvo pa je eno: letošnji Meblo je odpovedal na gostovanjih. Naša ekipa je ena tistih, ki zagreši največ osnovnih napak. V soboto jih je bilo samo v prvem setu kar 18. To pa je občutno preveč za ambiciozno ekipo. Od prvih dveh e-kip nas ne loči koncept igre, temveč kontinuiteta. To vrzel bo treba prihodnje leto odpraviti z večjim številom vadbenih ur, z večjo prepričanostjo v lastne sposobnosti.
Bistvena napaka sobotne tekme je bila v tem, da so igralke prepozno spoznale nasprotnikovo igro. če je nasprotnik nizke postave in gibčen v obrambi, je treba igrati enostavneje, z visokimi podajami ob mreži, kjer je nasprotnikov blok nizek in nemočen. Igrali pa smo čisto obratno.
Nizke podaje daleč od mreže, kar je seveda nasprotnik spretno izkoristil. Kar en set in dva odmora so bili potrebni, da so igralke doumele to enostavno taktično potezo. Toda tekma je bila že kompromitirana. V tretjem setu nam je pač zmanjkalo malo športne sreče, ko smo pri stanju 13:10 zgrešili kar tri zaporedne servise.
Po sobotnem spodrsljaju nam tretje mesto ogroža Mogliano, ki se nam je približal na sami dve točki. Dekleta morajo torej nujno zmagati v sobotnem mestnem derbiju, ko pride v Nabrežino OMA, ki je v prejšnjem kolu gladko premagala Conegliano in ki nujno potrebuje točke za obstanek v ligi. V Nabrežini se torej o-beta neizprosen boj, kar je karakteristika vsakega derbija. To bo nedvomno privabilo v telovadnico veliko število ljubiteljev odbojke obeh narodnosti.
Tudi proti drugouvrščeni Coroni nismo dosegli kaj več kot proti vodilnemu Citrosilu, torej tesen poraz. Domačini so zmagali s 77:71, skoraj enakim rezultatom kot v Trstu. Na začetku tekme je bil rezultat vse do 7. minute izenačen, večkrat smo bili celo v vodstvu za točko ali dve. V 7. minuti so domačini s koši Giomija in Gregorata prešli v vodstvo s 17:12. Uspeli smo kar hitro izenačiti in v 14. minuti smo bili spet v vodstvu s 27:25. Do polčasa je rezultat ostal izenačen, domači pa so na odmor odšli z minimalno prednostjo 39:38. Prvi del je dobro odigral Fabrizio Zarotti, ki je dosegel 15 točk. že večkrat se nam je zgodilo, da smo drugi polčas začeli slabo in tudi tokrat so domačini povedli s 7:0. Moram povedati, da so igralci Corone v drugem polčasu pokazali svojo bistveno kvaliteto, to je odlično igro v obrambi in tako smo v 8. min. d.p. zaostajali za 15 točk (58:43). Tudi sodnika sta nekoliko pripomogla domačinom z nekaterimi čudnimi odločitvami. Počasi smo začeli manjšati razliko in slabi dve minuti pred koncem smo bili samo še šest točk v zaostanku. Ta razlika je tudi ostala do konca tekme.
Gledano kot celota je rezultat v Cremoni soliden, toda ponavljajo se nam iste napake kot v nekaterih prejšnjih srečanjih. Tu mislim predvsem na izvajanje prostih metov. Tudi v Cremoni smo bili komaj 40-pro-centni v tem elementu, poleg tega pa smo izgubili kar 23 žog, kar so domačini s pridom izkoristili.
Zdaj nas čaka domača tekma s Facibo iz Busta Arsizia. V prvi tekmi smo nesrečno izgubili s točko razlike, čeprav smo bili še deset sekund pred koncem v vodstvu in smo imeli žogo v posesti. Netočna podaja je pokopala vse naše upe. Faciba v obrambi uporablja mož - moža in cono 2-1-2. Nekaj časa pa so uporabljali tildi 3-2 cono. V višini smo si precej enakovredni, tako da moramo dobiti boj pod košema v skoku. Njihov adut je strelec Bessi, ki veliko šutira tudi za 3 točke in je na le-
stvici strelcev precej visoko uvrščen. Dobro pa sta igrala tudi krilna centra Pignolo in Bolzon. Mi smo v Busta imeli več uspeha s consko obrambo, kot z obrambo mož-moža, tako da jo bomo tudi to pot imeli v rezervi, čeprav se zdaj v glavnem v zadnjem času branimo s posamično obrambo. Nedvomno smo v tem srečanju favoriti mi, saj smo tudi na lestvici pred gostujočo ekipo. Zmaga proti Facibi praktično pomeni dvojne točke, kajti to je neposredni tekmec za uvrstitev in če hočemo, da se bomo na koncu uvrstili na zaželeno 11. mesto, je nujno potrebna.
V ekipi je nekaj problemov. Pojavile so se zopet nekatere poškodbe, poleg tega je zaradi vojaških obveznosti odsoten tudi Ivo Starc, tako da treniramo nekoliko okrnjeni. Vendar upam, da to ne bo vplivalo na intenzivnost in kvaliteto treninga ter bomo lahko v tem tednu dobro pripravljeni stopili na igrišče proti nasprotniku, katerega moramo absolutno premagati. Potem so pred nami velikonočni prazniki, med katerimi bomo s kombinacijo odmora in treninga skušali osvežiti naše moči, tako da bomo lahko v nadaljevanju prvenstva zopet z novim elanom odigrali še preostalih šest kol. Kajti že v prvi tekmi po praznikih nas čaka izredno težko gostovanje v Pordenonu, kjer bo seveda absolutni favorit domačin, ki bo skušal na vsak način doseči maščevanje zaradi poraza v Trstu, po drugi strani pa so mu tudi točke nujno potrebne, kajti ima še vse možnosti za uvrstitev v zgornji del lestvice in napredovanje. Med velikonočnimi prazniki bodo i-gralci, kot sem že rekel, imeli tudi nekaj prostih dni, poleg tega pa bodo odigrali tudi v drugem tednu prijateljsko tekmo, tako da bomo skušali v tem času res najbolje izkoristiti odmor. Tudi v nedeljski tekmi proti Facibi pričakujemo veliko pomoč naše publike, ki nas je morda v zadnjem času nekoliko zapustila zaradi slabih rezultatov, vendar je zdaj v zaključku prvenstva pred nami nekaj tekem na domačih tleh, kjer smo favoriti mi in smatram, da bi ob pomoči naših gledalcev lahko dosegli še vsaj šest točk, kar bi na koncu verjetno zadostovalo za tisto 11. mesto, ki smo si ga zdaj po dveh tretjinah prvenstva zastavili za cilj.
Jadran ni Stefane!, toda...
ŠŠT: med dvema ognjema
Končan prvi del v B skupini
Naša mladinska košarka je v zadnjih letih močno napredovala, že dalj časa ne beremo več komentarjev o katastrofalnih razlikah v točkah na tekmah med našimi in italijanskimi ekipami. Letos se lahko celo ponašamo z osvojitvijo pokrajinskega naslova v kategoriji propaganda (Bor) in deželnega naslova med kadeti (Jadran). Nikoli prej nismo imeli tako kakovostnega strokovnega kadra, ki bi se moral s prihodom Petra Brumna le še okrepiti.
Na prvi pogled smo lahko torej več kot zadovoljni. Toda ni vse zlato, to kar blešči, če namreč bolj pozorno sledimo tekmam med našimi in drugimi ekipami, je razvidno predvsem nekaj: dosegli smo določen nivo, ki pa je povprečno enakovreden sred-njedobrim italijanskim ekipam, nikakor ne boljšim, čemu je tako? Tega nikakor ne moremo pripisati pomanjkljivemu delu trenerjev. Vzroke gre v celoti pripisati slabim razmeram, v katerih delujejo: Povsem neumestno je upati, da bomo lahko kdaj kos društvom kot so Stefanel, Fanioni ali Segafredo, saj gre za pr-voligašlce klube, ki v mladinski sektor vlagajo veliko denarja in izbirajo v krogu velikega števila igralcev. Toda Jadran, naša konica, je vseeno drugoligaški klub, zato bi se delo ne smelo bistveno razlikovati. Pri Stefanelu je na primer mladinski sektor takole urejen: mladinci in kadeti trenirajo petkrat na teden, pri tem dvakrat s trenerjem za telesno pripravo. Poleg treh trenerjev imajo na razpolago telovadnico in kabinet za uteži. Podobno je v Gorici: Segafredo ima celo z vsemi ostalimi klubi v svoji pokrajini, po kateri morajo ls-ti prvoligašu odstopiti svoje najbolj perspektivne košarkarje.
Kljub vsem tem pogojem pri Stefanelu in Segafredu računajo, da bodo od vseh igralcev, ki jih ta čas imajo, vključili v prvo postavo kvečjemu enega ali dva igralca. Kaj pa mi, ki selekcij sploh ne moremo izvesti, treniramo pa dvakrat ali v najboljšem primeru trikrat na teden? Žalostno je, da se nihče ne zaveda, kako pomembno je delo na mladinskem področju. Najhujše posledice P° Pri tem občuti prav Jadran. Od
letnika 1963 do 1966 z izjemo Guliča, Rauberja in Daneva sploh ni košarkarja, ki bi bil zanimiv za B ligo. Ta nekaj je torej Jadran brez enalcovrednih menjav, šele med mladinci in kadeti je nekaj več perspektive, čeprav najbolj obetajo igralci letnikov 1971 in 1972. Prav zato, da zapolnimo to vrzel, moramo omogočiti našim trenerjem kot so Vascot-to, Pupis, Furlan, Krečič in drugim, ki nam jih italijanska društva zavidajo, da delajo kot je treba, skratka, da lahko uresničijo program, ki so ga pred časom zastavili. Perspektivnim mladincem in kadetom pa bi morali omogočiti, da trenirajo najmanj štirikrat na teden in to s spremenjeno miselnostjo: cilj mora biti Jadran.	M. Raseni
V	preteklih dneh so odigrali kvalifikacijske tekme B skupine v igri med dvema ognjema za turnir letošnje osnovnošolske olimpiade v Trstu. Dosegh so te rezultate: Bazoviški junaki - Ribičič 2:0, Bazoviški junaki -Milčinski 2:0, Gregorič - Milčinski 2:0, Ribičič - Milčinski 2:1, Gregorič -Bazoviški junaki 2:1, Gregorič - Ribičič 2:1.
V	tej skupini bi morala nastopati tudi škedenjska šola, ki se pa ni javila na igrišču. Končna lestvica kvalifikacij te skupine je taka: Gregorič 8 točk, Bazoviški junaki 6, Ribičič 4, Milčinski 2, Grbec pa je brez točk. Gregorič in Bazoviški junaki sta pol-
finaUsta, Ribičič se bo potegoval za 5. mesto, Milčinski za 7. in Grbec za 9. mesto.
V soboto bodo opravili še drugi del kvalifikacij v A skupini. Ker v prvem kolu širok ni mogel nastopiti bodo tokrat odigrali tudi zaostale tekme tega kola, zato se bo tekmovanje začelo pol ure prej kot običajno. Prva tekma bo namreč na sporedu že ob 14.30. Razpored srečanja pa bo (po vrstnem redu) tak: Širok - Kette, Milje - Finžgar, Kette - Župančič, Finžgar - Širok, Milje - Širok, Kette -Finžgar in Širok - Župančič.
Polfinalni nastopi bi morah biti predvidoma 5. aprila.
DANES ZJUTRAJ V TRSTU
»Slomšek« za nastop na državnem finalu
Danes zjutraj bodo odbojkarice slovenskega tržaškega učiteljišča Slomšek pred zelo pomembnim nastopom. Po zmagah na pokrajinski in medpo-krajinski ravni jih čaka namreč med-deželna faza odbojkarskega turnirja za Dijaške igre. Za neposredni nastop na državnem finalu se bodo potegovale še z eno šolsko ekipo iz naše dežele in z dvema iz sosednjega Veneta. Zbirališče ekip in žreb bosta ob 9.20 v tržaški športni palači, kjer bodo odigrali tudi eno od dveh polfinalnih tekem (druga bo v šoli Su-vich, v Ul. Giulia). Sledila bo finalna tekma.
NOGOMET: PRIJATELJSKA TEKMA
Drevi Kras-Opicina
Danes ob 19.30 se bo nogometna e-najsterica Krasa v Repnu pomerila v trening tekmi z Opicino. Srečanje sodi v okvir priprav na nedeljsko prvenstveno telano s trebenskim Primorcem, ki bo za Filinijeve varovance odločilnega pomena, vsaj kar zadeva drugo mesto na lestvici. Današnji nasprotnik uspešno nastopa v drugi amaterski ligi, trenutno se nahaja v zgornji polovici lestvice in je v nedeljo v gosteh nasul Domiu kar pet zadetkov. (Z. S.)
MINIBASKET
DOM - UGG A	26:85 (12:49)
DOM: Prinčič, Silič 4, Sfiligoj 2, Pavšič, Zavadlal 4, Pintar, Faganel 2, Bednarik 3, Spacal 11.
V drugem kolu povratnega dela prvenstva »Gran premio minibasket« so domovei na domačih tleh visoko izgubili proti ekipi UGG A. V prvem srečanju proti temu nasprotniku so Dor-nikovi varovanci dosegli 6 košev, tokrat pa so prikazali viden napredek, kljub temu, da so nastopili v okrnjeni postavi. Prihodnje srečanje bodo »belo-rdeči« igrali v torek, 25. t.m., na domačih tleh, ob 14.30 proti Arditi A.
(M. Čubej)
Četrtoligaška derbija: izenačeno le na Proseku
Prejšnjo soboto sta bila v ženski odbojkarski D ligi na sporedu dva slovenska derbija. Na Proseku (levo) sta se pomerili šesterki Kontovela Electronic Shop in Doma Agorest, na Opčinah (desno) pa Sloge in Brega Agrar. Zmagi sta pripadli domovkam in Brežankam, tekma na Proseku (2:3) pa je bila bolj izenačena kot openska, v kateri so
bile slogašice enakovreden nasprotnik le v prvem nizu
Naročnina: mesečna 12.000 lir - celoletna 140.000 lir; v SFRJ številka 50.00 din, naročnina za zasebnike mesečno 350.00, letno 3.500.00, za organizacije in podjetja mesečno 500.00, letno 5.000.00, letno nedeljski 1.200.00 din.
Poèmi tok oci račun za Italijo
Zdloiniitvo tržaškega tiska. Trst *3512348 Za SFRJ žiro račun 50101 603 45361 ADII ■ DZS 61000 Ljubljana Kardeljeva 8/11 nad - telefon 223023
Oglasi - Ob delavnikih trgovski 1 modul (šir. 1 st. viš. 23 mm) 5G 000 lir. Finančni in legalni oglasi 3.350 lir za mm višine v širim 1 stolpca. Mali oglasi 650 lir beseda Ob praznikih povišek 20% IVA 18%. Osmrtnice, zahvale in sožalja po formatu. Oglasi iz dežele Furlanije - Julijske krajine se naročajo pri oglasnem oddelku PUBLIEST - Trst. Ul. Montecchi 6 - tel. 775275. tlx. 460270 EST 1. iz vseh drugih dežel v Italiji pri podružnicah SPI.	Diimorski	TRST - Ul. Montecchi S - PP 559 Tel. (040) 764832 (4 linije) - Tlx 460270 GORICA - Drevored 24 maggio 1 Tel. (0481) 83382 - 85723 ČEDAD - Stretto De Rubeis 20 Tel. (0432) 731190 Odgovorni urednik Bogumil Samsa
	M.	dnevnik	Udaje L JZTT	ferid bmlu+n*. m tiska" ^Trsf	eaaoi*nii
1	20. marca 1986
Na prizivnem procesu zaradi trgovanja z mamili in umorov
Obtoženec umrl na zatožni klopi
Marco Marrocu je med sodnim postopkom bil ključna priča
Koliko daril Ronaldu in Nancy !
WASHINGTON — Zlat revolver, z diamanti okrašen slon, dve steklenici vodke, seveda najboljše, dvanajst zavojčkov kaviarja in dve večerni obleki: to je le nekaj primerkov daril, ki sta jih lansko leto prejela Nancy in Ronald Reagan. Pred kratkim so namreč v ZDA objavili uradni seznam vseh daril, ki so jih razni državni voditelji poklonili ameriškemu predsedniku in njegovi soprogi. Skupna vrednost daril znaša okoli 200.000 dolarjev ali okrog 300 milijonov lir. Najbolj radodaren je bil kralj Saudske Arabije Fahd, ki je zakoncema v Beh hiši daroval zlato uro z diamanti in med drugim zlato torbico.
Oktobra lani pa je žena bivšega filipinskega diktatorja Marcosa Imelda poslala Nancy dve večerni obleki iz najdražjega zlata v skupni vrednosti 10.000 dolarjev; obleki hranijo sedaj v državnem arhivu. Tudi sicer so vsi ti predmeti in blago v muzejih, saj ameriški zakonik izrecno prepoveduje, da bi vodilne pohtične osebnosti prejemale darila od tujih državnikov.
Margareth Randall mora iz ZDA
CAGLIARI — Marco Marrocu, e-den od treh »skesancev« v »aferi Ma-nuella«, ki jo označujeta mamilo in kri, je umrl med včerajšnjo dopoldansko obravnavo na prizivnem sodišču. Kaže, da zaradi infarkta. Z rešilcem 'Rdečega križa so ga prepeljali v bolnišnico Nuovo Ospedale civile, nato pa na zavod za sodno medicino tukajšnje univerze, kjer bodo izvršili obdukcijo. Sodno razpravo so seveda prekinili, nadaljevala se bo danes.
Marrocu, 33 let, po poklicu vodni inštalater, je bil v ječi, saj mu je
pijvastopenjsko sodišče odikazalo 9 let zaporne kazni. Včeraj ni sedel v kletki, ki je namenjena obtožencem, ampak na klopi pred sodnim zborom. Še preden je predsednik sodišča Ettore Contu začel zasliševati obtožence, je pokojnemu postalo slabo, vendar ni sprejel predsednikovega vabila, naj se pojde odpočit. Ko pa je Contu prenehal zasliševati odvetnika Alda Marongiuja — s prvostopenjsko razsodbo oproščenega obtožbe, da je eden od voditeljev organizacije za razpečevanje mamil, med katerim so bile umorjene tri osebe — je Marrocu
naenkrat močno prebledel in se brž nato sesedel. Na pomoč so mu pri-skočih karabinjerji in medtem ko mu je eden skušal pomagati z umetnim dihanjem, je sodiščno osebje teklo poiskat kakšnega zdravnika; našlo je dva, ki pa sta lahko samo še ugotovila, da je obtoženi mrtev.
Marrocu je bil pravzaprav eden oj ključnih protagonistov v dogodkih, k; so privedli do sestave kar 41 obtožnic tako tudi proti nekaterim znanim od vetnikom iz Cagliarija. Med slednji mi je Sergio Viana, ki so ga obdolžili uboja kolega Gianfranca Manuel-le, izginulega 21. aprila 1981. Toda s prvostopenjsko razsodbo so vsi odvetniki bili oproščeni. Obtožnice so bile sestavljene prav na osnovi pokojnikovih izjav v preiskovalni fazi, Id jih je potem Marrocu zatajil.
Na vprašanje, katera je pravzaprav resnična verzija o ozadju umorov zaradi velikih finančnih interesov, ki so se prepletah okrog trgovanja z marnih, je Marrocu včeraj odgovoril predsedniku sodišča, da je to tista, Id jo je posredoval na porotnem sodišču. Takrat je Marrocu obtožil drugega od treh »skesancev«, Pina Pesarina (tretji je odv. Sergio Piras), da je ubil povratnika Giovan-nija Battisto Marongiuja, z druge strani pa pojasnil, da je s prstom pokazal na obtožene odvetnike zato, ker mu je to prišepnil, njegov lastni branilec Alfonso Olla. Zaradi te izjave je bil Marrocu obtožen klevetanja in tudi obsojen. Zaradi jasnosti gre dodati, da je prvostopenjsko sodišče spoznalo za krivega uboja povratnika Marongiuja Beppeja Paderija in ga obsodilo na dosmrtno zaporno kazen.
Pokojnikov branilec Michele Schirò je po varovančevi smrti polemično izjavil, da je večkrat zaprosil pristojno oblast, naj Marrocuja potegne iz ječe, ker je bolan, vendar vsakokrat zaman.
EL PASO — Ker se je pred 20 leti odpovedala ameriškemu državljanstvu, bo zdaj morala čimprej iz domovine. To je 49-letna pisateljica Margareth Randall, ki je zaslovela še posebno v ameriških naprednih, levo usmerjenih krogih, saj se je močno angažirala v boju zoper wa-shingtonsko politiko nasproti Vietnamu, Kubi in Nikaragm. Randallova trenutno biva v Albuquerqu, kjer poučuje na vseučilišču New Mexico University. Iz ZDA jo hočejo »izgnati« na podlagi določil Immigra-tion acta.
Primer je sprožil hude polemike, ameriška javnost pa je zaprepadena. Pisateljico so uradno podprli nekateri prestižni predstavniki ameriške kulture, kot na primer Alice Wal-ker, Norman Mailer in Kurt Vonnegut, ki se sklicujejo na načela o človekovih svoboščinah v ustavi.
Randallova je napisala več kot 40 esejev, v katerih obravnava pretežno žensko problematiko in življenjske razmere v državah tretjega sveta (»Guban women nam, »Christians in thè Nicaragua revolution« itd.).
Ameriškim konservativcem sedež OZN kot trn v peti
NEW YORK — Bo sedež Organizacije združenih narodov o-stal v New Yorku ah pa ga bodo premestih? Vprašanje postaja vse aktualnejše, odkar je Reaganova uprava zahtevala zred-čitev sovjetskega diplomatskega osebja, še poprej pa prepovedala predstavnikom SZ, Afganistana, Vietnama, Irana, Kube in Libije oddaljitev za več kot 25 milj od New Yorka ter močno o-mejila potovanja po ZDA diplomatom Nemške demokratične republike, Poljske, Bolgarije in Če škoslovaške.
V prizadetih državah povezujejo to z umikom ZDA iz Organizacije Združenih narodov za izobraževanje, znanost in kulturo
(UNESCO) in njihovo grožnjo o izdatnem skrčenju prispevkov k budžetu OZN. Navajajo tudi izjave iz krogov najkonservativ-nejših ameriških političnih sil, češ, da »se OZN lahko svobodno seli, če to želi«. V isti sapi opozarjajo na vpliv, ki ga v tem kontekstu ima izraelska lobby v New Yorku. Sicer pa vsej zadevi botrujejo tudi »praznine« v statutu OZN, zaradi katerih njegovo besedilo različni dejavniki različno tolmačijo. Vprašanje je vsekakor izrazito pohtične narave, saj jasno odraža Reaganovo zunanjepohtično usmeritev, ki je v resnici prizadela tudi kakšno državo tako imenovanega zahodnega bloka.
Proti rasističnim diskriminacijam
RIM — Na sedežu FILEE bodo danes predstavih novoustanovljeno združenje »SOS razzismo«, ki bo delovalo v obrambo tujcev pred rasno mržnjo. Pobudo so sprožili ARCI KIDS, združenje za zaščito pravic tujcev, odbor ljudske solidarnosti, koordinacijski odbor tujih organizacij in skupnosti v Italiji, ZKMI - FGCI, FILEF, liga za pravice narodov in mednarodni center Crocevia. Novo združenje bodo predstavih Nataha Ginzburg, Raniero La Valle, Rino Serri, Salomon Kinfé in Claudia Zaccai.
Združenje »Na pomoč proti rasizmu« se hoče dejavno vključiti v tekočo razpravo o novih zakonskih predpisih za urejanje priseljevanja in bivanja tujcev v Italiji, namerava pa tudi samo sprožiti vrsto informativnih in drugih pobud z namenom prispevati k izoblikovanju »pluralistične in večkulturne družbe«, ki bi aktivno sprejemala soočanje s tujimi prišleki na vseh dejav-nostnih področjih. Združenje bo svoje delovanje raztegnilo tudi na šolsko področje.
V Pekingu izključili 249 univerzitetnikov
PEKING — Lani so iz pekinških u-niverz izključili 249 študentov, od tega 29 odst. zaradi nasilnih dejanj »pod vplivom kapitahstične ideologije«, kot poroča »Pekinški dnevnik«. List dodaja, da je bilo okrog 70 odst. študentov izključenih zaradi premajhnega angažiranja v študiju, 0,1 odst. pa zaradi nezadostnega inteligenčnega kvocienta.
V diplomatskih krogih pa povezujejo izključitve z lanskimi jesenskimi demonstracijami študentov: od septembra do decembra je več sto uni-veržitpUiikov (vseh je v Pekingu 120.000) uprizorilo poulične demonstracije proti sedanji pohtični liniji komunistične partije in pravijo, da so bih nekateri njihovi voditelji zaradi tega odslovljeni z univerz.
Alkoholizem pesti tudi Bolgarijo
SOFIJA — Glede na prebivalstvo je Bolgarija v samem vrhu pridelovalcev grozdja in proizvajalcev vina, kljub temu da se absolutne količine ne morejo primerjati z italijanskimi ali jrancoskimi. So pa zato bolgarska vina kakovostna, njihov izvoz pa pomeni nadvse važno postavko v trgovinski izmenjavi Bolgarije predvsem z državami članicami SEV (Sveta za vzajemno gospodarsko pomoč). Nič čudnega torej, da so v Bolgariji s precejšnjo mero nezadovoljstva sprejeli boj novih sovjetskih voditeljev proti alkoholizmu, ki je imel za prvo posledico odpoved uvoza dela bolgarskih vin.
Bolgari pa se ne bi smeli zgražati nad ukrepi Mihai-la Gorbačova, saj bi jih morali tudi sami sprejeti. V zadnjih 15 letih se je v: Bolgariji poraba alkohola podvojila. Statistike so tudi ugotovile, da se letno razdere kar 20.000 družin, ker je eden od zakoncev neozdravljiv alkoholik. Kar tretjina vseh kaznivih dejanj se zgodi pod vplivom alkohola (53 odstotkov umorov, 55 odstotkov nasilnih dejanj, 40 odstotkov tatvin in kar 72 odstotkov huliganskih izpadov). Na približno 9 milijonov ljudi je kakih 300 tisoč uradno registriranih notoričnih pijancev.
Pod vpliv alkohola vedno bolj padajo študentje, mladi
strokovnjaki, predvsem pa umetniška inteligenca. V primerjavi s stanjem pred 10 leti je sedaj štirikrat več pijank.
Na deželi, kjer v bistvu vsaka družina pridela vino in kuha žganje zase in za prodajo, spijejo ogromne količine pri zarokah, porokah, odhodu na nabor in v vojsko, za rojstne dneve in godovanja, za rojstva in za smrti ter za druga družinska »slavja«. Zavladalo je prepričanje, da se »možatost« meri po številu izpraznjenih kozarcev vina ali žganja.
Časopis »Otečestvo«, ki ga izdaja nacionalni svet domovinske fronte, je nedavno objavil anketo med mladimi v plovdivskem okraju. Na podlagi anonimnih odgovorov so ugotovili, da 71 odstotkov dijakov in 66 odstotkov dijakinj od 14. do 18. leta starosti doma ali v lokalih redno pije alkoholne pijače. Prav tako 73 odstotkov oseb do 30 let starosti ne odbije »ponujenega kozarca«. Izračunali so, da mladi pijejo kar za 25 odstotkov več kot ljudje starejši od 40 let.
Hitro in zaskrbljujoče »pomlajevanje armade alkoholikov« pa ni značilno samo za plovdivski okraj, kot piše časopis »Otečestvo«, temveč za vso Bolgarijo.
Libija izpustila Malcoma Pika
LONDON — Malcolm Pike, 32-letni računovodja pri britanskem podjetju Lomond Engineering, ki se bavi z vzdrževanjem naftovodov, je spet v domovini. »V Libijo nikdar več!«, je izjavil. Zakaj? Ker so ga libijske oblasti G49 dni zadržale kot nekakšnega talca, da bi omenjeno podjetje prisilile k izplačilu 2,3 milijarde lir, česar podjetje ni hotelo. Pike je ves ta čas prebival v prostorih britanskega veleposlaništva v Tripolisu.
Prisilno bivanje se je končalo po zaslugi vztrajnih pogajalcev z obeh strani, oziroma, ker je Libija pristala na delno spremembo svojih davčnih predpisov, ki so bih predmet spora.
Jože Trobec
Čenča
35.
W %\ P/l Tl REKLA,ĆF BI PRISIA' BAZ TAKO 0MAZAMA V ŠOLO ?

%
IZ
vlmwsti,
BITO
SPLOH
NE
OPAZILA !