Viktor Klanjšček (1918- 2001) Nastopili so topli dnevi poletja, pravi čas počitnic in dopustov, čas sprostitve in nabiranja novih moči za delo, ki nas čaka. Mi pa smo se v nedeyo, 22. julija zbrali, in pos- premili na zadnjo pot dr. Viktorja Klanjščka in ga s krščanskim obre- dom položili k zadnjemu počitku na tolminskem pokopališču. Rojen je bil 28. avgusta leta 1918 v naselju Conki pri Puli. Njegovi starši so kot zavedni Slovenci po l. svetovni vojni, ko so Pulo zasedli Italijani, odšli v Jugoslavijo, v Prekmurje. Osnovno šolo je obisko- val v Tišini, nižjo gimnazijo v Murski Soboti, višjo z imenom Gimnazija kraljeviča Andreja pa na Ptuju. Tu je leta 1936 maturiral. Gozdarsko fakulteto je končal v Zagrebu leta 1940. V letih 1940 in 1941 je služboval v Oddelku za urejanje hudournikov v Ljubljani. Od jeseni 1941 do aprila 1945 je bil pomočnik šefa goz- darskega veleposestva v Zircu na Madžarskem. Goz- darstvo okraja Tolmin in Idrija je vodil od maja 1945 do leta 1947. V letih 1948 in 1950 je delal na Ministrstvu za lesno industrijo v Ljubljani. Nato je bil premeščen na mesto šefa Sekcije za pogozdovanje Krasa v Bovec. Tam je delal dve leti. Od leta 1953 do 1975 je bil direktor Soškega gozdnega gospodarstva Tolmin. Do leta 1979 je bil vodja projektivnega oddelka pti SGG Tolmin. Upokoj il seje leta 1980. Nato je bil svetovalec generalnega direktorja Lesnine. Od leta 1981 do 1984 se je reaktiviral in kot direktor vodil lesno-industrijski kombinat Buyo v Abidžanu v Afriki (pridobivanje lesa, žaga, furnir, vezane plošče). K nam v Tolmin je prišel v dn1gačne kraje, med drugačne ljudi, kot jih je do takrat poznal. A njegova razgledanost, ustvarjalnost, pronicljivost in svetovljan- stvo intelektualca so mu omogočali takojšnjo vključitev v tolminsko življenje. Srečal i smo ga tudi na področju kulture, v Tolmin- skem gledališču. Kar nekaj stokrat je stopil na odrske deske kulturnih hramov. Svojo veliko ljubezen do pete besede je posebno lepo predstavil s pesmijo Mrzel veter tebe žene v Mik.lovi Zali. Krona njegove ljubezni in predanosti gledališču pa je bil uspeh leta 1962 na vsa- koletnem tekmovanju na Hvaru, ko je bilo Tolminsko gledal išče najboljše amatersko gledališče v takratni Jugoslaviji. Klanjšček je bil začetnik in neumomi vodja okraj ne turistične zveze. Ne samo s fotografijo in plakati, pač pa GozdV 59 (2001) 7-8 je tudi z velikimi deli predstavljal svetu lepote gornjega posočja. Pri tem lahko poudarimo njegov poseben pri- spevek pri izgradnji objektov Alpskega turist ičnega centra Bovec. Ali si danes lahko predstavljamo tam- kajšnjo turistično ponudbo brez žičnic in smučišč na Kaninu? Kot direktor Soškega gozdnega gospodarstva Tolmin je bil vključen tudi v takratne širše gospodarske kroge Slovenije in Jugoslavije. Bil je namestnik pred- sedtlika skupščinskega odbora Jugoslavije za gostin- stvo in tmizem, član republiške in zvezne gospodarske zbornice, delegat mešanega komiteja FAO Organiza- cije za prehrano in kmetijstvo pri Združenih narodih, in sicer v Oslu, Pragi, Edinburghu, Stockholmu, Varšavi, Stuttgartu, Ženevi in v Parizu, podpredsednik konfe- rence interparlamentame unije za zaščito človekovega okolja v Bonnu leta 1972, član interparlamentarne dele- gacije Jugoslavije v Rimu leta 1972, član delegacije za kmetijstvo v Teheranu. Gospodarstvenik Klanjščkovega kova je vedno ude- ležen tudi v politiki. Bil je član v OLO Tolmin, Nova Gorica in Koper, poslanec Gospodarskega zbora repu- bliške in zvezne skupščine Jugoslavije. Na prvih demokratičnih večstrankarskih volitvah leta 1990 je bil izvoljen za predsednika skupščine takra- tne velike občine Tolmin. Prav v času njegovega župa- novanja smo dobili Slovenci svojo državo, Republiko Slovenijo. Na ta čas nas spominjata lipa, kijo je posadil g. Klanjšček, in dejstvo, da so Teritorialna obramba, policija in župan izpeljali osamosvojitveno vojno leta 1991 v naši občini brez strela. Viktor Klanjšček je bil gozdar. Gozdarstvo je študi- ral na Poljoprivrednošumarskom fakultetu Sveučilišta v Zagrebu. Diplomiral je 7. oktobra leta 1940. Stro- kovni izpit je opravil leta 1951 v Ljubljani z odličnim uspehom. Leta 1962 je opravil Cours International des Cablistes Forestiers, Bagniers de Luchon, France. Na Gozdarski fakulteti v Zagrebu je opravil tudi podiplom- ski študij. Leta 1972 je pridobil magisterij iz organi- zacije proizvodnje v gozdarstvu in leta 1975 postal doktor gozdarskih znanosti organizacije in proizvodnje v gozdarstvu. Na svojih potovanjih po svetu je videl vel iko novega. Kot velik humanist in dober organizator dela je prvi spoznal vrednost izreka: Via vita- cesta je življenje. Ne samo gozdovi, tudi veliko vasi je zato na območju SGG Tolmin dobi lo 51 O krn sodobnih goz- dnih cest. Težko gozdarsko delo je nadomeščal s stroj- nim. V njegovem času sta bila zgrajena šolski center 351 za uk delavcev in počitniška skupnost za odmor. Poleg tega je dosegel, da so se vsi novi gozdarski stroji, ki so prišli v Jugoslavijo, najprej preizkušali v naših goz- dovih. In naši ljudje so jih uvajali v delo v gozdovih takratne Jugoslavije. To je skopo orisan bogat opus življenja pokojnega dr. Viktorja Klanjščka. Res, gozdarji srno lahko ponosni na dela, ki jih je dr. Viktor Klanjšček načrtoval in s svojimi sodelavci udejanjil v naših gozdovih. Njegova zasluga je bila, da je SGG dobilo in imelo sedež v Tolminu. 22. julija smo se zadnjič poslovili od njega. Poči­ val bo ob Soči, Tolminki, pod tolminskimi gorami, v lepotah, ki jih je znal slikati, opisati in predstavljati. Naj nam bodo te lepote del njegovega spomina. Za stroko in državo je opravljal v tttiini različne funkcije. To pa mu ni bilo težko, saj je govoril skoraj vse slovanske in še sedem svetovnih jezikov. Za svoje delo doma in v tujini je prejel številna odlikovanja. Najpomembnejša so: zlata značka Turi- stične zveze Slovenije, priznanje kulturno prosvetnih organizacij, orden dela z zlatim vencem. Za IS-letno delo v FAO je bil junija leta 1974 sprejet v viteški red Bontems. V imenu vseh prisotnih, vseh gozdatjev in v imenu novih občin Bovec, Kobarid in Tolmin izrekam ženi Majdi, sinu Borutu, hčeri Martini, vnukoma in vnuki- nji, sestri Mimiki, bratoma Os karju in Mirku ter vsem ostalim sorodnikom naše iskreno sožalje in spoštova- nje do dela, s katerim ste lajšali zadnja leta življenja pokojnemu Vikiju. Viktor, počivaj v miru! Gozdarski vestnik, LETNIK 59 • LETO 2001 • ŠTEVILKA 7-8 Gozdarski vestnik, VOLU ME 59 • YEAR 2001 • NUMBER 7-8 Glavni urednik 1 Editor in chief Borut Urankar Uredniški odbor 1 Editorial board prof. dr. Miha Adamič, dr. Robert Brus, Dušan Gradišar, Jošt Jakša, prof. dr. Marijan Kotar, prof. dr, ladislav Paule, prof. dr. Heinrich Spiecker, dr. Mirko Medved, prof. dr. Stanislav Sever, mag. Živan Veselič, prof. dr. Iztok Winkler, Baldomir Svetličič Tehnični urednik 1 Technical editor Blaž Bogataj Lektorica f Lectar Vila Novak Dokumenlacijska obdelava /lndexing and classification mag. Teja Cvetka Koler- Povh Uredništvo in uprava 1 Editors address ZGD Slovenije, Večna pot 2, 1000 Ljubljana, SLOVENIJA Tel.: +386 01 2571-406, 2571-407 E-mail: gozdarski.veslnik@gov.si Domača stran: http://wWw.dendro.bf.uni-lj.si/gozdv.html Žiro račun 1 Cur. acc. 50101-678-48407 Tisk in izdelava fotolitov: Eurorasler d. o. o., Ljubljana Poštnina plačana pri pošti 1102 Ljubljana Letno izide 1 O številk /1 O issues per year Posamezna številka 1.000 SIT. Letna individualna naročnina 7.000 SIT, za dijake in študente 4.000 SIT. letna naročnina za inozemstvo 1 OO DEM. Letna naročnina za podjelja 22.000 SIT. Izdajo številke podprlo 1 Supported by Ministrstvo za šolstvo, znanost in šport RS, Ministrstvo za okolje in prostor RS Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano RS Gozdarski vestnik je eferiran v mednarodnih bibliografskih zbirkah 1 Abstract from the journal are comprised in the international bibliographic databases: CAB Abstract, TREECD, AGRIS, AGRICOLA. Mnenja avto~ev objavljenih prispevkov nujno ne izražajo stališč založnika niti ured- niškega odbora./ Opinions expressed by authors do not necessarily renect the policy of the publisher nor the editorial board. 352 Ivan Božič Smjak ( Capreolus capreolus) Avtor fotografije: Lojze Skvarča Naslednja številka izide v zadnji dckadi novembra 2001. GozdV 59 (2001) 7-8 l ;~