novic ■n j j,. , LETO I!. - št. 48 V KOČEVJU, DNE 23. NOVEMBRA 1957 Cena 10 din Razpeljali so o minulih oolitoah Pred kratkim je bila v Ljubija- občini neposredno zvezo z oblast- ni seja plenuma Okrajnega odbora SZDL Ljubljana. V živahni in zanimivi razpravi o uspehih in pomanjkljivostih priprav na okt:br- jo, da v njej vidijo največ možnosti za uveljavljanje svojih naprednih hotenj. Kljub temu, da ugotavljamo vi- ške volitve v občinske ljudske od- soko volilno udeležbo, pa nas ne bore je sodeloval tudi organizacij- morejo povsem zadovoljiti volilni re-ski sekretar Glavnega odbora SZDL zultati za Zbor proizvajalcev Franc Kirnov ec-žiga. obeh skupinah v našem okraju. V Z visoko udeležbo na volitvah so industrijski skupini je glasovalo 88 prebivalci ljubljanskega okraja gla- odst. volilnih upravičencev (repu- in sicer s podcenjevanjem vloge volivca-delavca. V mnogih podjetjih so volitve smatrali za povsem interno .politično akcijo, ki jo lahko poljudno prikrojijo svojim željam, ne da bi se ozirali na. pozitivne predpise. To se je na volitvah maščevalo. Tudi- pri pripravah na volitve druge skupine so bile pomanjkljivosti v mnogih volilnih enotah. PLENARNA SEJA CK ZKS V torek 19. novembra je bila v Ljubljani plenarna seja Centralnega komiteja ZKS. Na seji so obravnavali delo članov ZK v sindikalnih organizacijah. Predsednik republiškega odbora sindikatov Slovenije, tovariš Janko Rudolf je v uvodnem referatu govoril o potrebi večje aktivnosti komunistov v sindikalnih podružnicah. Okrajni in občinski komiteji pa morajo posvetiti več pozornosti neposrednemu delu in pomoči, ki naj jo osnovne organizacije ZK nudijo sindikalnim podružnicam. V razpravi je sodeloval tudi sekretar CK ZKS tovariš Miha Ma- ševali za uveljavljanje vseh tistih bliško povprečje je 89,4 odst.), v Kmetijski proizvajalci so premalo r|n|£0j |;j je poudaril da je dviga- resnične abstinence. To je malo in nam pove, da naši ljudje vidijo v načel, ki pomenijo življenjsko silo kmetijski skupini pa 80,5 odst. (re- poznali vlogo teh dragih volitev, ni-novega komunalnega sistema. V publiško povprečje 86 odst.). Zato so vedeli, da velja volilna pravica okraju je bilo pri volitvah le 5 odst. moramo iskati vzrokov v prvi vrsti za vso njihovo družino itd. unjkljivih pripravah na vo- V ljubljanskem okraju je biloiz-gespodarskih organizacijah voljenih 97 žena od 228 kandidatk, kar predstavlja 8 odst. žena-od-bomic. Pripomniti moramo, da je marsikje kandidatura žena izzvenela le kot disciplinirano izvajanje splošne politike in ne kot rezultat resničnih potreb tistega področja. V razpravi so tudi ugotovili, da pri spomladanskih volitvah v zvezno in republiško skupščino ne smemo zanemarjati organizacij- Volili bomo nove odbore Socialistične zveze 15. novembra je bila v Kočevju seja občinskega odbora SZDL. Najprej je predsednik občinskega odbora SZDL tov. Jože Klarič v daljšem poročilu analiziral zadnje volitve v občinski ljudski odbor. Volitve so lepo uspele, posebno v zbor proizvajalcev kmetijske skupine. Kaj je vplivalo na lep izid ^ffsi ktmtenifit VSAKO LETO TAKO Pisali smo že, da je Zvezna ljudska skupščina na enem izmed zadnjih zasedanj sprejela resoluciji o osebni in splošni potrošnji. Cilj teh resolucij je, da se načrtno poveča osebna potrošnja in s tem življenjski standard naših ljudi. Odveč je posebej poudariti, da se ta stvar tiče vsakega posameznika naše družbene skupnosti in da vsak posameznik s svojim delom prispeva k uresničitvi teh resolucij. Razvoj osebne in splošne potrošnje se mora v prihodnjih letih razvijati v skladu z narašča^ njem narodnega dohodka. Do lani se je porabil vsako leto pretežni del narodnega dohodka za razvoj proizvajalnih sil (gradnja ta modernizacija industrije, povečanje splošne gospodarske zmogljivosti itd.) in le manjši del za osebno potrošnjo. Po tej resoluciji pa se bo stvar v precejšnji meri spremenila. Navedeno spremembo smo občutili že v začetku letošnjega leta, ko so se plače zvišale za 10 odst. Razumljivo pa je, da samo povišanje plač še ne pomeni tudi večjega standarda, če istočasno ne povečamo tudi proizvodnje blaga. S tem zvišanjem plač so računali, da se bo osebna potrošnja dvignila za 7 odst., uspehi gospodarstva pa so omogočili povečanje prejemkov delavcev in nameščencev v gospodarstvu za Približno 16 odst. Zato se je tudi osebna potrošnja povečala za U odst. in ne samo za 7 odst. vemo, da so se cene medtem dvignile povprečno za 3 odst., potem je dvig življenjskega standarda očiten. Edino prav bi bilo, da bi vsako ®t0 lahko zabeležili tak vzpon s andarda. Skrb za njegovo dvi-ganje je vsekakor naša najvažnejša naloga in tu bi bila skrb 28 F.0 večanje plač brez odgovarjajoče skrbi za uspeh gospodarjenja na splošno, le streljanje numo cilja. Važen činitelj v tem Pogledu so cene, zaloge blaga in izvoz. Zdi se, da smo šli v izvodu v zadnjem obdobju nekoliko predaleč. Cene nekaterim potroš- • Pr®dmetom, predvsem za rne-tvt.,11! jajca, so se zelo povišale, vi in nlj<‘ n* s tekstilom in obut-jo. Povsem jasno je, da spričo ga, da je naša zunanja trgovina -pasivna cenlienie. Dni POČ hodr> seveda . je treba posebno pohvaliti, ker so go cepljenje. Drugič bodo seveda to jin je priprava! 0^roke privedli na cepišča točno ob cepljeni samo tisti otroci, ki so bi- v sami proizvodnji. Tudi perspektive za nadaljnji raz- razpravljali predvsem komunalnih in stanovanjskih vprašanjih, zelo malo pa o šolstvu, prosveti itd. Prav bi bilo, da bi otoči-na izdelala program 'bodočega de' ko v poljedelstvu, sadjarstvu in živinoreji. IZadruge je pri izvrševanju nji- stvjni delavci cepljenje pričakova-hovih nalog zelo motilo, da so ime- M. nekoliko skeptično, ker so bile Ijenje v poštev 2356 otrok (otroci, rojeni od leta 1951 do 1956 ter otroci rojeni v prvih treh mesecih leta 1957). Razumljivo je, da smo zdrav- določenem času in s tem omogočili, li v tednu od 11. do 17. novembra da se je cepljenje odvijalo po na- prvič cepljeni. Črtu, čeprav je bilo mnogo otrok. Tretje cepljenje bo verjetno ju-Cepljenje se bo ponovilo v tednu nija prihodnje leto. od 2. do 7. decembra. Vsak otrok bo drugič cepljen na istem cepi- Dr. Hiibscher Franc la Tak uro™ na bM^ nre- le V SVOjem tudl imetij- napovedi o udeležbi dokaj različne la. lak program naj m javno pre- ^ obrate, p0 skl p™, v«, 4« wv. „i,„i tresali na zborih volivcev. Doslej so na zborih poročali predvsem le o sklepu upravnega in ker je to bila zdravstvena akci-odbora OZZ morajo zadruge vse ja takšnega obsega, kakršne do se-nekmetijske obrate oddati. Pri tem daj še ni bilo. Teden, v katerem PO SVETU cyf"/vr*i pT) PTY7 ifTP'lll THflTVi Tl n /v TlVY'vO'T'G " '-'VlVKLLl, lil LClll UclJ oc 111 UllU. 1 cUcll, V JXcLLd tilll mu za bcdoce’delo.J ? P ° ~ pa moraj° poskrbeti, da bo delo je bilo cepljenje, pa nam je doka- _ preskrbovalnih trgovin in raznih zal, da je bila bojazen za slabo y Češkoslovaški republiki so iz- meril v premeru 12,5 cm. Oprem- Na zadjih volitvah novega GbLO storitvenih obratov nemoteno pote- udeležbo pri cepljenju neopraviče- volm novega predsednika republike ljen bo z aparati za merjenje kozje bilo izvoljenih 60 odbornikov, kalo in zaradi tega se ne sme nikjer na. Ekipe, M so zjutaj odhajale na A^nia Ncvotnvia ki je tudi mičnega sevanja, meteorskih poja- TUD 0.1 aVlOofi nroolznKo rnvo'XiTTnlnf,,« ✓Jal/D rz rzli -----t—l ______ VJ ) v med njimi tudi šest žena in deset mladincev do 30 let starosti. poslabšati preskrba prebivalstva. delo z različnimi pomisleki, so se sekretar CK KP češkoslovaške, vov in temperature v vsemriju. 'svsg&rsržsrz » ** jah vse navedene, pa tudi tov, 3 obrtniki in dve gospodinji. Nadaljevanje na 2. strani probleme v našem zadružništvu ZBOR SINDIKATA PRI „ZIDARJU“ __ -XTT ^ Tržiški delavci Združenih jadran- konferenci leta 1954. Resolucija po- OBCNI ZBORI NAŠIH SINDIKALNIH ORGANIZACIJ skih ladjedelnic in tržaškega ar- živa generalnega sekretarja Ham- zenala so pred kratkim spet imeli marskjolda, naj to vprašanje vklju-dvodnevno stavko, s katero hočejo & v začasni dnevni red. doseči zvišanje plač. Borba trži- Močan tajfun je divjal nad oto-. , ških kovinarjev traja, že več me- kom Guam v Tihem oceanu, ško- • x}ovemb]‘a ral občin zbor teri je vprašanje življenjskega v nogometu, odbojki, strelstvu m secev. V tem času se je zvrstilo de je za kakih 5 milijonov dolar-sindntaJne podružnice SGP »Zidar« standarda dobilo enakovredno me- šahu so bila nagrajena s pokalom, že nekaj stavk, Id pa niso prinesle jev. Najbolj so bile prizadete na- Kočevje. Udeležilo se ga je 28 de- sto v sorazmerju z ostalimi pano- Na občnem zboru so tudi ugoto- zaželenega uspkha. V zadnji stavki prave ameriškega vojaškega opori- legatov vseh pododborov sindikal- gami našega 'gospodarstva, še manj vili, da so bila predvolilna zboro- je prišlo tudi do spopada med de- šča na tem otoku, ne podružnice ter zastopnik obe. je mogoče upravičevati naraščanje vanja zelo1 lepo obiskana. lavci in policijo. Na obeh straneh sindikalnega sveta tov. Janko Pez- cen glede na dobro letošnjo letino. Po končani razpravi so bile vo- je bilo nekaj ranjenih, da so jih *. do nesoglasij žara- Dejal" je, dase življenjski stands^ di anglo-ameriških dobav orožja v Sovjetski zvezi stalno izboljšuje. 23 Tuniziji. Francozi so to dejanje Govoril je tudi o tem, da ni znakov braževanje delavcev, komisija , ___________________________________ podružnice ^ so tovariško pomoč in ^komisija za do- gvojim zaveznikom hudo zamerili, za vojno, da pa je tudi upanje na Tvo^o-n-.-, ™, =• „ " *" Angleški zunanji minister je kot mir majhno. Položaj v Evropi in razi c g za dobavo orožja Tuniziji Aziji se je sploh močno spremenil, omenil to, da bi bila velika nesre- Tudi SZ se je po letu 1941 spreme-ča, če bi bila tuniška vlada prisl- nila tako, da je ni moč spoznati, ljena sprejeti orožje, ki bi nepo- Sovjetska zveza bo finančno pod-sredno ali posredno izviralo iz držav sovjetskega bloka. Amerikanci z vso vnemo hite s o pripravah na občne pripravami za izstrelitev satelita v seben problem predstavlja raztre- člane-mladince kolesarske dirke senost 'gradbišč. Pretežna večina gradbene dejavnosti podjetja je izven središča. Ugotovili so tudi, da zaradi kampanjskega dela pri krepitvi delavskega samouprav j an ja, posebno pa po volitvah v novi delavski svet podjetja in po kongresu DS Jugoslavije, niso bili doseženi pričakovani uspehi. Do neke mere se more to upravičiti zaradi posebnosti sezonskega dela in podaljšanja delovnega časa. .., 21,o 62 delegatov. V referatih in „ Druga stvar, ki so jo obravna- živahni razpravi so obravnavali vse službi vali na obenem zboru in ki povzro- važnejše probleme gasilske službe ča med delavci nezadovoljstvo in in požarne varnosti, negodovanje, je stanovanjsko vpra- V ljubljanskem okraju imamo sanje, tretja, ki je povzročala pre- 15.165 aktivnih in nad 50.000 pod- cej zaskrbljenosti med delegati, pa pornih članov. Delegati so bili rrrne- je naraščanje cen osnovnim pre- nja, da je treba posvetiti njihove- hranjevalnim^ artiklom. Zvezna mu strokovnemu usposabljanju Okrajni zavod za socialno zava- stvene usluge, sprejema v bolnišni- ljudska skupščina je na zadnjem večjo pozornost kot doslej. Veliko rovanje v Ljubljani je razpisal za- co in podobno, če boste imeli stvar- zasedanju sprejela resolucijo, v ka- vlogo imajo tudi gasilska tekmo- nimivo anketo. Zavod razdeljuje te ne predloge za zboljšanje javne pri tekmovanjih dosegle najboljše puste in izlete, poleg tega pa še uspehe. Najbolje plasirana moštva poverjenik za Delavsko enotnost. PLENUM OKRAJNE GASILSKE ZVEZE LJUBLJANA Ženske in mladino med gasilce Preteklo nedeljo je bil v Ljubija- ljaii tudi o pripravah na občne ________________ ni četrti plenum Okrajne gasilske zbore gasilskih društev ter na re- vsemirje. Prvi ameriški satelit, ki ^ zveze Ljubljana, ki se ga je udele- publiški kongres gasilcev. Razprav- ga bodo izstrelili v začetku prihod- jev v protest proti vladni -politiki ZL o 62 deipo-a+r.17 v ™fo,•»tih ip ]jali so tudi o zakonu o gasilski njega leta, bo valjaste oblike, težak cen in mezd. Delo v državni upra- prla razvoj narodnega gospodarstva Egipta. Ta pomoč pa bo dana na prijateljski podlagi. V Franciji je stavkalo 1,500.000 državnih uslužbencev in profesor- okrog 9 kg, dolg okrog 30 cm in bo Ste tudi vi med anketiranci? vi je malone zamrlo. Vse srednje in visoke šole so zaprte. V Parizu so se stavku joči zbrali na štirih velikih mitingih ter javno terjali zvišanje plač za 10 odst. Japonska, Indija, Pakistan, švedska in še 16 drugih dežel je predlagalo resolucijo, ki pravi, naj bi ostale varnostne sile OZN na vanja, s katerimi naj bi nadaljeva- dni med zavarovance vprašalne zdravstvene službe, jih na kratko ^“Znjem vzhodu tudi prihodnje le- M tudi v prihednje. Treba bo tudi listke z namenom, da bi dobil po-poskrbeti za pravilno delo z mla- datke, kaj sodijo zavarovanci o UREDILI BODO SADOVNJAKE dlno in ženami, za kar trenutno ni najbolje urejeno in bodo zato po- opišite. Poleg teh bodo na vprašalnih listkih tudi draga vpraša-zdravstveni službi na pedročju svo- nja, na primer, kako ste zadovolj- jih občin in kako ocenjujejo delo ni z zdravstvenimi izkaznicami, z Na pdbudo kmetijske zadruge trebne nekatere spremembe v siste- socialnega zavarovanja. Skupno uveljavljanjem pravic do otroških Osilnica bodo v 'bližini Osilnice mu dela. žene-gasilke naj bi dobi- bo anketiranih okoli šest tisoč za- dodatkov, dokazovanjem delovne dobe, pokojnine oziroma invalidnine itd. Zavarovanci bodo lahko izrekli mnogo koristnih mnenj in kmetje uredili okoli 20 ha sadov- le predvsem osnovne pojme o pre- varovancev iz naslednjih občin: Center, Vič, Moste, Medvode, Gro- njakov. Kmetje so zainteresirani za ventivni gasilski varnosti, plantažno ureditev. Zahtevajo pa, Na plenumu so razravljali tudi suplje, Dobrova, Cerknica, Vrhni-" da se jim dodeli za ta dela potreb- o povezavi gasilskih društev s ka, Polje in Kočevje, ni kredit, ki bi ga v kasnejših le- svojimi občinami, omenili so da tih, ko bodo sadovnjaki prinašali podjetja nimajo pravega razumeva-dohodke, vračali, V Osilnici in oko- nja za preventivno varstvo pred po- to in naj bi za njihovo vzdrževanje skrbele članice OZN. ŠOLE V PREDGRADU IN STAREM TRGU Pred volitvami so na zborih volivcev razpravljali tudi o šoli v predlogov, na podlagi katerih bo- predgradu in Starem trgu. Volivci če boste tudi vi med anketiran- družbeno dejavnost, ki je Qbeh krajev so se sporazumeli naj ci, potem ne pozabite odgovoriti družbeno upravljana, lahko znatno kujeta v obeh krajih. Za izboljšali. V ta namen je bila an- osemletko v teh krajih pa naj se x . . x. objektivno na vprašanje glede ča-liških vaseh je sadjarstvo zelo po- žari, za pomanjkljivost sanitarne kanja na zdravnike v ambulanti keta tudi razpisana, membna gospodarska panoga. službe itd. Precej časa so razprav- ali doma, čakanja na zobozdrav- sporazumejo krajev. prebivalci prizadetih V Jurjeviči prvi konservirni center 70. obletnica smrti Frana Levstika Ziuianjepatiticni komentar ^ KOROŠKI SLOVENCI ZA SVOJE PRAVICE Pred kratkim so se mudili na Dunaju štirje predstavniki koroških Slovencev in v imenu Narodnega sveta koroških Slovencev ter Zveze slovenskih organizacij na odgovornih mestih razložili svoje stališče o osnutkih zakona o dvojezičnih šolah in slovenščini na sodiščih na Koroškem. Protestirali so, ker teh osnutkov do zdaj uradno še niso dobili na vpogled. Na sestanke z novinarji so predstavniki koroških Slovencev podali posebno izjavo. Izjava seznanja javnost, da je bila doslej izpolnjena samo ena točita 7. čl. avstrijske državne pogodbe iz leta 1955, da je bila namreč ustanovljena gimnazija za koroške Slovence v Celovcu. Pa še pri tem niso ravnali po željah prizadetih, ki so zahtevali dvojezično gimnazijo, dobili pa — enojezično. Nadalje izjava seznanja s sedanjim položajem na slovenski gimnaziji. V vseh treh razredih je trenutno vpisanih 93 dijakov, ki redno obiskujejo pouk. Vpisal se je 101 dijak, a so nekateri morali zapustiti šolo, nekateri ker so bili tuji državljani, drugi pa, ker so bili njihovi starši pod ostrim gospodarskim in političnim pritiskom šovinistov. Razen ustanovitve slovenske srednje šole ni bila izpolnjena nobena druga določba državne pogodbe, čeprav sta od podpisa državne pogodbe pretekli že dve leti in so najvišji predstavniki vlade ponovno slovesno obljubili, da bodo v celoti izpolnjene. Do sedaj je ostalo samo pri obljubah. Kolikor sta zakonska osnutka znana iz dnevnega časopisja, pa v ničemer ne ustrezata potrebam in zahtevam narodnostnih skupin. Izjava nato ugotavlja, da se vlada vedno posvetuje s prizadetimi, kadar rešujejo različna dru< ga vprašanja, le v vprašanjih, ki zadevajo narodnostne skupine, se ne ravna po tem načelu. Mi vsekakor ne bomo privolili v obsodbo našega naroda na smrt, pa čeprav bo v dunajskem parlamentu soglasno sklenjena. Naše življenjske pravice in naša življenjska volja so močne dovolj, da se ne bomo ozirali niti na sklepe parlamenta. Lahko kdo izvaja na starše pritisk, lahko jih gospodarsko in politično sili, da spremenijo in umaknejo svoje odločitve, lahko je nek narod prisiliti k molku, toda našega naroda ni mogel uničiti niti Hitler, čeprav je imel to na svojem programu — kljub deportacijam, ječam in koncentracijskim taboriščem. »Mi koroški Slovenci hečemo živeti, čeprav nekateri avstrijski, posebno pa koroški krogi, tega ne verjamejo,« — zaključuje izjava. — »Vendar pa upamo, da bosta zmagala razum in demokracija ter ponovno izjavljamo, da smo pripravljeni sodelovati pri urejanju vseh problemov, ki tičejo našo narodnostno skupino.« Trdno smo na strani naših bratov na Koroškem, želimo jim, da bi v težki borbi uspeli. Za to imajo vse pravice in moralno podporo bratov v svobodni domovini. Okrog 80.000 koroških Slovencev ni mogoče uničiti s papirnatimi odloki. Kakor doslej bodo tudi v bodoče ohranili svoj narod in govorico pred potujčevanjem. Te dni so se v študijskem centru na Centralnem zavodu za napredek gospodinjstva v Ljubljani odločili, da se ustanovi pri KZ Jurjeviča .konservirni center za predelavo sadja in zelenjave v razne sokove. Kmetijska zbornica LRS je to akcijo finančno podprla in poverila Centralnemu zavodu za napredek gospodinjstva to nalogo. S tem pa je tesno povezan okrajni Zavod za napredek gospodinjstva Ljubljana, ki se je zavezal, da bo mobiliziral vaščane zadružnike k sodelovanju in pomagal zbirati finančna sredstva za ureditev tega centra. Upravni odbor KZ je imel že več sej. Tovariš predsednik in ostali odborniki so imeli v ta namen več vaških sestankov v Jurjeviči, Bre-žah in K;:tu. Ljudje so navdušeni in bodo centru finančno pomagali. Ker je ta center velika pridobitev za občino Ribnico in ves ljubljanski okraj, bodo finančna sredstva prispevali občana Ribnica, odbor za-družnic okraja Ljubljana in drugi. Vest o tem centru se je razširila po vseh vaseh Ribniške doline in ljudje čestitajo Jurjeviči, da je med prvimi srečnimi zadrugami. Ta obrat bo prvi v Sloveniji in bi zato bilo dobro, da z delom začne čimprej. .Nadaljevanje s 1. strani VOLITVE 23. MARCA Izkušnje sedanjih volitev bodo koristile tudi volitvam v zvezno in republiško skupščino, ki bodo 23. marca 1958. Na sestankih SZDL bomo analizirali dosedanje delo Socialistične zveze v zvezi s preteklimi volitvami in govorili o pripravah na spomladanske volitve. Pred nami so sedaj volitve krajevnih odborov v občinah. Krajevni odbori so, oziroma bi morali biti podaljšek občinskega ljudskega odbora. Zato je prav, da pridejo v krajevne odbore sposobni in razgledani ljudje, ki bodo uspešno opravljali svoje delo. Na seji so govorili o tem, če naj bi bili krajevni odbori v bodoče večji ali manjši. Nekateri so mnenja, naj bi obsegali ti odbori manjša področja, ker bi tako lahko bolje opravljali svoje delo. Tudi pri volitvah v krajevne odbore naj sodelujejo organizacije Socialistične zveze, da bodo prišli vanje res najboljši ljudje. Delo sedanjih ljudskih odborov zahteva veliko razgledanost ljudskih odbornikov. Zato so na seji predlagali, da bi se za odbornike organiziral seminar. Odborniki naj bi dobili nekaj dni pred sejo občinskega ljudskega odbora tudi obširno gradivo o vsebini seje. Tako se bodo lahko bolje pripravili na razprave. Tov. Klarič je nato podal kratek politični pregled zadjih dogodkov v svetu. Bližajo se občni zbori Socialistične zveze. Na te občne zbore naj se odbori in člani SZDL odbor pripravijo. Na njih bodo predsedniki odborov poročali o delu Socialistične zveze v preteklem letu, o vlogi SZDL pri zadnjih volitvah, o pripravah na spomladanske volitve, o delu ljudske oblasti in o drugem. Člani naj dobro premislijo, koga bodo izbrali v nov odbor. Napraviti bo treba tudi načrt zimskega izobraževalnega dela. Plačevanje članarine je zelo neredno in treba bo tudi to vprašanje enkrat urediti, članarina je majhna in jo lahko vsak plača. V občim Kočevje je 58 osnovnih Jurjeviča ima lep sadjarski okoliš, je strnjena vas, ima zadružni dom, skoraj 100 odst. članov v KZ, dober odbor zadruge in zadružni«. Vse to je gotovo pomagalo, da je republiška komisija izbrala prav to KZ. Ta konservirni center bo omogočil, da bo korisnik hitro pripravil sadni sok, saj bodo nameščeni sodobni stroji in oprema, da bo kon-serviranje čim uspešnejše potekalo. Jurjeviča bo postala ogledna zadruga in marsikdo si bo mogoče prvič ogledal to vas ter življenje in delo v njej. Vaščani Iz Jurjeviče so sposobni, da bodo to delo opravljali, saj bo tudi njim v korist in ponos. Omenjena trgovina je bila vseskozi dobro založena s sadjem in zelenjavo, kakor tudi z nekaterimi prehranjevalnimi artikli. V zadnjih dneh pa je zaprta. Vse gospodinje, pa tudi ostali potrošniki, ki so bili prepričani, da se vrši inventura, kasneje pa se je ugotovilo, da bo trgovina zaprta in da se bo sadje in zelenjava prodajala v ostalih trgovinah. Mnenje prebivalstva V soboto 16. novembra je bila 70. obletnica smrti našega velikega rojaka, pesnika, pisatelja in kritika Frana Levstika, ki je bil doma v Spodnjih Retjah pri Velikih Laščah. Levstikov rojstni dom je stal V gornjem koncu vasi. Takrat se je reklo hiši .»pri Jožkovih«. Fran Levstik je že v laški šoli pokazal tako bistroumnost, da ga je oče poslal v Ljubljano. Ker je tam zbolel, je moral ostati doma in je šele drugo leto (1852-53) srečno končal prvi razred gimnazije. Do pete šole je stanoval v Alojzijevišču. že tedaj je med so-učenci veljal za izredno bistrega in nadarjenega dijaka. Zaradi spora s katehetom Globočnikom ni šel k je, da bi bilo treba to trgovino obdržati, saj je bila to edina trgovina, kjer so lahko gospodinje kupovale sadje in zelenjavo. Treba bi bilo nuditi trgovini vso pomoč in jo podpreti ter ji omogočiti nadaljnje poslovanje. Kolikor prostori niso odgovarjali higienskim predpisom, naj bi se uredili primerni prostori ikje drugje. Kritika je v glavnem ta, da se je ta trgovina ukinila in sicer prav v kritičnem jesenskem času, ko primanjkuje sadja in zelenjave. Če bi obstojala tržnica s primernimi prostori in bi bila založena s temi artikli, teh kritik ne bi bilo. želimo, da občina v Kočevju to zadevo pravočasno uredi. I. R. STARE STAVBE V KOČEVJU V Kočevju so poseben problem stare stanovanjske in druge zgradbe. čas je, da začnemo misliti tudi na to in popravimo stavbe prej, predno ne .propadejo. Na ureditev čakajo tudi pločniki, kjer so zasajena drevesa. maturi, kar se mu je vse življenje otepalo. Oče je prav tedaj (1854) prodal domačijo .in kupil drugo v Prečni pri Novem mestu. Fran je cdšel v Olomuc v bogoslovje, a toil Izključen, ker je prišla iz Ljubljane zanj ovadba, češ, da so njegove pesmi bogokletne pohujšljlve. Odslej je begal kot deseti brat brez pravega zaslužka, šele 1872. leta je dobil stalno namestitev v Ljubljani. Postal je skriptor v licejski knjižnici. Sedaj se je umaknil iz javnega življenja. Zaradi hude ledvične bolezni je že 1884. leta začel bolehati in zadnje tedne pred smrtjo je trpel strašne bolečine. Levstik je osrednja osebnost našega slovstva v drugi polovici 19. stoletja, saj je posegel na vsa področja; 'pisal je pesmi, povesti kritike, izdajal časopis, posegal v izobraževalno življenje. Leta 1854 je izdal Pesmi; za Prešernovimi poezijami pomenijo prvo pomembno pesniško zbirko. Leta 1858 pa so izšla tri njegova najdragocenejša dela: slovstveni esej, kritika napak v pisanju in vzorna povest. V Popotovanju od Litije do Čateža razmišlja o slovstvenem ustvarjanju in takratnh potrebah za Slovence, češ: »Seveda bi se moralo pisati v domači besedi, v domačih mislih, na podlagi domačega življenja, da bi Slovenec videl Slovenca v 'knjigi, kakor vidi svoj obraz v ogledalu. Hočeš biti pisatelj, moraš najprvo jezik imeti kolikor je mogoče pod svojo oblastjo, moraš do dobrega poznati narod.« Potem govori, kaj je ljudstvu všeč: »Pevčevo delo mora biti zrcalo svojega časa.« Priporoča, kaj naj pripovedujejo pisatelji: o desetih bratih, vojaških begunih, rokovnjačih, o turških bojih. Te Levstikove misli so padle na rodovitna tla zlasti pri pisatelju Jurčiču. ske službe v LRS in o izvajanju gozdno-gospodarskih nalog preko Poslovne zveze za gozdarstvo in kmetijstvo v Kočevju in preko KZ. Seji upravnega odbora so prisostvovali tudi logarji iz logarij, ki so na področju KZ Dolenja vas. Ko so razjasnili osnovne naloge Poslovne zveze in kmetijske zadruge, so izvolili 7-članski odbor za gozdarstvo pri Kmetijski zadrugi Dolenja vas. Za predsednika gozdarskega odbora je bil izvoljen član upravnega odbora in predsednik KZ Trdan Franc, za sekretarja pa logar Tomec Stanko. Od novoustanovljenega gozdarskega odbora pričakuje zadruga in tudi tamkajšnji prebivalci uspešnega dela. Upamo, da bo odbor izpolnil ta pričakovanja. Razprava »Napake slovenskega pisanja« je obračun z največjimi samolastnimi zmotami, ki so se razbohotile v jeziku. Prav v kritiki se kaže njegova razborita narava, saj je bilo glavno gibalo njegovega ustvarjanja odkrivanje in grajanje napak. Najbolj dragoceno pa je njegovo spoznanje in poudarja- Fran Levstik nje, da je treba vsako človeško dejanje in nehanje dati na tehtnico in da bo čas pokazal, koliko je vredno, »čemu se bojimo kritike, ko ji vendar ne odidemo? Zadelo nas bo gotovo, če danes ne, morda jutri, če letos ne, morda prihodnje leto...« Martin Krpan! Kdo' ga ne pozna? Otroci ga občudujejo na Smrekarjevih, Perkovih in Krati6' vih ilustracijah, izobraženec se ne more načuditi, kako živo, plastično je podan. Njegove besede pojo, kot bi še danes poslušal očanca tam okrog Lašč, kadar kakšno prav »žavtavo« razdre. Kako močan je ta dedec Krpan! Ker žanje za vse, kar je storil, nehvaležnost, ga prav nič ne zamaje in odhaja z Dunaja brez zle misli, kakor je prišel. Krpan ni samo lepo pisana, temveč globoko modra zgodba. Ob Krpanu se spomnimo še enega takega očanca — Junteza. Levstik ga je uprizoril v Laščah pri Drakslerici (hiša stoji še danes ob cesti, ki gre iz Lašč proti Ribnici, malo predno se cesta odcepi na desno). Levstik je bil vedno pošten in iskren. Vse življenje je iskal resnico, bičal laž, odkrival vrednote, razkrival šušmarstvo. V .politiki je brezobzirno udrihal po »starih« in »mladih«, kadar niso delali prav. Brez ozira je zaklical: »Ti slepec, a ti si slepar!« Od tod tako strašno sovraštvo prvakov, ki si je dalo duška v Gostovem nemškem pljunku: »Pogina naj — pes!« Levstikovo delo je mnogostran-sko, zato je upravičen: dejal o samem sebi, »da je vsega sveta pila-tuž«. Prav zaradi tega pa je tako razdrobljeno. Mnogo stvari ni dti-delal; rodile so se v hipnem zagonu ali po dnevni potrebi, zato so samo bežno nakazane. Pri vsem svojem dejanju in nehanju, mnogokratni osebni ostrini in ognjevitosti pa je bilo notranje gibalo njegovega življenja: »Eno je potrebno le: skrbi zase, ljubi brata, dvigni ga, odpri mu vrata, bodi ti sodnik srce!« Volili bomo nove odbore Socialistične zveze organizacij SZDL, ki štejejo skupno približno 5700 članov. Število članov pa bi se lahko še povečalo. Na seji so sklenili, naj bi z volitvami v odbore SZDL začeli čimprej, da bodo v decembru zaključene. O načinu volitev bo sklepal še sekretariat občinskega odbora SZDL in o tem pravočasno obvestil odbore. Občinska konferenca bo najbrž januarja ali februarja prihodnje leto. Na seji so odborniki govorili tudi o vlogi našega časopisa .»Novice«. časopis naj bi več poročal o delu ljudskih odborov in svetov pri ljudskih odborih. Odborniki so bili soglasno mnenja, da list v splošnem dobro opravlja svojo nalogo. Odborniki iz priključenega dela bivše občine Predgrad so poročali o političnem stanju, oziroma o delu političnih organizacij po razdelitvi Poljanske doline med dve občini: Kočevje in Črnomelj. Delo političnih organizacij se je poslabšalo. Da je temu tako, je vzrok tudi v tem, da neodgovorni ljudje na eni in drugi strani netijo mržnjo, kar je položaj še poslabšalo. Prav bi bilo, da bi politične organizacije v Predgradu in Starem trgu našle skupno osnovo za sodelovanje. Pred očmi je treba imeti to, da je Poljanska dolina prav taka, kakor je bila pred razdelitvijo in bi zaradi tega politično življenje ne smelo trpeti. Razumevanje je potrebno na eni in drugi strani, da se bo delo normaliziralo. Ob zaključku seje so se pogovorili ttudi o praznovanju 29. novembra — praznika Republike. ,rVeseli planšarji" v Sodražici V nedeljo 17. novembra so gostovali v Sodražici »Veseli planšarji«. Menda dvorana doma Partizana že dolgo ni bila tako nabita, kakor ob tem gostovanju. »Veseli planšarji« v originalnih narodnih nošah so jo »rezali«, da je bilo veselje. Poleg planšarjev so nastopili tudi pevci iz Vrhnike in šaljivec »Kori«, ki je z originalnimi šalami zabaval ljudi, ki so se res od srca nasmejali. Pogled na Dolenjo vas Gozdarski odbor KZ v Dolenji vasi V soboto dne 16. t. m. je bila v Dolenji vasi seja upravnega odbora KZ. Na seji so obravnavali vprašanja gozdarstva in živinoreje. Zlasti je bila živahna in obsežna razprava o reorganizaciji gozdar- Nastop »Veselih planšarjev je zelo lepo uspel. Ljudje so navdušeno ploskali igralcem, pevcem in šaljivcu. Poldruga ura je kar prehitro minula. Ljudje si še večkrat želijo podobnih prireditev. Da je temu res tako, najbolj zgovorno priča udeležba ljudi. Zato pričakujemo, da bodo »Veseli planšarji« še prišli v Sodražico, pa .tudi v druge naše kraje. Kočevje nima trgovine z zelenjavo Lesno industrijsko podjetje v sklopu gospodarstva Ribniške doline 5 ..... ...............: Levstek Franc --------------------------------- Zemljišče skladišča hlodovine bo v smeri glavnega tira nagnjeno za 2 prom. Ob glavnem tiru bo tudi urejena kanalizacija za odtok vode. Pogoj za vsako dobro vskladi-ščenje je suho zemljišče, zato se bo to posulo s premogovimi uga-ski, ki bodo tudi preprečevali rast trave in razvoj bakterij, ki rade napadajo vskladiščeni les. Za skladanje sortirane ali nesor-tirane hlodovine bodo položene lege, oddaljene po 1,30 m druga od druge. Vzdolžne lege bodo položene na betonskih podstavkih, ki bodo medsebojno oddaljeni po 2 m. Gornji rob leg bo ob glavnem tiru dvignjen od tal za 0,50 m, kar odgovarja višini transportnega vozička. Ureditev skladišča hlodovine bo v osnovi taka, da se bo v kasnejšem izpopolnjevanju brez vsakih reparatur dodajala mehanizacija, to je mehanični transporterji, oziroma premikajoči žerjavi, ki bodo čisto mehanično vršili transport in sortiranje hlodovine na skladišču. Hlodovina bo prišla v bazen, kjer se bo oprala in obračala tako, kot zahteva tehnološki .postopek žagal-nice. Iz bazena jo bo žični transporter avtomatsko privlekel k polno-jarmeniku v nadaljnjo predelavo. c) Ureditev skladišča žaganega lesa Namen in naloga skladišča ža- ganega lesa (ne rezanega —- ker ga žagamo, a ne režemo) je zračno sušenje proizvedenega žaganega lesa, vskladiščenje in rezerva za nemoteno alimentacijo nadaljnje mehanične predelave na lastnih predelovalnih obratih in zaloge, namenjene komercialni službi v podjetju, t. j. za prodajo. — Da bi nam bila slika tega skladišča čimbolj jasna, moramo vedeti za mesečni dotok’ svežega žaganega lesa, za časovni koledar sušenja lesa, za kapaciteto skladišča in nazadnje za posamezne kapacitete kop, oziroma skladovnic po vrstah lesa. Mesečni dotok svežega žaganega lesa na skladišče se bo gibal med 1200 in 1300 m3, kar bo odvisno od vrste surovin (smreka, jelka, bukev, hrast ali ostali listavci) in od načina žaganja, t. j. od posameznih proizvodnih nalog, ki nam jih bo diktiralo tržišče, oziroma zahteve predelovalnih obratov. Sestava časovnega koledarja zračnega sušenja žaganega lesa sloni v glavnem na evidenci dosedanjih praktičnih izkušenj pri normalnih vremenskih prilikah. Na osnovi teh je določen povprečni čas zračnega sušenja za iglavce na 95 sušilnih dni, za žagan les bukve, oziroma ostalih listavcev pa približno 112 sušilnih dni. Ta koledar bi moral veljati seveda tudi pri določanju obratnih, oziroma sedaj dopolnilnih kreditov pri banki, ker od tega tudi zavisi povprečni čas obračanja denarja. Mi vsi sicer stremimo za tem, da denar čimprej obrnemo, vendar mislim, da je to za skupnost škodljivo1, ker dobi slabo posušen les, posledice tega pa so zelo dalekosežne. Zaradi tega smatram, da bi smel biti faktor obračanja največ 4 pri iglavcih, a pri listavcih največ 3. Predvidena povprečna zaloga žaganega lesa na skladišču bo znašala mesečno ca. 3000 m3. Dotok svežega žaganega lesa bo po dimenzijah, t. j. debelinah in delno tudi po dolžinah in širinah, posebno pri tako imenovanih komi-sionih. Zato je treba skladišče par-celirati tako, da bodo zložene kope-skladovnice vsebovale približno kapaciteto enega vagona, t. j. za iglavce ca. 25 kub. metrov, za listavce pa ca. 18 kub. metrov že razsortiranega lesa po kvalitetah. Vsaka kopa bo imela tekočo številko, označeno na posebni tabli- ci oznako, kdaj je bila gotova (datum). Od tistega dne se potem računa čas sušenja. Skladiščnik bo skrbel za čas sušenja in za evidenco. Da bi dosegli čim boljšo razporeditev žaganega lesa, oziroma kop, moramo tudi vedeti, da pri nas piha najpogosteje vzhodnik — bur-ja. Zato morajo biti kope postavljene tako, da jih ta veter zajame po vsej njihovi širini. Glave kop marajo biti obrnjene na sever in jug, strani pa proti vzhodu in zahodu. Dalje moramo že vnaprej vedeti, za kakšne namene pride žagani les na skladišče, to je kot komercialno blago, kot blago za predelavo ali pa kot manjvredno blago, ki se bo tudi uporabilo pri predelavi. Na osnovi tega se bo tudi skladišče razdelilo na tri dele: na skladišče žaganega lesa za lastno predelavo, na skladišče žaganega lesa za komercialno blago in na skladišče manjvrednega žaganega lesa (kratice in podobno) za predelavo v zabojne dele. — Po dosedanjih izračunih bo na posameznih skladiščih možno postaviti, upoštevajoč kapaciteto enega vagona, naslednje število kop: Levo ob žabo jami bo skladišče manjvrednega žaganega lesa za predelavo v zabojne dele s površino 1500 kvadr. metrov, na katerem se bo lahko postavilo ca. 38 kop. Na sedanjem sortimem prostoru med premikalnico in predvidenim upravnim poslopjem se bo uredilo skladišče žaganega lesa za predelavo na lastnih predelovalnih obratih s površino 2632 kvadr. metrov, kjer se bo postavilo lahko 64 kop. Severno od premikalnega tira v smeri železniške postaje bo skladišče žaganega lesa za komercialne potrebe, s površino 1500 kvadr. metrov, kjer se bo lahko postavilo 38 kop. Vzhodno od tega skladišča bo sušilna lopa, o kateri bomo kasneje govorili, zahodno od njega pa bo stala tovarna vezanih vrat. Celotno skladišče bo razdeljeno v polja. Med posameznimi polji bodo zaenkrat še položeni obratni tiri, ob katerih 'bo na vsaki strani 1,65 m širok pas, namenjen za odlaganje žaganega lesa. Kasneje se bodo obratni tiri umaknili iz skladišča žaganega lesa, namesto njih pa se bodo zgradile sodobne ceste, po katerih se bodo kretali traktorji — viličarji, ki bodo direktno iz žagalnice dovažali že sortiran 1 m široke in 1 m visoke kopice zloženega žaganega lesa ter ga z vilicami stavljali na mesta v sušilnih kopah. Tudi to skladišče žaganega lesa bo zgrajeno na istih principih, kot skladišče hlodovine, to je na betonskih podstavkih bodo postavljene lege, zemljišče samo pa do imelo majhen nagib zaradi odtekanja meteorološke vode v zbiralne jaške, oziroma v odvodno kanalizacijo, ki bo zgrajena ob skladiščnih cestah. Zemljišče pod in med posameznimi kopami pa bo nasuto s premogovimi ugaski zaradi že prej navedenih vzrokov. d) Sušilna topa Sušilna lopa bo služila poleg vskladiščenja suhega žaganega lesa predvsem za sušenje, potem za manipulacijo in nazadnje tud’ za vskladiščenje tistgea žaganega lesa, ki je zelo občutljiv za ra-ue direktne vremenske neprilike. Zaradi tega se mora vsa manipulacija vršiti pod pokritim prostorom, zaščitenim proti soncu in dežju. Ta' ko občutljiv les je na primer javor, ki se too moral brez dvoma sušit* samo pod sušilno lopo. Se nadaljuje Kratke športne vesti Razveseljiv ZdČelek TVD Partizan Ribnica namera- V nedeljo je bila na stadionu va prirediti za proslavo Dneva republike 29. novembra nogometni turnir štirih nogometnih moštev. Na tem turnirju bo sodeloval tudi Partizan Kočevje. Upajmo, da bo 'vreme ugodno, čeprav je za take Prireditve že dokaj pozno. Kolektiv rudnika rjavega premoga v Kočevju je daroval TVD Partizan Kočevje 100.000 din. Ta vsota bo društvu veliko pomagala pri njegovem razvoju in razvoju telesne kulture v samem mestu. Uvidevnost rudarjev za razvoj telesne kulture zasluži vso pohvalo. V nedeljo dne 24. t. m. bo v Kočevju seja Okrajne zveze Partizan Kočevje, na kateri bodo. razpravljali ° pripravah in predlogih za izredno skupščino Partizana Slovenije, ki bo 7. in 8. dec. t. 1. v Ljubljani. Te izredne skupščine se bo udeležilo 9 delegatov partizanskih društev bivšega okraja Kočevje. Partizana prijateljska nogometna tekma med TVD Partizan Kočevje in enajsterico nogometnega društva mestnih gospodar, podjetij »Kamnik« iz Kamnika. Tekma se je končala s 7:2 v korist Partizana. Gostje niso bili kos uigranim nogometašem domačega Partizana. Maver Jože je dobro sodil. Smučarski klub »Enotnost« je priredil minulo nedeljo v Ljubljani za vse smučarje gozdni tek. Tako je bila v Tivoliju zadnja »suha« preizkušnja smučarjev. Tega teka so se udeležili tudi mladi smučarji TVD Partizan Kočevje. Zasedli so na 5 km dolgi progi vsa prva tri mesta in sicer: 1. Mihelič Vinko s časom 19,35 min., 2. Kenik Franjo 19,36 in 3. Maurin Peter 19,37 min. Ker so omenjeni trije mladinci tudi zelo dobri in znani atleti, lahko pričakujemo od njih tudi v smučanju prav lepe uspehe. (Ob upizoritvi Nestroyevega dela »Utopljenca« v šeškovem domu) Igralska družina DPD Svoboda Kočevje mesto se nam je na začetku nove sezone prvič predstavila v soboto 9. novembra z Nestroyevo veseloigro v treh dejanjih »Utopljenca« ter s -tem začela novo igralsko sezono. Delo je ponovila v nedeljo in torek. že dalj časa je bilo znano, da je igralska družina Svobode v Kočevju dobila novega režiserja, ki sicer ni bil namenjen samo društvu v Kočevju, pač pa tudi ostalim pro-svetnimin kulturnim organizacijam naše občine in ko smo bili obveščeni, da je trud rodil sad, smo pohiteli, da si uprizoritev ogledamo. Saj smo v Kočevju tako zelo prikrajšani prav za take vrste užitke in smo obsojeni, da gledamo le filme, ki si jih je včasih komaj vredno ogledati. To pot smo bili res prijetno presenečeni. Delo je bilo tako scensko, ka- Strelski troboj v Kočevju V zvezni komisiji, ki pripravlja poročila in ostali program za izredno skupščino Partizana Slovenije, sodelujeta tudi tov. čuk Tone in Arko Andrej, člana TVD Partizan Kočevje. Ta komisija pripravlja material, na osnovi katerega naj bi bili sprejeti na tej izredni skupščini sklepi bodočega dela zveze Partizan Slovenije po smernicah, ki so bile dane na zadnji seji zvezne uprave. V nedeljo 17. novembra 1957 je bilo v Kočevju zanimivo strelsko tekmovanje in sicer troboj v prijateljskem srečanju med strelsko družino »Jože Šeško« iz Kočevja, strelsko družino »Podjetje Kamnik« iz Kamnika in strelsko družino »Titan« iz Kamnika. Tekmovanje je bilo v streljanju z zračnimi -puškami v zaprtih prostorih zimskega strelišča strelske družine »Kočevje mesto«. Tekmova- Naši nogometaši zmagali nad Romuni 2 : 0 nje je potekalo v prijateljskem vzdušju ter na splošno- zadovoljstvo gostov in kočevskih tekmovalcev. Zmagali sta obe ekipi iz Kamnika z malenkostno razliko 33 in 45 krogov. Po tekmovanju so gostom poklonili spominske diplome, vodja ekip Kamnika se je zahvalil za pozornost in gostoljubje ter povabil strelsko ekipo mesta Kočevja, da v počastitev 29. novembra prijateljsko tekmuje z reprezentanco Kamnika v streljanju z zračno puško v Kamniku. H. A. kor tudi igralsko na višini. Poznalo se je, da je igralski kolektiv to pot bil v rokah režiserja — človeka, ki je vedel, kaj hoče in se mu je posrečilo tudi vse vloge dobro razdeliti. Še bolj razveseljivo pri vsem tem pa je, da smo na deskah videli že izkušene stare igralce, ki so se doslej dolgo časa ogibali desk, ob njih pa lepo število novih, mladih moči, ki bodo ob smotrnem delu napredovale. Kužnik Viktor je igral kapitalista Štefana. Podal ga je dobro tako v gosposkem okolju svojega doma, kakor tudi kot hlapec pri Buči. Prepričal je in to je za Igralca važno. NI bilo opaziti, da ne bi znal vloge, kar je sicer pii amaterjih zelo pogosta napaka in -to moramo zapisati tudi o ostalih. Njegovi prijatelji štifer — Zajc, Robič — Kranjc, Senica — Derganc, so tvorili lep trio; zlasti je bil dober Zajc, ki stalno in zelo lepo napreduje. Vodetova, ki jo je igrala Serželova, je bila morda za spoznanje prenapeta, a vendar igralsko zelo dobra in je ustvarila tip, ki si ga je pisatelj zamišljal. Gladov Smola je bil dober, morda malo preveč gest in malo preglasna, prehrupna govorica, sicer pa na mestu. Zalarjev Buča je bil zelo dober kmečki -tip. Tega smo pri Zalarju vajeni in prav zato bi ne bilo v škodo, če bi se izogibal manire. Morda greše pri njem tudi režiserji, ki mu skoraj vedno zaupajo te vrste vlog, zato pač, ker mu leže. Katrica Francke Vojska je bila prav posrečena. Malo več živosti, ne bi škodilo, saj je Katrica prijetno mlado dekle, sicer kmečko sramežljivo, vendarle v ljubezni iznajdljivo, mar ne? Tudi Hermanov notar in sluga igralca Rusa, Kužnikove in Briškega so bili na mestu, četudi smo čutili, da v njih ni tiste gotovosti, kakršno smo čutili pri ostalih. To pa ne pomeni nič hudega, saj začetek je povsod težak. Toda v celoti je bila predstava zelo lepa, ogrela je, razvedrila, poučila, da spoznaš prijatelja v nesreči in da mu ne smeš zaupati, dokler ga ne spoznaš. To pa nam je menda hotel pisatelj povedati, četudi vemo, da je v življenju zelo malo takih primerov, da bi bivši bogataš Štefanovega kova poročil revno dekle s kmetov, kakršna je bila Katrica. Tudi scena je bila zadovoljiva, vendar moramo opomniti, da je treba paziti na pravilno zapiranje stranskih vhodov na odru, ker sicer gledalci vidijo v zakulisje, kar zelo slabo vpliva na vživetje gledalcev. Igralskemu kolektivu je treba dati vse priznanje, prav tako seveda tudi režiserju in vsem sodelujočim. Upajmo, da bomo letos še večkrat gostje našega ponosnega doma. V. Figar KNJIŽNICA V LAŠČAH ODPRTA že večkrat so kritizirali naše KUD, zakaj občinska ljudska knjižnica ne posluje. Zaprta je bila nad leto dni. Tudi Republiška zveza »Svobod« se je zanimala za to. Tov. Dornik je prišel dvakrat zaradi tega iz Ljubljane v Vel. Lašče. V 8. številki prosvetne revije »Sodobna pota« je tov. Dornik napisal o tej zadevi članek, v katerem pravi, da občani Lašč ali bolje rečeno, tisti, ki so krivi, da knjižnica ne posluje, tako zaničujejo lepe umetnosti in zanemarjajo duhovno kulturo. Da, resnične so te besede. Ljudje so že od nekdaj radi brali. Ker niso dobili knjig za branje v domačem kraju, so si jih izposojevali ■tudi v Ljubljani, domača knjižnica, ki ima nad 1500 lepih knjig, pa je bila zaprta. No, sedaj so se vendar zganili. V nedeljo dne 17. novembra so knjižnico spet odprli in obisk je bil prvi dan kar dober. Knjižnica bo odprta vsako nedeljo od 9. do 11. ure in ob sredah od 5. do 7. ure zvečer. Prebivalci Velikih Lašč in okolice! Pridite v knjižnico, saj je knjiga največje, najlepše in najcenejše razvedrilo! P. J. V nedeljo 17. nov. je bila v Beogradu odigrana pomembna nogometna tekma med nogometnima reprezentancama Romunije in Jugoslavije. Igra, kateri je prisostvo-valo 55.000 gledalcev, je bila vseskozi razburljiva in ostra. Jugoslovani so bili boljši in zmagali z rezultatom 2:0. Junak dneva je bil Milutinovič, ki je dvakrat potisnil žogo v mrežo romunske enajsterice. K zmagi jugoslovanskih nogometašev so pripomogli tudi gledalci, ki so ves čas tekme navdušeno bodrili naše nogometaše. S to zmago so si Jugoslovani priborili pravico do nastopa v finalu na svetovnem nogometnem prvenstvu, ki bo prihodnje leto na švedskem. IZ VELIKIH LAŠČ NAM PIŠEJO Upokojenci so nas prijetno razvedrili Prijetno razvedrilo so nam nudili upokojenci iz Ljubljane v nedeljo, dne 10. novembra. Skupina kakih 40 članov je nastopila s pestrim in obširnim sporedom. Odlično so pred- O B 3 A V E KINO JADRAN, Kočevje: od 22. do 24. novembra amer. barvni film »V srcu mladih«, 27. in 28. novembra franc, film »Marjana moje mladosti«, od 29. nov. do 1. dec. amer. barvni cinemasc. film »Sedem let zvestobe«. SVOBODA, Rudnik: 23. in 24. nov. češki barvni film »Glasba z Marsa«, 1. in 2. dec. amer. film »Belolaso dekle«. SODRAŽICA: 23. in 24. nov. francoski film »Lepotice noči«, 30. nov. in 1. dec. amer. barvni film ^ »Ali baba in 40 razbojnikov«. Loški POTOK: 23. in 24. novembra franc, film »Imel sem sedem hčera«, 30. nov. in 1. dec. ital. film »Kruh, ljubezen in ljubosumje«. DOBREPOLJE: 23. in 24. nov. angl. barvni film »Doktor v hiši«, 28. in 29. nov. jugosl. film »Rdeči cvet«, 30. nov. in 1. dec. ameriški barvni film »Osamljena pištola«. f’REDGRAD: 23. in 24. nov. nem. film »Jaz in moja žena«, 28. in 29. nov. jugosl. film »Milijoni na otoku«, 30. nov. in 1. dec. ameriški film »Tajna Indijanke«. ^IBNICA: 23. in 24. nov. amer. barvni film »Do zadnjega«, 30. Bov. in 1. dec. ital. barvni film »Dekle z reke«. VBLIKE LAŠČE: 23. in 24. nov. angl. film »Ring«, 30. nov. in 1. dec. angl. film »Zor na užiei«. Kočevska REKA: 27. nov. ameriški film »Kadar žene ljubijo«, 30. nov. in 1. dec. franc, barvni fihn »Imel sem sedem hčera«. DEŽURNE trgovine Dežurno službo ima: v soboto 23• novembra od 8. do 12. ure in 14. do 18. ure trgovina »Hra-T3* Kočevje, Kolodvorska ulica 'Poleg ObLO Kočevje). PRODAM ^KiPdam veliki čevljarski šivalni (X°i- levoročni, znamke »Kajzer«. 50.000 din. šivalni stroj je JAto rabljen. Ponudbe na naslov Hiti, Metulje, pošta Nova Razpored cepljenja v Ribnici Bližajo se dnevi, ko bomo naše malčke pripeljali na cepišča in jih cepili preti otroški paralizi. Kot je znano, je bilo cepljenje proti otroški paralizi zaradi tehničnih ovir, kakor tudi zaradi epidemije gripe, odloženo. Epidemija gripe je že ponehala in se bo lahko pristopilo k cepljenju. V zvezi s tem obveščamo vse prebivalstvo na območju Zdravstvenega doma Ribnica, da bo cepljenje po naslednjem razporedu: dno 2. decembra 1957 bo cepila ekipa, A v Sušju, Jurjeviči in Bukovici, ob istem določenem času, kot je navedeno na pozivih, ki so jih starši otrok že prejeli. Istega dne bo cepila ekipa B na območju Krajevnega urada Hrib (Loški potok). Dne 3. decembra 1957 bo cepljenje na cepiščih Goriča vas, Dolenja vas in v Retjah (Loški potok). Dne 4. decembra 1957 na cepi-šču Rakitnica in Grčarice ter na cepišču Podpreska in Srednja vas, za območje Krajevnega urada Draga. Dne 5. decembra 1957 bo cepljenje za območje Ribnica center. Cepljenje bo ob navedenih urah in v prostorih, kot je navedeno že v pozivih, ki so jih starši otrok že prejeli. Starši, ki svojih otrok niso prijavili ali poziva niso prejeli, pa bi radi dali cepiti svoje otroke, naj jih pripeljejo dne 6. decembra 1957 ob 8. liri v otroško ambulanto, Id ima svoje prostore v nižji gimnaziji v Ribnici. Cepljenje zamudnikov za območje Krajevnega urada Loški potok bo dne 3. decembra 1957 ob 14. uri v Retjah. Prosimo vse starše, da se strogo pridržujejo določenih dni in ur tako, da bo cepljenje potekalo nemoteno in da bi otroci prišli na vrsto čim hitreje. Zaenkrat bodo cepljeni samo otroci, ki so rojeni od 1951. leta do vključno 31. marca 1957. Zdravstveni dom Ribnica vajali znanega Vodopivčevega »Kovačevega študenta« ob spremljeva-nju klavirja. Devetdesetletna upokojenka je zapela »Serafan«. Majhna deklica, hčerka upokojenca Samse, je nato poklonila devetdesetletnici šopek nageljnov. Priljubljeni pevski točki »Pod trto bivam zdaj« in »Tam na vrtni gredi«, sta navdušili občinstvo. Ob koncu pa smo slišali spevoigro »ženili se bomo«. Gledalcev je bilo precej in niso skoparili s ploskanjem. Ti upokojenci naj bodo mlajšim za zgled, kaj vse zmore dobra volja. Upokojenci ne počivajo, čeprav so si že zaslužili počitek. Vsako nedeljo gredo s svojim programom v razne kraje naše domovine in nudijo prebivalstvu prijetno razvedrilo. Upokojence je pozdravil predsednik društva upokojencev tov. Ivan Keržan, sodni uradnik v pokoju in jim izrekel dobrodošlico. Mi pa, ki smo se udeležili prireditve, se upokojencem iz Ljubljane najlepše zahvaljujemo za njihov trud in jim kličemo: »Le pridite še! Radi vas bomo sprejeli!« Igralci, ki so uprizorili komedijo »Utopljenca« Igralci z leve proti desni (stojijo): Briški Ivan, Francka Vojska, Zajc Franc, Serše Judita, Herman Jože, Kužnik Ančka, Rus Ludvik, v drugi vrsti: Kužnik Viktor, Kranjc Franc, Drganc Jože, spredaj pa sedita: Zalar Jože in Malija Glad Predavanje v Sodražici Vsa prostovoljna gasilska društva Občinske gasilske zveze Sodražica obveščamo, da bo v nedeljo 24. novembra v sejni sobi TVD Partizana v Sodražici ob 8. uri predavanje o tem, kakšni so vplivi toplote na raztezanje in razkrajanje materiala, o gorenju ter dimih in plinih. V diskusiji se bo obravnaval sestav operativnega šta- ba PGD in OGZ, dalje administracija v operativni službi, ureditev gasilskega orodja ter alarm v zvezi s požarom. Udeležba je obvezna za vse častnike, podčastnike in funkcionarje Obč. gas. zveze. Udeležijo naj se ga tudi funkcionarji posameznih društev. Nasvidenje! Zgodba o graščaku in V starih časih je nekje na Dolenjskem živel graščak. Bil je oblasten in skop. Zato pa so njegovi hlapci in dekle kradli kot srake, Žfl £nteh in dvhlo ovi ja Odvisno je od plače Na posredovalnici za službo se obme neka milostljiva gospa k energičnemu, pomeščanjenemu dekletu: »Ali ljubite otroke?« »Milostiva,« odvrne služkinja z okrutnim, nasmeškom, »to je vse odvisno od mesečne plače.« OBVESTILA M Rakeku. vas p PRODAMO mato Ugodni ceni prodamo več ko-tereaerw?4 Konje razne velikosti. In-j0 si komate lahko ogleda- Ročeyjy 11 etij-s-Xl upravi Mlaka pri PRODAMO 0cm?Ir£ kol° DKW 250 sentl 5°,. ?