13. VI. URADNI LIST SOCIALISTIČNE REPUBLIKE SLOVENIJE Številka 15 Ljubljana, sreda 11. junija 1975 Cena 15 dinarjev Leto kXXII 717. Na podlagi prvega odstavka 365. člena in 369. člena ustave Socialistične republike Slovenije ter drugega odstavka 8 člena in 18 člena odloka o začasnem poslovniku Skupščine SR Slovenije je Zbor občin Skupščine Socialistične republike Slovenije na seji dne 29. aprila 1975 sprejel ODLOK o Izvolitvi podpredsednika Zbora občin Skupščine Socialistične republike Slovenije in predsednika komisije Zbora občin Skupščine Socialistične republike Slovenije za pripravo poslovnika zbora 1. Za podpredsednika Zbora občin Skupščine Socialistične -epublike Slovenije se izvoli: Stane Hraš t; 2. za predsednika komisije Zbora občin Skupštine Socialistične j-epublike Slovenije za pripravo poslovnika zbora se izvoli: Stane Hrast. St. 02004-1/75 Ljubljana, dne 30 aprila 1975. Skupščina Socialistične republike Slovenije Predsednik Marijan Brecelj 1. r. 718. Na podlag 11. člena zakona o Svetu republike (Uradni list SRS, št. 3/75) in v soglasju s Predsedstvom SR Slovenije je Svet republike na seji dne 2. junija 1975 sprejel i POSLOVNIK SVETA REPUBLIKE ' I. UVODNE DOLO'CBE 1. člen Svet republike (v nadaljnjem besedilu: Svet) kot Politično posvetovalno telo Socialistične republike Slovenije je organiziran in dela za uresničevanje funkcij, ki jih ima po ustavi SR Slovenije in po zakonu o Svetu republike na način, ki ga določa ta poslovnik. 2. člen Svet uresničuje svojo funkcijo z neposrednim angažiranjem in udejstvovanjem svojih članov na posameznih vprašanjih s področja splošne politike v okviru pravic in dolžnosti republike pri opravljanju na- log in zadev, ki jim jih zaupajo Predsedstvo SR Slovenije, Skupščina SR Slovenije ali Izvršni svet Skupščine SR Slovenije. Predsedstvo SR Slovenije lahko dS posamezna pomembnejša vprašanja s področja splošne politike v okviru pravic in dolžnosti republike tudi v obravnavo na seji Sveta. II. DELO SVETA 3. člen Člani sveta spremljajo družbena gibanja v Sloveniji in SFR Jugoslaviji, samoupravni socialistični razvoj, odnose z drugimi republikami in avtonomnima pokrajinama ih dogajanja v mednarodnih odnosih ter dajejo o njih svoje mnenje Predsedstvu SR Slovenije, Skupščini SR Slovenije in Izvršnemu svetu Skupščine SR Slovenije. ‘ Mnenje o vprašanjih iz prvega odstavka tega člena dajo člani Sveta neposredno na lastno pobudo ali na zahtevo teh organov. 4. člen Člani Sveta so lahko s svojo privolitvijo imenovani ali izvoljeni v delovna telesa organov, organizacij in skupnosti v republiki, občini ali skupnosti občin kot družbenopolitični skupnosti. Člani sveta lahko v dogovoru s temi organi, organizacijami in skupnostmi sodelujejo v delu njihovih delovnih teles pri opravljanju nalog in zadev, ki jih članom Sveta zaupajo Predsedstvo SR Slovenije, Skupščina SR Slovenije ah Izvršni svet Skupščine SR Slovenije. 5. člen Člani Sveta dobivajo informativno, dokumentacijsko In drugo gradivo, ki jim je potrebno za opravljanje njihove funkcije pri Izvrševanju nalog, ki jim jih zaupajo Predsedstvo SR Slovenije, Skupščina SR Slovenije ali Izvršni svet Skupščine SR Slovenije. 6. člen Informacijsko, dokumentacijsko in drugo gradivo zagotavljajo članom Sveta sekretar Sveta oziroma službe Predsedstva SR Slovenije same ali po ustreznih republiških organih in organizacijah. V dogovoru z ustreznimi občinskimi organi in organizacijami, samoupravnimi organizacijami in skupnostmi ter skupnostmi občin kot družbenopolitičnimi skupnostmi zagotavljajo sekretar Sveta Ih službe Predsedstva SR Slovenije članom Sveta tudi gradivo iz dela teh organov, organizacij in skupnosti, ki jim je potrebno za opravljanje njihove funkcije. 7. člen Kadar predsedstvo SR Slovenije pooblasti posameznega člana Sveta, da v določenih primerih zastopa Predsedstvo SR Slovenije, se zagotovijo članu Sveta gradivo in podatki, ki so mu potrebni za opravljanje zaupanih nalog. Po končani nalogi član Sveta poroča Predsedstvu SR Slovenije. 8. člen Kadar Predsedstvo SR Slovenije zaupa članu Sveta, da prouči določeno vprašanje, ali zahteva od njega, naj izvrši kakšno drugo nalogo, se mu zagotovijo za to delo potrebni pogoji. Po končani nalogi da član Sveta poročilo. Če Skupščina SR Slovenije ali Izvršni svet Skupščine SR Slovenije zaupa članu Sveta kakšno nalogo ali delo z njegovo privolitvijo, se ravna na način iz prvega odstavka tega člena. 9. člen Članu sveta, ki je s svojo privolitvijo imenovan ali izvoljen v delovna telesa organov, organizacij in skupnosti v republiki, občini ali skupnosti občin kot družbenopolitične skupnosti, se v sodelovanju s temi organi, organizacijami in skupnostmi zagotovijo potrebno gradivo in podatki, kakor tudi drugi pogoji, ki so nujni za opravljanje teh nalog. 10. člen Sejo Sveta skliče predsednik Predsedstva SR Slovenije na podlagi sklepa Predsedstva SR Slovenije ali na lastno pobudo. Sejo sveta vodi predsednik Predsedstva SR Slovenije ali član Predsedstva, ki ga pooblasti Predsedstvo SR Slovenije. 11. člen Dnevni red seje Sveta predlaga Predsedstvo SR Slovenije ali predsednik Predsedstva SR Slovenije in ga določi Svet na seji. ( 12. člen Član sveta ima pravico dati pobudo za sklic seje Sveta, da obravnava določeno vprašanje splošne politike v okviru pravic in dolžnosti republike. Pobuda za sklic in za dnevni red seje Sveta se da predsedniku Predsedstva SR Slovenije ali Predsedstvu SR Slovenije, ki o njej odloči. 13. člen O sklicu in datumu seje Sveta, o vprašanjih, ki bodo obravnavana na seji Sveta oziroma o dnevnem redu seje Sveta morajo biti člani Sveta obveščeni najkasneje osem dni pred dnevom ki je določen za sejo. V nujnem primeru se lahko seja Sveta skliče tudi v roku, krajšem od osmih dni. 14. člen O delu na seji Sveta se vodi zapisnik. Za zapisnik skrbi sekretar Sveta. III. DELOVNA TELESA SVETA 15. člen Svet ima komisijo za organizacijska vprašanja. Predsednika in potrebno število članov komisije za organizacijska vprašanja imenuje in razrešuje Predsedstvo SR Slovenije iz sestave Sveta. 16. člen Komisija za organizacijska vprašanja v sodelovanju s komisijo Predsedstva SR Slovenije za organizacijska in kadrovska vprašanja in z generalnim sekretarjem Predsedstva SR Slovenije: — skrbi, da so članom Sveta zagotovljeni pogoji za delo; — skrbi za. obveščenost članov Sveta o vprašanjih, ki jih morajo poznati, da bi mogli opravljati svojo funkcijo; — predlaga, kadar to od nje zahteva Predsedstvo SR Slovenije, Skupščina SR Slovenije ali IzvrSni svet Skupščine SR Slovenije, člana Sveta, da prouči določeno vprašanje v okviru pravic in dolžnosti republike, ■ da sodeluje kot voljeni ali imenovani član v delovnih telesih teh organov, da opravi določeno nalogo ali zadevo, ali da v določenih primerih zastopa Predsedstvo SR Slovenije; — skrbi za organiziranje sej Sveta, kadar to od nje zahteva Predsedstvo SR Slovenije ali predsednik Predsedstva SR Slovenije; — predlaga sklic seje Sveta na pobudo člana Sveta ali na lastno pobudo; — predlaga na zahtevo Predsedstva SR Slovenije sestavo delovnih teles Sveta; — predlaga imenovanje in razrešitev sekretarja Sveta; — opravlja druge naloge, ki se nanašajo na organizacijo in delovanje Sveta in njegovih delovnih teles. Komisija pri svojem delu sodeluje z ustreznimi telesi Predsedstva SR Slovenije, Skupščine SR Slovenije in Izvršnega sveta Skupščine SR Slovenije. 17. člen Svet ima lahko občasna delovna telesa za obravnavo vprašanj iz določenega področja, ki so vezana z? delo Sveta. Delovna telesa iz prvega odstavka tega člena ustanovi in imenuje njihove člane iz sestave Sveta Predsedstvo SR Slovenije ter jim določi njihove naloge." IV. NAČELA O ORGANIZACIJI SLUŽB ZA POTREBE SVETA 18. člen Svet ima sekretarja, ki ga imenuje in razrešuje Predsedstvo SR Slovenije. Sekretar Sveta Je tudi sekretar komisije Sveta za organizacijska vprašanja. ' 19. člen Sekretar Sveta zagotavlja obveščanje članov Sveta, ki je potrebno za opravljanje njihove funkcije, v sodelovanju s službami Predsedstva SR Slovenije ih ustreznih republiških organov in organizacij. Sekretar Sveta skrbi za organiziranje in opravljanje strokovnega in drugega dela za Svet ter njegove člane in njegova delovna telesa; skrbi za to, da je članom Sveta pravočasno zagotovljeno informativno in dokumentacijsko gradivo, ki jim je potrebno za opravljanje zaupanih jim nalog; pomaga predsedujočemu pr* pripravi seje Sveta; zagotavlja obveščanje javnosti o delu Sveta ter opravlja drugo delo, ki mu ga določijo Predsedstvo SR Slovenije ali predsednik Predsedstva SR Slovenije in komisija Sveta za organizacijska vprašanja. Sekretar sveta je za svoje delo odgovoren Predsedstvu SR Slovenije. 20. člen Sekretarja Sveta nadomestuje, če je ta odsoten ali zadržan, pomočnik generalnega sekretarja Predsedstva SR Slovenije ali svetovalec Predsedstva SR Slovenije, ki ga določi predsednik Predsedstva SR Slovenije. 21. člen Posamezno strokovno in drugo delo za Svet opravljajo službe Predsedstva SR Slovenije. Strokovno in drugo delo za Svet, njegove člane in njegova delovna telesa pri opravljanju nalog, ki jim jih zaupajo Predsedstvo SR Slovenije. Skupščina SR Slovenije ali Izvršni svet Skupščine SR Slovenije, zagotavljajo strokovne in tehnične službe teh organov. V. POSEBNE DOLOČBE 22. člen ' Svet ima pečat. Pečat Sveta ima v sredini grb Socialistične republike Slovenije. Okrog grba je napis: »SOCIALISTIČNA REPUBLIKA SLOVENIJA — SVET REPUBLIKE«. Na sredini pečata pod grbom je napis: »LJUBLJANA«. Pečat hrani sekretar Sveta. 23. člen Člani Sveta dobijo legitimacijo člana Sveta. Legitimacijo izda predsednik Predsedstva SR Slovenije. Za izdajanje legitimacij in za evidenco o izdanih legitimacijah skrbi sekretar Sveta. VI. KONČNA DOLOČBA 24. člen Ta poslovnik začne .veljati, ko mu pritrdi Predsedstvo Socialistične republike Slovenije. St. P 02-10/75 Ljubljana, dne 2. junija 1975. Predsednik Predsedstva SR Slovenije Sergej Kraigher 1 r. Ustavno sodišče Socialistične republike Slovenije je pod predsedstvom! dr. Jožeta Brileja, ob sodelovanju sodnikov Milana Apiha, Jožeta Borštnarja, dr. Josipa Globevnika, Marjana Jenka, Rika Kolenca, dr. Mihe Potočnika. Tineta Remškarja in Olge Vrabič, v postopku za oceno ustavnosti 1 odstavka 5. člena zakona o razpolaganju z nezazidanim stavbnim zemljiščem (Uradni list SRS. št. 27-254/72), po javni obravnavi dne 15. maja 1975 od 1 o č il o : Ugotovi se. da določba 1. odstavka 5. člena zakona 0 razpolaganju z nezazidanim stavbnim zemljiščem ni v nasprotju z drugim odstavkom 27. člena ustave Socialistične republike Slovenije. Obrazložitev I. Emona Ljubljana — Temeljna organizacija združenega dela poljedelstvo, govedoreja Domžale je predlagala naj Ustavno sodišče Socialistične republike Slovenije oceni ustavnost 5. člena zakona o razpolaganju z nezazidanim stavbnim zemljiščem Po navedbah v predlogu je sporna določba 1. odstavka tega člena. Ta določa, da se odškodnina za prenos uporabe in neamortizirane naložbe v zemljišče plačajo v nominalni vrednosti, ki jo je imetnik pravice uporabe plačal po pogodbi ali po drugem pravnem naslovu s tem. da se ta valorizira po stanju na dan uveljavitve tega zakona. Predlagateljici tedaj ne bi pripadala odškodnina za odvzeto zemljišče, ki ga je njen pravni prednik dobil v uporabo neodplačno S tem pa se bodo. po navedbah predlagateljice, bistveno poslabšali pogoji njenega dela. Iz svojih poslovnih sredstev bo morala izpisati vrednost odvzetih zemljišč brez sprejete protivrednosti, za zemljišča, ki bodo pridobljena v arondacijskem postopku, pa bo morala plačati odškodnino, bodisi z zamenjavo z drugimi zemljišči ali z gotovino. Taka ureditev je po mnenju predlagateljice, v nasprotju z drugim odstavkom 27 člena ustave SR Slovenije, po kateri gre organizaciji združenega dela za odvzete pravice glede zemljišč taka odškodnina, da se ne bodo poslabšali pogoji za njeno delo. II. Ustavno sodišče je ugotovilo, da 1. odstavek 5. člena zakona o razpolagahju z nezazidanim stavbnim zemljiščem ni v nasprotju z 2 odstavkom 27 člena ustave SR Slovenije. S prvim stavkom drugega odstavka te ustavne določbe zakon ureja vprašanje odškodnine za zemljišče, ki ga organizacija združenega dela ne uporablja za izvrševanje svoje dovoljene dejavnosti in tedaj ni pogoj za delo te organizacije Za prenos pravice uporabe takega zemljišča se po navedeni ustavni in zakonski določbi plača odškodnina samo za delo in sredstva, ki jih je organizacija združenega dela vložila v zemljišče, t j valorizirana vrednost, ki jo je plačala za zemljišče po pogodbi ali po drugem pravnem naslovu in vrednost neamortiziranih naložb v tako zemljišče. Prenos pravice uporabe zemljišča, ki ga organizacija združenega dela uporablja za izvrševanje svoje dovoljene dejavnosti in je tedaj pogoj za njeno delo. v smislu drugega stavka 2. odstavka 27. člena ustave, ne ureja zakon o razpolaganju z nezazidanim stavbnim zemljiščem. Ce gre za nezazidano stavbno zemljišče, ki je pogoj za delo. ureja prenos pravice uporabe zemljišča zakon o razlastitvi in o prisilnem prenosu pravice uporabe (Uradni- list SRS; št. 27-253'72). kadar pa gre za kmetijsko zemljišče pa zakon o kmetijskih zemljiščih (Uradni list SRS. št. 26-236-73). V obeh navedenih primerih je organizacija -združenega dela upravičena do odškodnine, ki zagotavlja, da se njeni pogoji za delo, zaradi odvzema pravice uporabe zemljiška. ne bodo poslabšali. Po katerem zakonu bo izvržen prenos pravice uporabe zemljišča in določena odškodnina zanj je torej odvisno od vprašanja ali uporablja organizacija združenega dela zemljišče za izvrševanje Svoje dovoljene dejavnosti in je tedaj pogoj" za njeno delo To vprašanje pa se obravnava kot upravna stvar v upravnem postopku in upravnem sporu ter ne spada v pristojnost ustavnega sodišča. Po 423. in 424. členu ustave SR Slovenije je ta odločba obvezna in izvršljiva ter se objavi v Uradnem listu SRS. St. U I 52/74-16 Ljubljana, dne 15. maja 1975. Predsednik Ustavnega sodišča SR Slovenije dr. Jože Brilej 1. r. 720. Na podlagi 54. člena zakona o republiških upravnih organih (Uradni list SRS, št. 39-474/74) v zvezi s 16. členom zakona o varstvu pri delu (Uradni list SRS, št. 32-391/74) izdaja republiški sekretar za delo PRAVILNIK o periodičnih preiskavih ekoloških razmer na delovnih mestih in v delovnih prostorih ter o pregledih in preizkusih delovnih priprav in naprav I. SPLOŠNE DOLOČBE 1. člen Ta pravilnik predpisuje periodične preiskave kemičnih in bioloških škodljivosti ter mikroklime in drugih ekoloških razmer na delovnih mestih in v delovnih prostorih ter periodične preglede in preizkuse določenih delovnih priprav in naprav. 2. člen Namen periodičnih preiskav kemičnih in bioloških škodljivosti ter mikroklime in drugih ekoloških razmer na delovnih mestih in v delovnih prostorih ter periodičnih pregledov in preizkusov določenih delovnih priprav in naprav je: 1. da se ugotovi ali so koncentracije škodljivih plinov, par, trdnih in tekočih aerosolov, mikroklimat-ske razmere, stopnja hrupa in vibracij in druge ekološke razmere v dovoljenih mejah po predpisih o varstvu pri delu; 2. da se ugotovi, ali je z varstvenimi ukrepi in normativi zagotovljeno varno delo, zlasti kar zadeva varnost pred poškodbami, ki jih utegnejo' povzročiti posamezni deli delovne priprave ali naprave, ter varnost pred električnim tokom; 3. da se zagotovi uporaba samo takšnih delovnih priprav in naprav, ki ustrezajo predpisom o varstvu pri delu in ki zagotavljajo delavcem varno delo; 4. da se ugotovijo In odpravijo vzroki nevarnega dela in da se izločijo iz uporabe za varno delo neustrezne delovne priprave in naprave, če se z ustreznimi varstvenimi ukrepi ne dajo odpraviti iz njih izvirajoče nevarnosti za zdravje in življenje delavcev. 3. člen Organizacija združenega dela mora v skladu s 16. členom zakona o varstvu pri delu (Uradni list SRS, št. 32-391/74) v svojem samoupravnem splošnem aktu določiti: 1. delovna mesta in delovne prostore, ki jih je treba periodično preiskovati glede na ekološke razmere; 2. delovne priprave in naprave, ki se morajo z vidika varnosti pri delu periodično pregledovati in preizkušati; 3. roke in metodologijo periodičnih preiskav ekoloških razmer ter periodičnih pregledov in preizkusov določenih delovnih priprav in naprav. Metodologijo dela po prejšnjem odstavku preizkusi in potrdi republiški inšpektorat za delo. 4. člen V samoupravnem splošnem aktu iz prejšnjega člena mora organizacija združenega dela zajeti delovna mesta in delovne prostore ter vse tiste delovne priprave in naprave, ki se morajo z vidika varnosti pri delu periodično preiskovati ter pregledovati in preizkušati po predpisih varstva , pri delu ter po" tehničnih normativih in jugoslovanskih standardih, pa tudi delovna mesta in delovne prostore ter tiste delovne priprave in naprave, ki jih za take preiskave ali preglede in preizkuse določi pristojni organ inšpekcije dela ali sama organizacija združenega dela 5. člen Pooblaščene organizacije združenega dela po 25. členu zakona o varstvu pri delu lahko opravljajo po naročilu organizacij združenega dela periodične preiskave ekoloških razmer na delovnih mestih in v delovnih prostorih, prav tako pa tudi periodične preglede in preizkuse delovnih priprav in naprav na mehaniziran pogon, ki so namenjene za uporabo v delovnem procesu, če ima taka organizacija združenega dela potrjeno metodologijo dela in za tako delo strokovno usposobljene delavce. Metodologijo dela iz prejšnjega odstavka potrjuje republiški inšpektorat za delo. II. PERIODIČNE PREISKAVE EKOLOŠKIH RAZMER 6. člen Periodične preiskave kemičnih in bioloških škodljivosti in mikroklime in drugih ekoloških razmer se opravljajo na delovnih mestih in v delovnih prostorih, v katerih teče delovni proces in kjer se pri delu z delovnimi pripravami in napravami pojavljajo ali v delovnem procesu nastajajo škodljivi ali eksplozijsko nevarni plini, pare, tekoči ali trdni aerosoli, da se ugotovi ali so v skladu z maksimalno dovoljenimi koncentracijami (MDK) po predpisih o varstvu pri delu in z jugoslovanskimi standardi. 7. člen s periodičnimi preiskavami iz prejšnjega člena mora organizacija združenega dela ugotoviti tudi: 1. toplotno okolje na delovnih mestih oziroma v delovnem prostoru, v katerem teče delovni proces, in sicer z namenom, da se ugotovi, ali so'' temperature, toplotno sevanje, vlaga, čistost in gibanje zraka v mejah normativov, ki jih določajo predpisi o varstvu pri delu; 2. stopnjo hrupa in vibracije v delovnem procesu, ki nastajata na delovnem mestu' ali v delovnem prostoru pri delu z delovnimi pripravami in napravami v delovnem procesu, in sicer z namenom, da se ugotovi, ali sta hrup in vibracija v dovoljenih mejah, oziroma da se določijo varstveni ukrepi, s katerimi je mogoče hrup in vibracijo spraviti v dovoljene meje po predpisih o varstvu pri delu; 3. ali so osvetlitvene razmere v skladu s predpisi o varstvu pri delu in z jugoslovanskimi standardi. III. PERIODIČNI PREGLEDI IN PREIZKUSI DELOVNIH PRIPRAV IN NAPRAV 8. člen Periodični pregledi in preizkusi delovnih priprav in naprav morajo zajeti zlasti delovne priprave in naprave na mehaniziran pogon ter druge delovne priprave in naprave z njihovimi deli, ki so v delovnem procesu izpostavljeni takšni rabi oziroma takšni obremenitvi ter podobnim drugim vplivom, da lahko bistveno oslabijo varno delovanje takšne delovne priprave ali naprave. IV. ZAPISNIK IN CERTIFIKAT 9. člen O preiskavi ekoloških razmer ter o pregledu in preizkusu, delovne priprave in naprave se sestavi zapisnik, ki ga podpišejo tisti, ki so opravili preiskavo oziroma pregled ali preizkus. V zapisniku mora biti navedena metodologija preiskave oziroma pregleda in preizkušanja ter instrumenti, ki so bili pri tem uporabljeni. ' 10. člei\ O preiskavi ekoloških razmer dela se na podlagi zapisnika izda naročniku certifikat, ki mora vsebovati naslednje podatke: 1. naslov naročnika, številka naročila, datum in naziv izdajatelja certifikata; 2. glavne podatke o delovnem mestu, prostoru, tehnološkem procesu in objektu; 3. podatke in oceno o ustreznosti pismene izjave i» strokovne ocene objekta; 4. podatke, ali je bil objekt oziroma tehnološki proces v preizkusnem obratovanju in ali je bilo izdano uporabno dovoljenje; 5. ali s® bili upoštevani predpisu o varstvu pri delu; 6. namen in vrsta preiskave in ugotovitve ter potrebni ukrepi za sanacijo, da se zagotovi varno delo; 7. kateri varstveni in drugi predpisi in merilne metode so bili uporabljeni pri preiskavah; 8. meteorološke razmere in drugi za vrednotenje in oceno važni podatki; 9. datum in odtis štampiljke organizacije združenega dela ter podpise odgovorne osebe in tistih delavcev. ki so ooravili preiskave oziroma meritve. 11 11. člen o pregledu in preizkusu delovne priprave in naprave se na podlagi zapisnika izda naročniku certifikat. Certifikat iz prejšnjega odstavka vsebuje naslednje Podatke: 1. podatke o naročniku in izdajatelju certifikata; 2. podatke o delovni pripravi in napravi (tip, proizvajalec, tovarniška številka, tehnične značilnosti ipd.); 3. podatke in oceno ustreznosti pismene izjave, strokovne ocene ter navodila za varno uporabo in o načinu preizkušanja in vzdrževanja; 4. podatke o tem, ali je bila delovna priprava in naprava že pregledana in preizkušena ter kdaj; 5. ugotovitev, ali se delovne priprave in naprave uporabljajo v namene, za katere so izdelane; 6. namen pregleda in preizkusa ter podatke o tem, ali taka delovna priprava in naprava ustreza ali ne ustreza določbam predpisov o varstvu pri delu ter katerim; 7. kateri varstveni predpisi so bili uporabljeni pri pregledu in preizkusu; 8. datum in odtis štampiljke organizacije združenega dela ter podpise odgovorne osebe in strokovnih delavcev, ki so pregled oziroma preizkus opravili. V. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE 12. člen Ko začne veljati ta pravilnik, se na območju SR Slovenije preneha uporabljati pravilnik o periodičnih preizkusih delovnih priprav in naprav ter periodičnih preiskavah kemičnih in bioloških škodljivosti in mikroklime (Uradni list SFRJ, št. 26-399/67). 13. člen Ta pravilnik začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. St. 180-1/75 Ljubljana, dne 23. maja 1975. Republiški sekretar za delo Pavle Gantar L r. 721. Na podlagi 54. člena zakona o republiških upravnih organih (Uradni list SRS, št. 39-474/74) v zvezi 8 5. in 24. členom zakona o varstvu pri delu (Uradni list SRS, št. 32-391/74) izdaja republiški sekretar za delo PRAVILNIK o izdajanju pismenih izjav in strokovnih ocen glede upoštevanja varstvenih ukrepov in normativov ter o vsebini navodila za varno uporabo in o načinu preizkušanja ter vzdrževanja delovnih priprav in naprav I. SPLOŠNA DOLOČBA . 1. člen Ta pravilnik predpisuje izdajanje in vsebino pismenih izjav in strokovnih open po 5. členu zakona o varstvu pri delu (Uradni list SRS, št. 32-391/74 — v nadaljnjem begedilu: zakon) ter vsebino navodila za varno uporabo in o načinu preizkušanja ter vzdrževanja delovnih priprav in naprav po 24. členu zakona. II. PISMENA IZJAVA 2. člen S pismeno izjavo potrjuje projektantska, proizvajalna. uvozna ali druga organizacija združenega dela, da so bili pri projektiranju bbjektov, pri graditvi in konstrukciji objektov, pri projektiranju tehnološkega procesa, pri projektiranju, konstruiranju in izektova- nju ali ob uvozu delovnih priprav in naprav ter sredstev in opreme za osebno varstvo pri delu ter pri uvozu tehnične dokumentacije za gradbene objekte upoštevani predpisani ali splošno priznani varstveni ukrepi in normativi ter kateri varstveni ukrepi so bili upoštevani. 3. člen Pismene izjave izdajajo projektantske in druge organizacije združenega dela: 1. k projektu za pridobitev gradbenega dovoljenja za graditev oziroma rekonstrukcijo objektov oziroma njegovih prostorov, v katerih se bodo opravljali delovni procesi; 2. k zgrajenemu oziroma rekonstruiranemu objektu iz prejšnje točke v zvezi z zahtevo za tehnični pregled za pridobitev uporabnega dovoljenja oziroma dovoljenja za poskusna}obratovanje; 3. k projektni dokumentaciji za tehnološki proces; 4. k projektni dokumentaciji delovne priprave na mehaniziran pogon, če je namenjena za delovne procese, ter k delovni napravi, če je namenjena za uporabo v delovnem procesu; 5. k projektni dokumentaciji za izdelavo sredstev in opreme za osebno varstvo pri delu; 6 k .uvoženim delovnim pripravam na mehaniziran pogon, če so namenjene za tehnološke procese, ter za delovne naprave, če so namenjen^ za uporabo v delovnih procesih; 7. k uvoženim sredstvom in k uvoženi opremi za osebno varstvo pn delu; 8. k uvoženi tehnični dokumentaciji za gradbene objekte, v katerih se bodo opravljali delovni procesi. 4. člen Pismena izjava mora vsebovati: 1. naziv in sedež projektantske, proizvajalne, uvozne ali druge organizacije združenega dela, ki izdaja pismeno izjavo; 2. številko in datum izjave; 3. naziv in osnovne tehnične podatke projektiranega objekta, delovnega procesa, delovne priprave in naprave ali sredstev in opreme za osebno varstvo pri delu; 4. kateri predpisani ali splošno priznani varstveni ukrepi in normativi so bili upoštevani ter katere meritve in preizkusi so bili opravljeni; 5. odtis- štampiljke projektantske ali druge organizacije združenega dela. podpis pooblaščene odgovorne osebe in podpis strokovnega delavca, ki je odgovoren za strokovnost pismene izjave. 5. člen Če uvoznik sam ne more izdati pismene izjave po tretjem odstavku 5. člena zakona, lahko naročif da izda zanj tako izjavo pooblaščena organizacija združenega dela. V tem primeru mora biti v .pismeni izjavi navedeno, da je izdana po naročilu uvoznika. III. III. STROKOVNA OCENA 6. člen Strokovno oceno izdajajo pooblaščene organizacije združenega dela. kadar jo naroči organizacija združenega dela ali jo zahteva pristojni organ inšpekcije dela. Naročnik strokovne ocene mora pismeni zahtevi za izdajo strokovne ocene priložiti potrebno dokumenta- cijo, pismeno izjavo in morebitno pismeno zahtevo pristojnega organa inšpekcije dela ali organizacije združenega dela, ki tako strokovno oceno zahteva. S strokovno oceno iz prvega odstavka tega člena se ugotavlja, ali je bila pismena izjava izdana v skladu s 5. členom zakona in s 4. členom tega pravilnika. 7. člen V postopku za izdajo strokovne ocene mora pooblaščena organizacija združenega dela opraviti vse preglede, preizkuse, meritve in druga opravila, potrebna za ugotovitev dejanskega stanja. O tem postopku pa pooblaščena organizacija združenega dela in naročnik skupaj sestavita zapisnik. V zapisniku mora biti navedeno, ali so izpolnjeni pogoji za izdajo strokovne ocene oziroma kaj je treba še dopolniti, da se le-ta lahko izda. 8. člen Po opravljenem postopku izda pooblaščena organizacija združenega dela pismeno strokovno oceno s temile podatki:1 1. naziv, sedež in pooblastilo pooblaščene organizacije združenega i dela, ki izda strokovno oceno; 2. datum in številko strokovne ocene; 3. naziv in sedež projektantske ali druge organizacije združenega dela, ki je izdelala projektno doku- 'mentacijo ali gradila, konstruirala ali izdelala objekt, tehnološki proces, delovno pripravo in napravo ter sredstva in opremo za osebno varstvo pri delu oziroma ki je uvozila delovno pripravo ali napravo, sredstva ali opremo za osebno varstvo pri delu ali tehnično dokumentacijo za objekte; 4. osnovni tehnični podatki obravnavanega predmeta; 5. kateri predpisani ali splošno priznani varstveni ukrepi in normativi so bili upoštevani oziroma uporabljeni pri izdaji strokovne ocene; 6. kateri varstveni ukrepi in normativi bi morali biti upoštevani, pa niso bili upoštevani; 7. ocena vsebinske ustreznosti pismene izjave oziroma navodila za varno uporabo ter o načinu preizkušanja in vzdrževanja delovne priprave in naprave po 5. in 24. členu zakona; 8. odtis štampiljke pooblaščene organizacije združenega dela in podpis pooblaščene odgovorne osebe ter podpis strokovnega delavca, ki je odgovoren za strokovnost strokovne ocene. Če je strokovna ocena negativna, mdra pooblaščena organizacija združenega dela posebej navesti razloge za tako oceno. 9. člen Pooblaščena organizacija združenega dela, ki je izdala strokovno oceno, mora vse podatke, ki so bistvenega pomena in za katere je izvedela v postopku za izdajo strokovne ocene, hraniti kot poslovno tajnost. IV. NAVODILO ZA VARNO UPORABO TER O NAČINU PREIZKUŠANJA IN VZDRŽEVANJA DELOVNE PRIPRAVE IN NAPRAVE 10. člen Navodilo za varno uporabo ter o načinu 'preizkušanja in vzdrževanja mora organizacija združenega dela kot proizvajalec izdelati in z njim opremiti vsako ( novo izdelano delovno pripravo in napravo na mehaniziran pogon, če je namenjena za delovni proces. Navodilo iz prejšnjega odstavka mora biti pismeno ter mora vsebovati tele podatke: 1. naziv in sedež proizvajalca; 2. številko in datum izdelave; 3. glavne tehnične podatke izdelka; 4. tehnične predpise, jugoslovanske standarde in predpise o varstvu pri delu, v skladu s katerimi je izdelek izdelan; 5. način vame uporabe, preizkušanja in vzdrževanja; 6. tehnično shemo, ki prikazuje način delovanja delovne priprave in naprave; 7. odtis štampiljke proizvajalne organizacije združenega dela in podpis odgovorne osebe. Pristojni organ inšpekcije dela lahko zahteva, da izdano navodilo za varno uporabo ter o načinu preizkušanja in vzdrževanja delovne priprave in naprave strokovno oceni pooblaščena organizacija združenega dela. '11. člen O izdanih pismenih izjavah, o strokovnih ocenah in navodilih za varno uporabo ter o načinu preizkušanja in vzdrževanja delovnih priprav in naprav vodita izdajatelj in naročnik zahteve oziroma uporabnik objekta, delovne priprave in naprave ter sredstev in opreme za osebno varstvo pri delu razvid, v kateri se vpisujejo podatki iz 4., 8. in 10. člena tega pravilnika in Podatki o uvozu, prodaji, nakupu oziroma uporabi določene delovne priprave in naprave, sredstev in opre-the za osebno yarstvo pri delu ter uvožene tehnične dokumentacije za gradbeni objekt. V. KONČNE DOLOČBE 12. člen Ko začne veljati ta pravilnik, prenehata veljati: 1. pravilnik o postopku za izdajanje strokovnih učen o investicijsko tehnični dokumentaciji in zgraje-uih objektih ter atestov o delovnih pripravah In napravah na mehaniziran pogon (Uradni list SRS, štev. 8-63/67); 2. pravilnik o postopku za izdajanje atestov za sredstva in opremo za osebno varstvo, za katero ni Predpisan jugoslovanski standard in strokovnih ocen za sredstva in opremo za osebno varstvo iz uvoza (Uradni list SRS, št. 8-64/67). 13. člen Ta pravilnik začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS, Sl 180-1.75 Ljubljana dne 23 maja 1975. Republiški sekretar za delo Pavle Gantar 1. r. 722. Na podlagi tretjega odstavita do. etena zaitona o varstvu pri delu (Uradni list SRS, št. 32-391/74) izdaja republiški sekretar za delo PRAVILNIK o programu in postopku za opravljanje strokovnega izpita za inšpektorja dela I. SPLOŠNE DOLOČBE • 1. člen S tem pravilnikom se predpisujeta program in postopek za opravljanje strokovnega izpita za.inšpektorja dela. 2. člen Strokovni izpit sestoji iz teoretičnega in praktičnega dela. II. PROGRAM STROKOVNEGA IZPITA • 3. člen Program teoretičnega dela strokovnega izpita za inšpektorja dela obsega: 1. temeljne določbe o družbenopolitični ureditvi in o sistemu samoupravljanja v organizacijah združenega dela; 2. temeljne določbe o sistemu in organizaciji državne uprave. 3. pravno ureditev varstva pri delu; 4. zakonodajo s področja o medsebojnih razmerjih delavcev v združenem delu, delovnih razmerjih med delavci in zasebnimi delodajalci, zdravstvenega varstva ter invalidskega in pokojninskega zavarovanja; 5. splošni upravni in izvršilni postopek. 4. člen Praktični del strokovnega izpita obsega praktično delo kandidata. Za praktično delo mora kandidat opraviti določeno nalogo z delovnega področja organa inšpekcije dela (reden ali izreden inšpekcijski pregled, sestavitev ,zapisnika, izdelava odločbe, prijave o prekršku, gospodarskem prestopku ali kaznivem dejanju ipd.). III. OPRAVLJANJE STROKOVNEGA IZPITA 5. člen Strokovni izpit se opravlja pred izpitno komisijo, ki jo imenuje republiški sekretar za delo na predlog republiškega Inšpektorata za delo. 6. člen Komisija ima predsednika, namestnika predsednika, dva člana in njuna namestnika ter določeno število Izpraševalcev. Predsednik, člana komisije in namestniki so obenem tudi izpraševalci; imenujejo se iz vrst strokovnjakov za predmete strokovnega izpita. V odločbi o imenovanju komisije se določi tudi tajnik komisije. , 7. člen Kandidat vloži pismeno priglasitev za strokovni izpit pri republiškem inšpektoratu za delo, ki vloge s svojim mnenjem in opisom dela kandidata predloži izpitni komisiji. 8. člen Komisija pripusti priglašenega kandidata k izpitu, če ugotovi, da izpolnjuje pogoje iz 35. člena zakona o varstvu pri delu (Uradni list SRS, št. 32-391/74). Komisija pismeno obvesti kandidata o pripustitvi k izpitu ter o času in kraju izpita najmanj 15 dni pred dnem, ki ga določi za izpit. Kandidat, ki izpolnjuje pogoje po prvem odstavku tega člena in ki je že opravil strokovni izpit, vendar ne za inšpektorja dela, opravlja dopolnilni izpit iz tistega dela programa, ki ni bil zajet v programu že opravljenega strokovnega izpita. 9. člen Kandidat opravlja najprej praktični del strokovnega izpita. Po uspešno opravljenem praktičnem delu strokovnega izpita, dovoli komisija kandidatu opravljati še teoretični del strokovnega izpita. 10. člen Komisija oceni celoten uspeh izpita z večino glasov. Ocena kandidata je lahko: “Opravil- ali -ni opravil«. Člani komisije se ne smejo vzdržati glasovanja. 11. člen Predsednik komisije sporoči uspeh izpita kandidatu takoj po končanem izpitu. Potrdilo o opravljenem strokovnem izpitu izda izpitna komisija najpozneje osmi dan po izpitu. 12. člen Kandidat, ki strokovnega izpita ni opravil, ima pravico izpit ponavljati največ dvakrat. Izpitna komisija lahko določi glede na pokazano znanje najkrajši rok za ponavljanje izpita. IV. IV. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE 13. člen Staje se, da imajo strokovni izpit po tem pravilniku inšpektorji dela, ki so po dosedanjih predpisih opravili strokovni izpit za inšpektorja dela ali pa so bili tega izpita oproščeni. 14. člen Inšpektorjem dela, ki imajo strokovni izpit za poklicno opravljanje strokovnih nalog s področja varstva pri delu, se prizna strokovni izpit iz predmeta zakonodaja o varstvu pri delu. 15. člen Z dnem, ko začne veljati ta pravilnik, preneha veljati pravilnik o "programu in postopku za opravljanje strokovnega izpita za inšpektorje dela (Uradni list SRS, št 35-289/67). 16. člen Ta pravilnik začne \ eljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. St. 180-1/75 Ljubljana, dne 23. maja 1975. Republiški sekretar za delo Pavle Gantar 1. r. 723. Na podlagi pete alinee 185. člena zakona o zdravstvenem varstvu (Uradni list SRS, št 38-446/74) ter 54. člena zakona o republiških upravnih organih (Uradni list SRS, št. 39-474/74) izdaja predsednik republiškega komiteja za zdravstveno in socialno varstvo PRAVILNIK o pripravništvu in o strokovnih izpitih zdravstvenih delavcev I. SPLOŠNE DOLOČBE 1. člen Ta pravilnik v skladu s 141. členom zakona o zdravstvenem varstvu (Uradni list SRS, št. 38-446/74 — v nadaljnjem besedilu zakon) natančneje ureja načrte in programe pripravništva zdravstvenih delavcev, pogoje, k; jih morajo izpolnjevati zdravstvene organizacije, v katerih se opravlja pripravništvo, preizkušanje pripravnikovega znanja, strokovne izpite, programe strokovnih izpitov ter tehnična vprašanja, ki so s tem v zvezi. 2. člen Zdravstveni delavci, ki imajo najmanj srednjo strokovno izobrazbo, opravljajo po končanem šolanju pripravništvo, ki traja eno leto. Določbe tega pravilnika veljajo tudi za zdravstvene sodelavce v zdravstvenih organizacijah, za zdravstvene delavce ip zdravstvene sodelavce, ki opravljajo naloge zdravstvenega varstva v drugih z zakonom pooblaščenih organizacijah združenega dela, ter za delavce, ki ne delajo v zdravstvenih organizacijah, njihovo delo pa sega na področje zdravstvenega varstva. 3. člen Pripravnik mora med pripravništvom delati poln delovni čas. Bolniški ali porodniški dopusti, služenje vojaškega roka in vojaške vaje ter druge odsotnosti se ne štejejo v pripravništvo; v takih primerih se pripravništvo ustrezno podaljša. Zdravstvena organizacija, v kateri je pripravnik zaposlen, predpiše v svojih samoupravnih splošnih aktih ustrezale ukrepe, če njen pripravnik po svoji krivdi ne dela poln delovni čas med pripravništvom ali če poteka načrt in prograjjg pripravništva nepravilno ali če pripravnik ne gre opravljati strokovnega izpita najpozneje v enem letu po redno opravljenem pripravništvu. Pripravniki se ne morejo sprejemati na sistemizirana delovna mesta, na katerih se zahteva usposobljenost za samostojno delo. 4 člert Zdravstveni delavci pridobijo pravico do samostojnosti pri delu potem ko po redno opravljenem pripravništvu opravijo še predpisani strokovni izpit. Zdravstvenemu delavcu se med pripravništvom ter po redno opravlmnem pripravništvu še pred opravljenim strokovnim izpitom lahko zaupajo posamezna zdravstvena opravila za katera se 'a usposablja, vendar ga mora nri tem neposredno strokovno nadzirati za to pooblaščeni zdravstveni delavec (43 člen ^zakona). 5. člen ■Republiški komite za zdravstveno in socialno varstvo nadzira, kako zdravstvene organizacije skrbijo za pravilno izvajanje pripravništva po tem pravilniku, zlasti določbe o mentorstvu, o načrtu in programu pripravništva, o izpitnih programih in o izpitih pripravnikov in o izpolnjevanju izkaza.o pripravništvu, ter kako opravljajo druge, s tem zvezane naloge. II. OPRAVLJANJE PRIPRAVNIŠTVA IN MENTORSTVO 6. člen Namen pripravništva je, da se pripravnik po predpisanem načrtu in programu seznani z vsemi opravili za delo, za katero se glede na svojo strokovno izobrazbo pripravlja, ter da se pripravi za strokovni izpit in za poznejšo samostojnost pri delu. 7. člen Za dosego namena iz prejšnjega člena se pripravništvo opravlja pod neposrednim vodstvom in nadzorstvom izkušenih mentorjev. Mentorje imenuje direktor oziroma za strokovno delo pooblaščeni delavec v organizaciji združenega dela, kjer se opravlja pripravništvo, potem ko je dobil poprej mnenje strokovnega kolegija. Mentor mora imeti najmanj takšno strokovno Izobrazbo, kot jo ima pripravnik, in praviloma vsaj pet let strokovnih izkušenj. 8. člen Mentor pripravnika ima zlasti tele naloge: — skrbi, da se dosledno izvaja pripravništvo po predpisanem načrtu in programu; — uvaja sam in po drugih strokovnih delavcih pripravnika v delo ter mu z navodili, nasveti in s praktičnim delom pomaga pri usposabljanju za samostojno delo; — skrbi, da pripravnik sodeluje na strokovnih posvetih; — dodeljuje delo oziroma posamezna opravila pripravniku, ki jih mora pripravnik praktično obvladati po končanem pripravništvu v mentorjevi strokovni enoti; — nadzira sam ih po drugih strokovnih sodelavcih, ali se je pripravnik v strokovni enoti zadosti usposobil za samostojno delo; — obravnava individualno ali skupinsko s pripravniki posamezna praktična vprašanja; — skrbi, da se pripravnik ne usmerja v ozko ozi--roma v specialistično dejavnost, ampak da je o tem samo informiran, ter da se predvsem usposablja za praktično delo v svoji stroki; — seznanja sam ali po drugih, od njega pooblaščenih strokovnih delavcih, pripravnika o delu v dežurni službi; — skrbi, da se pripravnik seznani tudi z delom drugih zdravstvenih delavcev v skupini, v kateri se usposablja; — skrbi sam ali po drugih, od njega pooblaščenih strokovnih delavcih, da se pripravnik nauči pravilno uporabljati delovna sredstva; — skrbi, da se pripravnik usposobi za pravilno In Popolno izpolnjevanje strokovne dokumentacije in evidence storitev; — opozarja pripravnike pri konkretnem delu na kodeks etike; — je lahko navzoč pri preizkušanju praktičnega znanja pripravnika pred predstojnikom ustrezne službe; — seznanja pripravnika z ekonomičnostjo strokovnih postopkov. 9. člen Zdravstvena organizacija mora sKroeti, da se pripravnik primerno pripravi tudi za splošni del strokovnega izpita. V ta namen zdravstvena organizacija v okviru svojih možnosti omogoči pripravniku, da se na ustrezen način (seminar, mentor) seznani s programom splošnega dela strokovnega Izpita. 10. člen Ce dolžnosti mentorja presegajo njegove redne naloge v zdravstveni organizaciji, se mentorju za to lahko določi ustrezna nagrada. Merila za nagrajevanje mentorjev določijo zdravstvene organizacije v svojih samoupravnih splošnih aktih. 11. člen Pripravnik vodi v času pripravništva dnevnik dela, v katerega sproti vpisuje Vsa pomembnejša praktična dela, opravljena po programu pripravništva, ter udeležbo na seminarjih. Na podlagi pripravnikovega dnevnika in svojih zapažanj mentor potrdi, da je pripravnik uspešno opravil v dnevniku dela navedena strokovna opravila v določeni strokovni enoti oziroma da je uspešno sodeloval na seminarju. Mentorjeva dolžnost je, da zahteva od pripravnika, da ponovi strokovna opravila, ki jih ni uspešno opravil. • 12. člen Obrazec »Izkaz o pripravništvu« je objavljen skupaj s tem pravilnikom in je njegov sestavni del. Izpolnjen obrazec »Izkaz o pripravništvu« mora pripravnik predložiti prijavi za strokovni izpit. III. ZDRAVSTVENE ORGANIZACIJE, V KATERIH SE LAHKO OPRAVLJA PRIPRAVNIŠTVO 13. člen Pripravništvo zdravstvenih delavcev se opravlja praviloma v zdravstveni organizaciji, v kateri je bil pripravnik sprejet na delo. Ce se v tej organizaciji pripravnik ne more seznaniti z vsemi opravili po načrtu in programu pripravništva, mora opravljati pripravništvo v celoti ali deloma v drugi zdravstveni organizaciji, ki ima ustrezno strokovno opremo in zadosti kadrov za usposobitev pripravnika za samostojno delo po načrtu in programu pripravništva, določenem v tem pravilniku. V primeru iz drugega stavka prejšnjega odstavka mora zdravstvena organizacija, v kateri je bil pripravnik sprejet na delo, omogočiti pripravniku, da opravi v celoti oziroma deloma pripravništvo v drugi zdravstveni organizaciji. 14. člen Da ima zdravstvena organizacija oziroma njena strokovna enota ustrezno strokovno opremo in zadosti kadrov za opravljanje pripravništva po prejšnjem členu, se šteje: ' — če delajo v strokovni enoti strokovni delavci, ki imajo najmanj enako ali višjo strokovno izobrazbo, kot jo ima pripravnik; — če ima strokovna enota taka delovna sredstva, da lahko pripravnik na njih opravlja vsa opravila, določena ,v programu pripravništva, ter po sodobnih metodah in po sodobni medicinski doktrini; — če ima strokovna enota tolikšno število strokovnih primerov (kazuistike), da je pripravnik lahko zaposlen poln delovni čas. če zdravstvena organizacija dvomi, ali je usposobljena, da se v njej opravlja pripravništvo, odloči o tem na njeno zahtevo ali na zahtevo pripravnika republiški komite za zdravstveno in socialno varstvo. IV. NAČRT PRIPRAVNIŠTVA ZA POSAMEZNE VRSTE ZDRAVSTVENIH DELAVCEV 15. člen Pripravništvo traja: 1. za zdravnike: a) na področju ene izmed intemističnih strok — štiri mesece in pol, To področje obsega: interno medicino en mesec in pol, pediatrijo en mesec, infekcijske bolezni en mesec ter nevropsihiatrijo in dermatovenerologijo po pol meseca. b) na področju ene izmed operativnih medicinskih strok — štiri mesece in pol. To področje obsega: splošno kirurgijo en mesec in pol, travmatologijo en mesec, ginekologijo en mesec ter okulistiko in otorinolaringologijo po pol meseca. V primerih pod a) in b) te točke mora biti pripravniku dana možnost, da dela v bolnišničnem oddelku. v specialistični ambulanti oziroma dispanzerju, v laboratorijih in v dežurstvu ter da se seznani z osnovami transfuziologije. c) na področju splošne medicine in osnovnega zdravstvenega varstva — en mesec in pol. To področje obsega delo v strokovnih enotah, ki spadajo v osnovno zdravstveno" varstvo (splošne ambulante, dispanzerji, obratne ambulante itd.). č) na področju preventivne medicine — en mesec. To področje obsega: higieno, epidemiologijo nalezljivih bolezni, mikrobiologijo s patazitologijo ter socialno medicino. d) na področju sodne medicine in deontologije — pol meseca. 2. za' zobozdravnike: a) na področju bolezni zob In ust (splošna stomatologija) — dva meseca in pol; b) na področju otroške in preventivne stomatolo-logije ter čeljustne ortopedije — tri mesece in pol; c) na področju socialne medicine — en mesec; č) na področju interne medicine — en mesec; d) na področju splošne kirurgije — en mesec; e) na področju ustne in čeljustne kirurgije — dva meseca; f) na področju stomatološke protetike — en mesec. 3. za diplomirane farmacevte: — za delo v lekarni: a) na področju javne ali bolnišnične lekarniške službe — devet mesecev in pol; b) na področju laboratorijske službe — dva meseca; c) na področju socialne medicine — pol meseca; — za delo v laboratoriju: a) na področju laboratorijske službe — devet mesecev; b) na področju javne ali bolnišnične lekarniške službe — dva meseca; c) na področju socialne medicine —- en mesec- 4. za zdravstvene sodelavce z visoko strokovno izobrazbo: < Zdravstveni sodelavci z visoko strokovno izobraz-’ bo opravljajo pripravništvo glede na svojo strokovno usmerjenost (psihologi, biologi, dipl. inž. kemije, veterinarji, fiziki itd.) v zdravstveni organizaciji, kjer so zaposleni, če izpolnjujejo za to predpisane pogoje, in v ustrezni strokovno višje organizirani zdravstveni organizaciji ali drugi organizaciji združenega dela (v klinikah oziroma inštitutih, v zavodih za socialno medicino in higieno, v večjih bolnišnicah itd.). Trajanje pripravništva zdravstvenih sodelavcev v pripravnikovi zdravstveni organizaciji se določi s samoupravnim splošnim aktom organizacije glede na njeno strokovno razvitost na področju pripravnikove usmerjenosti. 16. člen Zdravstveni delavci z višjo in srednjo' strokovno izobrazbo opravljajo pripravništvo v zdravstveni organizaciji, kjer so zaposleni. Zdravstveni delavci iz prejšnjega odstavka izjemoma opravljajo pripravništvo v drugih zdravstvenih organizacijah, če njihova zdravstvena organizacija ne izpolnjuje pogojev, da se v njej opravlja pripravništvo (14. člen tega pravilnika), ali če ne more organizirati mentorstva za pripravnike (7. in 8. člen tega pravilnika). 17. člen Načrt pripravništva za posamezne vrste zdravstvenih delavcev se praviloma na vsaki dve leti dopolni oziroma revidira glede na spremenjene potrebe, razmere ter učne programe in načrte medicinskih strokovnih šol. Predloge za spremembo načrta pripravništva lahko dajejo zdravstvene organizacije, medicinske strokovne šole, skupnost zdravstvenih organizacij, zdravstvene skupnosti in zainteresirane zdravstvene in druge organizacije oziroma institucije. Predloge iz prejšnjega odstavka zbira, oceni in potrdi republiški komite za zdravstveno in socialno varstvo. V. PROGRAMI PRIPRAVNIŠTVA ZA POSAMEZNE VRSTE ZDRAVSTVENIH DELAVCEV 18. člen S programom pripravništva po tem pravilniku so mišljena minimalna medicinska in druga strokovna opravila, ki jih morajo zdravstveni delavci — pripravniki spoznati in obvladati med pripravništvom. 19. člen Zdravniki morajo obvladati: 1. na področju interne medicine: klinične in laboratorijske metode dela za ugotavljanje diagnoze v tisti internistični stroki, v kateri je pripravnik opravljal pripravništvo: ambulantno zdrav-jenje ter ukrepe pri akutnih in urgentnih stanjih v ustrezni internistični stroki: dispanzerske in epidemiološke metode ter prevencijo obolenj v tej stroki; osnove rentgenske diagnostike: epidemiologijo množičnih kroničnih intemističnih obolenj; 2. na področju operativne medicine! klinične in laboratorijske metode dela za ugotavljanje diagnoze v tisti operativni stroki, v kateri je pripravnik opravljal pripravništvo; ambulantno kirurgijo, zlasti primarno obdelavo ran in opeklin ter osnove travmatologije; ukrepe pri akutnih in urgentnih stanjih; reanimacijo; 3. na področju splošne medicine in osnovnega zdravstvenega varstva: — diagnostiko in terapijo naj pogostejših obolenj; zdravljenje bolnikov na domu; oceno delovne sposobnosti; delo v splošnih ambtilantah in dispanzerjih (za žene, za otroke, za šolsko mladino, za delavce itd.); spremljanje zdravstvenega stanja prebivalstva in metode sodelovanja z drugimi strokovnimi službami, z organizacijami združenega dela in z ustreznimi skupnostmi; — pregled nosečnice; vodstvo normalnega poroda; obravnavo novorojenčka in otročnice; diagnozo, terapijo in triažo pogostejših ginekoloških obolenj; preprečevanje obolenj; obvezna cepljenja; zdravstveno varstvo otrok v vzgojnovarstvenih zavodih; 4. na področju preventivne medicine: osnovne higienske ukrepe v življenjskem in delovnem okolju; ukrepe za preprečevanje in zatiranje nalezljivih bolezni; epidemiološko anketo; organizacijo službe za dezinfekcijo, dezinsekcijo in deratizacijo; osnove varstva pred ionizirajočimi sevanji; jemanje in pošiljanje materiala na mikrobiološke in serološke preglede; preučevanje zdravstvenega stanja prebivalstva; organizacijo zdravstvene dejavnosti in programiranje zdravstvenega varstva; naloge zdravstva v izrednih razmerah; zdravstveno evidenco, statistiko, dokumentacijo ter administracijo in ekonomiko zdravstva; 5 na področju sodne medicine in deontologije: etiko zdravstvenih delavcev; organizacijo mrliško-pregledne službe; zdravnikove dolžnosti pri smrtnih primerih; poklicna sodno-medicinska vprašanja; varnost v prometu in pri delu; dolžnosti zdravstvenih delavcev ob prometnih nesrečah; probleme prve pomoči. Pri opravljanju pripravništva zdravnikov na področjih pod 1. in 3. točko tega člena je treba dati zdravnikom pripravnikom možnost, da sodelujejo pri strokovnih zdravniških posvetih in vizitah ali pri drugih individualnih ali kolegijskih obravnavah bolnikov, da se seznanjajo z diagnostičnimi in terapevtskimi posegi pri bolnikih, ter da bolj Usposobljeni pripravniki prevzamejo manjše število bolnikov v samostojno, obravnavo pod nadzorstvom mentorja ali od le-tega pooblaščenih strokovnih delavcev. 20. člen Zobozdravniki morajo obvladati: 1. prevencijo, diagnostiko, terapijo in rehabilitacijo zobnih in ustnih bolezni: poznavanje materialov za reparativno in protetično zobozdravstveno varstvo; 2. metode aktivnega zobozdravstvenega varstva prebivalstva, zlasti predšolskih in šolskih otrok; osnove čeljustne ortopedije oralne kirurgije in zobne protetike pri predšolskih in šolskih otrocih; 3 osnovne koncepcije o socialni medicini; organizacijo zdravstvene dejavnosti in delo v rednih in izrednih razmerah; spremljanje zobozdravstvenega varstva prebivalstva; vodenje dokumentacije, evidence in statistike glede varstva zob in ustnih bolezni; načrtovanje zobozdravstvenega varstva; 4. indikacije za sprejemanje bolnikov na oddelek v specialistično ambulanto s posebnim poudarkom na urgentne, internistične in nujne primere ter njihovo diferencialno diagnozo (komatozna in šokovna sta- nja, intoksikacije itd.) in terapijo; sodelovanje pri izvedbi osnovnih diagnostičnih in terapevtskih posegov (venepunkcija, injekcije, aplikacija zdravil itd.) ter osnovnih laboratorijskih preiskav; 5. delo specialistične ambulante, oddelka za splošno kirurgijo in nezgodnega oddelka, zlasti pa diagnostiko kraniocerebralnih poškodb (kome) in akutnih kirurških obolenj glave, poškodb prsnega koša in trebuha, preloma kosti, poškodbe sklepov in vrste ran; obravnavanje ran in komplikacije ran (krvavitev, šok itd.); 6. diagnozo in indikacije za oralne kirurške intervencije; izvajanje anestezije; izdiranje zob in komplikacije; hemostazo in terapijo infekcij dentalnega izvo- 'ra; diagnozo in zdravljenje zlomljenih čeljusti in zob; 7. metode in materiale pri izdelavi protez, kron m mostov ter uporabo porcelana v stomatološki protetiki. 21. člen Diplomirani farmacevti morajo obvladati; 1. poznavanje zdravil in gotovih zdravil, in sicer tudi tistih, ki niso v naši državi v prometu, so pa terapevtsko pomembpa; poznavanje zdravil obsega: nomenklaturo, kemijo, pisanje strukturne formule po racionalnem kemičnem imenu, soznačnice. fizikalne in kemične lastnosti, inkompatibilnosti, shranjevanje, način delovanja, stranske učinke, toksičnost, uporabo in posologijo (dezeo-logijo). 2. dajanje preverjenih in svežih podatkov o zdravilih drugim zdravstvenim delavcem; 3. oblikovanje zdravil, ročno in mehanizirano; izdajanje toksikomanogenih zdravil: pridobivanje bakteriološko ustrezne prečiščene vode in vode za injekcije; oblikovanje zdravil v aseptičnih razmerah; sterilizacijo zdravil-; 4. vrednotenje oblikovanih zdravil; stabilizacijo zdravil in osnove biofarmacije; 5. identitetne reakcije zdravifpih substanc in njihov mehanizem; nečistote v zdravilnih substancah; specifične kemijske in biološke analize v laboratorijih za analizo zdravil, za medicinsko biokemijo, za analizo živil in za toksikologijo, in sicer v ustreznem izboru glede na to, v katerem laboratoriju se je opravljalo pripravništvo. 6. osnove socialne medicine:« etiko zdravstvenih delavcev, zlasti farmacevtov; organizacijo dela v lekarni; organizacijo lekarniške službe in njeno administracijo in ekonomiko ter predpise s področja zdravstvenega zavarovanja. Diplomirani farmacevti — pripravniki, ki se odločijo za delo v laboratoriju, morajo obvladati vsa opravila, ki so navedena v prejšnjem odstavku, če se opravljajo v laboratorijih, zlasti pa: a) preiskovanje zdravil in zdravilnih substanc, biokemično analiziranje, analiziranje vode in živil, analiziranje toksikološke Ijemije ter način jemanja in pošiljanja vzorcev na laboratorijske preiskave; b) opravila s področja farmacevtske tehnologije in drugih farmacevtskih strok, ki se opravljajo v lekarni. v kateri pripravnik spoznava pripravljanje, izdajanje in preiskovanje zdravil. 22. člen s Zdravstveni sodelavci z visoko strokovno izobraz-bo morajo obvladati glede na svojo strokovno usmer- jenost vsa tista najpomembnejša strokovna opravila, ki jih bodo po' strokovnem izpitu morali samostojno opravljati v zdravstveni organizaciji. 23. člen Zdravstveni delavci z višjo in srednjo strokovno izobrazbo morajo glede na stopnjo svoje strokovne izobrazbe obvladati vsa strokovna opravila, za katera so se pripravljali v zdravstveni organizaciji, kjer so zaposleni oziroma v katero jih je le-ta napotila na opravljanje pripravništva (16. člen tega pravilnika). Poleg tega morajo obvladati tudi strokovna opravila, ki so bila predmet praktičnega usposabljanja v ustrezni medicinski strokovni šoli ali kj so predmet programa pripravništva (25. člen tega pravilnika). Medicinske sestre morajo obvladati glede na svoje delovno področje in delovno mesto ter glede na bolnikove psihične, emocionalne in fizične potrebe predvsem osnovno in specialno nego bolnika, patronažno dejavnost; zdravstveno-vzgojno delo; metode pedagoškega dela na svojem področju; prehrano nosečnic, porodnic, otrok in bolnikov: preventivne naloge na področju predšolskega in šolskega zobozdravstva; dispanzersko metodo dela: dajanje injekcij po zdravnikovem naročilu; pripravo bolnikov in sodelovanje z zdravnikom pri medicinskih intervencijah; asistenco zobnim terapevtom; uporabo delovnih sredstev; nabavo in shranjevanje zdravil; zdravstveno evidenco in dokumentacijo. Sanitarni tehniki morajo obvladati predvsem higieno in tehnologijo živil; graditev vodnih objektov, sanitarnih naprav ter stanovanjskih in javnih zgradb; priprave za kloriranje pitne vode; pošiljanje biološkega materiala za bakteriološki, serološki in parazitolo-ški pregled; tehniko mikroskopiranja; pripravo materiala za sterilizacijo; organizacijo sužbe za dezinfekcijo, dezinsekcijo in deratizacijo. " Laboratorijski tehniki morajo obvladati predvsem tehniko najvažnejših bakterioloških, seroloških, para-zitoloških, klinično-diagnostičnih in kemijskih laboratorijskih pregledov; laboratorijske materiale; čiščenje in vzdrževanje delovnih sredstev; pripravo materialov za sterilizacijo; uporabo laboratorijskih aparatov; jemanje in pošiljanje kužnega materiala. Fizioterapevti morajo obvladati predvsem naloge in metode v preventivni medicini, v vseh panogah kurativne medicine in v rehabilitaciji; vse vrste fizioterapevtske tehnike ter njeno pravilno doziranje in prilagajanje ob spremembah bolnikovega zdravstvenega stanja; izpolnjevanje zdravstvene evidence in dokumentacije. Delovni terapevti morajo obvladati predvsem vsebino in naloge funkcionalne in okupacijske terapije; aplikacijo delovne terapije pri somatskih obolenjih in poškodbah ter pri duševno bolnih in mentalno prizadetih v vseh starostnih dobah; sodelovanje pri ocenjevanju bolnikovih sposobnosti za poklic in prekvalifikacijo. Rentgenski tehniki morajo obvladati predvsem tehniko dela z rentgenskimi aparati; radiografijo; pripravo bolnika za slikanje s kontrastnimi sredstvi; tomografijo: tehniko rentgenske in radijske terapije; varstvo pred ionizirajočimi sevanji, zlasti bolnika in osebja pri delu z aparaturami; razvijanje filmov in vodenje filmoteke. Farmacevtski tehniki morajo obvladati predvsem poznavanje zdravil, zlasti tistih, ki se lahko izdajajo v ročni prodaji; predpise, strokovna načela za delo ter organizacijo v ročni prodaji; pripravljanje galenskih preparatov po oficialnih predpisih in zdravil po dodeljeni recepturi; shranjevanje zdravil in sanitetnega materiala; izdajanje zdravil in evidenco o zdravilih; administracijo lekarne. Zobni tehniki morajo obvladati predvsem normalno morfologijo in fiziologijo zob in čeljusti; opremo in aparaturo v zobotehničnem laboratoriju; zobotehnični material in manipulacijo z zlatom; izdelavo vseh vrst zobnoprotetičnih nadomestkov in drugih zobotehničnih izdelkov. 24. člen Zdravstveni delavci — pripravniki se morajo med pripravništvom seznaniti s samoupravnimi splošnimi akti zdravstvene organizacije, v kateri so zaposleni. ( i 25. člen Podrobne programe pripravništva za posamezne vrste zdravstvenih delavcev pripravijo v skladu z 18. do 23. členom tega pravilnika zdravstvene organizacije oziroma njihove strokovne enote, v katerih se opravlja pripravništvo po načrtu iz 15. in 16. člena tega pravilnika. Programe pripravništva pripravljajo mentorji v sodelovanju z vodji ustreznih strokovnih služb, potrdi pa jih strokovni kolegij zdravstvene organizacije oziroma ožji strokovni kolegij. O vsebini programov pripravništva morajo biti pripravniki seznanjeni ob nastopu pripravništva. V programih pripravništva je treba upoštevati stopnjo strokovne izobrazbe pripravnika. VI. PREIZKUŠANJE PRIPRAVNIKOVEGA ZNANJA IZ MEDICINSKIH IN DRUGIH STROKOVNIH, PREDMETOV 26. člen Pripravnikovo praktično znanje se med pripravništvom sproti preizkuša iz posameznih medicinskih in drugih strokovnih predmetov pred predstojniki strokovnih služb, v katerih je pripravništvo potekalo, oziroma pred njihovimi namestniki. Izpraševalec predmeta »osnovna in specialna nega bolnika« je višja medicinska sestra. Z medicinskim in drugim strokovnim predmetom po prejšnjem odstavku je mišljena strokovna snov, ki jo mora pripravnik praktično obvadati po predpisanem programu m-inravništva. 27. člen , Glede načina preizkušanja praktičnega znanja in ocenjevanja uspeha se primerno uporabljajo določbe tega pravilnika o strokovnem izpitu. Ce pripravnik pri preizkusu ne pokaže zadovoljivega znanja, določi izpraševalec nov rok za preizkus znanja. O preizkušanju praktičnega znanja pripravnika se vodi zapisnik. Uspešno opravljeni preizkus praktičnega znanja pripravnika se vpiše v »Izkaz o pripravništvu«. * VII. STROKOVNI IZPIT 28. člen Strokovni izpit obsega teoretični strokovni (zdravstveni) del in splošni del. Strokovni izpit se opravlja na podlagi dokazila o strokovni izobrazbi ter »Izkaza o pripravništvu«, ki dokazuje, da je kandidat za strokovni „izpit opravil pripravništvo z uspešnim preizkusom praktičnega znanja po načrtu in programu pripravništva iz tega pravilnika. Zdravstveni delavci in zdravstveni sodelavci, zaposleni v SR Sloveniji, opravljajo strokovni izpit na republiškem komiteju za zdravstveno in socialno varstvo. 29. člen Zdravstveni delavci in zdravstveni sodelavci, ki se po končanem šolanju ne zaposlijo kot pripravniki v zdravstveni organizaciji, morajo za opravljanje strokovnega izpita izpolniti naslednje pogoje: — medicinske sestre, ki se po končanem šolanju zaposlijo v vzgojnovarstvenih zavodih, morajo opraviti šestmesečno pripravništvo v zdravstveni organizaciji; _ — medicinske sestre, ki se zaposlijo v socialnih zavodih, morajo opraviti en mesec pripravništva v zdravstvenem domu, in sicer v dispanzerski in patronažni službi; — medicinske sestre, ki se zaposlijo v naravnem zdravilišču, morajo opraviti tri mesece pripravništva v bolnišnici in en mesec pripravništva v osnovni zdravstven službi; — zdravstveni sodelavci morajo opraviti eno leto pripravništva v zdravstveni organizaciji, preden gredo k strokovnemu izpitu. Pripravniško dobo lahko zdravstvenim sodelavcem republiški komite za zdravstveno in socialno varstvo skrajša, če je bilo njihovo prejšnje-delo sorodno delu, ki ga opravljajo v zdravstveni organizaciji. 30. člen Program strokovnega izpita obsega naslednje predmete: e A. Za zdravstvene delavce in zdravstvene sodelavce z visoko strokovno izobrazbo: 1. Splošni del — družbenopolitična ureditev SFRJ in SRS; — organizacija zdravstvenega varstva; — medsebojna razmerja v združenem delu ter temeljne pravice in dolžnosti delavcev iz združenega dela; — zdravstvena statistika. 2. Teoretični strokovni del a) zdravnik: — socialna medicina, — osnove splošne medjcine, — urgentna medicina in prva pomoč; b) zobni zdravnik: — socialna medicina, — osnove splošne stomatologije, — urgentna medicina in prva pomoč; c) diplomirani farmacevt: — galenska farmacija in poznavanje zdravil ter sanitetnega materiala. — osnove socialne medicine s predpisi s področja farmacije, — prva pomoč; č) zdravstveni sodelavec: — strokovni predmet z njegovega delovnega področja, — osnove socialne medicine, — prva pomoč. B. Za zdravstvene delavce in zdravstvene sodelavce z višjo strokovno izobrazbo: 1. Splošni del — družbenopolitična ureditev SFRJ in SRS; — organizacija zdravstvenega varstva; — medsebojna razmerja v združenem delu ter temeljne pravice in dolžnosti delavcev iz združenega dela; — osnove socialne medicine in zdravstvene statistike. 2. Teoretični strokovni del a) višja medicinska sestra: — naloge medicinske sestre v zdravstvenem teamu, — prva pomoč; b) fizioterapevt: — splošna in Specialna fizikalna terapija, — prva pomoč; c) rentgenski tehnik: — rentgenska tehnika in tehnika rentgenskih preiskav, — prva pomoč; č) delovni terapevt: — delovna terapija pri somatskih in pri psihiatričnih obolenjih, — prva pomoč; d) višji sanitarni tehnik: — sanitarna tehnika ter mikrobiologija z epidemiologijo, — prva pomoč; 1 e) zdravstveni sodelavec: — strokovni predmet z njegovega delovnega področja, — prva pomoč. C. Za zdravstvene aeiavce in zdravstvene sodelavce s srednio strokovno izobrazbo: 1. Splošni del — družbenopolitična ureditev SFRJ in SRS; — organizacija zdravstvenega varstva; — medsebojna razmerja v združenem delu ter temeljne pravice in dolžnosti delavcev iz druženega dela; — osnove socialne medicine in zdravstvene statistike. t Zdravstveni tehniki in zdravstveni sodelavci ne opravljajo izpita iz »osnov socialne medicine in zdravstvene statistike«. ?. Teoretični strokovni del a) medicinska sestra — glede na delovno mesto aM usmeritev: — naloge medicinske sestre v zdravstvenem teamu, — prva pomoč; b) zobozdravstvena asistentka: — naloge zobozdravstvene asistentke kot sodelav-Ke zobozdravnika, — prva pomoč; c) laboratorijski tehnik — glede na delovno mesto: — hematološka laboratorijska tehnika in biokemija ali bakteriološka laboratorijska tehnika, — prva pomoč; č) sanitarni tehnik: — sanitarna tehnika ter miokrobiologija z epidemiologijo, — prva pomoč; d) zobni tehnik: — snemna in fiksna protetika ter zobni materiali, — prva pomoč; e) farmacevtski tehnik: — izdelovanje galenskih preparatov ter poznavanje in čuvanje zdravil in sanitetnega materiala, — prva pomoč; f) zdravstveni sodelavec: . — strokovni predmet z njegovega delovnega področja, — prva pomoč. Natančnejši obseg gradiva za posamezne prcumete strokovnega izpita določi predsednik republiškega komiteja za zdravstveno in socialno varstvo. 31. člen Obseg poznavanja predmetov ter raven izpraševanja in ocenjevanja morata biti prilagojena stopnji strokovne izobrazbe kandidata. 32. člen Redni roki strokovnih izpitov so: — za zdravstvene delavce in zdravstvene sodelavce z visoko in višjo strokovno izobrazbo v mesecih: januar, marec, maj, september in november; — za zdravstvene delavce in zdravstvene sodelavce s srednjo strokovno izobrazbo v mesecih: februar, april, junij, oktober in december. Ne glede na določbe prejšnjega odstavka lahko predsednik republiškega komiteja za zdravstveno in socialno varstvo določi izredne roke strokovnih izpitov za posamezne vrste zdravstvenih delavcev oziroma zdravstvenih sodelavcev in o tem obvesti zdravstvene organizacije. 33. člen Prijavo za strokovni izpit je treba poslati republiškemu komiteju za zdravstveno in socialno varstvo £>rek zdravstvene organizacije, kjer je kandidat zaposlen. Prijavi za strokovni izpit je treba priložiti overjeno fotokopijo ali overjen prepis diplome oziroma zaključnega spričevala in »Izkaz o pripravništvu«. Če organ iz prvega odstavka tega člena ob prijavi kandidata za strokovni izpit ugotovi nepravilnosti glede poteka pripravništva ali preizkušanja praktičnega znanja iz medicinskih in drugih strokovnih predmetov, odredi, da se nepravilnosti v določenem roku odpravijo. 34. člen Kandidat mora biti obveščen o času in kraju strokovnega izpita najmanj 14 dni pred dnevom izpita. Če se kandidat brez opravičenega razloga ne zglasi določenega dne k strokovnemu izpitu oziroma k popravnemu izpitu ali če odstopi od že začetega polaganja izpita, se šteje, da izpita ni opravil. 35. člen Strokovni izpit se opravlja pred izpitnimi komisijami, ki jih imenuje predsednik republiškega korrpteja za zdravstveno in socialno varstvo za posamezne vrste zdravstvenih delavcev. Izpitna komisija ima predsednika in dva člana ter prav toliko namestnikov. Predsednik, člana in namestniki so hkrati tudi izpraševalci. Administrativno delo za komisijo opravlja tajnik komisije. 36. člen Predsednik, člana komisije ter njihovi namestniki se imenujejo izmed priznanih strokovnjakov. Za člana izpitne komisije ne more biti imenovan, kdor ima nižjo izobrazbo, kot je izobrazba kandidata, ki dela izpit. 37. člen Strokovni izpit je usten, lahko pa je tudi pismen v obliki testiranja kandidatov Vsak član izpitne komisije ima pravico postavljati kandidatu vprašanja. Kandidata je treba spraševati vse dotlej, dokler se komisija ne prepriča o njegovem znanju. Predsednik izpitne komisije lahko posreduje, če meni, da se izpraševanje brez potrebe zavlačuje. 38. člen js.omisija oceni celotni uspeh kandidata na podlagi ocen iz posameznih predmetov. Ocena uspeha kandidata je: odlično (5), prav dobro (4), dobro (3), zadostno (2) m nezadostno (1). O oceni sklepa komisija z večino glasov. Ce so glasovi deljeni, je odločilen glas predsednika: Predsednik izpitne komisije sporoči kandidatu uspeh izpita v navzočnosti članov komisije takoj po končanem izpitu. z 39. člen Kandidat, ki je opravil strokovni izpit, dobi potrdilo o uspehu izpita. Potrdilo podpišeta predsednik izpitne komisije in predsednik republiškega komiteja za zdravstveno in socialno varstvo. Potrdilo se izda v dveh izvodih; en izvod potrdila se pošlje zdravstveni organizaciji oziroma drugi organizaciji, v kateri je kandidat zaposlen. • 40. člen Kandidat, ki strokovnega izpita ni opravil, lahko izpit ponavlja dvakrat. Cas med enim in drugim izpitom ne more biti krajši kot šest mesecev. Kandidat, ki ne opravi izpita iz enega ali dveh predmetov, lahko dela popravni izpit iz teh predmetov največ dvakrat, in sicer v roku, ki ga določi izpitna komisija; ta rok ne sme biti krajši kot en mesec. Rok popravnega izpita se sporoči kandidatu, ki to potrdi s svojim podpisom v zapisniku izpitne komisije. Ce kandidat ne pride k popravnemu izpitu v šestih mesecih, se šteje, da strokovnega izpita ni opravil. Kandidat, ki drugič ne opravi popravnega izpita, lahko opravlja še enkrat celotni strokovni izpit; če tudi tega izpita ne opravi, ne more več ponavljati celotnega izpita in tudi ne delati popravnega izpita iz posameznih predmetov. Kandidat, ki ni opravil strokovnega izpita ali ki ni opravil popravnega izpita, ne more samostojno opravljati strokovnega dela. 41. člen O poteku strokovnega izpita se piše zapisnik, ki ga vodi tajnik izpitne komisije. 42. člen Administrativno delo v zvezi s strokovnimi izpiti opravlja republiški komite za zdravstveno in socialno varstvo. Zapisnik in drugo gradivo v zvezi s strokovnimi izpiti trajnp hrani republiški komite za zdravstveno in socialno varstvo. Republiški komite za zdravstveno in socialno varstvo vodi evidenco o, opravljenih strokovnih izpitih za posamezne vrste zdravstvenih delavcev. 43. člen i Stroške za organizacijo in delo v zvezi s strokovnimi izpiti in za pripravo nanje nosi zdravstvena organizacija oziroma druga organizacija združenega dela. v kateri je kandidat zaposlen. VIII. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE 44. člen \ Zdravstveni delavec, ki je že opravil strokovni izpit, pa je pozneje pridobil visoko strokovno izobrazbo ali je prestopil v drugo medicinsko panogo, mora opraviti pripravništvo in dopolnilni strokovni izpit. Če je zdravstveni delavec pridobil v svoji panogi višjo stopnjo strokovne izobrazbe, ne opravlja pripravništva, opravlja pa dopolnilni strokovni izpit. Obseg dopolnilnega strokovnega izpita določi predsednik republiškega komiteja za zdravstveno in socialno varstvo; pri tem upošteva strokovno izobrazbo oziroma panogo ter nanjo vezani naziv. Predsednik republiškega komiteja za zdravstveno in socialno varstvo lahko v primerih iz tega člena oprosti kandidata na njegovo prošnjo ponovnega opravljanja strokovnega izpita, če kandidat s svojim delom v zdravstveni dejavnosti opravičuje to oprostitev. 45. člen Zdravstvenemu delavcu, ki je opravljal pripravništvo v tujini, določi republiški komite za zdravstve- no ki socialno varstvo, jz katerih medicinskih oziroma drugih strokovnih predmetov mora opraviti izpit pri opravljanju strokovnega izpita. 46. člen Določbe tega pravilnika veljajo tudi za zdravstvene delavce in zdravstvene sodelavce — tuje državljane, ki so zaposleni v organizacijah združenega dela v SR Sloveniji. 47. člen Zdravstveni delavci in zdravstveni sodelavci, ki so do 30. junija 1975 kot pripravniki v celoti opravili preizkušanje znanja in izpite iz posameznih medicinskih in drugih strokovnih predmetov v zdravstveni organizaciji ter se do tega roka prijavili za strokovni izpit, opravljajo samo splošni del strokovnega izpita; v zdravstveni organizaciji delno opravljeno preizkušanje znanja pa se nadaljuje kot »preizkušanje praktičnega znanja« po tretjem odstavku 141. člena zakona. Določbe tega pravilnika veljajo tudi za tiste zdravstvene delavce in zdravstvene sodelavce, ki so nastopili pripravništvo pred 26. oktobrom 1972 in ki še niso opravili strokovnega izpita. 48. člen Z dnem, ko začne veljati ta pravilnik, preneha veljati pravilnik o pripravništvu in o strokovnih izpitih zdravstvenih delavcev (Uradni list SRS. št. 43-345/72). 49. člen Ta pravilnik začne veljati osmi uan po oujavi v Uradnem listu SRS. St. 132-1/75 Ljubljana, dne 20. maja 1975. Predsednik republiškega komiteja za zdravstveno in socialno varstvo dr. Anton Fazarinc 1. r. (1. stran) (zdravstvena organizacija) IZKAZ O PRIPRAVNIŠTVU Ime in priimek .....................................—• Pripravnik za naziv .....—--------------------------—“ Delovno mesto ------------------------------------—-™™" Diplomiral-a na ............................—.....—---- Pripravništvo pričel-a M. P. dne dne Direktor Pripravništvo končal-a dne M. P. Direktor , (2. stran) Zdravstvena organizacija, strokovna enota — služba Trajanje od — do Vrsta praktičnih opravil Podpis mentorja Uspehi preizk. prakt. znanja je — ni 1 podpis vodje strok, službe ' (3. stran) Ime In priimeK------------------------------------------------------------------------------------ Pripravnik za naziv------------------------------------------------------------------------------- je med pripravništvom uspešno opravil-a preizkušanje prak Učnega znanja po predpisanem programu Datum: ■/ Direktor M. P. 724. Na podlagi šeste alinee 185. člena zakona o zdravstvenem varstvu (Uradni list SRS, št. 38-446/74) ter 54. člena zakona o republiških upravnih organih (Uradni list SRS, št. 39-474/74) izdaja predsednik republiškega komiteja za zdravstveno in socialno varstvo PRAVILNIK e strokovnem Izpopolnjevanju zdravstvenih delavcev I. SPLOŠNE DOLOČBE 1. člen Ta pravilnik v skladu s 142. členom zakona o zdravstvenem varstvu (Uradni list SRS, št. 38-446/74) ureja vprašanja o obdobjih, ko se morajo zdravstveni delavci strokovno izpopolnjevati, o oblikah in evidenci strokovnega izpopolnjevanja, o zdravstvenih organizacijah in drugih organizacijah združenega dela, ki lahko organizirajo strokovno izpopolnjevanje, ter druga tehnična vprašanja strokovnega izpopolnjevanja. Določbe tega pravilnika se primemo uporabljajo tudi za zdravstvene sodelavce. . 2. člen Zdravstvene organizacije in druge z zakonom pooblaščene organizacije zdmženega dela in organi so dolžni poslati zdravstvenega delavca na strokovno izpopolnjevanje iz njegove organizacije združenega dela oziroma organa, če so za to objektivne potrebe. O obstoju objektivnih potreb odloča organizacija združenega dela na predlog strokovnega kolegija, upoštevajoč pri tem, ali in kakšne koristi bo imela od strokovnega izpopolnjevanja zdravstvenega delavca. Pristojni or- gan organizacije združenega dela mora poskrbeti, ds zaradi odsotnosti delavca z dela ne bo ogroženo zdrav stveno varstvo občanov. Za druge z zakonom pooblaščene organizacije združenega dela in organe iz prejšnjega odstavka se štejejo organizacije združenega dela, katerih dejavnost sega na področje zdravstvenega varstva in ki zaposlujejo zdravstvene delavce, ter organi za sanitarno inšpekcijo. 3. člen Za strokovno izpopolnjevanje zdravstvenih delavcev in zdravstvenih sodelavcev skrbijo zdravstvene organizacije in druge, z zakonom pooblaščene organizacije združenega dela, glede zdravstvenih delavcev in sodelavcev, ki delajo v organih za sanitarno inšpekcijo, pa pristojni občinski upravni organi za zdravstvo oziroma republiški sanitarni inšpektorat. 4. člen Pripravniki se praviloma ne pošiljajo na strokovno izpopolnjevanje po tem pravilniku. Pripravniki, ki so končali pripravniško dobo po predpisanem načrtu in programu pripravništva, niso pa še opravili predpisanega strokovnega izpita, se lahko pošljejo na strokovno izpopolnjevanje, vendar s tem ne pridobijo pravice samostojnega opravljanja strokovnega dela, ki je bilo predmet strokovnega izpopolnjevanja. Ce je bil pripravnik v primeru iz prejšnjega odstavka poslan nn strokovno izpopolnjevanje, se mu mora pripravniška doba ustrezno podaljšati, če je še ni končal. Dtfločbe prvega odstavka tega člena veljajo tudi za specializante, razen če gre za panogo specializacije, za katero samoupravni splošni akt zdravstvene organizacije zahteva strokovno izpopolnjevanje med opravljanjem specializacije. II. OBLIKE STROKOVNEGA IZPOPOLNJEVANJA ZDRAVSTVENIH DELAVCEV 5. člen Zdravstveni delavci se strokovno izpopolnjujejo: 1. s praktičnim delom na drugih delovnih mestih v zdravstveni organizaciji v.kateri delajo, na katerih lahko pridobijo nova znanja oziroma razširijo svoje strokovno obzorje; 2. s praktičnim delom v ustreznih strokovno višje organiziranih zdravstvenih organizacijah in v drugih strokovnih organizacijah združenega dela, kjer lahko pridobijo novo znanje oziroma razširijo strokovno obzorje; 3. na tečajih; 4. na seminarjih; 5. na kongresih in simpozijih. Za strokovno izpopolnjevanje po tem pravilniku se štejejo tudi individualna preučevanja na medicinski fakulteti, v zdravstveni šoli ali v drugi ustrezni strokovni organizaciji združenega dela, če so takšna preučevanja v zvezi z določeno nalogo zdravstvenega varstva. 6. člen Za strokovno izpopolnjevanje po tem pravilniku se ne štejejo: stalni ali občasni delovni sestanki posameznih vrst zdravstvenih delavcev, individualni študij strokovne literature in s tem zvezano spremljanje razvoja medicinske in drugih znanosti, občasni ogledi bolje organiziranih zdravstvenih organizacij ih drugih organizacij združenega dela ter druge oblike sodelovanja in prenašanja izkušenj med zdravstvenimi organizacijami. Te in podobne oblike so pomemben način razširjanja in poglabljanja strokovnega obzorja zdravstvenih delavcev in so sestavni del rednega dela zdravstvenih delavcev. ' Zdravstvene organizacije morajo zagotoviti in dati na voljo svojim strokovnim delavcem ustrezno sodobno strokovno literaturo za sprotno spremljanje novih dosežkov, spoznanj in odkritij na njihovem delovnem področju. 7. člen Strokovno izpopolnjevanje s praktičnim delom na drugih delovnih mestih v zdravstveni organizaciji, v kateri delavec dela (1. točka prvega odstavka 5. člena), se opravlja predvsem s sistematično in načrtno izmenjavo delavcev na drugih delovnih mestih, na katerih lahko pridobijo novo znanje oziroma razširijo svoje strokovno obzorje v okviru svoje strokovne izobrazbe. Ta oblika strokovnega izpopolnjevanja ima namen, da se zdravstveni delavec sezani z vsemi praktičnimi opravili, ki sodijo v njegovo splošno delovno področje. V tej obliki se strokovno izpopolnjujejo zlasti zdravstveni delavci s srednjo in višjo strokovno izobrazbo. Vodje strokovnih enot. v katerih se zdravstveni delavci izmenjavajo zaradi strokovnega izpopolnjevala. ali od njih pooblaščeni drugi strokovni delavci so mentorji zdravstvenih delavcev na strokovnem izpopolnjevanju in skrbijo, da se le-ti uvedejo v praktično delo. 8. člen Strokovno izpopolnjevanje s praktičnim delom v ustreznih strokovno višje organiziranih zdravstvenih organizacijah in v drugih organizacijah združenega dela (2. točka prvega odstavka 5. člena) se opravlja za vse vrste zdravstvenih delavcev zlasti pa za zdravstvene delavce z visoko in višjo strokovno izobrazbo. Ta oblika strokovnega izpopolnjevanja ima namen, da se zdravstveni delavci seznanijo s sodobnimi oziroma novimi dosežki medicinske znanosti, z novimi metodami dela, z uporabo sodobnih delovnih sredstev, s smotrnejšo uporabo teh sredstev in z boljšo organizacijo strokovnega dela glede na naloge, ki so pomembne za delovno mesto delavca, "ki se strokovno izpopolnjuje. Pri pošiljanju zdravstvenih delavcev na strokovno izpopolnjevanje po tem členu se upoštevajo tudi potrebe zdravstvene organizacije glede na namembnost in program dejavnosti, predlogi delavca samega ter predlogi organom, ki opravljajo strokovno nadzorstvo nad delom zdravstvenih organizacij oziroma drugih z zakonom pooblaščenih Organizacij združenega dela. Organizacija iz prvega odstavka tega člena, v kateri se je zdravstveni delavec strokovno izpopolnjeval s praktičnim delom, mora dati organizaciji, ki je poslala delavca na izpopolnjevanje, pismeno oceno delavčevega izpopolnjevanja. Ta ocena se vloži v dokumentacijo, ki se vodi o medsebojnem razmerju delavca v združenem delu. 9. člen Strokovno izpopolnjevanje na tečajih (3. točka prvega odstavka 5. člena) se organizira praviloma za zdravstvene delavce z visoko ali višjo strokovno izobrazbo, lahko pa se organizira tudi za zdravstvene delavce s srednjo strokovno izobrazbo. Ta oblika strokovnega izpopolnjevanja ima namen, da zdravstveni delavci praktično in teoretično poglo-' bijo svoje znanje; zato morajo tečaji praviloma obsegati poleg predavanj tudi praktične vaje, demonstracije in obdelavo posameznih strokovnih primerov iz ožjega (specialnega) področja. 10. člen Strokovno izpopolnjevanje na seminarjih (4. točka prvega odstavka 5. člena) se organizira praviloma za zdravstvene delavce z visoko ali z višjo strokovno izobrazbo. Ta oblika strokovnega izpopolnjevanja ima namen, da zdravstveni delavci poglobijo znanje na svojem celotnem ali vsaj na širšem delovnem področju. Seminar obsega predavanja in tudi strokovne demonstracije, kjer so te potrebne. 11. člen Organizator tečaja ali seminarja mora pripraviti program za tečaj oziroma seminar. Ta program mora obsegati: namen tečaja oziroma seminarja, komu in za kaj je namenjen oziroma potreben, navedbo strokovnih tem, ki se bodo obravnavale, število ur in trajanje tečaja oziroma seminarja, priimek in ime predavateljev ter kakšne praktične vaje ali demonstracije bodo prikazane. Program tečaja ali seminarja mora organizator predložiti v strokovno oceno zavodu SR Slovenije za socialno medicino in higieno, ki lahko zahteva spre- membo ali dopolnitev programa na podlagi mnenja ustrezne klinike oziroma inštituta. 12. člen Strokovno izpopolnjevanje na kongresih in simpozijih (5. točka prvega odstavka 5. člena) organizirajo predvsem strokovna združenja zdravstvenih delavcev oziroma njihove sekcije za zdravstvene delavce z visoko ali višjo strokovno izobrazbo za območje republike, več republik ali federacije. Ta oblika strokovnega izpopolnjevanja ima namen, da ' zdravstveni delavci poglobijo znanje ha svojem širšem delovnem področju In da izmenjavajo svoje teoretične in praktične izkušnje v obliki referatov, ko-referatov, diskusij, strokovnih demonstracij, ogledov zelo razvitih zdravstvenih organizacij in drugih strokovnih organizacij združenega dela. ogledov razstav strokovne opreme in v drugih programiranih oblikah. Strokovno izpopolnjevanje na kongresih In simpozijih ima tudi namen, da zdravstveni delavci na njih sprejemajo določena strokovna stališča in priporočila za strokovno delo in organizacijo strokovnega dela, ki naj se uresničuje v njihovi praksi. 13. člen Prj vseh oblikah strokovnega izpopolnjevanja po tem pravilniku, zlasti pri oblikah iz 1., 2., 3. in 4. točke prvega odstavka 5. člena tega pravilnika, poskrbijo izvajalci oziroma organizatorji strokovnega izpopolnjevanja za orientacijski preizkus na strokovnem izpopolnjevanju pridobljenega znanja. Udeleženci strokovnega izpopolnjevanja iz 3., 4. in 5. točke prvega odstavka 5. člena tega pravilnika morajo dati posamezno ozirofna skupinsko, če se jih je več hkrati udeležilo izpopolnjevanja, poročilo strokovnemu kolegiju zdravstvene organizacije oziroma druge organizacije združenega dela, kjer so zaposleni, o tem, kaj so na strokovnem izpopolnjevanju pridobili in kaj predlagajo, da se spremeni oziroma dopolni na strokovnem področju v organizaciji, kjer so zaposleni. Udeleženci vseh oblik strokovnega izpopolnjevanja po tem pravilniku morajo seznaniti oziroma prenesti svoje znanje in izkušnje, pridobljene na izpopolnjevanju, na svoje strokovne sodelavce. Nove metode dela, uporaba novih delovnih sredstev in nova doktrina se lahko prenaša na sodelavce samo, če je dal k temu izrečno soglasje strokovni kolegij. III. III. POTRDILA O STROKOVNEM IZPOPOLNJEVANJU 14. člen Organizator strokovnega izpopolnjevanja zdravstvenih delavcev na tečaju ali seminarju (3. in 4. točka prvega odstavka 5 člena) izda zdravstvenemu delavcu potrdilo o obliki in trajanju strokovnega izpopolnjevanja, v primerih strokovnega izpopolnjevanja s praktičnim delom v strokovno višje organizirani organizaciji združenega dela pa izvajalec tega izpopolnjevanja pošlje zdravstveni organizaciji, ki je zdravstvenega delavca poslala na strokovno izpopolnjevanj. pismeno oceno o njegovem izpopolnjevanju. Potrdilo o strokovnem izpopolnjevanju oziroma pismena ocena iz prejšnjega odstavka se vloži v dokumentacijo o medsebojnem razmerju delavca v združenem delu, ki jo vodi organizacija, v kateri delavec dela. Potrdil iz prvega odstavka tega člena ne izdajajo klinike oziroma inštituti, če organizirajo množična strokovna srečanja vnaprej neznanega števila zdravstvenih delavcev z visoko ali višjo strokovno izobrazbo, na katerih jih seznanjajo z novimi dosežki znanosti; taka srečanja se štejejo za množično strokovno ih-strukcijsko nadzorstvo in ne za strokovno izpopolnjevanje po tem pravilniku. IV. STROKOVNO IZPOPOLNJEVANJE V TUJINI 15. člen Za strokovno izpopolnjevanje se po tem pravilniku šteje tudi udeležba zdravstvenih delavcev na mednarodnih strokovnih srečanjih (kongresih, seminarjih, simpozijih itd.). 16. člen Zdravstvene organizacije pošljejo svoje zaravstve-ne delavce z visoko in višjo izobrazbo v tujino na strokovno izpopolnjevanje predvsem takrat, če v domačih klinikah oziroma inštitutih in v drugih organizacijah združenega dela tako izpopolnjevanje hi mogoče. Izjemoma in pod pogoji iz prejšnjega odstavka se lahko pošljejo na strokovno izpopolnjevanje v tujino tudi zdravstveni delavci s srednjo strokovno izobrazbo, če to terjajo specifične potrebe zdravstvene organizacije. v Začasno delo zdravstvenega delavca v tujini se ne šteje za strokovno izpopolnjevanje po tem pravilniku, V. OBDOBJA OBVEZNEGA STROKOVNEGA IZPOPOLNJEVANJA ZDRAVSTVENIH DELAVCEV 17. člen Zdravstveni delavci se morajo strokovno izpopolnjevati, in sicer: 1. zdravstveni delavci z visoko strokovno izobrazbo najmanj 10 dni na leto oziroma najmanj 30 dni na na vsaka tri leta; 2. zdravstveni delavci z višjo strokovno izobrazbo najmanj 20 dni na vsaka tri leta; 3. zdravstveni delavci s srednjo strokovno izobrazbo najmanj 14 dni na vsaka tri leta. Strokovnega izpopolnjevanja po tem členu se lahko oprostijo zdravstveni delavci, ki imajo več kot 25 let dejanskega dela v zdravstveni stroki. 18. člen Specialisti (zdravniki, zobozdravniki, in diplomirani fhrmaCevti) se praviloma strokovno izpopolnjujejo v klinikah oziroma inštitutih V SER Jugoslaviji, v soglasju z ustrezno kliniko oziroma inštitutom pa tudi v drugih strokovno razvitih zdravstvenih organizacijah z obsežno kazulstiko in s strokovno obsežnejšo in sodobnejša opremo. 19. člen Strokovno izpopolnjevanje zdravstvenih delavcev iz 17. člena tega pravilnika, ki se izpopolnjujejo S praktičnim delom. Se opravlja po medsebojnem dogovoru med zainteresiranimi zdravstvenim organizacijami ali pa po letnem razporedu, ki ga na podlagi prijav pripravi pooblaščena organizacija, v kateri se bo opravljalo strokovno Izpopolnjevanje. 20. člen Zdravstvena organizacija ali oruga z zait onom pooblaščena organizacija združenega dela mora poslati svojega zdravstvenega delavca na strokovno izpopolnjevanje tudi pred obdobjem, določenim s tem pravilnikom, če se je pri strokovnem nadzorstvu (133. člen zakona o zdravstvenem varstvu) ugotovilo pomanjkljivo praktično znanje njenega delavca ali če organizacija uporablja glede na razpoložljiva sredstva zastarele metode in sredstva pri delu. VI. ZDRAVSTVENE ORGANIZACIJE IN DRUGE ORGANIZACIJE ZDRUŽENEGA DELA, KI LAHKO ORGANIZIRAJO STROKOVNO IZPOPOLNJEVANJE 21. člen Če s tem pravilnikom ni drugače določeno, organizirajo strokovno izpopolnjevanje vsak na svojem delovnem področju: 1. medicinska fakulteta, fakulteta za naravoslovje . in tehnologijo, biotehniška fakulteta in njihove strokovne enote (inštituti); 2. klinične bolnišnice in druge klinike oziroma inštituti ter organizacije združenega dela v njihovi sestavi; 3. zavod SR Slovenije ža socialno medicino in higieno, zavod SRS za transfuzijo krvi, zavod za farmacijo in za preizkušanje zdravil, zavod za rehabilitacijo Invalidov in onkološki inštitut; 4. višja in srednje šole za zdravstvene delavce; 5. bolnišnice oziroma njihove strokovne enote, ki so sposobne organizirati teoretično in praktično strokovno izpopolnjevanje glede na razpoložljive strokovne kadre in obseg medicinskih storitev oziroma katerih naravno gravitacijsko območje zagotavlja ustrezno strokovno kazuistiko za strokovno izpopolnjevanje; 6. zdravstveni domovi, zlasti njihove' dispanzerske strokovne enote: 7. večje lekarne; 8. zdravstvene skupnosti. Slovensko zdravniško društvo, Slovensko farmacevtsko društvo, Zveza društev medicinskih sester Slovenije in druga strokovna društva zdravstvenih delavcev lahko organizirajo strokovno izpopolnjevanje predvsem v obliki seminarjev in tečajev. Strokovno izpopolnjevanje lahko organizirajo tudi druge organizacije združenega dela, ki niso naštete v prejšnjih dveh odstavkih, če jih od primera do primera za to pooblasti predsednik republiškega komiteja za zdravstveno in socialno varstvo. VII. VII. EVIDENCA O STROKOVNEM TZPOPOLNJEVANJU 22. člen Evidenco o strokovnem izpopolnjevanju zdravstvenih delavcev vodi zavod SR Slovenije za socialno medicino in higieno ali druga organizacija, ki jo pooblasti predsednik republiškega komiteja za zdravstveno in socialno varstvo. Organizatorji tečajev in seminarjev morajo s prepisom programa obvestiti zavod oziroma organizacijo Iz prejšnjega odstavka o tečaju oziroma seminarju, o organizatorjih tečaja oziroma seminarja ter o trajanju tečaja oziroma seminarja, po končanem tečaju oziroma seminarju pa mu morajo sporočiti tudi podatke o številu udeležencev. 23. člen Zdravstvena organizacija ali druga z zakonom pooblaščen? organizacija združenega dela, ki v skladu s svojim samoupravnim splošnim aktom pošilja zdravst- ' vene delavce na izpopolnjevanje s praktičnim delom v ustrezno višje organizirano organizacijo združenega dela (2. točka prvega odstavka 5. člena), mora q tem voditi evidenco ter najpozneje do 31. decembra vsakega leta sporočiti podatke zavodu oziroma organizaciji iz prvega odstavka 22. člena tega pravilnika o tem, kateri zdravstveni delavci so se na ta način izpopolnjevali, koliko časa in v kateri organizaciji. Zavod oziroma organizacija iz prvega odstavka 22. člena tega pravilnika pošlje vsako leto najkasneje do 31. januarja republiškemu komiteju za zdravstveno in socialno varstvo poročilo o strokovnem izpopolnjevanju zdravstvenih delavcev za vso SR Slovenijo v preteklem letu. To poročilo mora vsebovati tudi oceno strokovnega izpopolnjevanja in predloge za izboljšanje. 24. člen Ce se organizirajo tečaji in seminarji samo za ožja območja, morajo organizatorji poslati podatke iz drugega odstavka 22. člena tega pravilnika tudi ustrezni zdravstveni skupnosti. VIII. POSEBNE DOLOČBE 25. člen Stroške za strokovno izpopolnjevanje svojih delavcev nosi v skladu s svojimi samoupravnimi splošnimi akti zdravstvena organizacija oziroma druga z zakonom pooblaščena organizacija združenega dela, če se glede na- posebne okoliščine posameznega primera ne dogovori drugače s svojim delavcem. Med stroške za strokovno izpopolnjevanje se štejejo tudi potni stroški in morebitna kotizacija. Povračilo stroškov za strokovno izpopolnjevanje zdravstvenih delavcev v zdravstvenih organizacijah in v drugih pooblaščenih organizacijah združenega dela in stroški organizatorjev strokovnega izpopolnjevanja se zagotovijo z družbenim dogovorom oziroma s samoupravnimi sporazumi, ali s pogodbami med plačniki zdravstvenih storitev ter zdravstvenimi organizacijami oziroma drugimi pooblaščenimi organizacijami združenega dela in organizatorji strokovnega izpopolnjevanja. - 26. člen Ce zdravstveni delavec pri strokovnem izpopolnjevanju ne sodeluje, mora organizator izpopolnjevanja o tem obvestiti organizacijo združenega dela. v kateri je delavec zaposlen, organizacija pa lahko določi za take primere v svojem samoupravnem splošnem aktu ustrezne ukrepe. Določba prejšnjega odstavka velja tudi, če zdravstveni delavec, ki se strokovno izpopolnjuje po 2. točki prvega odstavka 5. člena tega pravilnika, ne dela poln delovni čas, kot je določen v organizaciji združenega dela, v kateri se izpopolnjuje. 27. člen Strokovni kolegij zdravstvene organizacije ali druge z zakonom pooblaščene organizacije združenega de- la mora najmanj enkrat na leto razpravljati o strokovnem izpopolnjevanju svojih zdravstvenih delavcev. IX. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE 28. člen Zdravstvene organizacije in druge z zakonom pooblaščene organizacije združenega dela ter organi podrobneje predpišejo s svojimi samoupravnimi splošnimi akti v skladu z določbami tega pravilnika in glede na svoje potrebe in razmere: obseg, obliko, program, način ter trajanje strokovnega izpopolnjevanja svojih zdravstvenih delavcev po posameznih kategorijah, prioritetne potrebe njihovega strokovnega izpopolnjevanja, disciplinske ukrepe zaradi morebitne neudeležbe ali nesodelovanja zdravstvenih delavcev pri strokovnem izpopolnjevanju ter naloge zdravstvenih delavcev v izrednih razmerah. S samoupravnimi splošnimi akti iz prejšnjega odstavka se lahko uredijo tudi vprašanja izrednega študija zdravstvenih delavcev za pridobitev višje strokovne izobrazbe ter vprašanje strokovnega izpopolnjevanja drugih delavcev, katerih delo posredno vpliva na organizacijo in delo zdravstvene organizacije in druge z zakonom pooblaščene organizacije združenega dela ter s tem na oskrbo in zdravljenje bolnikov (npr. odgovorni, d.elavci v kuhinjah, šivalnicah in v uprav-no-tehničnih službah). 29. člen Z dnem, ko začne veljati ta pravilnik, preneha veljati pravilnik o strokovnem izpopolnjevanju zdravstvenih delavcev (Uradni list SRS, št. 38-320/72). 30. člen Ta pravilnik začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. St. 132-2/75 Ljubljana, dne 20. maja 1975. Predsednik republiškega komiteja za zdravstveno in socialno varstvo dr. Anton Faaarinc 1. r. 725. Na podlagi 7. in 87. člena zakona o varnosti cestnega prometa (Uradni list SRS, št. 17-93/71) izdaja republiški sekretar za notranje zadeve ODREDBO o omejitvi prometa na javnih cestah I Na javnih cestah oziroma delih cest določenih s to odredbo, se omeji promet tovornih motornih vozil s priklopnimi vozili ali brez njih. delovnih strojev, traktorjev, motornih vozil, na katerih se kandidati učijo za voznike, ter vprežnih vozil, po določbah te odredbe.' II V turistični sezoni velja omejitev vožnje za tovorna motoma vozila s priklopnimi vozili ali brez njih, katerih največ^a dovoljena teža presega 5 ton, delovne stroje, vprežna vozila, traktorje in motorna vozila, na katerih se kandidati učijo za voznike, ob: — petkih in zadnji delovni dan pred državnimi prazniki od 15. do 20. ure; — sobotah od 6. do 9. ure; — nedeljah in zadnji dela prosti dan državnih praznikov od 15. do 22. ure nd naslednjih cestah oziroma delih cest: 1. na odseku magistralne ceste št. 1: državna meja—Ljubelj—Naklo—Kranj—I.jubljana—Bregana; 2. na magistralni cesti št. 1 a: Naklo—Jesenice—Rateče—državna meja; 3. na odseku magistralne ceste št. 1 b: Hajdina—Podlehnik—Macelj—meja SR Hrvatske; 4 na odseku magistralne ceste št. 2: državna ne-j a—Koper—Portorož—Sečovlj e; 5. na odseku magistralne ceste št. 6: Maribor—Celje—Ljubljana—Vrhnika in Razdrto—Sežana—državna meja; 6. na magistralni cesti št. 6b: Senožeče—Koper; 7. na magistralni cesti št. 6 c: Postojna—Pivka— Ilirska Bistrica—Rupa. Turistična sezona traja po tej odredbi od 15. ju-, nija do 15. septembra. Za državne praznike v času turistične sezone od 15. junija do 15. septembra se štejeta 4, in 22. julij. III Izven turistične sezone velja omejitev vožnje zadnji delovni dan pred državnimi prazniki in zadnji dela prosti dan državnega praznika za vozila in ceste po II. točki te odredbe. Za državne praznike po prvem odstavku te točke, se v času od 15. septembra do 15. junija štejejo: 1., 29. in 30. november, 1. in 2. januar ter 1. in 2. maj. IV Za vprežna vozila in za delovne stroje velja poleg v II. točki navedenih omejitev tudi omejitev prometa vsak dan v času od prvega somraka do .popolne zda-nitve in to tudi izven turistične sezone. V Omejitve prometa na javnih cestah določene s to odredbo ne veljajo za motorna vozila organizacij združenega dela, ki opravljajo dejavnosti posebnega družbenega pomena (PTT podjetja, podjetja za distribucijo električne energije, cestna podjetja itd.), če so na nujni vožnji zaradi popravila okvar na javnih napravah, ali prevoza poštnih pošiljk v notranjem in mednarodnem prometu, zaradi pomoči pri nesrečah- ali zaradi odstranitve posledic pri nesrečah. VI Z denarno kaznijo od 500 do 1.000 dinarjev se kaznuje za prekršek pravna oseba, če vozi njeno vozilo v cestnem prometu v nasprotju z omejitvijo iz II., III., IV. in V. točke te odredbe. Z denarno kaznijo od 50 do 500 dinarjev se za isti prekršek kaznuje tudi odgovorna oseba pravne osebe. VII Z denarno kaznijo od 50 do 500 dinarjev se kaznuje za prekršek: 1. posameznik — lastnik tovornega motornega vozila, če vozi njegovo vozilo v prometu v nasprotju z omejitvami iz II. in III. točke te odredbe; 2. lastnik vprežnega -vozila, delovnega stroja ali traktorja, če vozi njegovo vozilo ali delovni stroj v nasprotju z omejitvami iz II., III. in IV. točke te odredbe; 3. voznik, če vozi motorno vozilo s priklopnim vozilom ali brez njega v nasprotju z omejitvami iz II. in IH točke te odredbe; 4. voznik inštruktor, če uči kandidata za voznika v nasprotju z omejitvami iz II. in III. točke te odredbe; 5. voznik vprežnega vozila ali delovnega stroja, če vozi v nasprotju z omejitvami iz II., III. in IV. točke te odredbe. VIII Ko začne veljati ta odredba, preneha veljati odredba o omejitvi prometa na javnih cestah (Uradni list SRS, št. 22/74). IX Ta odredba začne veljati osmi dan po oojavi v Uradnem listu SRS. St. 21-S-22/20-29/74 Ljubljana, dne 30. maja 19’ro. Republiški sekretar za notranje zadeve Marjan Orožen 1. r. 726. Na podlagi zadnjega odstavka 51. člena zakona o orožju (Uradni list SRS, št. 34/73) izdaja republiški sekretar za notranje zadeve ( NAVODILO * o opravljanja tehničnih pregledov strelnega orožja za katerega je bil izdan orožni list I Tehnični pregled strelnega orožja, za katerega je bil izdan orožni list (v nadaljnjem besedilu: orožje) opravi komisija, ki jo imenuje predstojnik za notranje zadeve pristojnega občinskega upravnega organa (v nadaljnjem besedilu: pristojni organ). II Komisijo za tehnični pregled orožja sestavljajo Predsednik, ki je delavec pristojnega organa, strokovnjak organizacije združenega dola ali obrtne delavnice, ki je registrirana za izdelovanje, predelovanje in popravljanje orožja ter član. III Tehnični pregled orožja se opravlja v času in kraju. ki ga določi pristojni organ. Pristojni organ s pismenim vabilom obvesti lastnika orožja o času in kraju tehničnega pregleda orož-ja najmanj osem dni pred komisijskim pregledom orožja. V vabilu morajo biti navedene posledice neopravičenega izostanka lastnika orožja (tretji odstavek 73. člena zakona o splošnem upravnem postopku — Urad- Ust SFRJ, št. 18/65). IV Pri opravljanju tehničnega pregleda orožja je potrebno ugotoviti ali je orožje v takšnem stanju, da zagotavlja brezhibno in varno uporabljanje. V Komisija za tehnični pregled orožja najprej ugotovi, če se podatki, vpisani v orožnem listu, ujemajo s podatki o lastniku in orožju. Pri tehničnem pregledu orožja in njegovih delov se opravljajo: vizualni pregled, pri katerem se ugotavlja kvaliteta površinske obdelave, obstoj površinskih defektov (hib),'korozija ter drugo; dimenzionalni pregled, pri katerem se pregleduje kaliber cevi in di- v menzi j a ležišča za naboj; kontrola zanesljivosti zapiranja, delovanja delov ža proženje, zanesljivost varovalk in drugih naprav za pravilno in varno delovanje ter nošenje orožja. VI Če komisija ugotovi, da je orožje nestrokovno izdelano ali v takšnem stanju, da je nevarno za okolico ali za tistega, ki ga uporablja in da orožja ni mogoče popraviti, predlaga pristojnemu organu, da sproži postopek po 28. členu zakona o orožju. Lastnik orožja, ki se ne strinja z ugotovitvijo komisije, lahko v osmih dneh predloži orožje na preizkus organizaciji združenega dela, ki je po zakonu o preizkušanju in žigosanju oziroma zaznamovanju ročnega strelnega orožja in streliva (Uradni list SRS, št. 37/73) pristojna za preizkušanje orožja in njeno mnenje predloži pristojnemu organu. V tem , primeru pristojni organ odloži odločitev o sprožitvi postopka po prejšnjem odstavku, dokler lastnik orožja ne predloži mnenja te organizacije, vendar najpozneje do preteka roka, ki ga določi pristojni organ. VII ' O opravljenem tehničnem pregledu orožja se sestavi zapisnik, ki ga podpišejo člani komisije. Zapisnik obsega podatke o lastniku orožja, o orožju in o ugotovitvah pri tehničnem pregledu orožja. Zapisnike o tehničnem pregledu orožja hrani pristojni organ in jih vlaga po zaporednih številkah registra izdanih prožnih listov. Obrazec zapisnika je objavljen skupaj s tem navodilom in je njegov sestavni del. x VIII Ce komisija ugotovi hibe na orožju, mora le-te v zapisniku podrobneje opisati, jih obrazložiti in predlagati ukrepe za njihovo odpravo. Če komisija ugotovi, da je orožje potrebno popravila, pristojni organ določi lastniku orožja rok, v katerem mora orožje popraviti. IX To navodilo začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. St. (H/l-S-010-32/75 Ljubljana, dne 16. maja 1975. Republiški sekretar za notranje zadeve Marjan Orožen 1. r. SR SLOVENIJA SKUPŠČINA OBČINE ZAPISNIK o tehničnem pregledu strelnega orožja za katerega je bil izdan orožni list, sestavljen v dne -...............—— Prisotni: 1. Predsednik „ 2. Strokovnjak 3. Član------- Ugotavljamo, da je---------------------------- s stalnim prebivališčem ______________:_______ (priimek in ime). (naslov stalnega prebivališča) prinesel na tehnični pregled naslednje orožje: vrsta ....,.....v-.................... znamka _______________________________ kaliber __________, tovarniška številka Orožje je vpisano v register izdanih orožnih listov organa za notranje zadeve SO ....... pod zaporedno številko ................ Pri tehničnem pregledu orožja je bilo ugotovljeno naslednje: dne Podpis: 1. Predsednik .................... 2. Strokovnjak_____________________ 3. Član _____________________ 727. Na podlagi 5. a Unec prvega odstavka 63. člena zakona o vodah (Uradni list SRS, št. 16-136/74) izdaja republiški sekretar za urbanizem NAVODILO o tem, katera dela in posegi v vodni režim sc štejejo za manjše spremembe vodnega režima 1 Za manjše spremembe vodnega režima po drugem odstavku 33. člena zakona o vodah (Uradni list SRS, št. 16-136/74) se štejejo tale dela in posegi v vodni režim, če se z Vijimi ne povzroča škoda drugim: — enostavna zavarovanja pred rušenjem brega in obale; — sprememba odtoka vode in ureditev odtekanja vod z drenažo, da se zavaruje obstoječe zemljišče, stavba ali naprava; — zajetje vodnega vira, zgraditev vodnjaka in kapnic za potrebe zasebnega gospodinjstva ali gospodarstva ; — vzdrževanje in obnavljanje objektov in naprav, če se s tem ne spremenijo pogoji, določeni v že izdanem vodnogospodarskem soglasju oziroma vodnogospodarskem dovoljenju; — gradnja greznice in gnojišča za družinsko hišo, če je za tako gradnjo izdal soglasje organ pristojne sanitarne inšpekcije; — gradnja lovilcev mašeon, ce ne presegajo prostornine 1 m’; — utrditev površin na pretakališčih in podobnih manipulativnih prostorih, kier se pretakajo nevarne tekočine, če njihova površina ne presega velikosti 50 m*. 2 To navodilo začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. St. 324-1/73 Ljubljana, dne 21. aprila 1975. Republiški sekretar • za urbanizem Boris Mikoš, dipl. gr. inž. 1. r. x 728. Na podlagi 3. alinee prvega odstavka 63. člena zakona o vodah (Uradni list SRS, št. 16-136/74) izdaja republiški sekretar za urbanizem NAVODILO o tem. kakšna vodnogospodarska dokumentacija je potrebna za pridobitev vodnogospodarskih smernic, vod-gospodarskega soglasja in vodnogospodarskega dovoljenja in kaj morajo vsebovati vodnogospodarske smernice, vodnogospodarsko soglasje in vodnogospodarsko dovoljenje z 1 Vodnogospodarsko dokumentacijo za pridobitev vodnogospodarskih smernic sestavljajo: opis lokacije objekta, njegove velikosti in namembnosti z ustreznimi tehničnimi prilogami (situacije); prikaz kako objekt ali naprava vpliva na vodni režim oziroma kako vodni režim vpliva na objekt ali napravo; shematični in tekstualni prikaz tehnološkega postopka proizvodnje; količino in kakovost pitne pove ter način njene, zajezitve; količino in obremenitev odpadnih voda s prikazom efekta čiščenja in načinom odvajanja teh voda vključno s padavinskimi vodami; dispozicijo ostalih odpadnih snovi z navedbo njihovih lastnosti. Poleg podatkov iz prejšnjega odstavka vsebuje vodnogospodarska dokumentacija: — za odvzem ali poseg v talno vodo: maksimalne in minimalfie kote talne vode, smer toka talne vode, geološki profil terena in koeficient propustnosti tal; —■ za odvzem pitne ali tehnološke- vode iz vodotoka: minimalni pretok vodotoka, kakovost vode, zaščito Pred zasipavanjem odvzemnega mesta; — za poseg v vodotok: predvideno koto zajezitve, Pretočne količine pri minimalnih, srednjih in visokih vodah, kote maksimalnih poplavnih voda ter prikaz zaščite objektov pred poplavami (npr. 10-letne, 100-letne visoke vode); za večje posege v vodni fežim. kot nPr. akumulacije za HC, pregrade itd., je treba naka-zati posledice porušitve objekta ter posledice odvajanja visokih in nizkih voda; — za poseg v morje: globino morja, prečni profil, Plimovanje, velikost valov, smer morskih tokov ter smer in jakost vetrov; — za poseg na erozijska in plazovita območja (ze-hieljski in snežni plazovi): prikaz geoloških struktur, zaraščenost ter vplivnost erozij in plazov. Vodnogospodarsko dokumentacijo za vodnogo-po-darsko soglasje sestavljajo: — projekt za pridobitev gradbenega dovoljenja fonsz statičnega računa in armaturnih načrtov); — lokacijsko dovoljenje; — soglasje sanitarne inšpekcije na projekt za pridobitev gradbenega dovoljenja. 3 Vodnogospodarsko dokumentacijo za vodnogospodarsko dovoljenje sestavljajo: — vodnogospodarsko soglasje; izvedbena tehnična dokumentacija; zapisnik o tehničnem pregledu objekta in upo-abno dovoljenje. skl ^. 5. člen Posamezne cone obsegajo: CONA I — naj ožji poslovni oenter Meja poteka po: Aškerčevi, Zoisovi, Karlovški. Za gradom. Roški. Zivinozdravniški, Po Ljubljanici, Lipičevi. Njegoševi, Smartinski, Topniški, Samovi, Borutovi, Železniški progi proti jugu, podaljšku Gasilske ulice. Gasilski, Tržni. Vodnikovi, Pod gozdom, Cesta na Bellevue, Tivoli, Večni poti, Ziljskega, Tobačni, Trg MBD. CONA II — območje neposredno ob centru Meja poteka v osi obvozne ceste, po urbanističnem planu in je predstavljena po karti urbanističnega plana Ljubljane v merilu 1 :25000 in v detajle na karte 1 : 5000. CONA III — ostali strnjeni predeli mesta in nove soseske Meja vključuje vse območje med Kamniško progo, Stožicami (BS-7, Ježica, Mala vas) in Savo v občini Bežigrad, v občini Siska poteka po gorenjski progi do Vižmarij, vključuje celotno naselje Šentvid. Podgoro, Pržanj ter sosesko SS-7. SS-8 in SŠ-10 ter ŠP-5 in ŠI-3 in se zaključuje na Podutiški testi; ter Medvode, Svet j e, Preska. Vaše, Goričane in Ladja. V občini Vič zajema območje naselij Brdo in Vrhovci, poteka po Malem grabnu do Dolgega mostu oziroma Ceste dveh cesarjev. V -občini Moste poteka po Zasavski železnici do vključno naselja Polje (Soseska MS-9) od tam pa na jug in vključuje MS-8/4 in MS-8/2 ter poteka po Ljubljanici do Kodeljevega. CONA IV — obrobni mestni predeli — vsi ostali predeli izven L, II. in III. cone v ureditvenem območju mesta Ljubljane. CONA V — predmestni urbanizirani predeli: OBČINA BEŽIGRAD: Beričevo Brinje I^ol Kleče pri Dolu Nadgorica Podgorica Sv. Jakob Videm OBČINA MOSTE-POLJE Dolsko Podlipoglav ■ Sadjnja vas Senožeti OBČINA ŠIŠKA: Sp. Gameljne Sr. Gameljne Šmartno pod Šmarno goro Tacen Zg. Gameljne Hraše Rakovnik Smlednik Sora Sp, Pirniče Valburga Vir j e Vikrče Zbilje Zg. Pirniče Podvodje Skaručna Vodice Zapoge OBČINA VIC-RUDNIK: Brezovica Notranje gorice Stran 786 Ul Vnanje gorice Log Brezje pri Dobrovi Pristava Dobrova Kamnik pod Krimom Gaber j e Podpeč Šujica Preserje Horjul Pijava gorica Podolnica Škofljica Vrzdenec Zalog pri Škofljici Zaklanec Velike Lašče Ligo j na Male Lašče Polhov gradeč Rašica Belica Turjak Dolenja vas Ig Dvor Hrastenice 733. Na podlagi 57. člena zakona o srednjem šolstvu (Uradni list SRS, št. 18/67, 20/70 in 31/71), na podlagi 125. člena statuta mesta Ljubljane (Uradni list SRS, št. 13/74) in na podlagi 28. člena statuta Doma mladine v trgovini in gostinstvu je Skupščina mesta Ljubljane na 12. seji zbora združenega dela dne 29. maja 1975, na 12. seji zbora občin dne 29. maja 1975 in na 12. seji družbenopolitičnega zbora dne 21. maja 1975 sprejela SKLEP o imenovanju ravnatelja Doma mladine v trgovini !n gostinstvu, Ljubljana, Poljanska 28 CONA VI — neurbanizirani predeli Vsi drugi neurbanizirani predeli znotraj meja petih ljubljanskih občin in izven omejitev v prvih petih conah. 6. člen Ko začne veljati ta' odlok, prenehata veljati odloka o povprečnih gradbenih cenah stanovanj in povprečnih stroških za komunalno urejanje gradbenih zemljišč ter o osnovah za izračun povprečnih cen zemljišča na območju ljubljanskih občin (Uradni list SRS, št. 26-732/74) in odlok o povprečni gradbeni ceni in povprečnih stroških komunalnega urejanja zemljišč v zvezi z določanjem odškodnine za razlaščena stavbna zemljišča na območju ljubljanskih občin (Uradni list SRS, št. 26-723/74). 7. člen Ta odlok začne veljati osmi dan no objavi v Uradnem listu SRS. St. 764/preds-75 Ljubljana, dne 21. maja 1975. Za ravnatelja Doma mladine v trgovini in gostinstvu se imenuje Janez Jamnik. St. 752/preds.-75 Ljubljana, dne 29. maja 1975. Predsednik Skupščine mesta Ljubljane Tone Kovič, dipl. inž. 1. r. 734. Na podlagi 57. člena zakona o srednjem šolstvu (Uradni list SRS. št. 18/67. 20/70 in 31/71). na podlagi 125. člen statuta mesta Ljubljane tUrad.n list SRS, št 13/74) in na podlagi 97 člena statuta Tehniške šole za lesarstvo je Skupščina mesta Ljubljane na 12. seji zbora združenega dela dne 29 maja 1975, na 12 seji zbora občin dne 29. maja 1975 in na 12. seji družbenopolitičnega zbora dne 21. maja 1975 sprejela Predsednik Skupščine mesta Ljubljane Tone Kovič, dipl. Inž. 1. r. SKLEP o imenovanju ravnatelja Tehniške šole za lesarstvo, Ljubljana, Aškerčeva 7 4 732. Na podlagi 125. člena statuta mesta Ljubljane (Uradni list SRS, št. 13/74) in 25. člena samoupravnega sporazuma o združitvi v zavod Pionirski dom Ljubljana je Skupščina mesta Ljubljane na 12 seji zbora združenega dela dne 29. maja 1975, na 12. seji zbora občin dne 29. maja 1975 in na 12. seji družbenopolitičnega zbora dne 21. maja i975 sprejela Za ravnatelja Tehniške šole za lesarstvo se imenuje Cveta Peterca. , St. 753/preds.-75 Ljubljana, dne 29. maja 1975. Predsednik Skupščine mesta Ljubljane Tone Kovič, dipl. inž. 1. r. SKLEP o imenovanju predstavnikov družbene skupnosti v skupščino zavoda Pionirski dom Ljubljana,, Trg VII. kongresa ZKJ 1 Za predstavnika družbene skupnosti v skupščini zavoda Pionirski dom; Ljubljana se imenujeta Zora Gašperšič in Dušan Tratnik. St. 761/preds.-75 Ljubljana, dne 29. maja 1975. Predsednik Skupščine mesta Ljubljane Tone Kovič, dipl. inž. 1. r. 735. Na podlagi 57 člena zakona o srednjem šolstvu (Uradni list SRS, št. 18/67 20/70 in 31/71), na podlagi 125. člena statuta mesta Ljubljane (Uradni list SRS, št. 13/74) in na podlagi 146 člena statuta Tehniške šole za kemijsko, metalurško in papirno stroko je Skupščina mesta Ljubljane na 12. seji zbora združenega dela dne 29. maja 1975, na 12. seji zbora občin dne 29. maja 1975 Mn na 12. seji družbenopolitičnega zbora dne 21. maja 1975 sprejela SKLEP o imenovanju ravnatelja Tehniške šole za kemijsko, metalurško In papirno stroko, Ljubljana, Aškerčeva 7 Za ravnatelja Tehniške šole za kemijsko, metalurško in papirno stroko se imenuje Niko Benkovič. ■ St 754/preds.-75 Ljubljana, dne 29. maja 1975. Predsednik Skupščine mesta Ljubljane Tone Kovič, dipl. inž. 1. r. 736. Na podlagi 57. člena zakona o srednjem šolstvu iUradni list SRS, št. 18/67. 20.-70 in 31/71), na podlagi 125. člena statuta mesta Ljubljane (Uradni list SRS, št. 13/74) in na podlagi 155. člena statuta Gradbene tehniške šole v Ljubljani je Skupščina1 mesta Ljubljane na 12. Seji zbora združenega dela dne 29. maja 1975, 'na 12 seji zbora občin dne 29 maja 1975 in na 12. seji družbenopolitičnega zbora dne 21. maja 1975 sprejela SKLEP o imenovanju ravnatelja Gradbene tehniške šole Ljubljana, Titova 100 Za ravnatelja Gradbene tehniške šo-ie se imenuje Stefan Hočevar. St. 755/preds.-75 Ljubljana, dne 29. maja 1975. Predsednik Skupščine mesta Ljubljane Tone Kovič, dipl. inž. 1. r. 737. Na podlagi drugega odstavka 74, čjena zakona o prekrških (Uradn, list SRS št. 7/73) in 183 člena statuta mesta Ljubljane (Uradni list SRS. št. 13/74) je Skupščina mesta Ljubljane na 12 sejf zbora združenega dela dne 29 maja 1975. na 12 seji zbora občin dne 29. maja 1975 In na 12. seji družbenopolitičnega zbora dne 21 maja 1975 sprejela SKLEP O izvolitvi sodnikov za prekrške v organu za kaznovanje prekrškov v Ljubljani Za sodnika za prekrške v organu za kaznovanje prekrškov v Ljubijan =e Izvolita Petra Kovačič m Marijana Sventner St. 756/preds -75 Ljubljana, dne 29 maja 1975. - Predsednik Skupščine mesta Ljubljane Tone Kovič, dipl. inž. L r. 738. Na podlagi 6., 9. in 35. člena temeljnega zakona o javnem pravobranilstvu (Uradni list SFRJ. št. 15/65) ter 125. in 182. člena statuta mesta Ljubljane (Uradni list SRS, št. 13-298/74) je Skupščina mesta Ljubljane na 12. seji zbora združenega dela d ne.29 maja 1975, na 12. seji zbora občin dne 29. maja 1975 in na 12. seji družbenopolitičnega zbora dne 21. maja 1975 sprejela SKLEP o imenovanju namestnika mestnega javnega pravobranilca v Ljubljani Za namestnika mestnega javnega pravobranilca v Ljubljani se imenuje Saša T e š e n j i. St. 757/preds.-75 Ljubljana, dne 29. maja 1975 Predsednik Skupščine mesta Ljubljane Tone Kovič, dipl. inž L r. 739. Na podlagi 24. člena zakona o javnem tožilstvu (Uradni list SFRJ, št. 7/65) ter 128 in 177. člena statuta mesta Ljubljane (Uradni list SRS. št 13/74) je Skupščina mesta Ljubljane na 12 seji pbora združenega dela dne 29 maja 1975. na 12. seji zbora občin dne 29. maja 1975 in na 12. seji družbenopolitičnega zbora dne 21. maja 1975 sprejela SKLEP o soglasju k razrešitvi namestnika občinskega javnega tožilca v Ljubljani Dolžnosti namestnika občinskega javnega tožilca v Ljubljani se razreši Vladimir Dolenc. Št 758/preds.-75 Ljubljana, dne 29. maja 1975. Predsednik Skupščine mesta Ljubi*ane Tone Kovič. dM !"* 1 r. 740. Na podlagi 125. člena statuta mesta Ljubljane (Uradni list SRS. Št. 13/74) in 25 člena statuta Mestnega muzeja Ljubljana, je Skupščina mesta Ljubljane na 12 seji zbora združenega dela dne 29. maja 1975. na 12 seji zbora občin dne 29. maja 1975 in na 12. seji družbenopolitičnega zbora dne 21. maja 19-5 sprejela SKLEP o imenovanju predstavnika družbene skupnosti v razširjeni delovni skupnosti Mestneva muzeja Ljubljana, Gosposka 15 Za predstavnika družbene skupnosti v razširjeni delovni skupnosti Mestnega muzeja Ljubilana se imenuje Vili Strašek.1" St. 760/preds.-75 Ljubljana, dne 29. maja 1975 Predsednik Skupščine mesta Ljubljane Tone Kovič, dipl. inž. 1. r. <* 741. Na podlagi 21., 49. in 50. člena zaKona o sreanjem šolstvu (Uradni list SRS, št. 18/67, 20 70, 31/74), 4. in 5. člena pravilnika o organizaciji in izvajanju izobraževanja odraslih v srednjih šolah (Uradni list SRS, št. 20/68), 7. člena statuta Tehniške elektro šole in 36.-ter 124. člena statuta mesta Ljubljane (Uradni list SRS, št. 13/74) je Skupščina mesta Ljubljane na 12. seji zbora združenega dela dne 29. maja 1975 in na 12. seji zbora občin dne 29. ,maja 1975 sprejela SKLEP o soglasju k ustanovitvi dislociranih enot Tehniške elektro šole, Ljubljana, Vegova 4 / 1 ‘ / Skupščina mesta Ljubljane daje soglasje k ustanovitvi dislociranih enot Tehniške elektro šole, Ljubljana, Vegova 4 in sicer za: — dislocirano enoto delovodske elektro šole v Postojni in — dislocirano enoto delovodske elektro šole v Radovljici: 2 Ta sklep se objavi v Uradnem listu SRS. Št. 765/preds.-75 Ljubljana, dne 29. maja 1975. ' Predsednik Skupščine mesta Ljubljane Tone Kovič, dipl. inž. 1. r. 742. Na podlagi 21., 49. in 50. člena zaKona o srednjem šolstvu (Uradni list SRS, št. 18/67. 20/70, 31/72, 18/74), 4. in 5. člena pravilnika o organizaciji in izvajanju izobra-' ževanja odraših (Uradni list SRS, št. 20/68). 9. člena statuta Tehniške šole za lesarstvo in 36. ter 124. člena statuta mesta Ljubljane je Skupščina mesta Ljubljane na 12. seji zbora združenega dela dne 29. maja 1975 in na 12. seji zbora občin dne 29. maja 1975 sprejela SKLEP o soglasju k ustanovitvi dislociranih enot — oddelki za odrasle Tehniške šole za lesarstvo, Ljubljana, Aškerčeva 7 1 Skupščina mesta Ljubljane daje soglasje k ustanovitvi dislociranih enot — oddelki za odrasle Tehniške šole za lesarstvo. Ljubljana, Aškerčeva 7 in sicer: — enota tehniške šole za lesarstvo v Ljubljani, — dislocirano enoto tehniške šole za lesarstvo v Kamniku in — dislocirano enoto tehniške šole za lesarstvo v Novem mestu. 2 Ta sklep se objavi v Uradnem, nstu hrta. St. 766/preds.-75 Ljubljana, dne 29. maja 1975. Predsednik Skupščine mesta Ljubljane Tone Kovič, dipl. inž. 1. r. 6 743. Na podlagi 21., 49. in 50. člena zakona o srednjem šolstvu (Uradni list SRS, št. 18,67, 20/70, 31/72, 18/74), 4. m 5. člena pravilnika o organizaciji in izvajanju izobraževanja odraslih (Uradni list SRS, št. 20/68), 8. člena statuta Tehniške šole za kemijsko, metalurško in papirno stroko in 36. ter 124. člena statuta mesta Ljubljane je Skupščina mesta Ljubljane na 12. seji zbora združenega dela dne 29. maja 1975 In na 12. seji zbora občin dne 29. maja 1975 sprejela ' SKLEP o soglasju k ustanovitvi dislociranih enot Tehniške šole za kemijsko, metalurško in papirno stroko, Ljubljana, Aškerčeva 7 1 Skupščina mesta Ljubljane daje soglasje k ustanovitvi dislociranih enot Tehniške šole za kemijsko, mer talurško in papirno stroko, Ljubljana, Aškerčeva 7 in sice: za: — dislocirano enoto tehniške šole metalurške stroke v Mariboru in — dislocirano enoto tehniške šole metalurške stroke v Slovenski Bistrici. 2 Ta sklep se objavi v Uradnem listu SRS. St. 767 preds.-75 Ljubljana, dne 29. maja 1975. Predsednik Skupščine mesta Ljubljane Tone Kovič, dipl. inž. 1. r. 744. Na podlagi 21., 49. in 50 člena zakona o srednjem solstvu (Uradni list SRS št. 18/67. 20/70. 31 72, 18/74), 4. in 5. člena pravilnika o organizaciji in izvajanju izobraževanja odraslih v srednjih šolah (Uradni list SRS. št. 20/68), 8 člena statuta Tehniške šole za strojništvo. 36. in 124 člena statuta mesta Ljubljane (Uradni list SRS, št. 13/74) je Skupščina mesta Ljubljane na 12. seji zbora združenega dela dne 29. maja 1975 in na 12. seji zbora občin dne 29. maja 1975 sprejela SKLEP o soglasju k ustanovitvi dislociranih enot Tehniške šole za strojništvo. Ljubljana, Aškerčeva 7 1 Skupščina mesta Ljubljane aaje soglasje k ustanovitvi dislociranih enot Tehniške šole za strojništvo, Ljubljana, Aškerčeva 7 in sicer za: — dislocirano enoto tehniške šole za strojništvo v Škofji Loki. — dislocirano enoto tehniške šole za strojništvo v Novi Gorici, — dislocirano enoto 'tehniške šole za strojništvo v Novem mestu, I 2 Ta sklep se objavi v Uradnem listu SRS. St. 768/preds.75 Ljubljana, dne 29. maja 1975. Predsednik Skupščine mesta Ljubljane Tone Kovič, dipl. inž. 1. r. 745. Na podlagi 21., 49. in 50. člena zakona o srednjem šolstvu (Uradni list SRS, št. 18/67, 20/70, 31/72, 18/74), 4. in 5. člena pravilnika o organizaciji in izvajanju izobraževanja odraslih (Uradni list SRS, št. 20/68), 9. člena statuta Tehniške šole za lesarstvo in 36. ter 124. člena statuta mesta Ljubljane je Skupščina mesta Ljubljane na 12. seji zbora združenega dela dne 29. maja 1975 in na 12. seji zbora občin dne 29 maja 1975 sprejela SKLEP o soglasju k ustanovitvi dislociranih enot Tehniške šole za lesarstvo, Ljubljana, Aškerčeva 7 3 Sklep se objavi v Uradnem listu SRS in na krajevnem uradu Cerklje. Javna razgrnitev bo na krajevnem uradu Cerklje vsak delovni dan od 6. do 14. ure, v sredo pa od 6. do 16. ure. SL 350-7/75 Brežice, dne 28. maja 1975. Predsednik IS Skupščine občine Brežice Ivan 2ivič 1. r. CELJE 747, Zbor združenega dela, zbor krajevnih skupnosti in družbenopolitični zbor občinske skupščine Celje so po 1. členu zakona o davku na promet nepremičnin (Uradni list SRS, št. 27/72, 39/74) in 146. členu statuta občine Celje na svojih sejah dne 22. maja 1975 sprejeli 1 Skupščina mesta Ljubljane daje soglasje k ustanovitvi dislociranih enot Tehniške šole za lesarstvo, Ljubljana, Aškerčeva 7 in sicer za: — enoto delovodske šole za lesarstvo v Ljubljani, — dislocirano enoto delovodske šole za lesarstvo v Celju, — dislocirano enoto delovodske šole za lesarstvo v v Radovljici, — dislocirano enoto delovodske šole za lesarstvo v v Škofji Loki, — dislocirano enoto delovodske šole za lesarstvo v v Slovenj Gradcu in — dislocirano enoto delovodske šole za lesarstvo v Novem mestu. 2 Ta sklep se objavi v Uradnem listu SRS. Št. 769/preds.-75 Ljubljana, dne 29. maja 1975. Predsednik Skupščine mesta Ljubljane Tone Kovič, dipl. inž. 1. r. BREŽICE 746. Izvršni svet Skupščine občine Brežice je na podlagi 11. in 13. člena zakona o urbanističnem planiranju (Uradni list SRS, št. 16/67) na seji dne 13. maja 1975 sprejel SKLEP o razgrnitvi predloga razširitve zazidalnega načrta za Cerklje 1 ODLOK o davku na promet nepremičnin 1. člen Davek na promet nepremičnin se na območju občine Celje predpisuje, odmerja in pobira po določbah zakona o davku na promet nepremičnin, po določbah tega odloka in predpisih izdanih na njuni podlagi. 2. člen Občinski davek na promet nepremičnin se plačuje glede na prometno vrednost kvadratnega metra zemljišča oziroma uporabne površine gradbenega objekta po naslednjih stopnjah: 1. Za kmetijska zemljišča, če znaša prometna vrednost m1: nad din do din znaSa din davek •/. 1 6 1 2 0,06 + 8 od presežka nad 1 2 3 0,14 + 10 od presežka nad 2 3 4 0,24 + 12 od presežka nad 3 4 5 0,36 + 14 od presežka nad 4 5 6 0,50 + 16 od presežka nad 5 6 7 0,66 + 20 od presežka nad 6 7 8 0,86 + 24 od presežka nad 7 8 9 1,10 + 28 od presežka nad 8 9 10 1,38 + 32 od presežka nad 9 10 1,70 + 50 od presežka nad 10 2. Za nezazidana stavbna zemljišča, če leži zemljišče v območju, za katero velja urbanistični ali zazidalni načrt in če znaša prometna vrednost m*: Na javni vpogled se za trideset dni od dneva objave tega sklepa razgrne zazidalni načrt za Cerklje. 2 V času razgrnitve, lahko k osnuutu poaa svoje pripombe, jn predloge vsak občan ali zainteresirana delovna ali druga organizacija. nad din do din znaša davek din •/# 10,00 10 10,00 15,00 1,00 + 15 od presežka nad 10 15,00 ' 20,00 1,75 + 20 od presežka nad 15 20,00 25,00 2,75 + 25 od presežka nad 20 25,00 30,00 4,00 + 35 od presežka nad 25 30,00 5,75 + 60 od presežka nad 30 t 3. Ža nezazidana stavbna zemljišča, če leži zemljišče izven območja, ki je določeno z urbanističnim ali zazidalnim načrtom in če znaša prometna vrednost m!: nad din do din znaša din davek •/. 10,00 15 10,00 15,00 1,50 + 25 od presežka nad 10 15,00 20,00 2,75 + 35 od presežka nad 15 20,00 25,00 4,50 + 45 od presežka nad 20 25,00 30,00 6,75 + 55 od presežka nad 25 30,00 9,50 + 70 od presežka nad 30 4. Za gradbene objekte, če znaša prometna vred- nbst m2: nad din do din znaša din davek 4.000 400 '+ 10 4.000 5.000 12 od presežka nad 4.000 5.000 7.000 . 520 4- 15 od presežka nad 5.000 7.000 10.000 .820 + 18 od presežka nad 7.000 10.000 1.360 + 20 od presežka nad 10.000 3: člen Poleg oprostitev po zakonu o davku na promet nepremičnin se davek na promet nepremičnin ne pla- ča še v naslednjih primerih: 1. če lastnik kmetijskega zemljišča, ki je prodal zemljišče občini, zaradi izvajanja regulacijskih in urbanističnih načrtov, kupi v enem letu po tej prodaji drugo nadomestno zemljišče enake ali manjše površine; 2. če lastnik gradbenega objekta, ki je prodal gradbeni objekt občini, zaradi izvajanja regulacijskih in urbanističnih načrtov, kupi v enem letu po tej prodaji drugi nadomestni objekt za enako ^li manjšo vrednost; 3. pri prenosu pravice upofabe na nezazidanem stavbnem zemljišču v družbeni lastnini, če se odda v uporabo v skladu s predpisi o urejanju in oddajanju stavbnega zemljišča v občini Celje; 4. če proda organizacija združenega dela, občan ali zasebna.pravna oseba kmetijsko zemljišče občanu, ki se po 4. členu zakona o kmetijskih zemljiščih šteje za kmeta. Če kupec tako zemljo proda ali podari prej kot v petih letih po pridobitvi tega zemljišča, plača prometni davek tudi od nakupa: 5. pri prenosu pravice uporabe na nezazidanem stavbnem zemljišču, če ga odda Stanovanjska zadruga. 4. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. Z uveljavitvijo tega odloka preneha veljati odlok p davku na promet nepremičnin v občini Celje (Uradni list SRS. št. 42-837/72)., St. 422-10/75-1 Celje, dne 22. maja 1975. „ Predsednik Skupščine občine Celje Jože Marolt 1. r. 748. Občinska sKupsčina Celje je po 105. in 146. členu statuta občine Celje na seji zbora združenega dela in na seji družbenopolitičnega zbora dne 22. maja 1975 sprejela ODLOK o priznavalnini borcem 1. člen Priznavalnina se daje borcem, ki zaradi stvarnih ali osebnih okoliščin ne dosegajo primernih osebnih prejemkov iz drugih virov in imajo Stalno bivališče na območju občine Celje. 2. člen Za borce se po tem odloku štejejo: — udeleženci narodnoosvobodilne vojne's priznano posebno dobo v dvojnem trajanju pred 31. XII. 1944, — udeleženci v revolucionarnem delu pred 6. IV. 1941, — udeleženci španske državljanske vojne, — sodelavci narodnoosvobodilnega gibanja s priznano posebno dobo v dejanskem trajanju pred 31. XII. 1944, — družinski člani padlih ali umrlih borcev. Za družinske člane se štejejo zakonec, otroci, starši in ostali družinski člani, ki jih je borec bil dolžan preživljati, — borci za severno mejo v letih 1918/19, — slovenski vojni dobrovoljci iz vojn 1912/18. 3. člen Sredstva za priznavalnino borcem se zagotovijo v občinskem proračunu. 4. člen t-ravica do priznavalnine po tem odloku gre borcu, če mesečni dohodek njegove družine, preračunan na družinskega člana, ne presega osnove, ki jo določi izvršni svet občinske skupščine. Ne glede na določbo prvega odstavka tega člena ima izjemoma pravico do priznavalnine tudi borec, katerega mesečni dohodek, preračunan na družinskega člana, presega določeni cenzus, če si zaradi starosti, onemoglosti, bolezni, nesreče ali drugih okoliščin, ki zadevajo njega ali njegove družinske člane, ne more zagotoviti sredstev za normalno preživljanje. Pravico do priznavalnine ima tudi borec, ki je lastnik nepremičnega premoženja, če tega premoženja ne more izkoriščati, oziroma če osebe, ki ga bi bile dolžne po zakonu ali pogodbi preživljati, tega po njihovi krivdi ne izvršujejo ali. pa takih oseb ni. Borcu iz tretjega odstavka tega člena gre priznavalnina le v primeru, če pri svoji nepremičnini dovoli vpis zastavne pravice v višini sprejete orizrtavalnine 5 člen Čeprav borec izpolnjuje pogoje iz prvega odstavka 4. člena tega odloka, nima pravice do priznavalnine, če po svoji krivdi nima lastnost delavca v združenem delu. ni v delovnem razmerju oziroma ne opravlja druge dejavnosti, je pa sposoben za pridobitno delo. Pravice do priznavalnine tudi nima borec, ki sicer izpolnjuje vse pogoje iz tega odloka, pa se po presoji okoliščin in pogojev, v katerih živi, ugotovi, da ni socialno ogrožen. 6. člen V dohodek družine po 4. členu tega odloka se ne vštevajo invalidski prejemki po zveznem in republiškem zakonu o vojaških invalidih, invalidnina za telesno okvaro, dodatek za tujo pomoč ter postrežbo po predpisih o invalidskem zavarovanju, otroški dodatek, do katerega imajo pravico družinski člani in drugi prejemki borca ali prejemki družinskih članov, za katere je v posebnih predpisih, s katerimi je posamezni prejemek uveden, izrečno določeno, da se pri ugotavljanju gmotnega stanja gospodinjstva ne upoštevajo. 7. člen ' Osebni prejemki se ugotavljajo na podlagi izplačil, Ki so jih borec in člani njegovega gospodinjstva prejeli prejšnje leto. Za dohodek iz kmetijske dejavnosti se vzame katastrski dohodek, ki je bil podlaga za odmero prispevka v prejšnjem letu, širikratno povečan. Dohodek od samostojnega opravljanja obrtnih in drugih gospodarskih in negospodarskih dejavnosti je . dohodek, ki je bil podlaga za odmero prispevka oz. davka za prejšnje leto. 8. člen Oblike priznavalnine so: — stalna priznavalnina, — enkratna priznavalnina, — pomoč pri šolanju otrok borcev. Priznavalnina se daje borcem praviloma v denarju. 9. člen Stalna priznavalnina pripada borcem, ki nimalo najpotrebnejših sredstev za preživljanje. 10. člen Enkratna priznavalnina se dodeli v izjemno upravičenih primerih, kot so: — zdravljenje borca v na'raVnem zdravilišču, — smrt borca ali člana ožje družine, — težja bolezen borca ali člana ožje družine, — naravna ali druga huda nesreča, — nakup ozimnice ali kurjave 11 11. člen Osnova in merila za dodelitev priznavalnine ter okvirne , zneske priznavalnine določi svet občinske skupščine za vsako leto glede na dvig življenjskih stroškov. Pri določanju osnov in meril ter višine priznavalnine upošteva izvršni svet’ zlasti: — obseg udeležbe v narodnoosvobodilnem boju (čas trajanja, udeležba priznana kot posebna doba, ki se šteje dvojno, udeležba priznana pot posebna doba z dejanskim trajanjem), — višino dohodka družine borca, ki pride na družinskega člana, — zdravstveno stanje in starost borca, oziroma družinskih članov. • 12. člen Če uživalec stalne priznavalnine po tem odloku nima zdravstvenega varstva iz drugega naslova, se mu prizna pravica do zdravstvenega vrstva iz naslova stalne priznavalnine. 13. člen Dohodki po tem odloku se ne štejejo za dohodke, če to vpliva na pridobitev kakšne pravice. 14. člen O pravicah posameznih borcev po tem odloku odloča komisija za zadeve, borcev NOV pri izvršnem svetu. Pred odločitvijo mora komisija slišati mnenje občinske zveze združenj borcev NOV, oz. mnenje občinskega odbora borcev za severno mejo v letih 1918/19 ter mnenje odbora vojaških vojnih dobrovoljcev iz vojn 1912/18. Postopek se uvede na zahtevo upravičenca ali na predlog borčevske organizacije iz prvega odstavka tega člena. Odločbe o priznavalninah po tem odloku izdaja občinski upravni organ, pristojen za zadeve borcev. Zoper odločbo upravnega organa je možna pritožba na Republiški komite za vprašanja borcev NOV in vojaških invalidov. 15. člen Z dnem, ko začne veljati ta odlok, preneha veljati odlok o posebni družbeni pomoči borcem (Uradni vestnik Celje, št. 21-234/70 ter Uradni list SRS, št. 45-898/71 in 1-31/75). 16. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. St. 191-2/75-3 Celje, dne 22. maja 1975. Predsednik Skupščine občine Celje Jože Marolt 1. r. 749. Občinska skupščina Celje je po 186. členu ustave SR Slovenije in 131. ter 146. členu statuta občine Celje na zboru združenega dela in zboru krajevnih skupnosti dne 22. maja 1975 sprejela ODLOK o označevanju stanovanjskih in poslovnih zgradb 1. člen S tem odlokom se urejajo tista vprašanja v zvezi z označevanjem stanovanjskih in poslovnih zgradb, ki niso urejena z republiškimi predpisi. 2. člen Vsaka stanovanjska In poslovna zgradba mora imeti praviloma nad hišnimi vrati ali na desni strani hišnih vrat napisano tablico v velikosti 20 X 15 cm z imenom naselja in hišno številko. Ce ima naselje ulice in trge, mora biti na napisni tablici ime ulice oziroma trga in hišna številka. Napisna tablica mora biti pritrjena tako, da se vidi s ceste oziroma poti, ki pelje mimo zgradbe ali k zgradbi. Za to, da je zgradba predpisano označena, je dolžan skrbeti nosilec pravice uporabe, lastnik zgradbe, oziroma organizacije, ki gospodari s stanovanjskimi hišami v družbeni lastnini (v nadaljnjem besedilu: lastnik zgradbe). 3. člen Občinski upravni organ, ki je pristojen za izdajo uporabnega dovoljenja, mora v odločbi, s katero izda uporabno dovoljenje, navesti hišno številkp nove zgradbe. 4. člen Lastnik zgradbe mora prevzeti napisno tablico v roku in na' kraju, kamor ga povabi občinski upravni organ, pristojen za komunalne zadeve. Lastnik zgradbe je dolžan poskrbeti, da bo napisna tablica pritrjena na zgradbo v treh dneh potem, ko je tablico prevzel. , 5. člen Poškodovano napisno tablico je treba zamenjati. Šteje se, da je napisna tablica poškodovana, če na njej ni jasno vidno ime naselja ali hišna številka. O tem, da je tablica poškodovana, mora lastnik zgradbe nemudoma obvestiti pristojen občinski upravni organ. Stroške zamenjave poškodovane tablice nosi lastnik zgradbe. 6. člen Kadar je zaradi sprememb zazidalnega načrta ali iz drugih upravičenih razlogov potrebno, lahko občinski upravni organ, pristojen za komunalne zadeve, potem ko dobi mnenje krajevne skupnosti, odloči, da se v naselju alj delu naselja določijo nove hišne številke (prenumeracija). O svoji-odločitvi mora pristojni občinski upravni organ obvestiti krajevno skupnost in lastnike zgradb v naselju ter jih pozvati, da v določenem roku oddajo stare in prevzamejo nove napisne tablice. Stroški za nove tablice, ki so potrebne zaradi pre-mimeracij, gredo v breme občine. 7. člen Lastniki zgradb, na katerih ob uveljavitvi tega odloka ni napisnih tablic, so dolžni v 30 dneh po uveljavitvi tega odloka, to sporočiti občinskemu upravnemu organu, pristojnemu za komunalne zadeve. 8. člen Z denarno kaznijo od 100 do 5.000 dinarjev se kaznuje za prekršek pravna oseba: 1. če napisne tablice nima pravilno pritrjene (2. člen): 2. če ne prevzame napisne tablice v roku In na kraju, kamor ga je povabil pristojni občinski upravni organ (prvi odstavek 4. člena); 3. če ne poskrbi, da je napisna tablica v določenem roku pritrjena na zgradbo (drugi odstavek 4. člena); 4. če ne obvesti pristojni občinski upravni organ, da je napisna tablica poškodovana (tretji odstavek 5. člena); 5. če v predpisanem roku ne sporoči pristojnemu občinskemu upravnemu organu da na zgradbi ni napisne tablice (7. člen). Z denarno kaznijo od 20 do 500 dinarjev se kaznuje tudi odgovorna oseba pravne osebe, ki stori prekršek iz nrt-eea odstavka tega člena. 9. člen z. denarno kaznijo od 20 do 2.000 dinarjev se kaznuje posameznik, ki stori prekršek iz 8. člena tega odloka. 10. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. Št. 015-1/75-1 Celje, dne 22. maja 1975. Predsednik Skupščine občine Celje Jože Marolt 1. r. 750. Občinska skupščina Celje je po 14. členu obrtnega zakona (Uradni list SRS, št. 26/73) in po 146. členu statuta občine Celje na seji zbora združenega dela in seji zbora krajevnih skupnosti dne 22. maja 1975 sprejela ODLOK o dopolnitvi odloka o ureditvi nekaterih vprašanj s področja obrti 1. člen V odloku o ureditvi nekaterih vprašanj s področja obrti (Uradni list SRS, št. 11-257/74 in 36/74) se za 4. členom doda nov 4a člen, ki se glasi: 4.a člen me gieae na aoiočbe 2. člena tega odloka se lahko izda dovoljenje za opravljanje gostinske dejavnosti v bifejih tistim prosilcem, ki so vložili zahtevek pred uveljavitvijo spremembe- odloka o ureditvi nekaterih vprašani s nodročja obrti, to je pred 14. XII. 1974. 2. člen Ta omoK začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. Št. 313-7/73-3 Celje, dne 22 maja 1975 Predsednik Skupščine občine Celje > Jože Marolt 1. r. 751. Občinska skupščina Celje je po 48. in 24.b členu temeljnega zakona o organizaciji prevozov z motornimi vbzili (Uradni list SFRJ. št. 27/65 in 30/68) in 146. členu statuta občine Celje na seji zbora združenega dela in na seji zbora krajevnih skupnosti dne 22. maja 1975 sprejela ODLOK o ureditvi nekaterih vprašanj a v to ta kil i^ritev , 1. člen S tem odlokom se določijo splošni in posebni pogoji za opravljanje storitev javnega prevoza notnikov in prttjage z avtotaksiji na območju občine Celje. Določila tega odloka veljajo za vse, ki stalno opravljajo dejavnost prevozov z avtotaksiji na območju občane Celje. 2. člen Prevoz potnikov in prtljage z avrota-Ksiji se sme opravljati samo z vozili, ki so za to ustrezno urejena. 3. člen Prevozi z avtotaksiji se opravljajo s posxajansca za avtotaksije ali z mesta, ki ga določi naročnik. 4. člen Postajališča za avtotaksije so poseoni javni parkirni prostori, na katerih parkirajo le avtotaksiji. Postajališča za avtotaksije in organizacijo parkiranja avto taksi jev na teh postajališčih določi oddelek za gradbene in komunalne zadeve občine Celje, s sodelovanjem pristojne službe za promet. Dnevna služba se opravlja od 5. do 22. ure. • 5. člen Za uporabo postajališča iz 4. člena tega odloka plačujejo vozniki avtotaksijev pristojbino preko pooblaščene delovne organizacije. 6.. člen Vozniki avtotaksijev imajo ob enakih pogojih pravico do parkiranja na vseh postajališčih za avtotaksije. 7. člen Postajališče mora biti označeno s predpisanim prometnim znakom, številko postajališča in s cenikom za prevože z avtotaksiji. Na postajališču morajo biti označeni prostori (boksi) za parkiranje vozil. Na začetku in koncu postajališča je treba izpisati označbo »TAXI«. Vsako postajališče mora biti praviloma opremljeno z javnim telefonom za sprejemanje naročil. 8. člen Voznik avtotaksija praviloma sprejema potnike in prtljago na postajališču, po razporedu, ki mu je določen. Voznik avtotaksija je dolžan, če je prost, sprejeti potnike tudi izven postajališča, vendar na način, da ne ovira ostalih udeležencev v cestnem prometu. Prevozi z avtotaksiji so lahko organizirani tudi na način krožne vožnje. 9. člen Na postajališču se vozila razporejajo po času prihoda. Voznik mora biti na postajališču ali v vozilu ali v neposredni bližini vozila tako, da je lahko vsak čas dosegljiv. 10. člen Voznik avtotaksija je dolžan v delovnem času, če je prost, prevzeti vsako naročilo, ki se zahteva neposredno ali po telefonu, ne glede na dolžino vožnje. Voznik avtotaksija ni dolžan voziti osebe, ki kaže. znake vinjenosti, napadalnosti, niti osebe, ki bi s svo-Hmi stvarmi, obleko ali na kakšen drug način .poškodovala vozilo, razen v primeru dajanja pomoči osebam, ki so se ponesrečile v prometni nesreči ali kako drugače. •11. člen Voznik avtotaksija je dolžan sprejeti tudi potnikovo prtljago, če jo lahko spravi v prtljažnik oz. na streho vozila. Prtljago namešča in izdaja voznik avtotaksija. 12. člen Na postajališču izbere potnik vozilo praviloma po vrstnem redu, lahko pa tudi po lastni izbiri. Naročilo po telefonu prevzame vedno prvi voznik, ki je na vrsti, če vozilo ustreza naročniku. 13. člen Cilj vožnje določi potnik, ki naroči vozilo. , Naročnik določi, ali se bo z vozilom vozilo vec potnikov na enakih ali različnih relacijah. 14. člen Voznik avtotaksija je dolžan zahtevano vožnjo opraviti po najkrajši oziroma najprimernejši poti. Voznik mora imeti ves čas vožnje vključen taksimeter, ki ga vključi v trenutku odhoda. 15. člen V primeru, da voznik ne more dokončati začete vožnje ali prevzeti naročila, je dolžan v najkrajšem času zagotoviti potniku ali naročniku drugo vozilo. 16. člen Z izgubljenimi ali najdenimi predmeti v vozilu se postopa po predpisih o najdenih predmetih. 17. člen Vozilo za opravljanje avto taksi storitev mora biti opremljeno: 1. s svetlobnim napisom »TAKI«, 2. s taksimetrom v brezhibnem stanju, 3. s cenikom storitev, 4. s firmo (ime, priimek in naslov bivališča). 18. člen Znak z napisom »TAKI« se namesti na sredino sprednjega dela strehe. Ponoči • mora biti znak razsvetljen. Znak z napisom »TAKI« mora biti primerne velikosti, najmanj' pa 21 X 8 cm. Znak je rumene barve na črni podlagi. Cenik storitev mora biti na vidnem mestu v vozilu. Firma mora biti nameščena tako, da je vidna s prostora, ki je namenjen javnosti. 19. člen Taksimeter mora biti usklajen z dovoljeno tarifo in zaplombiran v skladu s predpisi o kontroli meril in plemenitih kovin. Taksimeter mora biti nameščen na vidnem mestu za potnike. 20. člen Avtotaksi vozilo mora biti med obratovanjem čisto in vzdrževano. 21. člen Avtotaksi vozilo mora razen splošnih pogojev izpolnjevati še naslednje tehnične pogoje: 1. biti registrirano za najmanj 4 osebe, računajoč tudi voznika, 2. vozilo mora imeti brezhibno notranjo razsvetljavo, ogrevanje in zračenje, 3. avtotaksi vozilo mora biti opremljeno z dodatno opremo (vrečko z osnovnim toaletnim priborom, gasilnim aparatom in varnostnimi pasovi). Tehnično opremljenost in brezhibnost vozila, ki je namenjeno za javni prevoz oseb, ugotavlja in preverja pooblaščena organizacija za tehnične preglede vozil. ' 22. člen Za pridobitev obrtnega dovoljenja mora voznik avtotaksi j a izpolniti še naslednji pogoj: — poznati mora mesto Celje in neposredno okolico. Pred izdajo obrtnega dovoljenja mora pristojni občinski organ preveriti, če prosilec izpolnjuje predpisane pogoje, ki se zahtevajo za javni prevoz oseb z avto-taksijem. 23. člen Voznik avtotaksi j a mora imeti in voditi delovodnik (knjigo vožnje), ki ga predpiše pristojni občinski upravni organ. V delovodnik mora vnesti vse podatke o opravljenih vožnjah. Delovodnik mora biti v avtotaksi vozilu tako, da je lahko vsak čas na razpolago pristojnim inšpekcijskim službam. 24. člen Cene za prevoze z avtotaksiji se morajo obvezno evidentirati pri pristojnem občinskem upravnem organu, pristojnem za cene. 25. člen Nadzor nad izvajanjem določil tega odloka opravlja inšpekcija za cestni promet. 26. člen Z denarno kaznijo od 500 do 5.000 din se kaznuje za prekršek voznik avtotaksija: 1. če opravlja avtotaksi prevoze z vozilom, ki ne ustreza pogojem členov 17., 18., 19 in 21. tega odloka; 2. če ravna v nasprotju s členom 14. in 23. tega odloka. Z denarno kaznijo od 20 do 2.000 din se kaznuje za prekršek voznik avtotaksija: 1. če opravlja avtotaksi prevoz z vozilom, ki ni čisto in vzdrževano (člen 20 tega odloka); 2. če pri uporabi avtotaksi postajališča in sprejemanju potnikov oz. naročil za vožnjo ravna v nasprotju z določili 8. člena, prvega odstavka 10. člena in prvega odstavka 11. člena tega odloka; 3. če pelje več potnikov ali stvari istočasno, proti volji naročnika (drugi odstavek 13. člena); 4. če ne zagotovi drugega vozila, če ne more sam dokončati pričete vožnje ali ne more izvršiti naročila (15. člen). 27. člen Ta odlok začne veljati osmj dan po objavi v Urad-nerri listu SRS. razen določbe iz 2 točke 17 člena, ki začne veljati dva meseca po uveljavitvi tega odloka. St. 313-1/75-3 Celje, dne 22. maja 1975. ' Predsednik Skupščine občine Celje Jože Marolt 1. r. 752. Občinska skupščina Celje je na osnovi V. in Vl.a tč. odloka o natančnejših pogojih za ukrepe družbene konrole cen iz pristojnosti občine (Uradni list SRS, št. 6/73, 21/73 in 5/75) ter 146. člena statuta občine Celje na seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 22. maja 1975 sprejela ODLOK o spremembah in dopolnitvah odloka o ukrepih družbene kontrole cen iz pristojnosti občine 1. člen V odloku o ukrepih družbene kontrole cen iz pristojnosti občine (Uradni list SRS, št. 14-386/73, 26-737/ 74 in 31-917/74) se ža 3. členom doda nov 3.a člen, ki se glasi: »Za naslednje storitve se lahko cene povišajo le s soglasjem občinskega upravnega organa, ki je pristojen za cene: — za pekarske izdelke, razen za osnovne vrste kruha iz 2. člena tega odloka, — za gostinske storitve (tudi obrati družbene prehrane), — za obrtniške storitve, — za transportne storitve zasebnikov.« 2. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. St. 38-17/1974-1 Celje, dne 22. maja 1975. Predsednik Skupščine občine Celje Jože Marolt 1. r. 753. Občinska skupščina Celje je po zakonu o telesno-kulturnih skupnostih (Uradni list SRS, št. 20-170/73) po 65. ter 146. členu statuta občine Celje (Uradni list SRS. št. 11-253/74) na seji zbora združenega dela in seji. zbora krajevnih skupnosti dne 22. maja 1975 sprejela . ODLOK o prenehanju veljavnosti odloka o upravljanju In in vzdrževanju tclesnovzgojnih in športnih objektov v občini Celje 1. člen Odlok o upravljanju in vzdrževanju telesnovzgoj-nih in športnih objektov v občini Celje (Uradni vestnik okraja Celje, št. 22-224/63) preneha veljati 2. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. St. 022-1/75-3 Celje, dne 22 maja 1975 Predsednik Skupščine občine Celje Jože Marolt 1. r. \ 754. Občinska skupščina Celje je po 33. členu zakona o socialnem skrbstvu (Uradni list SRS, št. 39/74) in po 146. členu statuta občine Celje na seji zbora združenega dela in seji zbora krajevnih skupnosti dne 22. maja 1975 sprejela ODLOK o razveljavitvi odloka o ustanovitvi Centra za socialno delo v Celju 1. člen Odlok o ustanovitvi Centra za socialno aeio v ue-Iju (Uradni vestnik Celje, št. 1-1/67) preneha veljati. 2. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. St. 022-2/75-3 Celje, dne 2'2. maja 1975, Predsednik Skupščine občine Celje Jože Marolt 1. r. 755. Občinska skupščina Celje je po 224. členu zakona o izvrševanju kazenskih sankcij (Uradni jist SRS, št. 25/73) in 146. členu statuta občine Celje na seji zbora združenega dela in seji zbora krajevnih skupnosti dne 22. maja 1975 sprejela ODLOČBO o sprememb) odločbe o ustanovitvi disciplinskega centra pri Centru za socialno delo Celje 1 V odločbi o ustanovitvi disciplinskega centra pri Centru za socialno delo (Uradni vestnik Celje 12-148/ 67) se prvi odstavek 6. točke spremeni in se glasi: »Za delo disciplinskega, centra zagotavlja sredstva skupnost socialnega skrbstva.« 2 Ta odločba sc objavi v Uradnem listu SR Slovenije, uporablja pa se od 1. januarja 1975. St. 022-1/75-3 Celje, dne 22. maja 1975. Predsednik Skupščine občine Celje Jože Marolt 1. r. CERKNICA 756. Na podlagi 4. člena zakona o referendumu (Uradni list SRS, št. 29/72), 2. in 6 člena zakona o samoprispevku (Uradni list SRS, št. 3/73) ter na podlagi 142., 143. in 167. člena statuta občine Cerknica je Skupščina občine Cerknica na seji družbenopolitičnega zbora dne 22. maja 1975, zbora krajevnih skupnosti in zbora združenega dela dne 23 maja 1975. s sklepom Skupščine občinske izobraževalne skupnosti z dne 21. maja 1975 sprejela ODLOK o razpisu referenduma za uvedbo samoprispevka za realizacijo programa izgradnje šolskih prostorov in telovadnic v občini Cerknica 1. člen Za območje krajevnih skupnosti Begunje, uerK-'nica, Cajnarje-Žilce, Grahovo, Nova vas-BlOke, in Rakek se razpiše referendum za uvedbo samoprispevka občanov v denarju za realizacijo programa izgradnje novih šolskih prostorov in telovadnic v naštetih krajevnih skupnostih. 2. člen Na referendumu bodo delovni ljudje odločili o uvedbi samoprispevka za financiranje programa izgradnje novih šolskih proštov in telovadnic po naslednjem programu: 1. izgraditev 8 učilnic in telovadnice pri osnovni šoli v Cerknici, 2. izgraditev šole z 8 učilnicami in adaptacijo doma TVD Partizan v Novi vasi, 3. izgraditev 4 učilnic in ureditev telovadnice na Rakeku, 4. izgraditev nove telovadnice v Grahovem, 5. ureditev telovadnice v domu kulture v Begunjah. Skupna predračunska vrednost programa znaša po današnjih cenah brez notranje opreme 36.000.000 din. 3. člen Pravico glasovanja na referendumu imajo občani, ki so vpisani v splošne volilne imenike za območja krajevnih skupnosti iz prvega člena in zaposleni občani, ki še nimajo volilne pravice za volitve v skupščine družbenopolitičnih skupnosti in še niso vpisani v splošni volilni imenik. Odločitev na referendumu je sprejeta, če je zanjo glasovala večina občanov, ki imajo pravico glasovanja po prejšnjem odstavku. Pri izidu glasovanja se ne štejejo tisti občani za katere se uradno ugotovi, da se zaradi dela v tujini ali zaradi služenja vojaškega roka niso mogli udeležiti glasovanja. 4. člen Referendum bo: a) v nedeljo, 8. VI. 1975 od 7. do 19. ure v krajevnih skupnostih iz 1. člena za občane, zaposlene izven območja krajevnih skupnosti, navedenih v 1. členu odloka, upokojence, kmete in občane, ki samostojno opravljajo obrtne in druge gospodarske dejavnosti ter intelektualne storitve in drugi po glasovalnih enotah, ki jih določi občinska volilna komisija; • b) v ponedeljek, dne 9. VI. 1975 od 6. do 18. ure vsi občani iz združenega dela, zaposleni v organizacijah združenega dela In temeljnih organizacijah združenega dela na območju krajevnih skupnosti iz 1. člena. 5. člen Samoprispevek bi bil uveden za dobo 5 let In sicer od 1. VII. 1975 do .30. VI. 1980. Samoprispevek bi plačevali zavezanci, ki imajo stalno prebivališče na območju krajevnih skupnosti iz 1. člena tega odloka po Aaslednjih stopnjah: a) _ 2 »/o od bruto osebnih dohodkov In nadomestil občani, ki prejemajo osebne dohodke iz delovnega razmerja, — 2 %> od pokojnin upokojenci; b) — kmetijski zavezanci, ki so zavarovani po zakonu o zdravstvenem zavarovanju in o obveznih oblikah zdravstvenega varstva: — 1 “/o od katastrskega dohodka od gozdnih in negozdnih površin tistih ki so po odloku o davkih občanov občine Cerknica oproščeni plačila davkov, — 2% vsi ostali kmetijski zavezanci; c) občani, ki samostojno opravljajo obrtne in druge gospodarske dejavnosti ter intelektualne storitve, — 2 %> od odmernih osnov, ki so podlaga za obračun prispevkov za samoupravne interesne skupnosti in občinskega davka. 6 člen Manjkajoča sredstva za celotno realizacijo programa iz 2 člena tega odloka naj bi na podlagi samoupravnega sporazuma solidarnostno združevale delovne organizacije občine Cerknica iz svojega dohodka. 7. člen * Plačevanja samoprispevka bi bili oproščeni: — občani, ki imajo osebni dohodek iz delovnega razmerja in nadomestila do 1.800 din neto mesečno — upokojenci, ki prejemajo pokojnino do 1.800 din — kmetijski zavezanci, katerih katastrski dohodek ne presega 800 din. Samoprispevek se ne plačuje od socialnih podpor, priznavalnin, invalidnin, otroških dodatkov, štipendij, nagrad učencev v gospodarstvu ter prejemkov iz naslova odlikovanj in priznanj. 8. člen S samoprispevkom občanov bi se v 5-letnem obdobju zbralo predvidoma 20.000.000 dinarjev, preostala sredstva do predračunskega zneska pa predstavljajo sredstva in krediti občinske izobraževalne skupnosti in temeljne telcsnokulturne skupnosti ter sredstva in krediti, ki jih bodo na način iz 6. člena združevale delovne organizacije. 9 člen Na referendumu bodo glasovalci glasovali neposredno in tajno z glasovnico z naslednjim besedilom: »Skupščina občine Cerknica Glasovnica za referendum dne 8. in 9. junija 1975, o uvedbi samoprispevka v denarju za realizacijo programa izgradnje šolskih prostorov in telovadnic po stopnji 2 °/i> od bruto osebnih dohodkov in nadomestil 2 "/o od pokojnin nad 1 800 mesečno i 1 Vo od katastrskega dohodka od gozdnih in negozdnih površin tisti, ki so po odloku o davkih občanov občine Cerknica oproščeni plačila davka 2 "/o od katastrskega dohodka drugi zavezanci in 2 % od odmernih osnov za občane, ki samostojno opravljajo obrtne in druge gospodarske dejavnosti ter intelektualne storitve Za dobo 5 let od 1. VII. 1975 do 30. VI. 1980. Za vse veljajo oprostitvfe plačila samoprispevka, ki so določene v 7. členu odloka o razpisu referenduma. GLASUJEM ZA PROTI Glasovalec izpolni glasovnico tako, da obkroži besedo ZA. če se strinja z uvedbo samoprispevka oz. ob- kroži besedo PROTI, če se z uvedbo samopripevka ne strinja.« 10. člen Glasovnice morajo biti overjene s pečatom Skupščine občine Cerknica. 11. člen Postopek v zvezi z izvedbo referenduma vodi občinska volilna komisija, ki imenuje tudi glasovalne odbore. \ 12. člen Denarna sredstva, ki bi se zbrala s samoprispevkom so strogo namenska in bi se zbirala na posebnem računu pri občinski izobraževalni skupnosti Cerknica. S sredstvi iz prejšnjega odstavka opravlja odbor za realizacijo programa izgradnje novih šolskih prostorov in telovadnic v občini Cerknica. Člane tega odbora imenuje Skupščina občine Cerknica in Skupščina občinske izobraževalne skupnosti na predlog družbenopolitičnih organizacij občine Cerknica Odbor ima svoja pravila, ki jih potrdi skupščina občine in Skupščina občinske izobraževalne skupnostj Cerknica. Odbor je dolžan, sproti, najmanj pa enkrat letno, poročati o svojem delu ustanoviteljema in občanom. Sredstva, zbrana s samoprispevkom, se smejo uporabljati samo za namene iz 2. člena tega odloka in po vrstnem redu. ki je v tem členu naveden. Sredstva za izvedbo referenduma po tem odloku se zagotovijo iz proračuna občine Cerknica za leto 1975. 13. člen Ta odlok se objavi v Uradnem listu SRS in prične vejati takoj St. 014-1/75-1-1 Cerknica, dne 23. maja 1975. Predsednik Skupščine občine Cerknica Slavko Tornič, dipl. oec. 1. r. 757. Na podlagi 1., 4., 16. in 37. člena zakona o obdavčevanju proizvodov in storitev v prometu (Uradni list SFRJ, št. 33/72, 39/72, 55/72 in 28/73) in 168. člena statuta občine Cerknica (Uradni Ust SRS, št. 20/74) je Skupščina občine Cerknica na sej zbora združenega dela in zbora krajevhih skupnosti dne 23. maja 1975 sprejela ODLOK o spremembi odloka o posebnem občinskem davku od orometa proizvodov in od plačil za storitve 1. člen V odloku o posebnem občinskem davku od prometa proizvodov in od plačil za storitve (Uradni list SRS, št. 55/72 in 1/74), se v tarifni številki 2, točka 5 spremeni in glasi: »5 likerjev in močnih alkoholnih pijač, če znaša nabavna cona za 1 liter: — nad 32 dinarjev 25 2. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS, uporablja pa se od 1. maja 1975. St. 421-9/72-1 Cerknica, dne 23. maja 1975. Predsednik Skupščine občine Cerknica Slavko Tomič, dipl. oec. 1. r. 758. Skupščina občine Cerknica je na podlagi četrtega odstavka 10. člena zakonu o spremembah in dopolnitvah zakona o urejanju in oddajanju stavbnega zemljišča (Uradni list SRS, št. 42/66 in 20/71) ter 168. člena statuta občine Cerknica na seji -zbora krajevnih skupnosti in zbora združenega dela dne 23. maja 1975 sprejela ODLOK o oddajanju urejenega stavbnega zemljišča v uporabo brez javnega natečaja \ 1. člen Urejeno stavbno zemljišče na območju občine Cerknica se lahko oddaja v uporabo brez javnega natečaja v primerih: 1. za zgraditev komunalnih naprav PTT objektov in naprav, vojaških objektov ter ureditev parkov in zelenic, 2. za zgraditev socialnozdravstvenih, telesnokul,-turnih. otroškovarsfvenih ali objektov drugih družbenih dejavnosti, 3. če se oddaja delovni organizaciji za zgraditev objektov na zemljišču, katero je po urbanističnem dokumentu določeno kot rezervat za gradnjo objektov te delovne organizacije, < 4. za gradnjo družbenih najemnih stanovanj, katerih investitor je samoupravna stanovanjska skupnost, 5. za usmerjeno in organizirano gradnjo družbenih najemnih stanovanj, ki - jih za potrebe svojih delavcev gradijo delovne organizacije. 6. za gradnjo nadomestnih stanovanj ali stanovanjskih hiš, ki so potrebna zaradi rušenja obstoječih stanovanjskih hiš v zvezi z izvajanjem urbanističnih dokumentov. 7. za zidavo stanovanjskih hiš udeležencev NOV, ‘ 8. ko je potrebno za smotrno zaokrožitev stavbnega zemljišča (poprava mej in podobno), 9 za gradnjo preskrbovalnih centrov, parkirišč, garaž, industrijskih, gostinskih, trgovskih, turističnih in obrtnih objektov. 2. člen O oddaji stavbnega zemljišča brez javnega natečaja odloča Izvršni svet Skupščine občine" Cerknica, v primerih 9. tč. 1. člena odloka pa SO Cerknica na seji zbora krajevnih skupnosti in zbora združenega dela. Ce se oddaja zemljišče po določilih 7. točke 1. člena mora izvršni svet dobiti poprejšnje soglasje komisije za zadeve borcev in invalidov NOV Skupščine ob-činer Cerknica. 3. člen Če se oddaja zemljišče po določbah tega odloka, mora investitor s pooblaščeno komunalno organizacijo skleniti pogodbo o stroških urejanja stavbnega zemljišča. 4. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po oojavi v uradnem listu SRS. St. 464-15/75-1 Cerknica, dne 23. maja 1975. Predsednik Skupščine občine Cerknica Slavko Tomič, dipl. oec. 1. r. 759. Na podlagi 20. in 21. člena zakona o sodiščih združenega dela (Uradni list SRS, št. 38/74) ter 167. člena statuta občine Cerknica (Uradni list SRS, št. 20/74) je Skupščina občine Cerknica na 8.. redni seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 23. maja 1975 ter 7. redni seji družbenopolitičnega zbora dne 22. maja 1975 sprejela ODLOK o določitvi števila sodnikov splošnega sotilsca Združenega dela v Postojni 1. člen Splošno sodišče združenega dela v Postojni, ki obsega območje občin Cerknica. Ilirska Bistrica in Postojna ima 23 sodnikov, ki jih izvolijo občinske skupščine z območja sodišča. 2. člen Predsednik in en sodnik splošnega sodišča, združenega dela v Postojni imajo lastnost delavca v združenem delu pri tem sodišču. Kandidacijski postopek za izvolitev sodnikov tega sodišča opravijo v sodelovanju s SZDL in sindikati občinske skupščine z območja sodišča. 21 sodnikov, ki nimajo lastnosti delavcev v združenem delu pri sodišču združenega dela v Postojni volijo občinske skupščine z območja sodišča. 3 člen Dokler ne bo po drugem odstavku 21. člena zakona o sodiščih združenega dela določeno število delovnih mest strokovnih in administrativno-tehničnih delavcev. ima sodišče le eno administrativno-tehnično moč, zaposleno s polnim delovnim časom. ,4. člen Stroške za delo splošnega sodis'ca zoruzenega dela v Postojni krijejo občine z območja sodišča v sorazmerju s številom v občini zaposlenih delavcev v družbenem sektorju. O načinu in obsegu zagotovitve sredstev za delo sodišča združenega dela v Postojni \se sklene z občino Cerknica. Ilirska Bistrica in Postojna posebna pogodba. 5. člen Za podpis pogodbe se pooblaščajo izvršni sveti skupščin občin Cerknica, Ilirska Bistrica in Postojna. 6 člen Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v uradnih glasilih, oziroma z dnem, ko bodo v enakem besedilu objavljeni odloki občinskih skupščin Cerknica, Ilirska Bistrica in Postojna. St 021-9/75-1 Cerknica, dne 23. maja 1975. Predsednik Skupščine občine Cerknica Slavko Tomič, dipl. oec. 1. r. 760. Na podlagi prvega odstavka 7., 26 in 30 člena zakona o razglasitvi m prisilnem prenosu pravice uporabe (Ur. Ust SRS. št. 27/72) je Skupščina občine Cerknica na seji zbora krajevnih skupnosti in zbora združenega dela dne 23. maja 1975 sprejela ODLOČBO o potrebi in smotrnosti služnosti za postavitev in vzdrževanje daljnovoda 2 X 110 kV Logatec — Cerknica in DV 20 kV Cerknica — Lož 1. člen Postavitev in vzdrževanje daljnovoda 2 X 110 kV Logatec—Cerknica in DV 20 kV Cerknica—Lož iz aprila 1974 združenega podjetja za distribucijo električne energije Slovenije Elektro Ljubljana, Ljubljana, je potrebna in smotrna. 2. člen S to odločbo je ugotovljena smotrnost in potreba_ za ustanovitev služnosti postavitve in vzdrževanja drogov z visokonapetostnim elektrovodom na. pare. št. 1102/558, 1102/557, 1102/640, 1102/644. 1102/641. 993/108, 993/126. 1102/632. 1102/683: 1102/649. 1102517, 1111, 1102675, 1102/589. 1102490. 1102535 1102482. 1102/481. 1235, 1102/660. 1102677. 1102670. 1102/543, 1102/576, 1233, 1102/638. 1115/2, 1233. 1102471. 1102670. 1234'41, 1234/44. 1265/1. 1102/441. 1102/440 1247 1234'47. 1234/48. 1263/2, 1247, 1102665, 1102668. 11023, 1234/5 k. o. Rakek. pare št 2656 2657 2208 2204. k. o Cerknica, pare. štev. 77/156. 77/227, 77/226 k o. Lipsenj, pare. štev. 707, 708, k. o. Podcerkev. 3. člen Zoper to odločbo v upravnem postopku ni pritožbe, pač pa je dopustna tožba, ki se vloži v 30 dneh od dneva prejema te odločbe pri Vrhovnem sodišču SRS v Ljubljani pismeno ali ustno na zapisnik pri navedenem vrhovnem sodišču ali kateremkoli občinskem sodišču. 4. člen Ta odločba se objavi v Uradnem listu SRS St 464-18/75-24 Cerknica, dne 23. maja 1975. Predsednik Skupščine občine Cerknica Slavko Tomič, dipl. oec. 1. r. 761. Na podlagi 19. člena zakona o notranjih zadevah (Uradni Jist SRS. št 4272) je Skupščina občine Cerknica v soglasju z Republiškim sekretarjem za notranje zadeve na seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 23. maja 1975 in družbenopolitičnega zbora dne 22. maj^ 1975 sprejela ODLOČBO o spremembi In dopolnitvi odločbe o ustanovitvi Postaje milice Cerknica I Odločba o ustanovitvi postaje milice Cer Krnca st 021-2/67-1 z dne 20 6 1967 se spremeni in dopolni teko, da se VI točka glasi: »Postaja milice ima sistemiziranih 23 delovnih mest«. II Ta odločba velja takoj. St. 021-2 67-1 Cerknica, dne 23. maja 1975. Predsednik Skupščine občine Cerknica Slavko Tomič, dipl. oec. 1. r. Soglašam: Republiški sekretar za notranje zadeve Marjan Orožen 1. r. St 2240-A-25/67 Ljubljana, dne t2 marca 1975 762. Na podlagi 4 člena zakona o referendumu (Uradni list SRS, št 29'72), v skladu s statutom krajevne skupnosti Laze in sklepa zbora delovnih ljudi in občanov z dne 31. maja 1975 je svet krajevne skupnosti Laze dne 31 maja 1975 sprejel SKLEP o razpisu referenduma za uvedbo krajevnega samoprispevka za obnovitev nizkonapetostnega elektro omrežja v naselju Laze in Jakovica I Razpiše se referendum za uvedbo krajevnega samoprispevka za sofinanciranje obnovitve nizkonapetostnega omrežja za območje krajevne skupnost) Laze. Na referendumu glasujejo1 občani, ki so vpisani v volilnem imeniku naselij krajevne skupnosti Laze In zaposleni občani ki še nimajo volilne pravice. III Referendum bo v nedeljo 22 junija 1975 od 7. do 19 ure na volišču v naselju Laze izvede'1 pa ga volilna komisija krajevne skupnosti Laze po načelih splošnih volitev. III Obnovitev nizkonapetostnega elektro omrežja se bo Izvedla po programu v dveh etapah: prva etapa: v naselju Jako vica s postavitvijo transformatorske postaje na jeklenem predalčnem jamboru s priključnim daljnovodom 20 kV, v IV. trimesečju 1975 in obnovitvijo nizkonapetostnega omrežja v naselju, v I. trimesečju 1976; druga etapa: v naselju Laze z zamenjavo stroja in naprav v transformatorski postaji Laze, obnovitvijo obstoječega nizkonapetostnega elektro omrežja v celotnem naselju in izgradnjo trifaznega omrežja v delu naselja »Gabranjše«, v II trimesečju 1976. Predračunska vrednost del za izvedbo celotnega programa znaša: — za naselje Jakovica 300.000 din, s samoprispevkom naj bi se zbralo 150.000 din; — za naselje Laze 450.000 din, s samoprispevkom naj bi se zbralo 250.000 din. IV Krajevni samoprispevek naj bi se uvedel za obdobje od 1. 7 1975 do 31. 3. 1976. Zavezanci krajevnega samoprispevka naj bi bili vsi hišni posestniki v privatni lastnini in pravne osebe v družbeni lastnini, v naslednjih zneskih: 1. v naselju Jakovica: vse hiše in rimokatolička cerkev: — za »enofazni« priključek 4.400 dih — za »trifazni« priključek 6.000 din 2. v naselju Laze: hiše št. 1 do 23, Destilarna KZ. št. 28 do 60, nove hiše Urbas L., Simšič I. in Kapelica, ter hiše št. 79, 82, 83 in 84: — za »enofazni« priključek 2.400 din — za »trifazni« priključek 4.000 din hiše št. 24. 25, 26. 27, 61, 61a. 62, 63, 64, 65, 77, 78, 80, 81 in nove hiše Krmavnar J., Obreza F., Milavec F.: — za »enofazni« priključek 4.400 din — za »trifazni« priključek 6.000 din hiše št. 67, 68, 69, 70, 71, 72, 73 oz. stanovanja v zasebni lasti teh hiš: — enotni prispevek 2.400 din V Svet krajevne skupnosti Laze je pooblaščen, da v izrednih primerih (bolezni, večja nesreča ipd.) prizadetemu lastniku hiše odloži plačilo prispevka, vendar največ za dobo 1 (enega) leta. VI Na. referendumu glasujejo glasovalci neposredno in tajno na volišču z glasovnico, na kateri je naslednje besedilo: Krajevna skupnost Laze Glasovnica za referendum dne 22 junija 1975 o uvedbi krajevnega samoprispevka za sofinanciranje obnovitve nizkonapetostnega omrežja v naselju Laze in Jakovica. ki bi bil predpisan za obdobje 9 mesecev od 1. 7. 1975 do 31. 3. 1976 in naj bi ga plačevali vsi hišni posestniki v privatni lastnini in pravne osebe v družbeni lastnini, v naslednjih zneskih: 1. v naselju Jakovica: vse hiše in rimokatolička cerkev: > r— za »enofazni« priključek 4.400 din — za »trifazni« priključek 6.000 din 2. v naselju Laze: hiše št. 1 do 23, Destilarna KZ, št. 28 do 60, nove hiše Urbas L., Simšič I. in Kapelica ter hiše št. 79, 82, 83 in 84: — za »enofazni« priključek 2.400 din — za »trifazni« priključek 4.000 din hiše št. 24. 25, 26. 27. 61. 61a, 62, 63, 64, 65, 77, 78, 80. 81 in nove hiše Krmavnar j., Obreza F., Milavec F.: — za »enofazni« priključek 4.400 din — za »trifazni« priključek 6.000 din hiše št. 67, 68, 69, 70, 71, 72, 73 oz. stanovanja v teh hišah: — enotni prispevek 2.400 din Glasujem »ZA« »PROTI* Glasovalec izpolni glasovnico tako, da obkroži besedo »ZA«, če se strinja z uvedbo samoprispevka, sicer pa besedo »PROTI«. VII Za zbiranje sredstev krajevnega samoprispevka je odgovoren svet krajevne skupnosti Laze, ki obenem vodi izvajanje del. po sprejetem programu. VIII Svet krajevne skupnosti Laze je dolžan o zbranem samoprispevku na krajevno običajen način, seznaniti občane,- O zbranih sredstvih samoprispevka in o uporabi teh ter o opravljenem delu je dolžan svet krajevne skupnosti izdelati posebno poročilo In ga predložiti zboru delovnih ljudi in občanov krajevne skupnosti Laze. IX Za izveaoo rererenduma se imenuje tričlanska volilna komisija s tremi namestniki. X Ta sklep začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu SRS. Laze. dne 1. junija 1975. Predsednik sveta krajevne skupnosti Laze Viktor Krmavnar 1. r. LENART 763. Po 21. členu zakona o kulturnih skupnostih (Uradni list SRS. št. 38-445/74), 13. členu družbenega dogovora o razporejanju dohodka, osebnih dohodkov in nekaterih drugih osebnih prejemkov ter o gibanju, obsegu in strukturi skupne porabe v letu 1975 v občini Lenart, sta zbor uporabnikov in zbor izvajalcev na drugi seji skupščine občinske kulturne skupnosti Lenart po 45. členu samoupravnega sporazuma o ustanovitvi občinske kulturne skupnosti Lenart dne 20. marca 1975 sprejela SKLEP o določitvi stopenj prispevka za financiranje dejavnosti občinske kulturne skupnosti Lenart 1 Delavci v temeljnih in drugih organizacijah zdru- . ženega dela ter v delovnih skupnostih in delovni ljudje, ki z osebnim delom s sredstvi v lastnini občanov opravljajo gospodarsko in negospodarsko dejavnost, plačujejo za financiranje dogovorjenega programa občinske kulturne skupnosti Lenart v letu 1975 prispevek do stonnii 0.61 0/o od bruto osebnih dohodkov. 2 Prispevka po 1. točki tega sklepa ne plačujejo delavci zaposleni v invalidskih delavnicah v skladu z določili samoupravnega sporazuma o odstopu prispevka za financiranje Samoupravnih interesnih skupnosti na področju družbenih dejavnosti invalidskim delavnicam in o namenski porabi teh sredstev v invalidskih delavnicah, ki so ga sklenile samoupravne interesne skupnosti na ravni republike in invalidske delavnice v SR Sloveniji. 3 V vsem ostalem se glede plačevanja, obračunavanja, izterjave prispevka ter za ostala vprašanja neposredno uporabljajo določila zakona o osnovah ter načinu in plačevanju prispevka za financiranje samoupravnih interesnih skupnosti na področju družbenih dejavnosti v letu 1975 (Uradni Ust SRS, št. 39-464/74). / . 4 Ta sklep začne veljati osmi dan-po objavi v Uradnem listu SRS, uporablja pa se od 1. januarja 1975 dalje. Št. 1-41/75-5 Lenart, dne 20. marca 1975. 1 Predsednik skupščine občinske z' . kulturne skupnosti Rudi Pen. dipl. prav. 1. r. LJUBLJANA CENTER 764. Na podlagi 153., 155., 173. in 196. člena statuta občine Ljubljana Center (Uradni list SftS. št. 10/74) je Skupščina občine Ljubljana Center pa sejah zbora združenega dela dne 26. maja 1975, zbora krajevnih skupnosti dne 26. maja 1975 in družbenopolitičnega zbora dne 22. maja 1975 sprejela ODLOK > o spremembi odloka o organizaciji in delovnem področju upravnih organov Skupščine občine Ljubljana Center 1, člen Drugi odstavek 14. člena odloka o organizaciji in delovnem področju upravnih organov Skupščine ohCine Ljubljana Center (Uradni list SRS, št. 32/74) se spremeni tako, da se glasi: »Načelnik ima lahko namestnika ali pomočnika«. Tretji odstavek 14. člena se spremeni tako, da se glasi: »Načelnika, sekretarja skupščine in namestnika načelnika imenuje občinska skupščina, pomočnika na- čelnika, vodjo službe in sekretarja izvršnega sveta pa izvršni svet.« 2. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. St. 021-08/74 Ljubljana, dne 2. junija 1975. Predsednik Skupščine občine Ljubljana Center Drago Flis 1. r. LJUBLJANA VlC-RUDNIK 765. Na podlagi prvega odstavka 13. člena zakona o urbanističnem planiranju (Uradni list SRS, št. 16-119/67) ter 148. člena statuta občine Ljubljana Vič-Rudnik, (Uradni list SRS. št. 12-195/74) je Skupščina občine Ljubljana Vič-Rudnik na seji zbora združenega dela in na seji zbora krajevnih skupnosti dne 27. maja 1975 sprejela ODLOK o sprejčmu zazidalnega načrta za območje zazmamega otoka VS-104/1 poslovno stanovanjski center Vič 1. člen S tem odlokom se sprejme zazidalni načrt za območje zazidalnega otoka VS-104/1 — poslovno stanovanjski center Vič. ki ga je izdelal Slovenija projekt pod št. 3099 v marcu 1972. 2. člen Zazidalni otok VS-104 obsega območje med Tržaško in Bičevjem ter Lepim potom in Hajdrihovo. 3. člen zazidalni načrt obsega programski in tehnični del po določilih drugega odstavka 8. člena zakona o urbanističnem planiranju. . ■ 4. člen Zazidalni načrt je stalno na vpogled delovnim ljudem in občanom, organizacijam združenega (tela jn skupnostim pri oddelku za gradbene in komunalne ža-deve Skupščine občine Ljubljana Vič-Rudnik, službi za urbanizem pri Skupščini mesta Ljubljane. Ljubljanskemu urbanističnemu zavodu in Geodetski upravi Skunščine mesta Liubljane. 5. člen Mdnjše odmike od sprejetega zazidalnega načrta, ki je sprejet s tem odlokom, dovoljuje Izvršni svet Skupščine občine Ljubljana Vič-Rudnik. 6. člen Lokacijska dovoljenja za objekte se smejo izdajati potem, ko bo zazidalni načrt opremljen z dokumentacijo za realizacijo zazidalne zasnove. 7. člen Nadzorstvo nad izvajanjem tega odloka opravlja urbanistična inšpekcija pri upravi inšpekcijskih služb Skupščine mesta Ljubljane. 8. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. St. 350-19/75 Ljubljana, dne 27. maja 1975. Predsednik Skupščine občine Ljubljana Vič-Rudnik Vili Belič L r. LOGATEC 766. Na podlagi 11. točke odloka o razporeditvi delovnega časa v okviru petdnevnega delovnega tedna (Uradni list SRS, št. 51/71) in 135. člena statuta občine Logatec (Uradni list SRS, št. 12/74) je Skupščina občine Logatec na seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 22. maja 1975 sprejela ODLOK o razporeditvi delovnega časa in sprejemanju strank pri občinskih organih 1. člen Delovni čas v občinskih upravnih organih traja od 1. maja do 30. septembra: — v ponedeljek, torek, četrtek in petek od 6.00 do 14. ure, — v sredo od 6.00 do 16.00 ure; in od 1. oktobra do 30. aprila — v ponedeljek, torek, četrtek in petek od 7.00 do 15.00 ure, — v sredo od 7.00 do 17.00 ure. 2. člen Občinski upravni organi so dolžni sprejemati nevabljene stranke: od 1. maja do 30. septembra: — v ponedeljek od 8.00 do 13.00 ure, — v sredo od 8.00 do 12.00 ure in od 13.00 ure do 16.00 ure, i — v petek od 8.00- do 13.00 ure; in od 1. oktobra do 30. aprila — v ponedeljek od 8.00 do 15.00 ure, — v sredo od 8.00 do 12.00 ure in od 13.00 do 17.00 ure, — v petek od 8.00 do 15.00 ure. Občinski upravni organi morajo sprejemati nevabljene stranke, tudi ob drugih delovnih dneh, če gre za '*iemne primere. 3. člen Ne glede na določbo 2. člena tega odloka so dolžni sprejemati stranke vsak delovni dan v delovnem času: — prijavno-odjavna služba, — matična služba. 4. člen Če terjajo potrebe službe, morajo občinski upravni organi zagotoviti ustrezno dežurno službo. O potrebi in obsegu dežurstva odloča izvršni svet občinske skupščine. 5- člen Z dnem, ko začne veljati ta odlok, preneha veljati odlok o uvedbi petdnevnega delovnega tedna v občinskih organih in določitvi delovnega časa za sprejem strank v upravnih organih v občini Logatec (Uradni list SRS, št. 29-436/68). 6. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS, uporablja pa se od 1. junija 1975 dalje. St. M 0-3/75 Logatec, dne 22. maja 1975. Predsednik Skupščine občine Logatec Dušan de GHsria 1. r. MOZIRJE 767. Na podlagi 10. člena zakona o izobraževalnih skupnostih (Uradni list SRS, št. 38/74), družbenega dogovora o razporejanju dohodka, OD in nekaterih drugih osebnih prejemkov ter gibanju, obsegu in strukturi skupne porabe v letu 1975 in 4. člena samoupravnega sporazuma o ustanovitvi občinske izobraževalne skupnosti Mozirje je skupščina občinske izobraževalne skupnosti Mozirje na svoji seji dne 12. marca 1975 i sprejela SKLEP o plačevanju, obračunavanju in odvajanju prispevkov za izobraževalno dejavnost na območju občine Mozirje I Prispevke za izobraževalno dejavnost plačujejo, obračunavajo in odvajajo — delovni ljudje v TOZD, OZD in drugih organizacijah iz bruto OD po stopnji 5,50 "/o — delovni ljudje in delavci, ki delajo s sredstvi v lasti občanov, iz bruto OD po stopnji 5,50 °/o. II Sredstva zbrana po tem sklepu se zbirajo na posebnem računu občinske izobraževalne skupnosti Mozirje in se porabijo v skladu, s sprejetim programom. III Ko začne veljati ta sklep, preneha veljati samoupravni sporazum programa Temeljne izobraževalne skupnosti Mozirje za leto 1974 In o združevanju sredstev za njegovo uresničitev. IV Ta sklep začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu SRS, uporablja pa se od 1. januarja 1975 dalje. . St. 57-1/75 Mozirje, dne 12. marca 1975. . Predsednik skupščine občinske izobraževalne skupnosti Mozirje Peter Kozič, Inž. I. r. 768. Na podlagi 8. člena zakona o kulturnih skupnostih (Uradni list SRS, št. 38/74), 3." člena samoupravnega sporazuma o ustanovitvi občinske kulturne skupnosti Mozirje in družbenega dogovora o razporejanju dohodka, OD in nekaterih drugih osebn h prejemkov ter, gibanju, obsegu in strukturi skupne porabe v letu 1975 je skupščina občinske kulturne skupnosti Mozirje na svoji seji dne 12. marca 1975 sprejela SKLEP e plačevanju, obračunavanju in odvajanju prispevkov za kulturno dejavnost na območju občine Mozirje I Prispevke za kulturno dejavnost plačujejo, obračunavajo in odvajajo — delovni ljudje v TOZD, OZD in drugih organizacijah iz bruto OD po stopnji 0,54 */e — delovni ljudje in delavci, ki delajo s sredstvi v lasti občanov iz bruto OD po stopnji 0,54 °/o. II Sredstva, zbrana po tem sklepu se zoirajo na posebnem računu občinske kulturne skupnoeti Mozirje in se porabijo v skladu s programom skupnosti. III Z dnem, ko začne veljati ta sklep, prenehajo veljati stopnje določene s samoupravnim sporazumom v programu kulturne skupnosti Mozirje ■ za leto 1974 in o združevanju sredstev za nieeovo uresničitev. rv Ta sklep začne veljati dan po objavi v Uradnem listu SRS, uporablja pa se od 1, januarja 1975 dalje. Mozirje, dne 12. marca 1975. Predsednik skupščine občinske kulturne skupnosti Mozirje Rudi Kuhar, prof. 1. r. SEVNICA 769. Na podlagi 7. člena zakona o samoupravni stanovanjski skupnosti (Uradni list SRS, št 8-57/74) so podpisniki sklenili SAMOUPRAVNI SPORAZUM e ustanovitvi Samoupravne stanovanjske skupnosti v občini Sevnica I. SPLOŠNE DOLOČBE 1. člen Delovni ljudje in občani kot stanovalci in kot pri-čakovalci stanovanj neposredno in prek svojih temeljnih organizacij združenega dela in drugih organizacij, krajevnih skupnosti in drugih skupnosti (v nadaljnjem besedilu: ustanovitelji) s tem samoupravnim sporazumom ustanovijo samoupravno stanovanjsko skupnost (v nadaljnjem besedilu: stanovanjska skupnost) z namenom, da v njej po načelih vzajemnosti in solidarnosti, organizirano uresničujejo svoje osebne in skupne potrebe in interese pri graditvi, uporabi in gospodarjenju s stanovanji. Ustanovitelji v tej skupnosti zagotavljajo in združujejo sredstva za graditev stanovanj, zagotavljajo družbeno pomoč, načrtujejo razvoj stanovanjskega gospodarstva, odločajo o uresničevanju programa tega razvoja in zaradi zadovoljevanja skupnih interesov, ciljev in potreb, upravljajo s skladom stanovanjskih hiš ter zagotavljajo smotrno vzdrževanje, obnavljanje in graditev stanovanj in poslovnih prostorov ter uresničujejo tudi druge skupne interese na področju stanovanjskega gospodarstva. Stanovanjska skupnost se ustanovi za območje občine Sevnica. 2. člen Stanovanjska skupnost: — skrbi za utrjevanje samoupravljanja in uveljavljanje organiziranega družbenega vpliva v stanovanjskem gospodarstvu, — organižira in povezuje delovne ljudi in občane ter družbene dejavnike z namenom, da se poveča obseg stanovanjske graditve in da se postopoma odpravi stanovanjski primanjkljaj; — upravlja s sredstvi in stanovanji v družbeni lastnini ter s poslovnimi prostori v stanovanjskih hišah v družbeni lastnini, — izvaja družbeno pomoč in organizira in razvija solidarnost in vzajemnost z namenom, da se hitreje odpravljajo socialne razlike in se omogoči vsem delovnim ljudem in občanom, da rešijo svoje stanovanjsko vprašanje, — skrbi za uveljavljanje organizirane in družbeno usmerjene stanovanjske gradnje ter za uveljavljanje racionalizacije pri graditvi stanovanj z ustreznim družbenim vplivom na strukturo, kakovost in ceno stanovanj, — sodeluje pri pripravi osnov za načrt družbenoekonomskega razvoja občine za področje stanovanjskega in komunalnega gospodarstva, pripravlja osnutek programa stanovanjske graditve v občini, osnove za politiko stanarin in za standarde stanovanj ter tehnične normative za vzdrževanje stanovanj, — skupno z zbori stanovalcev stanovanjskih hiš in krajevnimi skupnostmi oblikuje načela za urejanje in varstvo stanovanjskega okolja ter razvija stanovanjsko kulturo vseh uporabnikov stanovanj. 8. člen Stanovanjska skupnost je pravna oseba in ima svoj statut Statut sprejme skupščina stanovanjske skupnosti; statut začne veljati, ko da nanj svoje soglasje Skupščina občine Sevnica. 4. člen . Zadeve programiranja in financiranja graditve stanovanj in stanovanjskih hiš ter poslovnih prostorov v stanovanjskih hišah v družbeni lastnini, gospodarjenju s skladom stanovanjskih hiš v družbeni lastnini ter družbena pomoč v stanovanjskem gospodarstvu so zadeve posebnega družbenega pomena. Zadeve iz prejšnjega odstavka uresničujejo ustanovitelji v stanovanjski skupnosti samostojno, kolikor ni z odlokom občinske skupščine določeno, da se posamezne odločitve o zadevah, ki so posebnega družbenega pomena, morajo sprejeti v soglasju z občinsko skupščino. II. PROGRAMSKA IZHODIŠČA ZA POLITIKO STANOVANJSKE SKUPNOSTI 5. člen Ustanovitelji v okviru stanovanjske skupnosti oblikujejo politiko stanovanjskega gospodarstva na načelih resolucije o nadaljnjem razvoju stanovanjskega gospodarstva (Uradni list- SRS, št. 5/72), pri tem pa zlasti: — skrbijo za to, da se stanovanje uveljavi kot ekonomska dobrina dolgoročne porabe s posebnimi socialnimi značilnostmi in da se stanovanjski gospodarstvo usmerja kot dejavnik posebnega družbenega pomena, — razvijajo in utrjujejo samoupravljanje na področju stanovanjskega gospodarstva v vseh smereh z namenom, da pride do izraza interes varčevalcev in pričakovalcev stanovanj, temeljnih organizacij združenega dela, interesnih skupnosti in drugih organizacij, kakor tudi interes stanovalcev in vlagateljev . stanovanj za smotrno gospodarjenje s stanovanjskim skladom. Za obravnavanje in opravljanje zadev skupnega pomena se ustanovitelji povezujejo z zvezo stanovanjskih skupnosti Slovenije, — organizirano izvajajo stanovanjsko graditev, da s tem ustvarjajo pogoje za hitrejše odpravljanje stanovanjskega primanjkljaja in omogoči delovnim ljudem’ in občanom, da si pridobivajo stanovanje v last ali najem. 6. člen Stanovanjska skupnost sprejema in uresničuje dolgoročne programe za graditev stanovanj in ustrezne samoupravne splošne akte, s katerimi zagotavlja sredstva za gradnjo stanovanj in pogoje za dodeljevanje stanovanjskih posojil. V dolgoročnem programu za graditev stanovanj upošteva stanovanjska skupnost tudi srednjeročne programe za reševanje stanovanjskih potreb delavcev te-fneljnih organizacij združenega dela in drugih družbeno pravnih oseb ter srednjeročni občinski program stanovanjske graditve. Pri programiranju stanovanjske graditve vključuje stanovanjska skupnost krajevne skupnosti, organizacije združenega dela. kj projektirajo, gradijo in vzdržujejo stanovanja, pripravljajo urbanistično dokumentacijo ali urejajo zemljišča, stanovanjske zadru-Ee in druge zainteresirane organizacije in skupnosti, čc izpolnijo pogoje, določene s tem samoupravnim sporazumom. da se tako doseže usklajena stanovanjska Erarlitev in zagotovi urbanistično skladen razvoj naselij. 7. člen Stanovanjska skupnost ureja vprašanje stanarin kot pomembno materialno osnovo za gospodarjenje s stanovanji in za njihovo razširjeno reprodukcijo ter za krepitev ekonomskih odnosov v stanovanjskem gospodarstvu. Zato deluje z ukrepi svoje politike v smeri hitrejšega uvajanja stroškovne stanarine, ki mora zagotoviti normalno vzdrževanje stanovanjskega sklada in ga usposobiti za večjo reproduktivno sposobnost. V ta namen stanovanjska skupnost v skladu z zakonom in predpisi občinske skupščine uveljavlja pri .določanju stanarin načela, da se stanarina postopoma povečuje do ravni, ki ustreza dejanskim stroškom vzdrževanja stanovanjskih hiš in stanovanj, stroškom stanovanjske graditve in ravni življenjskih stroškov. Pri tem se namenja del stanarine tudi za revitalizacijo obstoječih starih stanovanjskih hiš in stanovanj, da bo ob solidarnostni udeležbi vseh imetnikov stanovanjske pravice z obnovo ali zamenjavo gradbenih konstrukcij, elementov in instalacij polno usposobila za normalno uporabo zastarela stanovanja. Pri določanju amortizacije stanovanjska skupnost upošteva načela, da morajo sredstva iz amortizacije zagotavljati kritje stroškov reprodukcije stanovanjskega sklada tako, da se ob pogojih iz prejšnjega odstavka skrajšuje dolžina amortizacijske dobe. 8. člen Stanovanjska skupnost sprejema ukrepe za postopno uveljavljanje ekonomskih odnosov na področju stanovanjskega gospodarstva in za odpravljanje na stanovanjskem področju socialne diferenciacije, vzporedno £ tem pa na načelih solidarnosti in vzajemnosti oblikuje merila za družbeno pomoč družinam in občanom z nižjimi dohodki, mladim družinam in ostarelim. Z namenom, da se spodbudi varčevanje v stanovanjskem gospodarstvu se stanovanjska skupnost dogovarja v okviru zveze stanovanjske skupnosti Slove-venije^o oblikovanju meril za izvajanje premiranja namenskega varčevanja za stanovanje kot pomembne oblike družbene pomoči v stanovanjskem gospodarstvu. 9. člen Stanovanjska skupnost povezuje in vključuje v svojo skupnost tudi stanovanjske zadruge z namenom, da občani organizirano uresničujejo svoje potrebe in interese pri graditvi in pri gospodarjenju s stanovanji. Zato stanovanjskim zadrugam pomaga pri uresničevanju njihovih nalog. 10. člen Pri gospodarjenju s skladom stanovanjskih hiš in stanovanj uveljavlja stanovanjska skupnost načela, da se ohrani vrednost tega sklada in da se izboljšajo stanovanjske razmere stanovalcev, v sistem gospodarjenja pa vključi stanovalce, zbore stanovalcev, krajevne skupnosti in druge interesne skupnosti ter temeljne prganizacije združenega dela in skupnosti. V skladu z določbami prejšnjega odstavka stanovanjska skupnost utrjuje samoupravne pravice stano- valcev in njihovih organov upravljanja ter jim pomaga pri samoupravnem organiziranju in pri tekočem vzdrževanju skupnih delov in naprav v stanovanjski hiši, določanju in delitvi stroškov obratovanja stanovanjske hiše, sprejemanju hišnega reda in urejanju zelenih površin in varstvu okolja. Stanovanjska skupnost združuje sredstva za raziskovalno in študijsko delo na^ področju stanovanjskega gospodarstva v okviru zveze stanovanjskih skupnosti Slovenije, da s tem zagotovi družbeno racionalno graditev stanovanj ter družbeni vpliv na ceno in kakovost stanovanj. III. TEMELJNA RAZMERJA MED USTANOVITELJI 12. člen Ustanovitelji združujejo denarna sredstva za stanovanjsko graditev v okviru stanovanjske skupnosti, vlagajo stanovanjske hiše, stanovanja in poslovne prostore v stanovanjskih hišah v družbeni lastnini, na katerih imajo pravico uporabe, v poseben samoupravni sklad stanovanjskih hiš ter izločajo sredstva, ki se oblikujejo za družbeno pomoč v stanovanjskem gospodarstvu in jih vlagajo v poseben samoupravni solidarnostni stanovanjski sklad. Ustanovitelji upravljajo z družbenimi sredstvi tako, da z njimi racionalno gospodarijo in skrbijo, da se ne zmanjšuje sklad stanovanjskih hiš in stanovanj ter poslovnih prostorov v stanovanjskih hišah v družbeni lastnini in da se s smotrno stanovanjsko graditvijo ta sklad stalno povečuje. 13. člen Ustanovitelji združujejo denarna sredstva za stanovanjsko graditev na podlagi družbenega dogovora, ki ga sklenejo ustanovitelji, občina in občinski sindikalni svet. Z družbenim dogovorom iz prejšnjega odstavka se določajo način in pogoji, po katerih se bodo sredstva združevala, namen uporabe ter način upravljanja s temi sredstvi. Določbe prejšnjega odstavka tega člena smiselno veljajo tudi za sredstva, ki jih združujejo ustanovitelj; po odloku občinske skupščine izdanem na podlagi določb drugega odstavka 13. člena zakona o programiranju in financiranju graditve stanovanj (Uradni list SRS, Št. 5/72, 54/72 in'24/73). 14. člen Za upravljanje in gospodarjenje s sredstvi za kreditiranje graditve stanovanj veljajo določbe družbenega dogovora o upravljanju in gospodarjenju s sredstvi zg kreditiranje graditve stanovanj (Uradni list SRS, št. 1/74). 15. člen Z vložitvijo stanovanjske hiše ali stanovanja v družbeni lastnini v sklad stanovanjskih hiš stanovanjske skupnosti ustanovitelji — vlagatelji ne izgubijo pravice oddajanja stanovanj. Taka stanovanja oddajajo ustanovitelji svojim delavcem v skladu s sploš- nim aktom o oddajanju stanovanj, ki ga je sprejel njihov delavski svet oziroma njemu ustrezen organ upravljanja. Stanovanjska skupnost daje pobudo in predloge za sklepanje samoupravnega sporazuma o merilih za oblikovanje splošnega akta o oddajanju stanovanj, da se zagotovi enakopraven položaj pričakovalcev stanovanj. 16. člen Pravica oddajanja stanovanj v družben; lastnini, s katerimi upravlja občina, se z dnem uveljavitve tega samoupravnega sporazuma prenese na stanovanjsko skupnost. Stanovanjska skupnost oddaja stanovanja iz prejšnjega odstavka v skladu s splošnim aktom o oddajanju stanovanj. Ne glede na določbe prejšnjega odstavka obdrži občina pravico oddajanja stanovanj, ki jih je zgradila ali pridobila za svoje delavce, če so ta stanovanja namenjena le za osebe, določene s splošnim aktom občinske skupščine. 17. člen Stanovanjska skupnost določa višino stanarine in višine posameznih elementov stanarine za kritje: 1. amortizacije stanovanjske hiše, 2. stroškov za investicijsko vzdrževanje stanovanja in stanovanjske hiše, 3 stroškov za tekoče vzdrževanje skupnih delov in naprav v stanovanjski hiši,. 4 stroškov 'za revitalizacijo obstoječih stanovanj, 5. stroškov upravljanja stanovanjskih hiš ter skupnih delov in naprav v stanovanjski hiši. Stanarina ie dohodek stanovanjske skupnosti. 18 člen 5 sredstvi iz amortizacije se krijejo stroški reprodukcije stanovanjskega sklada. S sredstvi iz amortizacije se odplačujejo anuitete za stanovanja ali stanovanjske hiše ob pogojih in na način, ki jih določa samoupravna enota za gospodarjenje s stanovanjskim skladom. Samoupravna enota iz prejšnjega odstavka sklene z ustanoviteljem, ki je vložil stanovanje ali stanovanjsko hišo v sklad stanovanjskih hiš stanovanjske skupnosti, pogodbo o načinu in pogojih za odplačevanje anuitet za stanovanje al; stanovanjsko hišo. 19. člen Ustanovitelji pridobijo pravico oddajanja stanovanj, zgrajenih iz amortizacije in iz drugih dohodkov stanovanjske skupnosti glede na sorazmerno vredhost stanovanj ali stanovanjskih hiš, ki so jih vložili v sklad stanovanjskih hiš stanovanjske skupnosti. Natančnejše pogoje za pridobitev pravice oddaja-. nja stanovanj iz prejšnjega odstavka določa s splošnim aktom skupščina stanovanjsko skupnosti, pri določanju pogojev upošteva stanovanjska skupnost tudi socialno stanje delavcev upravičenega ustanovitelja. Etažni lastniki s tem sporazumom enakopravno sodelujejo v upravljanju in odločanju o pravicah in dolžnostih kot drugi vlagatelji in imetniki stanovanjske pravice. 20. člen Pravica oddajanja poslovnega prostora v stanovanjski hiši v družbeni lastnini, s katerim upravlja občina, se z dnem podpisa samoupravnega sporazuma prenese na stanovanjsko skupnost. 21. člen Stanovanjska skupnost določa višino, najemnine za 'poslovne prostore, ki jih oddaja v najem in višino posameznih elementov najemnine za kritje: 1. amortizacije poslovnega prostora, 2. stroškov za investicijsko vzdrževanje poslovnega prostora in stanovanjske hiše, 3. stroškov za tekoče vzdrževanje skupnih deldv in naprav v stanovanjski hiši, 4. stroškov upravljanja sklada stanovanjskih hiš ter skupnih delov in naprav v stanovanjski hiši. Najemnina je dohodek stanovanjske skupnosti. 22. člen S sredstvi iz amortizacije se krijejo stroški reprodukcije poslovnega prostora. S sredstvi iz amortizacije se odplačujejo anuitete za poslovne prostore ob pogojih in na način, ki jih določa samoupravna enota za gospodarjenje s stanovanjskim skladom. Samoupravna enota za gospodarjenje s stanovanj- -skim skladom sklene z ustanoviteljem pogodbo o na- . činu in pogojih za odplačevanje anuitet za poslovne prostore. 23. člen i, Ustanovitelji pridobijo pravico do uporabe poslovnih prostorov, zgrajenih iz amortizacije in iz drugih skupnih dohodkov stanovanjske skupnosti^ glede na , sorazmerno vrednost poslovnih prostorov, ki so jih vložili v sklad stanovanjskih hiš stanovanjskih skupnosti, če so jim ti prostori potrebni za opravljanje' njihove dejavnosti. 24. člen S posebnim samoupravnim sporazumom določijo ustanovitelji osnove za vzdrževanje, obnavljanje in modernizacijo poslovnih prostorov v stanovanjskih hišah v družbeni lastnini, ki so jih po določbah tega samoupravnega sporazuma vnesli v sklad stanovanjskih hiš. 25. člen O vložitvi stanovanjske hiše, stanovanja ali po-' slovnega prostora v stanovanjski hiši v družbeni in etažni lastnin; v sklad stanovanjskih hiš stanovanjske skupnosti sklene stanovanjska skupnost z vsakim vlagateljem posebno pogodbo, s katero se natančneje opredelijo medsebojne pravice in obveznosti. ' * 26. člen Ustanovitelji izločajo na podlagi sporazuma ali °dloka občinske skupščine sredstva za družbeno pomoč v stanovanjskem gospodarstvu in jih vlagajo v Poseben solidarnostni sklad stanovanjske skupnosti. Način upravljanja in gospodarjenja s sredstvi solidarnostnega sklada se določi s splošnim aktom stanovanjske skupnosti. IV. SAMOUPRAVNI ORGANI STANOVANJSKE SKUPNOSTI 27: člen Organi upravljanja stanovanjske skupnosti so: 1. skupščina stanovanjske skupnosti, 2. izvršilni odbor skupščine. stanovanjske skupnosti, , 3. zbori delegatov v samoupravnih enotah, 4. poravnalni svet stanovanjske skupnosti, 5. drugi organi, ki jih določa statut stanovanjske skupnosti 28. člen Skupščina stanovanjske skupnosti je naj višji samoupravni organ te skupnosti. . Skupščina šteje 28 članov, ki jo sestavljajo delegati: — 5 delegatov samoupravne enote za graditev stanovanj, — 5 delegatov samoupravne enote za gospodarjenje s stanovanjskim skladom, — 5 delegatov samoupravne enote za družbeno pomoč v stanovanjskem gospodarstvu, — 5'delegatov samoupravne komunalne interesne enote, — 1 delegat poslovne fenotc banke, ki kreditira stanovanjsko graditev, — 1 delegat vlagateljev poslovnih prostorov v stanovanjskih hišah v družbeni lastnini, — 1 delegat pričakovalcev stanovanj, ki ga delegira občinski odbor SZM v občini, — 1 delegat udeležencev narodnosvobodilne vojne, ki jih delegira občinska organizacija Zveze borcev In VVI, — 1 delegat upokojencev in invalidov, ki ga delegirajo društva upokojencev in invalidov v občini, — 1 delegat, ki ga delegira občinski svet zveze sindikatov občine, — 1 delegat, ki ga delegira občinska skupščina Sevnica. 29. člen Skupščina stanovanjske skupnosti. 1. sprejema statut stanovanjske skupnosti in druge splošne akte skupnosti! 2. sklepa samoupravne sporazume in družbene dogovote v zadevah s področja stanovanjskega gospodarstva, 3. voli izvršilni odbor skupščine skupnosti, predsednika skupščine stanovanjske skupnosti in njegovega namestnika ter druge organe stanovanjske skupnosti, ki jih določa statut skupnosti, 4. potrjuje statute samoupravnih enot stanovanjske skupnosti, 5. usklajuje in usmerja delo samoupravnih enot stanovanjske skupnosti, 6. predlaga občinski skupščini osnove za dolgoročni plan družbenoekonomskega razvoja, v občini za področje stanovanjskega in komunalnega gospodarstva, 7. pripravlja občinski srednjeročni program stanovanjske graditve in plan letnih etap realizacije tega programa ter spremlja njihovo izvrševanje, 8. sprejema srednjeročni program stanovanjske graditve stanovanjske skupnosti in plan letnih etap realizacije tega programa, 9. sprejema program skupnih raziskav in študij na področju stanovanjskega gospodarstva ter letno poročilo o realizaciji tega programa, 10. daje občinski skupščini mnenja k razvojnim programom organizacij, ki opravljajo dejavnost posebnega družbenega pomena na področju komunalnega gospodarstva, za del programa, ki je pomemben za stanovanjsko gospodarstvo, \ 11. pripravlja osnove za samoupravni sporazum o izločanju sredstev za stanovanjsko graditev in osnove za družbeni dogovor o združevanju dela teh sredstev, 12. predlaga občinski skupščini osnove za politiko družbene pomoči v stanovanjskem gospodarstvu ter organizira in izvaja to družbeno pomoč, , 13. določa merila v skladu s predpisi za ugotavljanje vrednosti stanovanjskih hiš in stanovanj v družbeni lastnini,' 14. predlaga občinski skupščini osnove za politiko stanarin in daje predloge za določitev ravni stanarin, ter določa višino stanarine in njeno delitev ria elemente stanarine, 15. daje pobude za usklajeno in usmerjeno delo vseh dejavnikov, ki pripravljajo urbanistično in tehnično dokumentacijo za gradnjo stanovanj, financirajo in urejajo stavbno zemljišče in ki gradijo stanovanja, 16. organizira izvajanje strokovnih nalog in opravil za stanovanjsko skupnost, za samoupravne enote oziroma sklada stanovanjske skupnosti in sklepa o tem pogodbe z organizacijo za vzdrževanje stanovanj oziroma z drugimi specializiranimi organizacijami, 17. ustanavlja temeljne organizacije združenega dela, zavode in podobne organizacije, ki so potrebne za izvajanje nalog stanovanjske skupnosti, 18 daje mnenje občinski skupščini k zazidalnim načrtom za stanovanjsko graditev, 19. določa standard stanovanj ter tehnične normative za stanovanja, ki se gradijo z družbenimi sredstvi, 20. sprejema pravilnik o oddajanju stanovanj iz skladba stanovanjskih hiš stanovanjske skupnosti, 21. sprejema pravilnik o pogojih za prodajo stanovanjskih hiš in stanovanj v družbeni lastnini, 22. organizira strokovno izobraževanje delavcev zaposlenih v stanovanjskem gospodarstvu, 23. odloča na svoji seji o pogodbah in dogovorih z drugimi OZD, delitvi dela in dohodka, ki so po statutu in splošnih aktih v pristojnosti skupščine, 24. sklepa o materialnih in osebnih izdatkih ia voljene organe skupnosti, 25. odloča o zadolžitvah skupnosti, ki so po statutu in splošnih aktih v njeni pristojnosti. 30. člen Seja skupščine stanovanjske skupnosti je sklepčna, če je navzoča najmanj polovica delegatov. Skupščina odloča na seji praviloma z večino glasov navzočih delegatov.' Za sprejem statuta stanovanjske skupnosti ter za izvolitev predsednika in namest- nika skupščine stanovanjske skupnosti je potrebno, da je za sprejem oziroma izvolitev glasovala najmanj dvotretjinska večina vseh delegatov skupščine. 31. člen Izvršilni odbor skupščine stanovanjske skupnosti šteje 9 članov. V izvršilnem odboru skupščind morajo biti zastopani člani vseh samoupravnih enot in interesnih področij, ki imajo poseben družbeni pomen za skupnost. 32. člen Izvršilni odbor skupščine stanovanjske skupnosti: 1. izvaja politiko in druge odločitve in sklepe skupščine stanovanjske skupnosti, 2. izvaja samoupravne sporazume in družbene dogovore, programe stanovanjske skupnosti ter druge splošne akte, ki jih sprejema skupščina stanovanjske skupnosti, 3. usklajuje delo samoupravnih organov v stanovanjski skupnosti, 4. usmerja delo organizacij" združenega dela in strokovne službe stanovanjske skupnosti, 5. pripravlja osnutke splošnih aktov in sklepov in jih predlaga v obravnavo in sprejem skupščini stanovanjske skupnosti, 6. opravlja druge naloge iz pristojnosti stanovanjske skupnosti, če ni z zakonom, s tem samoupravnim sporazumom ali s statutom stanovanjske skupnosti določena pristojnost skupščine ali drugega organa stanovanjske skupnosti. 33. člen Izvršilni odbor skupščine stanovanjske skupnosti predstavlja in njegovo delo vodi predsednik izvršilnega odbora, ki ga izvoli izvršilni odbor izmed svojih članov; izvršilni odbor izvoli tudi namestnika predsednika izvršilnega odbora skupščine. 34. člen Seja izvršilnega odbora skupščine stanovanjske skupnosti je sklepčna, če je navzoča najmanj polovica njegovih članov. Izvršilni odbor skupščine stanovanjske skupnosti odloča na seji z večino glasov navzočih članov. 35. člen Za sporazumno odpravo sporov med posameznimi samoupravnimi enotami ter med posameznimi samoupravnimi , enotami in med ustanovitelji, se ustanovi pri stanovanjski skupnosti poravnalni svet. Poravnalni svet izvoli skupščina stanovanjske skupnosti kot stalen organ. Delo poravnalnega sveta se natančneje določi s pravilnikom, ki ga sprejme skupščina stanovanjske skupnosti v skladu s predpisi o poravnalnih svetih. Ce se sporna zadeva pri poravnalnem svetu ne odpravi najpozneje v 60 dneh od dneva, ko mu je bila zahteva predložena, izda skupščina stanovanjske skupnosti začasen ukrep, če 'je potrebno, da se zagotovi delo stanovanjske skupnosti. 36. člen Uresničevanje in 'varstvo samoupravnih pravic iz tega samoupravnega sporazuma uveljavljajo ustanovitelji po posebnem, organu samoupravne delavske kontrole, ki ga voli skupščina stanovanjske skupnosti. Sestavo, volitve in odpoklic organa samoupravne delavske kontrole ter njegove pravice, dolžtiosti in odgovornosti urejajo statut in drugi samoupravni akti stanovanjske skupnosti v skladu z zakonom. V. ORGANIZACIJA STANOVANJSKE SKUPNOSTI 37. člen Delovni ljudje in občani, uresničujejo v okviru stanovanjske skupnosti svoje specifične interese v samoupravnih enotah stanovanjske skupnosti za področje graditve stanovanj, za gospodarjenje s stanovanjskim skladom in za družbeno pomoč v stanovanjskem gospodarstvu. Vsako samoupravno enoto predstavlja zbor delegatov, ki ga oblikujejo delavci v združenem delu, občani in drugi ustanovitelji tako. da delegirajo vanj svoje delegate v skladu s tem samoupravnim sporazumom in statutom stanovanjske skupnosti. Samoupravna enota je pravna oseba in ima svoj statut. 38. člen Zbor 'delegatov je najvišji šamoupfaVni organ samoupravne enote iz prejšnjega člena. 1. Zbor delegatov samoupravne enote za graditev stanovanj šteje 23 članov, 2. Zbor delegatov za gospodarjenje s stanovanjskim skladom šteje 17 članov, 3. Zbor delegatov samoupravne enote za družbeno pomoč v Stanovanjskem gospodarstvu šteje 27 članov. 39. člen Zbor delegatov samoupravne enote za graditev stanovanj sestavljajo: — 19 delegatov organizacij združenega dela, družbenopolitičnih organizacij, društev in drugih delovnih skupnosti. V ta zbor delegirajo po enega člana konferenca delegacij od I—XII, delegacija Kopitarne Sevnica, delegacija Stillesa Sevnica, delegacija Metalne Krmelj, delegacija TOZD — kooperacija KK Sevnica, delegacija krajevne skupnosti Sevnica, delegacija krajevne skupnosti Krmelj in zbor krajevnih skupnosti občine Sevnica. Konferenca delegacij in druge delegacije so določene v odloku o določitvi števila delegatskih mest (Uradni list SRS, št. 10/74) — 1 delegat poslovne banke, ki kreditira stanovanjsko gradnjo, — 1 delegat za urejanje gradbenih zemljišč pri ■ KSP Sevnica, — 1 delegat zemljiške skupnosti občine Sevnica. Predsednik zbora enote je stalni delegat. 40. člen Zbor delegatov samoupravne enote za graditev stanovanj: 1. sprejema statut svoje samoupravne enote, 2. voli delegate samoupravne enote v skupščino Stanovanjske skupnosti, 3. pripravlja srednjeročni program stanovanjske graditve stanovanjske skupnosti in plan letnih etap realizacije tega programa, 4. upravlja s sredstvi, ki jih temeljne organizacije združenega dela in druge družbeno pravne osebe namensko združujejo za stanovanjsko graditev, 5. pripravlja pravilnik o uporabi sredstev, s katerimi upravlja ter osnutke standardov stanovanj in tehničnih normativov za stanovanja, ki se gradijo z družbenimi sredstvi, 6. naroča zazidalne načrte za območja, namenjena za družbeno stanovanjsko gradnjo ter daje mnenja k zazidalnim načrtom za stanovanjska območja, ki jih predlagajo v sptejem občinski skupščini drugi naročniki, 7. organizira po svoji strokovni službi strokovno nadzorstvo nad gradnjo stanovanj, ki se izvajajo V okviru družbeno usmerjene gradnje stanovanj z udeležbo sredstev stanovanjske skupnosti, 8. organizira v sodelovanju z drugimi stanovanjskimi skupnostmi in drugimi dejavniki informativne centre za stanovanjske interesente, 9. opravlja druge naloge, ki so mu zaupane s statutom ali z drugimi splošnimi akti stanovanjske skupnosti. 41. člen Zbor delegatov samoupravne enote za gospodarjenje s stanovanjskim skladom sestavljajo: — 6 delegatov vlagateljev1 stanovanj v družbeni lastnini (praviloma na 80 enot enega delegata), Po enega delegata delegirajo: a) L, II. in III. konferenca delegacij, b) IV., V. in VI. konferenca delegacij, c) VII. konferenca delegacij, d) VIII. konferenca delegacij, e) IX., X. in XI. konferenca delegacij, f) XII. konferenca delegacij skupaj z delegacijami Kopitarne Sevnica, Stillesa Sevnica in Metalne Krmelj (odlok o delegatskih mestih, Uradni list SRS, št. 10/74) — 6 delegatov imetnikov stanovanjske pravice (praviloma na 100 enot 1 delegata), Po enega delegata delegirajo: a) Florjanska ulica, Glavni trg, Cesta na grad, Kvedrova cesta, b) Cankarjeva ulica, Savska cesta, Prvomajska ulica, Hermanova cesta. Radna, c) Krmelj, d) Loka, Tržišče, Blanca in drugi, Dva delegata delegira: a) naselje heroja Maroka, — 1 delegata občani kot etažni lastniki stanovanj v hišah družbene lastnine, — 2 delegata krajevna . skupnost Sevnica, — 1 delggata krajevna skupnost Krmelj. Predsednik zbora enote je stalni delegat. 42. člen Zbor delegatov samoupravne enote za gospodarjenje s stanovanjskim skladom: 1. Sprejema statut svoje šamo'upravne enote, 2. voli delegate samoupravne enote v skupščino stanovanjske skupnosti, 3. pripravlja srednjeročni program za vzdrževanje stanovanjskih hiš in stanovanj, 4. upravlja s sredstvi sklada stanovanjskih hiš v družbeni lastnini, 5. sprejema program, finančni načrt, zaključni račun in poročilo o poslovanju sklada stanovanjskih hiš, 6. sprejema pravilnik o vzdrževanju sklada stanovanjskih hiš, 7. pripravlja pravilnik o prodaji stanovanjskih hiš in stanovanj v družbeni lastnini, 8. skupno z zbori stanovalcev, krajevnimi skupnostmi in drugimi samoupravnimi interesnimi skupnostmi oblikuje načela za uporabo stanovanj ter za urejanje in varstvo stanovanjskega okolja in spremljajočih objektov, 9. sprejema ukrepe za razvoj stanovanjske kulture vseh uporabnikov stanovanj, 10. opravlja druge naloge, ki so mu zaupane s sta-"tutom ali z drugimi splošnimi akti stanovanjske dejavnosti. 43. člen Zbor delegatov samoupravne enote za družbeno pomoč v stanovanjskem gospodarstvu sestavljajo: — 19 delegatov organizacij združenega dela, družbenopolitičnih organizacij, društev in drugih delovnih skupnosti. V ta zbor delegirajo po enega člana konference delegacij od I—XII, delegacija Kopitarne Sevnica. delegacija Stillesa Sevnica, delegacija Metalne Krmelj, delegacija TOZD — kooperacija KK Sevnica, delegacija krajevne skupnosti Sevnica, delegacija kra-'jevne skupnosti Krmelj in zbor krajevnih skupnosti občine Sevnica. Konferenca delegacij in druge delegacije so določene v odloku o določitvi števila'delegatskih mest (Uradni list SRS, št. 10/74), — 2 delegata skupnosti socialnega varštva občine Sevnica, — 1 delegata občinska ZSMS, — 1 delegata občinskega odbora ZB NOV, — 1 delegata občinskega društva upokojencev, — 1 delegata sindikalnega sveta, — 1 delegata krajevne skupnosti. , Predsednik zbora enote je stalni delegat.. 44. člen Zbor delegatov samoupravne enote za družbeno pomoč v stanovanjskem gospodarstvu: 1 1. sprejema statut svoje samoupravne enote, 2. voli delegate samoupravne enote v skupščino stanovanjske skupnosti, 3. pripravlja srednjeročni program za družbeno pomoč v stanovanjskem gospodarstvu, 4. upravlja s sredstvi solidarnostnega stanovanjskega sklada, 5. sprejema program, finančni načrt, zaključni račun in poročilo o poslovanju solidarnostnega stanovanjskega sklada, 6. pripravlja za občinsko skupščino predloge osnov za delno nadomestitev stanarine, 7. določa način plačevanja delne nadomestitve stanarine, 8. določa pogoje za pridobitev in odplačilo posojil, pri graditvi najemnih stanovanj v družbeni lastnini. namenjenih za potrebe družin in občanov z nižjimi dohodki, mladih družin in starih ljudi, 9. določa pogoje in način uveljavljanja premije na privarčevana sredstva občanov, ki namensko varčujejo pri poslovni banki za stanovanje, 10. sprejema merila za dodeljevanje stanovanj, ki jih je pridobil solidarnostni stanovanjski sklad s svojimi sredstvi, 11. izdaja odločbe o zahtevi za delno nadomestitev stanarine, 12. opravlja druge naloge, ki so mu zaupane s statutom ali drugimi splošnimi akti stanovanjske skupnosti oziroma z zakonom. 45. člen posameznim samoupravnim enotam stanovanjske' skupnosti lahko pristopijo in v njih uveljavljajo samoupravne pravice in obveznosti tudi: — organizacije združenega dela, ki projektirajo in gradijo stanovanja, pripravljajo urbanistično dokumentacijo ali urejajo zemljišča, po svojih delegatih, ki jih delegirajo najvišji organi upravljanja teh organizacij v samoupravno enoto za področje stanovanjske graditve, — organizacije združenega dela, ki vzdržujejo stanovanja po svojih delegatih, ki jih delegirajo najvišji organi upravljanja teh organizacij v samoupravno enoto za gospodarjenje s stanovanjskim skladom, — stanovanjske zadruge, po svojih delegatih, ki jih delegirajo zbori zadružnikov v samoupravno enoto za področje stanovanjske graditve, — društva lastnikov stanovanj v stavbah v zasebni lastnini in lastnikov družinskih stanovanjskih hiš, po svojih delegatih, ki jih delegira najvišji organ društva v samoupravno enoto za gospodarjenje s stanovanjskim skladom, — samoupravne interesne skupnosti, ki s svojimi objekti sodelujejo pri snovanju in. izgradnji stanovanjskih sosesk, po svojih delegatih, ki jih delegirajo njihove skupščine v samoupravno enoto za področje stanovanjske graditve. 46. člen Pristop k posamezni samoupravni enoti stanovanjske skupnosti se opravi na podlagi samoupravnega sporazuma, ki ga skleneta naj višji organ upravljanja organizacije, ki se vključuje v stanovanjsko skupnost, in skupščina stanovanjske skupnosti. Organizacije iz prejšnjega odstavka se lahko vkljui čijo v stanovanjsko skupnost če: — sprejmejo programska izhodišča za politiko stanovanjskega gospodarstva in iz tega samoupravnega sporazuma in če izpolnijo pogoje, določene s samoupravnim sporazumom iz prejšnjega odstavka, — jih pooblasti občinska skupščina za opravljanje strokovnih nalog s področja urbanističnega planiranja ali urejanja zemljišč, — je njihova poglavitna dejavnost projektiranje ali gradnja stanovanj in če se z dolgoročno pogodbo s stanovanjsko skupnostjd zavežejo, da bodo pretežni del svojih proizvodnih zmogljivosti namenile za uresničevanje srednjeročnega programa stanovanjske graditve v občini, — se zavežejo, da bodo izdelovale tehnično dokumentacijo in gradile stanovanja v okviru sprejetih standardov stanovanj, — so podpisniki družbenega dogovora o oblikovanju cen stanovanjske graditve. 47. člen Statuti posameznih samoupravnih enot določajo izvršilne in druge organe samoupravnih enot ter način njihove? o-eaniziranja. 48. člen Strokovne naloge in opravila opravlja za stanovanjsko skupnost, za samoupravne enote oziroma za sklade stanovanjskih skupnosti na podlagi dolgoročne pogodbe sklenjene s stanovanjsko skupnostjo organizacija za vzdrževanje stanovanjskih hiš v družbeni lastnini oziroma druga specializirana organizacija združenega dela, če stanovanjska skupnost ne ustanovi v ta namen delovno skupnost za opravljanje strokovnih nalog in opravil. S pogodbo iz prejšnjega odstavka se določijo obseg vzdrževalnih del na stanovanjskem skladu in obseg drugih strokovnih opravil ter potrebna sredstva za njihovo izvrševanje. S pogodbo mora. biti zagotovljeno vzdrževanje stanovanj v skladu z zakonom in normativi za vzdrževanje. S pogodbo na podlagi predračunov se določajo tudi sredstva, potrebna za opravila organizacije, ki izvršuje administrativne, finančne in' druge posle skupnosti. 49. člen Stanovanjska skupnost objavlja v svojem glasilu ali na drug primeren način osnutke družbenih dogovorov in samoupravnih sporazumov, programov za graditev stanovanj, za vzdrževanje stanovanjskega sklada, za družbeno pomoč v stanovanjskem gospodarstvu kakor tudi osnutek finančnega načrta skupnosti in njenih samoupravnih enot. Na enak način obvešča javnost o problematiki na področju stanovanjskega gospodarstva, o ukrepih, ki jih je v zvezi s tem podvzela ter o uspehih svojega delovanja. Besedilo sprejetih dokumentov iz prejšnjega odstavka objavlja stanovanjska skupnost v uradnem glasilu občine Sevnica. VI. VI. FINANCIRANJE STANOVANJSKE SKUPNOSTI 50. člen oianovanjsKa skupnost financira svoje naloge: 1. s sredstvi, ki jih temeljne organizacije združenega dela in drugi zavezanci združujejo za kreditiranje stanovanjske graditve na podlagi družbenega dogovora, 2. s sredstvi obveznega prispevka za družbeno pomoč v stanovanjskem gospodarstvu. 3. s sredstvi stanarin za stanovanje in s sredstvi najemnin za poslovne prostore v stanovanjskih hišah v družbeni lastnini. 4. s posojili organizacij združenega dela in poslovnih bank, 5 z obrestmi od denarnih sredstev stanovanjske skupnosti, 6. s sredstvi občine, ki jih iz svojega proračuna in drugih skladov namenja za dejavnost stanovanjske skupnosti, 7. s prostimi sredstvi odpravljenega občinskega stanovanjskega sklada, 8. s sredstvi, ki jih pridobi stanovanjska skupnost s prodajo stanovanjskih hiš in stanovanj in s prodajo poslovnih prostorov v stanovanjskih hišah v družbeni lastnini, 9. s sredstvi iz drugih virov, ki jih določajo zakon oziroma na njegovi podlagi odlok občinske skupščine, družbeni dogovor ali samoupravni sporazum ali pogodba. 51. člen Dohodki in izdatki stanovanjske skupnosti se za vsako- koledarsko leto določijo s finančnim načrtom, ki ga sprejme skupščina stanovanjske skupnosti. O rezultatu poslovanja stanovanjske skupnosti v koledarskem letu sprejme skupščina letno poslovno poročilo in zaključni račun. 52. člen Finančni načrt in poslovno poročilo z zaključnim računom mora stanovanjska skupnost skupščine predložiti ustanoviteljem, hišnim svetom in krajevnim skupnostim ter družbenopolitičnim organizacijam. 53. člen Stanovanjska skupnost ima rezervo, ki znaša najmanj 1 »/o dohodkov, predvidenih v vsakoletnem finančnem načrtu skupnosti. Višino rezerve določa skupnost za vsako leto posebej s finančnim načrtom. 54. člen Poslovni stroški za delovanje stanovanjske skupnosti se krijejo iz namenskih sredstev za graditev stanovanj, ki jih v' ta namen združujejo temeljne organizacije združenega dela in druge družbeno pravne osebe, iz sredstev solidarnostnega stanovanjskega sklada ter iz stanarin in najemnin. Višino sredstev za poslovne stroške določa skupščina stanovanjske skupnosti. Z ' 55. člen Odredbodajalec za sredstva stanovanjske skupnosti je predsednik izvršilnega odbora skupščine stanovanjske skupnosti. Izvršilni odbor skupščine stanovanjske skupnosti določi namestnika odredbodajalca, lahko pa tudi druge pomožne odredbodajalce. Odredbodajalca za upravljanje s sredstvi za osebne dohodke in materialne izdatke za potrebe strokovnih služb stanovanjske skupnosti določa statut stanovani-ske skupnosti. VII. PREHODNE DOLOČBE 56. člen Ko se' oblikuje sklad stanovanjskih hiš v družbeni lastnini v okviru stanovanjske skupnosti, prenesejo temeljne in druge organizacije združenega dela in družbenopolitične skupnosti združena sredstva, pravice in obveznosti te^a sklada iz organizacij za gospodarjenje s stanovanjskimi hišami v družbeni lastnini v upravljanje in gospodarjenje stanovanjski skupnosti v skladu z določbami drugega odstavka 24. člena zakona o samoupravni stanovanjski skupnosti (Uradni list SRS, št 8/74). Dokler samoupravna enota za gospodarjenje s stanovanjskim skladom ne prevzame sklada stanovanjskih hiš v družbeni lastnini po določbah prejšnjega odstavka, gospodarijo s tem skladom sedanje organizacije za gospodarjenje s stanovanjskimi hišami v družbeni lastnini. 57. člen Ko se oblikuje samoupravna enota za stanovanjsko graditev, prevzame ta enota v upravljanje sredstva, ki so jih temeljne organizacije združenega dela in druge družbeno pravne osebe na podlagi družbenega dogovora po 13. členu zakona o programiranju in financiranju graditve stanovanj namensko združile aa stanovanjsko graditev. 58. člen Solidarnostni stanovanjski sklad postane po ustanovitvi stanovanjske skupnosti v občini samoupravna enota te skupnosti za družbeno pomoč v stanovanjskem gospodarstvu v smislu 37. člena tega sporazuma. Sredstva, pravice in obveznosti solidarnostnega stanovanjskega sklada preidejo na to samoupravno enoto; sredstva solidarnostnega stanovanjskega sklada se smejo tudi vnaprej uporabljati samo za namene, ki jih določa zakon o družbeni -pomoči v stanovanjskem gospodarstvu (Uradni list SRS, št. 5/72). Do sprejetja splošnega akta o upravljanju in gospodarjenju s sredstvi solidarnostnega sklada po določbah tega samoupravnega sporazuma, veljajo splošni akti o upravljanju in gospodarjenju s tem skladom, ki jih je sprejela skupščina solidarnostnega stanovanjskega sklada v občini. 59. člen Dokler ne bo sprejela stanovanjska skupnost splošnega akta o oddajanju stanovanj, veljajo za oddajo stanovanj, ki so bila do uveljavitve tega samoupravnega sporazuma v upravljanju občine, dosedanji predpisi občinske skupščine. Določbe prejšnjega odstavka veljajo tudi za postopke o oddaji stanovanj, ki do uveljavitve tega samoupravnega sporazuma niso pravnomočno končani. I 680 II Daje se soglasje k cenam za pogrebne usluge na območju občine Šentjur pri Celju, katere pobirajo krajevne skupnosti oz. stanovanjsko komunalno pod-jetj^. Pristojbine znašajo: 1. od vrstnega groba 250 2. od izbranega groba « 300 3. od rodbinskega groba 400 4. od prostora za grobnico 1.000 Za pogrebne usluge se zaračunavajo naslednji zneski: din 1. za izkop in zagrnitev jame 350 2. za prekop mrliča 400 3. za uporabo mrliške veže na dan 60. Za prvo desetletno obdobje se ne zaračunava najemnina za grob. Za vsa nadaljnja desetletna obdobja znaša najemnina za grob oz. grobnico kot je navedeno v 2. točki tega sklepa. III Ta sklep se objavi v Uradnem listu SRS, uporablja pa se od 1. junija 1975 dalje. St. 38-80/75-2 Šentjur pri Celju, dne 20. maja 1975. Predsednik Izvršnega sveta Skupščine občine Šentjur pri Celju Jože Bučer, dipl. inž. agr. L r. 1 779. Izvršni svet Skupščine občine Šentjur pri Celju je po 3. členu odloka o ukrepih in ureditvi nekaterih vprašanj o družbeni kontroli cen v občini Šentjur pri Celju (Uradni list SRS, št. 20/73) na seji dne 20. maja 1975 sprejel SKLEP o soglasju k ceni za izpraznjeyanje greznic in odvoz fekalij I Daje se soglasje k ceni za izpraznjevanje greznic in odvoz fekalij, ki jo je določilo Stanovanjsko komunalno podjetje Šentjur pri Celju. II Cena za izpraznitev greznice in odvoz znaša za eno cisterno 120 dinarjev. Ta sklep se objavi v Uradnem listu SRS in velja od 1. junija 1975 dalje. Št. 38-76/75-2 Šentjur pri Celju, dne 20. maja 1975. Predsednik Izvršnega sveta Skupščine občine Šentjur pri Celju Jože Bučer, dipl. inž. agr. 1. r. 780. Na podlagi 5. člena odloka o ukrepih in ureditvi nekaterih vprašanj družbene kontrole cen v občini Šentjur pri Celju (Uradni list SRS, št. 20-551/73) in 145. člena statuta občine Šentjur pri Celju (Uradni list SRS, št. 20-603/74) izdaja Izvršni svet Skupščine občine Šentjur pri Celju ODREDBO o maržah v prometu na drobno za nekatere prehrambene artikle 1. člen V prodaji na drobno smejo organizacije združe-,nega dela in druge organizacije, ki se ukvarjajo s prometom prehrambenih proizvodov zaračunati maržo na nabavno ceno po naslednjih naj višjih stopnjah: Z •/. znaša — mesni izdelki 20 nad din do din din davek din •/. — mlečni izdelki 20 1 0,06 + 6 — mesne in ribje konzerve 20 1 2 0,06 + 8 od presežka nad 1 — konzervirana povrtnina 20 2 3 0,14 + 10 od presežka nad 2 — marmelada, džemi, kompoti 20 3 4 0,24 + 12 od presežka nad 3 — maščobe (razen jedilnega olja) 15 4 5 0,36 + 14 od presežka nad 4 — testenine 15 5 6 0,50 + 16 od presežka nad 5 — riž, fižol, grah in leča 15 6 7 0,66 + 20 od presežka nad 6 — izdelki iz žitaric (razen moke) 15 7 8 0,86 + 24'od presežka nad 7 — sadje in zelenjava 25 8 9 1,10 + 28 od presežka nad 8 — krompir za ozimnico ' 10 9 10 1,38 + 32 od presežka nad 9 — krompir v prometu na drobno 15 10 1,70 + 50 od presežka nad 10 — kavovine 20 — kava surova, pražena in mleta 2. Za stavbna zemljišča na urbanistično urejenih 15 območjih, če znaša prometna vrednost kvadratnega 2. člen metra znaša Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v nad din do din din davek din •/, Uradnem listu SRS. 10 10 St. 38-127/74-4/2 Šentjur pri Celju, dne 20. maja 1975. 10 15 1,00 + 15 od presežka nad 10 1,75 + 20 od presežka nad 15 15 20 Predsednik Izvršnega sveta 20 25 2,75 + 25 od presežka nad 20 Skupščine občine Šentjur pri Celju 25 30 4,00 + 35 od presežka nad 25 Jože Bučer, dipl. inž. agr. 1. r. nad 30 5,75 + 60 od presežka nad 30 Šmarje pri jelšah 781. Skupščina občine Šmarje pri Jelšah je na podlagi 1. člena zakona o davku na promet nepremičnin (Uradni list SRS. št. 27/72 in 39/74) in 213. člena statuta občine Šmarje pri Jelšah (Uradni list SRS, št. 5/75) na seji zbora združenega dela, zbora krajevnih skupnosti in družbenopolitičnega zbora dne 22. maja 1975 sprejela OD LOK o spremembah in dopolnitvah odloka o občinskem davku na promet nepremičnin 1. člen V odloku o občinskem davku na promet nepremičnin (Uradni list SRS, št. 42/72) se 2. člen spremeni tako, da se glasi: »Občinski davek na promet nepremičnin se plačuje glede na prometno vrednost kvadratnega metra zemljišča oziroma uporabne površine gradbenega objekta po naslednjih stopnjah: 1. Za kmetijska zemljišča, če znaša prometna vrednost kvadratnega metra 3. Za stavbna zemljišča izven urbanistično urejenih območij, če znaša prometna vrednost kvadratnega metra nad din do din din znaša davek »/. din 10 15 10 15 1,50- + 25 od presežka nad 10 15 20 2,75 + 35 od presežka nad 15 20 25 4,50 + 45 od presežka nad 20 25 30 6,75 + 55 od presežka nad 25 nad 30 9,50 + 70 od presežka nad 30 4. Za gradbene objekte, če znaša prometna vrednost kvadratnega metra znaSa nad din do din din davek din •/. ' 4.000 10 4000 5.000 400 + 12 od presežka nad 4.000 5 000 7.000 520 + 15 od presežka nad 5.000 7.000 10.000 820 + 18 od presežka nad 7.000 nad 10.000 1.360 + 20 od presežka nad 10.000 2. člen V 4. členu se črta 1. odstaveK. 3. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. St. 010-34/75-1 Šmarje pri Jelšah, dne 22. maja 1975. Predsednik Skupščine občine Šmarje pri Jelšah Joško Lojen 1. r. 782. Skupščina občine Šmarje pri Jelšah je po 1., 5. in 6. členu zakona o prispevku za uporabo mestnega zemljišča (Uradni list SRS, št. 7-80/72) in 213. členu statuta občine Šmarje pri Jelšah (Uradni list SRS, št. 5-230/75 in 10-541/75) na seji zbora združenega dela, seji zbora krajevnih skupnosti in seji družbenopolitičnega zbora dne 22. maja 1975 sprejela ODLOK o spremembah in dopolnitvah odloka o prispevku za uporabo mestnega zemljišča ' 1. člen V odloku o prispevku za uporabo mestnega zemljišča (Uradni list SRS, št. 15-391/72 in 51-1047/72) se spremeni prvi odstavek 2. člena in se glasi: »Za mestno zemljišče po tem odloku se šteje zazidano in nezazidano zemljišče, ki leži v mejah območja zajetega z urbanističnimi načrti za naselja Šmarje pri Jelšah, Rogaška Slatina, Kozje in Rogatec.« * 2. člen Spremeni se 3. člen in se glasi: »Prispevka za uporabo mestnega zemljišča po tem odloku so oproščeni: — vsi, ki so navedeni v 3. členu zakona o prispevku za uporabo mestnega zemljišča (Uradni list SRS, št. 7-80/52), — vsi, ki sprejemajo družbeno pomoč in samo za sebe uporabljajo stanovanjske prostore, — vsi, ki so socialno nezmožni plačila, kar na prošnjo posameznika ugotoVi pristojni svet krajevne skupnosti.« 3. člen Spremeni se 6. člen in se glasi: »V drugo cono se uvrstijo taje območja in naselja: — območje zajeto z urbanističnim načrtom za Rogaško Slatino, razen že opisane prve cone, — za območje naselja Šmarje pri Jelšah, zajeto z urbanističnim načrtom, — območje naselja Kozje, zajeto z urbanističnim načrtom, — območje naselja Rogatec, zajeto z urbanističnim načrtom.« 4. člen Spremeni se 11. člen in se glasi: »Višina prispevka se določi mesečno po kvadratnem metru: a) za uporabno tlorisno površino stanovanjskih in poslovnih prostorov v prvi coni-----0,25 din, b) za uporabno tlorisno površino stanovanjskih in poslovnih prostorov v drugi coni ___ 0,15 din, c) za nezazidana mestna zemljišča, za katera je izdano lokacijsko dovoljenje v prvi coni ____ 0,05 din, č) za nezazidana mestna zemljišča, za katera je izdano lokacijsko dovoljenje v drugi coni.... 0,04 din.« 5. člen V 12. členu se dopolni prjvi odstavek tako, da se za besedami »samo za graditve in rekonstrukcije« doda besedilo »ter vzdrževanje«. 6. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. Št. 010-38/75-1 Šmarje pri Jelšah, dne 22. maja 1975. Predsednik Skupščine občine Šmarje pri Jelšah Joško Lojen 1. r. 783. Aa podlagi 213. člena statuta občine Šmarje pri Jelšah in 32. člena zakona o ukrepih za pospeševanje živinoreje in o zdravstvenem varstvu, živine (Uradni list SRS, št, 4/67) je Skupščina občine Šmarje pri Jelšah na seji zbora združenega dela, zbora krajevnih skupnosti in družbenopolitičnega zbora dne 22. maja 1975 sprejela ODLOK o pristojbinah za obvezne veterinarsko sanitarne preglede živine in živalskih proizvodov v občini Šmarje pri Jelšah 1. člen 1. Za obvezne veterinarsko-sanitame preglede pri nakladanju, razkladanju in gojenju živine, ki se na prevoznih sredstvih odpravlja izven občine ali goni več kot 20 kilometrov se določijo pristojbine: din a) za kamionske in vagonske pošiljke do 10 ton 100 za vsako nadaljnjo tono 20 b) za kosovne pošiljke: — za vsako veliko žival, oziroma za vsakih začetih 10 kosov telet ali drobnice po 10 — za vsakih začetih 50 kosov perutnitne po 10 c) pristojbina pod b) te točke velja tudi za pregled živine, ki se goni več kot 20 km. 2. Za obvezni veterinarsko-sanitami pregled pošiljk pri nakladanju, razkladanju in prekladanju mesa in mesnih izdelkov, ki se odpremljajo s prevoznimi sredstvi se določijo pristojbine: din a) za kamionske in vagonske pošiljke — vseh vrst svežega mesa od kilograma 0,06 — mesnih izdelkov od kilograma 0,06 — mlečnih izdelkov od kilograma 0,06 . — mlečnega prahu in kondenziranega mleka od kilograma 0,01 — jajc od komada 0,01 — rib in ribjih konzerv od kilograma 0,06 — od litra mleka 0,01 3. Za obvezni veterinarsko-sanitami pregled na tržnicah, mesnicah, trgovinah in v skladiščih ob do- stavi se določi pristojbina: » din — za pregled zaklanih odojkov, zaklane drobnice in zaklane ali žive perutnine od kg 0,50 — za pregled parkljaste divjadi 8,00 — za pregled divjih prašičev s trihinosko- pijo od kosa 20,00 — za divjo perjad od kosa 2,00 — za pregled jajc od pregledanega kosa 0,01 — za pregled predelanih rib, rakov, žab, mlečnih in mesnih izdelkov ter vseh vrst pregledanega mesa od kg 0,06 4. Za pregled svežega mleka v mlekarnah: ' — za pregled in odvzem laboratorijskih vzorcev po litru zbranega mleka 0,008 5. Za obvezni veterinarsko-sanitami pregled pošiljk živine, mesa, živinorejskih proizvodov in odpadkov, ki so namenjeni za izvoz, ali ki se uvozijo, se za pregled pri nakladanju, razkladanju, oziroma prekladanju zaračunjo tele pristojbine: t din a) za vagonske in kamionske pošiljke do 10 ton f 100,00 b) za kosovne pošiljke za vsako veliko, ži- val, oz. vsakih začetih 10 kosov telet, oz. drobnice, oz. začetih 50 kosov perutnine 20,00 c) za živinorejske proizvode, ‘surovine In odpadke za vsak tovorek 6. Za obvezni veterinarsko-sanitami pregled klavne živine in mesa se določijo pristojbine po glavi: din a) za govedo 18,00 . b) za prašiče in teleta 3,00 c) za perutnino 0,12 7. Skupna pristojbina za posamezno pošiljko živine, mesa ali mesnih izdelkov ne sme znašati več kot pristojbina, ki je predpisana za tako pošiljko, če bi bila poslana kot vagonska ali kamionska pošiljka. > 2. člen Za preglede iz 1., 2., 3. in 6. točke iz prvega člena tega odloka, ki se opravi izven rednega delovnega časa se pristojbina poveča za 50 °/o, za nočne preglede pa za 100«/». Za nočne preglede se šteje čas med 20. in 6. uro. 3. člen Če na kraju pregleda blago ni pripravljeno ob naročeni uri za pregled, znaša zamuda za vsako začeto uro 100 din. 4. člen Skupščina občine Šmarje pri Jelšah lahko v sporazumu z delovno organizacijo določi, da se plačujejo posamezne pristojbine po tem odloku v pavšalnem znesku. 5. člen Pristojbine predpisane s tem odlokom so dohodek Veterinarskega zavoda Šmarje pri Jelšah. 6. člen Veterinarska inšpekcija Skupščine občine Šmarje pri Jelšah nadzira izvajanje tega odloka. 7. člen Z dnem. ko začne veljati ta odlok, preneha veljati odlok o veterinarskih pristojbinah (Uradni vestnik, št. 10/671. 8. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. St. 010-33/75-1 Šmarje pri Jčlšah. dne 22. maja 1975. Predsednik Skupščine občine Šmarje pri Jelšah Joško Lojen 1. r. ,/ 3,00 784. Skupščina občine Šmarje pri Jelšah je po 2. odstavku 5. člena zakona o stanarinah (Uradni list SRS, št. 50/72) in 205. členu statuta občine Šmarje pri Jelšah (Uradni list SRS, št. 5/75) na seji zbora združenega dela, zbora krajevnih skupnosti in družbenopolitičnega zbora dne 22. maja 1975 sprejela ODLOK o najvišjl stanarini za vse kategorije stanovanj v občini Šmarje pri Jelšah . 1. člen Določi se najvišja stanarina, ki za posamezno stanovanje ne more biti večja od 4 "/o vrednosti stanovanja, ugotovljenega z odlokom o ugotovitvi vrednosti stanovanjskih hiš in stanovanj na območju občine Šmarje pri Jelšah (Uradni list SRS, št. 22-610/73) s tem, da se ne upošteva 6. člen tega odloka in osta4 ne valorizacijska vrednost točke za leto 1975 nespremenjena, to je 9,00 din. Tako izračunana stanarina se poveča za 25 ”/0. 2. člen Samoupravna stanovanjska skupnost občine Šmarje pri Jelšah, oziroma lastnik stanovanja določi višino stanarine za vsako stanovanje v mesečnem znesku znotraj limita iz 1. člena tega odloka. 3. člen Če se posamezni prostori v stanovanju uporabljajo za opravljanje poslovne dejavnosti, se stanarina, določena po 1. členu tega odloka, za tak prostor poveča za SO0/«. 4. člen Ko začne veljati ta odlok, preneha veljati odlok o najvišji stanarini za stanovanja na območju občine Šmarje pri Jelšah, ki jih upravljajo organizacije za gospodarjenje s stanovanjskimi hišami (Uradni vestnik Celje, št. 50-950/65) in odlok o povišanju stanarin na območju občine Šmarje pri Jelšah (Uradni list SRS, št. 24-672/73). 5. člen Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu SRS. Št. 010-35/75-1 Šmarje pri Jelšah, dne 22. maja 1975. 785.. Skupščina občine Šmarje pri Jelšah je na podlagi 29. člena zakona o geodetski službi (Uradni list SRS, št. 21/70) in 213. člena statuta občine Šmarje pri Jelšah (Uradni list SRS, št. 5/75) na seji zbora združenega dela, zbora krajevnih skupnosti in družbenopolitičnega zbora dne 22. maja 1975 sprejela ODLOK o cenah geodetskih storitev v občini Šmarje pri Jelšah 1. člen Cene tega odloka se nanašajo na geodetske storitve v zadevah geodetske službe, ki jih lahko izvršuje za geodetske zadeve pristojni občinski upravni organ. 2. člen Cene za storitve iz 1. člena znašajo: din — za terensko delo, ura po 60 — za pisarniško delo, ura po 50 — za uro dela geodetskega risanja 40 — za uro dela figuranta 25 — materialni stroški (obrazci pri meritvi) 20 3: člen Ustvarjeni dohodki iz 2. člena tega odloka se stekajo na računu uprave občine Šmarje pri Jelšah. 4. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. St. 010-32/75-1 Šmarje pri Jelšah, dne 22. maja 1975. Predsednik Skupščine občine Šmarje pri Jelšah Joško Lojen 1. r. Predsednik Skupščine občine Šmarje pri Jelšah Joško Lojen 1. r. 786. Skupščina občine Šmarje pri Jelšah je po 6. členu zakona o urbanističnem planiranju (Uradni list SRS, št. 16/67 in 27/72) in 213. člena statuta občine Šmarje pri Jelšah na seji zbora združenega dela, zbora krajevnih skupnosti in družbenopolitičnega zbora dne 22. maja 1975 sprejela ODLOK o spremembi odloka o urbanističnem programu občine Šmarje pri Jelšah 1. člen Odlok o urbanističnem programu občine Šmarje pri Jelšah, objavljen v Uradnem listu SRS, št. 30/72 se dopolni takole: 8. člen točka 1 se dopolni in glasi: »Urbanistični načrt: naselja Šmarje pri Jelšah, Rogaška Slatina, Rogatec, Kozje in Podčetrtek.« 2. točka 8. člena se glasi: »zazidalni načrt: naselij Mestinje in Grobelno.* 2. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. St. 010-37/75-1 Šmarje pri Jelšah, dne 22. maja 1975. Predsednik Skupščine občine Šmarje pri Jelšah Joško Lojen 1. r. 787. Na podlagi 16. člena zakona o urbanističnem planiranju (Uradni list SRS. št. 16-119/67) in 213. člena statuta občine Šmarje pri Jelšah (Uradni list SRS, št. 5/75) je Skupščina občine Šmarje pri Jelšah na seji zbora združenega dela, zbora krajevnih skupnosti in družbenopolitičnega zbora dne 22. maja 1975 sprejela ODLOK o zaščiti, prepovedi parcelacije in gradnje v območje slivniškega jezera 1. člen S tem odlokom se ureja zaščita in prepoveduje parcelacija in gradnja v območju slivniškega jezera. Območje, za katerega se določajo zaščitni ukrepi prepovedi parcelacije in gradnje je določeno z mejo vrisano na katastrski karti 1 :2880, ki je sestavni del tega odloka. Meja poteka od izhodiščne točke, ki je na tromeji k. o. Gorica pri Slivnici ter pare. 693/1 in 692, k. o. Platinovec. Od te izhodiščne točke poteka meja proti severu in sicer po zahodnem delu pare. 693/1, preko obč. ceste pare. 1558, dalje po zahodnem delu pare. 696/1, 687/3 in 703/1. Tu se meja obrne proti vzhodu in poteka po severnih delih pare. 703/1, 704, 708/1, 710, 672/1, 657/2, 659, 661 in 660 ter preide na občinsko cesto pare. 1560. Po tej cesti poteka meja proti jugu do tromeje pare. 1560, 772 in 773. Od tu se meja nadaljuje po severnem in vzhodnem delu pare. 773, po vzhodnem delu parcele 774 in po severnem delu pare. 813/2, nato prečka južni del občinske ceste 1578 in nadaljuje po sev. delih pare. 905, 878/1, 878 5, 877/2 in 910/4. Tu se meja obrne proti jugu tako. da poteka po vzhodnih delih pare. 910/4, 910/5 in 910/7. Meja dalje poteka preko pare. 910/2 in sicer tako, da to parcelo seka v podaljšku mapne črte med pare. 910/ 4, 910'5, 910/7 in 910/3 in poteka po vzhodnem dalu sekane pare. 910/2 in preide po vzhodnem delu pare. 861/2 do k. o. Grobelce. Po k. o. Grobelce poteka proti vzhodu po meji k. o. do mejne točke, k o. Platinovec ter pare. 709, 703/1 in 631/1. Naprej poteka po vzhodu pare. 703/1 ter po sev. delih pare. 631/2, 631/3, 639, 640/ 2, 642, 644, 648/2 in 648'3. Od tu se meja obrne proti jugu in to po vzhodni strani pare. 648/3, 648/2, 648/1, 649. stp. 171, 1108, stp. 251, 65l, stp. 248, 653, 659, stp. 290, 660, 1109 in 819. Naprej je meja občinska cesta pare. 1107/1 do mejne točke s pare. 861/3 in 880. Meja poteka nadalje proti zahodu po južnem delu pare. 681/ 3 in 874, nakar se nadaljuje preko lokalne ceste Slivnica—Loka pri Zusmu pare. 1111 in v smeri mapne črte med pare. 874 in 877 seka pare. 872/1 do potoka, ki meji s k. o. Javorje in po meji k. o. Grobelce in Platinovec proti severu do izhodiščne točke. 2. člen V območju slivniškega jezera je prepovedano sleherno nenačrtno poseganje v okolje, zlasti še: — večji poseki gozdov, drevesnih skupin ali posameznih markantnih dreves, — Intenzivnejše spreminjanje kmetijskih kultur (pašniki, travniki, vinogradi, sadovnjaki in podobno), — gradnja novih stanovanjskih, gospodarskih in drugih objektov ter večje adaptacije, — gradnja komunikacijskih in komunalnih objektov in naprav. 3. člen Prepovedano je sleherno nenačrtno poseganje v vodni režim, ki bi kakorkoli vplival v količinskom in kakovostnem pogledu na slivniško jezero. 4. Sen V območju slivniškega jezera se prepoveduje parcelacija in gradnja vseh objektov, in sicer do izdelave zazidalnega načrta slivniškega jezera. Ta mora biti sprejet najkasneje do leta 1977. 5. člen Navodila za izvajanje tega odloka daje urbanistična inšpekcija občine Šmarje pri Jelšah. 6. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. St. 010-36/75-1 Šmarje pri Jelšah, dne 22. maja 1970. Predsednik Skupščine občine 1 Šmarje pri Jelšah Joško Lojen L r. 788. Skupščina občine Šmarje pri Jelšah je po 12. in 13. členu zakona o urbanističnem planiranju (Uradni list SRS, št. 16/67 in št. 27/72) in 205. člena statuta občine Šmarje pri Jelšah (Uradni list SRS, št. 5-230/ 75) na seji zbora združenega dela, zbora krajevnih skupnosti in družbenopolitičnega zbora dne 22. maja 1975 sprejela ODLOK o sprejemu zazidalnega načrta Kozje 1. člen Sprejme se zazidalni načrt Kozje za sosestce KS-1, KS-2, KS-4, KS-5. 2. člen Sprejeti zazidalni načrt izvaja Skupščina občine Šmarje pri Jelšah samostojno. 3. člen veuje spremembe in dopolnitve zazidalnega načrta se sprejemajo po postopku in na način, ki ga določa zakon o urbanističnem planiranju. Manjše odmike od sprejetega zazidalnega načrta je pooblaščen dovoliti izvršni svet na predlog odbora za urbanizem in gradbene zadeve. 4. člen Izvajanje s tem odlokom sprejetega zazidalnega načrta nadzoruie nrlstojna urbanistična inšpekcija. 5. člen ra odlok začne veljati z dnem objave v uracinem listu SRS. St. 010-31/75-1 Šmarje pri Jelšah, dne 22. maja 1975. Predsednik Skupščine občine Šmarje pri Jelšah Joško Lojen 1. r. 789. Skupščina občine Šmarje pri Jelšah je po drugem odstavku 42. člena zakona o veterinarski službi v SR Sloveniji (Uradni list SRS, št. 14/65), 22. členu temeljnega zakona o ukrepih za pospeševanje živinoreje in o zdravstvenem varstvu živine (Uradni list SFRJ, št. 16/65) in 6. členu zakona o ukrepih za pospeševanje in o zdravstvenem varstvu živine (Uradni list SRS, št. 4/67) na seji zbora združenega dela, zbora krajevnih skupnosti in družbenopolitičnega zbora dne 22. maja 1975 sprejela ODLOK o Izvajanju smzue oplojevanja goved In svinj na območju občine Šmarje pri Jelšah 1. člen Oplojevanje krav, telic in svinj v občini Šmarje pri Jelšah se opravlja praviloma z umetnim osemenjevanjem. Ne glede na določbe prvega odstavka je dopusten prirodni pripust tam, kjer 'ni možno organizirati umetnega osemenjevanja. 2. čler. Za osemenjevanje se sme uporabljati samo seme priznanih plemenjakov. 3. člen Organizacijo in skrb za oplojevanje goved in svinj na območju občine Šmarje pri Jelšah opravlja Veterinarski zavod Šmarje pri Jelšah. . 4. člen O opravljeni oploditvi se izda ustrezno potrdilo. 5. člen Lastniki plemenic plačajo ob oploditvi posebno pristojbino. Višino določi Veterinarski zavod Šmarje pri Jelšah. S tem je plačana prva in dve nadaljnji oploditvi. Za četrto in nadaljnjo oploditev se plača pristojbina ponovno. Višina pristojbine je pod kontrolo cen. Veterinarski pregledi v treh mesecih po opravljeni osemenitvi so brezplačni. 6. člen Okvirno letno vzdrževalnino za plemenjake v pri-rodnem pripustu določi vsako leto Veterinarski zavod Šmarje pri Jelšah na podlagi kalkulacije stroškov vzdrževanja. 7. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. S tem dnem preneha veljati odlok o pavšalnem plačevanju in izvajanju službe oplojevanja goved na območju občine Šmarje pri Jelšah (Uradni vestnik, št. 10/67). St. 322-2/75-4/3 Šmarje pri Jelšah, dne 22. maja 1975. Predsednik -Skupščine občine Šmarje pri Jelšah Joško Lojen L r. 790. POROČILO o izidu referenduma za uvedbo krajevnega samoprispevka glede vzdrževalnih del na občinski cesti Rogatec—Žetale Komisija krajevne skupnosti Donačka gora daje po 6. in 10. členu zakona o referendumu (Uradni list SRS, št. 29/263-72) tole poročilo: Referendum' je bil razpisan s sklepom zbora občanov krajevne skupnosti Donačka gora zaradi uvedbe samoprispevka za izvršitev obsežnejših del na občinski cesti Rogatec—Žetale. Referendum je bil dne 27. aprila 1975 v krajevni skupnosti Donačka gora. Glasovalo se je o uvedbi krajevnega samoprispevka, ki se bo plačeval za obdobje pet let od 1. julija 1975 do 30. junija 1980 po stopnji 2 °/o od neto osebnega dohodka iz delovnega razmerja, 4%> od katastrskega dohodka, 1 %> od pokojnin in 2 % od odmere prispevka od samostojnega opravljanja pbrti ali druge dejavnosti. V volilni imenik je bilo vpisanih 613 volivcev, glasovalo je 447 volivcev ali 72,9 %>. Za samoprispevek je glasovalo 432 volivcev ali 70.4 “/o, proti samoprispevku je glasovalo 6 volivcev ali 0,9 "/o. Neveljavnih glasovnic je bilo 9. Izid glasovanja je torej pozitiven. Komisija je ugotovila, da je bil postopek za izvedbo referenduma in sam referendum izveden v skladu z zakonom, da je glasovanje potekalo v redu, da ni bilo nobenih nepravilnosti in pritožb občanov, zato je samouprispevek zakonito izglasovan. To poročilo se objavi v Uradnem listu SRS. St. 014-1/75-1 Donačka gora, dne 27. aprila 1975. Predsednik Predsednik volilne komisije sveta krajevne skupnosti Anton Kidrič 1. r. Anton Križanec 1. r. VRHNIKA 791. Na podlagi 152. člena statuta občine Vrhnika (Uradni list SRS, št. 11/74) je Skupščina občine Vrhnika na 9. seji zbora združenega dela dne 31. marca 1975, na 9. seji zbora krajevnih skupnosti dne 31. marca 1975 in na 9. seji družbenopolitičnega zbora dne 31. manja 1975 sprejela SKLEP o pobratenju občin Vrhnika in Gonars 1 Qbčina Vrhnika in občina Gonars (Italija) se pobratita. 2 Koordinacijski odbor za proslave pri občinski konferenci SZDL Vrhnika, izvrši ta sklep. 3 Ta sklep začne veljati takoj. St. 1/1-93-01/73-75 Vrhnika, dne 31. marca 1975. Predsednik Skupščine občine Vrhnika Branko Stergar, dipl. inž. 1. r. Predsednik zbora združenega dela Andrej Vidovič 1. r. Za predsednika zbora krajevnih skupnosti Mihaela Verbič 1. r. Predsednik družbenopolitičnega zbora Milka Bradač 1. r. POPRAVEK V sklepu o osnovah in merilih za določanje osebnih dohodkov funkcionarjem strokovnih služb in teles Izvršnega sveta Skupščine SR Slovenije ter republiških upravnih organov, ki jih imenuje Izvršni svet Skupščine SR Slovenije, objavljenem v Uradnem listu $RS, št. 15-698/75 z dne 29. V. 1975, manjkata pri navedbi točk v drugem odstavku 2, točke pri I., II., III., IV. in V. skupini besedici »do točk«. Uredništvo VSEBINA Stran SKUPŠČINA SR SLOVENIJE 717. Odlok o izvolitvi podpredsednika Zbora občin Skupščine Socialistične republike Slovenile In predsednika komisije Zbora občin Skupščine Socialistične republike Slovenije za pripravo ifbslovnika zbora 761 PREDSEDSTVO SR SLOVENIJE 718. Poslovnik Sveta republike 761 USTAVNO SODIŠČE SR SLOVENIJE 719. Odločba o ugotovitvi, da prvi odstavek 5. člena zakona o razpolaganju z nezazidanim stavbnim zemljiščem lil v nasprotju z ustavo 763 REPUBLIŠKI UPRAVNI ORGANI IN ZAVODI 720. Pravilnik o periodičnih preiskavah ekoloških razmer na delovnih mestih in v delovnih prostorih ter o pregledih in preizkusih delovnih priprav in naprav 764 721. Pravilnik o izdajanju pismenih izjav in strokovnih ocen glede upoštevanja varstvenih ukrepov in normativov ter o vsebini navodila za varno uporabo in o načinu preizkušanja ter vzdrževanja delovnih pri- prav in naprav 765 722. Pravilnik o programu in postopku za opravljanje strokovnega izpita za inšpektorja dela 767 723. Pravilnik o pripravništvu in o strokovnih izpitih zdravstvenih delavcev 768 724. Pravilnik o strokovnem Izpopolnjevanju zdravstvenih delavcev 776 725. Odredba o omejitvi prometa na javnih cestah 780 726. Navodilo o opravljanju tehničnih pregledov strelnega orožja, za katerega je bil Izdan orožni list 781 727. Navodilo o tem, katera dela in posegi v vodni režim se štejejo za manjše spremembe vodnega režima 782 728. Navodilo o tem, kakšna vodnogospodarska dokumentacija je potrebna za pridobitev vodnogospodarskih smernic, vodnogospodarskega soglasja In vodnogospodarskega dovoljenja in kaj morajo vsebovati vodnogospodarske smernice, vodnogospodarsko soglasje in vodnogospodarsko dovoljenje 782 REPUBLIŠKA VOLILNA KOMISIJA 729. Poročilo o izidu glasovanja o Izvolitvi delegata v družbenopolitičnem zboru Skupščine SR Slovenije 783 DRUGI REPUBLIŠKI ORGANI IN ORGANIZACIJE 730. Dogovor o politiki stanarin v letu 1975 784 ORGANI IN ORGANIZACIJE V OBČINI 731. Odlok o poprečni gradbeni ceni stanovanj in popreč- nih stroških komunalnega urejanja zemljišč na območju ljubljanskih občin (Ljubljana) 785 732. Sklep o imenovanju predstavnikov družbene skupno- sti v skupščino zavoda Pionirski dom Ljubljana (Ljubljana) 786 733. Sklep o Imenovanju ravnatelja Doma mladine v trgovini In gostinstvu Ljubljana (Ljubljana) 786 734. Sklep o imenovanju ravnatelja Tehniške šole za lesarstvo Ljubljana (Ljubljana) 786 731. Sklep o Imenovanju ravnatelja Tehniške šole za kemijsko, metalurška in papirno stroko Ljubljana (Ljubljana) 786 736. Sklep o imenovanju ravnatelja Gradbeno tehniške šole Ljubljana (Ljubljana) 787 Stran 737. Sklep o Izvolitvi sodnikov za prekrške v organu za kaznovanje prekrškov v Ljubljani (Ljubljana) 787 738. Sklep o imenovanju namestnika mestnega javnega pravobranilca v Ljubljani (Ljubljana) 787 739. Sklep o soglasju k razrešitvi namestnika občinskega Javnega tožilca v Ljubljani (Ljubljana) 787 740. Sklep o imenovanju predstavnika družbene skupnosti v razširjeni delovni skupnosti Mestnega muzeja Ljubljana (Ljubljana) 787 741. Sklep o soglasju k ustanovitvi dislociranih enot Tehniške elektro šole Ljubljana (Ljubljana) 788 742. Sklep o soglasju k ustanovitvi dislociranih enot — oddelki za odrasle Tehniške šole za lesarstvo Ljubljana (Ljubljana) 788 743. Sklep o soglasju k ustanovitvi dislociranih enot Teh- niške šole za kemijsko, metalurško in papirno stroko Ljubljana (Ljubljana) 788 744. Sklep o soglasju k ustanovitvi dislociranih enot Tehniške šole za strojništvo Ljubljana (Ljubljana) 788 745. Sklep o soglasju k ustanovitvi dislociranih enot Tehniške šole za lesarstvo Ljubljana (Ljubljana) 789 746. Sklep o javni razgrnitvi predloga razširitve zazidalnega načrta za Cerklje (Brežice) 789 747. Odlok o davku na promet nepremičnin (Celje) 789 748. Odlok o priznavalnini borcem (Celje) 790 749. Odlok o označevanju stanovanjskih in poslovnih zgradb (Celje) 791 750. Odlok o dopolnitvi odloka o ureditvi nekaterih vprašanj s področja obrti (Celje) 792 751. Odlok o ureditvi nekaterih vprašanj avtotaksi storitev (Celje) 792 752. Odlok o spremembah in dopolnitvah odloka o ukre- pih družbene kontrole cen iz pristojnosti občine (Celje) 794 753. Odlok o prenehanju veljavnosti odloka o upravljanju in vzdrževanju telesnovzgojnih in športnih objektov v občini Celje 794 754. Odlok o razveljavitvi odloka o ustanovitvi Centra za socialno delo v Celju 795 755. Odločba o spremembi odločbe o ustanovitvi disciplinskega centra pri Centru za socialno delo Celje 795 756. Odlok o razpisu referenduma za uvedbo samoprispev- ka za realizacijo programa izgradnje šolskih prostorov in telovadnic v občini Cerknica 795 757. Odlok o spremembi odloka o posebnem občinskem davku od prometa proizvodov in od plačil za storitve (Cerknica) 796 758. Odlok o oddajanju urejenega stavbnega zemljišča v uporabo brez javnega natečaja (Cerknica) 797 759. Odlok o določitvi števila sodnikov splošnega sodišča združenega dela v Postojni (Cerknica) 797 760. Odločba o potrebi In smotrnosti služnosti za postavi- tev in vzdrževanje daljnovoda 2 X 10 kV Logatec— Cerknica in DV 20 kV Cerknica—Lož (Cerknica) 798 761. Odločba o spremembi In dopolnitvi odločbe o ustanovitvi Postaje milice Cerknica 798 762. Sklep o razpisu referenduma za uvedbo krajevnega samoprispevka za obnovitev nizkonapetostnega elektro omrežja v naselju Laze in Jakovica (Cerknica) 798 763. Sklep o določitvi stopenj prispevka za financiranje dejavnosti občinske kulturne skupnosti Lenart 799 T’64. Odlok o spremembi odloka o organizaciji in delovnem področju upravnih organov Skupščine občine Ljubljana Center 800 Stran 765. Odlok o sprejemu zazidalnega načrta za območje za- zidalnega otoka VS — 104/1 poslovno stanovanjski center Vič (Ljubljana Vič - Rudnik) 800 766. Odlok o razporeditvi delovnega časa In sprejemanju strank pri občinskih organih (Logatec) 801 767. Sklep o plačevanju, obračunavanju in odvajanju prispevkov za izobraževalno dejavnost na območju občine Mozirje 801 768. Sklep o plačevanju, obračunavanju In odvajanju pri- spevkov za kulturno dejavnost na območju občine Mozirje 802 (69. Samoupravni sporazum o ustanovitvi Samoupravne stanovanjske skupnosti v občini Sevnica 802 770. Odlok o priznanjih In nagradah »18. avgust« občine Šentjur pri Celju 811 171. Odlok o potrditvi zazidalnega načrta stanovanjske soseske IV. v Šentjurju pri Celju 812 77Z. Odlok o zazidalnem načrtu naselja Dramlje (Šentjur pri Celju) • 812 katerih vprašanj o družbeni kontroli cen v občini Šentjur pri Celju 812 774. Odlok o obveznem fluorograflranju prebivalstva v občini Šentjur pri Celju 813 775. Sklep o ustanovitvi glasbene šole »skladateljev Ipavcev« Šentjur pri Celju 813 776. Sklep o soglasju k ceni za pitno vodo (Šentjur pri Celju) 814 777. Sklep o soglasju k cenam za odvoz smeti (Šentjur pri Celju) 814 778. Sklep o soglasju k cenam komunalnih storitev (Šentjur pri Celju) 815 Stran 779. Sklep o soglasju k ceni za izpraznjevanje greznic in odvoz fekalij (Šentjur pri Celju) 815 780. Odredba o maržah v prometu na drobno za nekatere prehrambene artikle (Šentjur pri Celju) 815 781. Odlok o spremembah In dopolnitvah odloka o občin- skem davku na promet nepremičnin (Šmarje pri Jelšah) * 816 782. Odlok o spremembah in dopolnitvah odloka o pri- spevku za uporabo mestnega zemljišča (Šmarje pri Jelšah) 817 783. Odlok o pristojbinah za obvezne veterinarsko sani- tarne preglede živine in živalskih proizvodov v občini Šmarje pri Jelšah 817 784. Odlok o najvišji stanarini za vse kategorije stanovanj v občini Šmarje pri Jelšah 819 785. Odlok o cenah geodetskih storitev v občini Šmarje pri Jelšah 819 786. Odlok o spremembi odloka o urbanističnem programu občine Šmarje pri Jelšah 820 787. Odlok o zaščiti, prepovedi parcelacije in gradnje v območju slivniškega Jezera (Šmarje pri Jelšah) 820 788. Odlok o sprejemu zazidalnega načrta Kozje (Šmarje pri Jelšah) 821 789. Odlok o izvajanju službe oplojevanja goved in svinj na območju občine Šmarje pri Jelšah 821 790. Poročilo o izidu referenduma za uvedbo krajevnega samoprispevka glede vzdrževalnih del na občinski cesti Rogatec—Žetale (Šmarje pri Jelšah) 822 791. Sklep o pobratenju občin Vrhnika in Gonars (Vrhnika) 822 — Popravek sklepa o osnovah in merilih za določanje osebnih dohodkov funkcionarjem strokovnih služb in teles Izvršnega sveta Skupščine Sit Slovenije ter republiških upravnih organov, ki jih. imenuje Izvršni svet Skupščine SR Slovenije 822 Izdaja Časopisni zavod Uradni Ust SRS - Direktor in odgovorni urednik Milan Biber - Tiska tiskarna Tone Tomšič, vsi v Ljubljani - Naročnina za leto 1975 200 din. Inozemstvo 300 din - Reklamacije se upoštevajo le mesec dni po Izidu vsake številke — Uredništvo In uprava. Ljubljana, Veselova 11. poštni predal 379 VI1 - Telefon direktor, uredništvo, uprava in knjigovodstvo 20 701, prodaja, preklici in naročnine 23 579 - Zlro račun 50100-603-4032.1 - Oproščeno orometnega davka po mnenju Sekretariata za Informacije v Izvršnem svetu Skupščine SR Slovenile, št 421-1/72.