Vestnik. Učiteljski dobrotniki. Društvu za zgradbo učiteljskega konvikta v Ljubljani so darovali : Tvrdka M. Grubbauerjevi sinovi v Lincu od izkupička za šolske zvezke za prvo polletje 300 K; pri tej priliki M Grubbauerjeve šolske zvezke p. n. učiteljstvu iznova kar najtopleje priporočamo. Učiteljstvo novomeškega okraja zložilo ob letošnji okrajni učiteljski konferenci 20 70 K; č. gospa Avgusta Kudrova, soproga c. kr. sodnega pristava v črnomlju, nabrala v veseli družbi 5 K; g. Josip Turk, posestnik, trgovec in občinski svetovalec v Ljubljani, je daroval povodom desetletnice g. župana Ivana Hribarja 20 K. Živili učiteljski dobrotniki in nasledniki! Bog plati! G. županu Ivanu Hribarju se je ob njegovi desetletnici poklonila deputacija »Zaveze avst. jugoslovanskih učit. društev«, ki so bili v njej zastopani predsednik »Zaveze« tov. L. Jelenc, predsednik »Slov. deželnega učit. društva« tov. J. Režek in predsednik »Ljubljanskega učit. društva« tov. J. D i m n i k. Mnogo važnega in težkega dela čaka novega naučnega ministra. Predvsem je treba skrbeti za povišanja lj udskošolskega proračuna. Doslej ni imela avstrijska država za ljudsko šolstvo nič denarja. Bili so celo ministri, ki so izkušali z zakonikom v roki dokazati, da ne sme imeti avstrijska država za ljusko šolstvo nobenega denarja. To mora biti drugače! Potem je treba več državnih učiteljišč, da ne bodo vzgajala psevdo-učiteljstva razna privatna učiteljišča. Potem je treba jasnega odloka glede IV. razreda meščanskih šol, kjer se ministrstvo izrečno zaveže, da pokrije vzdrževalne stroške takih razredov s subvencijami. Dalje potrebujemo izdatne podpore za nadaljno izobraževanje učiteljstva, V ta namen je ustanoviti državpe štipendije za počitniške tečaje in za poučna potovanja. Urediti je treba vprašanje o okrajnih šolskih nadzornikih,"da ne bodo prihajali na taka mesta popolnoma nezmožni ljudje, ki si izkušajo s šikaniranjem učiteljstva učvrstiti svoje stolčke. Poziv st rokovnj ako v iz vrst ljudskošolskega učiteljstva v naučno ministrstvo je nujna zadeva. Sedaj imamo železniški svet, industrijski svet, potrebujemo pa tudi naučni svet z izdatnim zastopstvom ljudskošolskega učiteljstva. To zastopstvo bi se dalo urediti na podlagi števila učiteljstva v posameznih kronovinah. Neobhodna potreba je,» da se sanirajo deželne finance v svrho regulacije učiteljskih plač, da se zgradi v vsaki deželi na državne stroške vsaj eno vzorno šolsko poslopje, da se ustanovi centralna pedagoška knjižnica, da se ustanove in od države gmotno podpro deželne pedagoške knjižnice, da se .zadosti duševnim potrebam učiteljstva — in tako dalje. Dela je dovolj! Kdo li naj vse to in marsikaj drugega pove ministru ? Šolske maše je odpravil c. kr. mestni šolski svet v Ljubljani. Zaradi tega je velik krik v »Slovenčevem« Izraelu ! Pomembno sistiranje. Novemu učnemu in šolskemu redu z dne 29. septembra 1905 se jasno pozna, da mu je kumoval znani Hirn, protektor vseh klerikalnih idej, in da mu je bil oče po klerikalnem mazilu dišeči pl. Hartel. Ta se je pač dobro zavedal, sestavljajoč novi učni in šolski red, da mora le-ta odgovarjati dvojnim ^ahtevam. Prvič vsemu modernemu, kar je zahtevalo avstrijsko organizovano uči- teljstvo, in drugič vsemu nazadnjaškemu, kar je zahtevala politikujoča duhovščina. Mož se je te svoje dvojnai« naloge pač dobro zavedal in jo je tudi izpolnil po svoje. Da bi avstrijsko učiteljstvo ne spoznalo prehitro one ljulke, ki se nahaja r.avno med raznimi paragrafi novega učnega in šolskega reda, so objavljali razni oficijozni in poloficijozni listi razne slavospeve novemu učnemu in šolskemu redu. In pl. Hartel je dosegel precej uspeha in vspaval je marsikaterega učitelja, češ, novi učni in šolski red je v vsakem oziru modern. — Paragrafi pa ki govore v prilog klerikalnim željam, je pa tako modro in previdno oblekel, da so na prvi pogled čisto nedolžni in skoro brezbarvni. Mož si je pač mislil kakor vsegamogočni dunajski župan, ko se je nekoč izrazil, da bo spravil šolstvo pod široki jezuitski klobuk vkljub liberalnim šolskih zakonom. — Ali bivši naučni minister pl. Hartel pač ni pomislil da ministri prihajajo in odhajajo. Njega je odneslo, a učiteljstvo je ostalo. — Posebno § 74., drugi oddelek, novega učnega in šolskega reda je bil našim klerikalnim prijateljem vrlo po volji, zakaj s pomočjo tega paragrafa, ki govori »von der Aufsicht tiber die Kinder bei den v erbindliche n religiosen Ubungen«, so mislili vpreči napredno učiteljstvo popolnoma v svojo galejo, Računali so menda takole : Kakor »verbindliche religiose Ubunge«uvedemo razne svoje eeremonije, ne le nepotrebne takozvane tedenske maše, temveč tudi ob nedeljah bo moralo »brezbožno« učiteljstvo nadzorovati šolarje ter delati tako štafažo našim opravilom. Ko se učiteljstvo privadi temu kruhu, mu damo še drugačnega in končno ga potisnemo popolnoma na niv6 nekdanjega mežnarja. — Da so naša izvajanja prava, nam je pokazal v pretekli dobi najprej nemški tržaški škof Nagl, ko je izdal znano okrožnico zaradi skupnih nedeljskih maš, kjer bi morali nadzorovati učitelji dotične šolarje. Tržaško učiteljstvo, slovensko in laško, se je uprlo tej škofovi samovlasti, dobro vedoč, da je ono, t. j. učiteljstvo, ravno tak član ustanoverne države kakor vsak drug stan in da velja v Avstriji še § 14. drž. osnovnih zakonov, ki veli: »Popolna verska in vestna svoboda je vsakomur zajamčena . . . Nikogar ne smeš siliti k cerkvenemu opravilu ali k udeležitvi cerkvene slavnosti. — Temu protestu učiteljstva se je pridružil, ako se še prav spominjamo, tudi mesthi magistrat tržaški in vse treznomisleče občinstvo iu seveda vse neodvisno časopisje. Do srca pa je bilo ogorčeno vse klerikalno časopisje. Pluvalo je, ogenj in žveplo na »framazonsko« učiteljstvo, in v kratkem smo zagledali v slovenskem »Novem listu«, ki je glasilo škofa Nagla, plamteč protest — 147 staršev tam od Sv. Križa pri Trstu. Seveda sta se prej imenovano glasilo in ljubljanski »Slovenec« samozavestno trkala na prsa, češ, ako ta protest ne pomaga — ne bomo pošiljali svojih otrok v take šole, kjez uče tako »brezverski« učitelji. — Ostalo pa je le pri protestu, in nedeljske maše je odnesla kraška burja. — Toda ta poizkus, poklerikaliti na tako iahek način šolstvo ni ostal osamljen. — Pred kratkim je sklenil češki c. kr. šolski svet slično »pogodbo«, ter jo predložil v nekako sankcijo naučnemu minlstrstvu. Toda, klerikalci so obračah, novi minister Marchet je pa obrnil. Stitiral je tozadevni ukaz ter ukazal, da se mora tu vpoštevati že prej citirani § 14. državnih osnovnih zakonov, ki veli »da se k raznim verskim vajam ne more siliti nikogar«. — S tem korakom je mož pokazal, da se zaveda svojega vzvišenega mesta, da umeva tok časa ; in s tem sistiranjem je odbita za vselej ost onemu nevarnemu orožju, ki je pretilo okrajšati proste učiteljske nedelje. Slovenskemu in sploh avstrijskemu učiteljstvu je sedaj dano orožje, s katerih se bo prav uspešno lahko borilo zoper predpotentnost tega ali onega klerikalnega fanatika. Osobne vesti. Iz seje deželnega šolskega sveta kranjskega: Premeščeni so: Nadučitelj Ferdinand Kalinger iz Toplic v Tržič, učitelja Fran Kuhar in Ivan Kalan iz Št. Gotharda v Domžale, oziroma iz Ovsišča v Velesovo; učiteljice Karolina Domianovič iz Breznice v Koroško Belo, Ana Zevnik iz Škocjana v Gorje, Marija Stare iz Loškega Potoka v Blagovico, Marija Garbajs iz Tržišča v Toplice-Zagorje; Marija Žgur iz Telč v Tomišelj in Tere- zija Bole iz Vrhpoij v Domžale. Definilivni sta postali učiteljici Angela Trošt v Vodicah in Pavla Buh v Sostrem. Uradna učiteljska skupščina za kranjski šolski okraj se vrši letos v Cerkljah pri Kranju dne 5. julija ob 10. uri dopoldne v prostorih tamošnje ljudske šole. Poleg običajnih točk so na dnevnem redu: 1.) Obravnava ber. sest. »Gos« (Josin-Gangl: Tretje berilo) za četrti razred po biološki metodi. Referat izdela vse učiteljstvo tega okraja. 2.) Risanje po naravi s praktičnim načrtom za ljudske šole. Poroča g. Fran Suher, c. kr. profesor na ljubljanskem učiteljišču. Ob tej priliki opozarjamo zborovalce na razpravo, ki jo omenjeni referent ravnokar priobčuje v »Učit. Tovarišu«. 3.) Izvolitev zastopnika učiteljstva v c. kr. okrajni šolski svet namesto umrlega nadučitelja J. Kragla za ostalo funkcijsko dobo in istotako dveh zastopnikov za prihodnjo šestletno dobo. Pred pričetkom skupščine — točno ob 9. uri — pa odkrije učiteljsko društvo svojemu umrlemu članu Josipu Petkovšku v Velesovem nagrobni spomenik, na kar posebno opozarjamo vse skupščinarje s posebno prošnjo, naj se tega odkritja gotovo in pravočasno vsi udeleže. Ob grobu govori rajnkemu v spomin tovariš Andrej Rape, nadučitelj v Smledniku; pred govorom in po govoru pa se zapoje po ena žalostinka. Izvestje o izpitih učne usposobljenosti za ljudske in meščanske šole pred c. kr. komisijo v Kopru v majevem terminu t. 1. Izpitu se je podvrglo 52 kandidatov, od katerih je med izpitom odstopilo, oziroma bilo reprobiranib 11. 1. za meščanske šole: a) s hrvaškim učnim jezikom za I. skupino g. Fran Katarinič; b) z laškim učnim jezikom 6 kandidatov, in sicer-3 za I. in 3 za III. skupino; (5 kandidatov je med izpitom odstopilo); c) iz laščine kot predmeta na šolah z nemškim uč. jez. gdč. Karolina Reppel; (1 kandidat reprobiran); d) iz klavirja in petja (z odliko) gdč. Alice Goineau, (laški učni jezik); 2. za meščanske šole: d) s slovenskim uč. jezikom (z nemščino kot predmetom) gdč. Marica Thuma in Julijana Vodopivec (slednja tudi z laščino kot premetom) ter gg. Štefan Firm, Alojzij Gorjup, Avgust Suč in Alojzij Toreš (1 kandidat reprobiran); b) s hrvaškim učnim jezikom (z laščino kot predmetom) gdč. Zorka Nimird, z nemščino kot predmetom pa gg. Jožef Gržinic, Andrija Jakac, Fran Krbavac in Matko Zlatič; c) z laškim učnim jezikom g. Jožef Sommadossi; (1 kandidatinja reprobirana); 3. dopolnilne izpite: a) iz nemščine kot predmeta na lj. šol. z laškim uč. jezikom 5 kandidatinj in 4 kandidatje; (2 kandidatinji in 2 kandidata reprobirana); b) iz laščine kot predmeta na šolah s slov. uč. jez. gdč. Leopoldina Koršič in g. Anton Mervič; c) iz hrvaščine na šolah z laškim uč. jez. g. Anton Gladich; 4. posebni izpit: a) iz francoščine na šolah z laškim uč. jez. 3 kandidatinje; b) za šole z laškim uč. jez. gg. Fran Fonda in Emil Pakiž; c) za šole s slovenskim uč. jez. g. Alojzij Krischan; d) iz laščine na šolah s hrvatskim učnim jezikom g. Jožef Blažič. Na petrazredni Ijudski šoli na Vidmu pri Krškem je razpisano učiteljsko mesto do 5. julija t. 1. Oziralo se bo v prvi vrsti na m o š k e prosilce. V brežiškem politiškem okraju bodo trajale glavne počitnice od 1. avgusta do 1. oktobra. Zakonska sol. Učitelj je obravnaval v šoli sol. Ko je govoril o njeni uporabi pri solenju jedi, vpraša nekega učenca: »France, kaj pa storijo tvoj oče, če jim ni meso dovolj soljeno?« Učenec: »Tedaj ga vržejo materi v glavo!« Kopriva za hrano in zdravilo. Na Francoskem jedo zadnje čase splošno koprive pripravljene za razne prikuhe in solato, a to ne samo reveži, temuč tudi gospoda. Zdravniki so namreč dokazali, da so koprive ne sarao redilna, temuč tudi zdrava hrana. Kopriva popravlja in čisti kri. Kot špinača ima posebno prijeten okus. Posebno jo priporočajo ljudem, ki so prestali kako hudo bolezen, da se hitreje opomorejo. Cvetoče koprive se lepo posuše ter so potem za prav dober čaj.