Podobno kot rojstna hiša v Vrbi ali spominski muzej v Kranju je bil te dni množično obiskan tudi grob Franceta Prešerna. Prešernov gaj je urejen pričakal pesnikove častilce, med katerimi je bilo največ šolske mladine. Na predvečer obletnice njegove smrti je bila tu tudi spominska svečanost; sodelovali so moški pevski zbor France Prešeren in recitatorji iz osnovne šole, ki ponosna nosi njegovo ime.
— Foto: F. Perdan
to XXXII. Številka 11
j^novitelji: občinske konference SZDL **ice, Kranj, Radovljica, Skorja Loka j. 'rtič  —  Izdaja Časopisno podjetje „   Kranj — Glavni urednik Igor Slavec Odgovorni   urednik   Andrej Zalar
Kranj, petek, 9. 2. 1979
Cena: 4 din
List izhaja od oktobra 1947 kot tednik, od januarja 1958 kot poltednik, od januarja 1960 trikrat tedensko, od januarja 1964 kot poltednik ob sredah in sobotah, od julija  1974 pa ob torkih in petkih.
LASILO   SOCIALISTIČNE   ZVEZE   DELOVNEGA   LJUDSTVA   ZA GORENJSKO
France Popit včeraj v kranjski Savi
, - Razumljiva in dobro pripravljena sprotna informacija o gospodar-kakršno pripravljajo strokovne službe v kranjski Savi, so lahko brez ."»a odlična osnova tudi za konkretno razpravljanje ob zaključnih raču-• France Popit je na obisku v Savi izjavil, da je tako pripravljanje poda t-hhko za zgled tudi drugim slovenskim delovnim organizacijam. - F,,t<>:
DOGOVORIMO SE
5. STRAN:
^ SEJE ZBOROV SKUPŠČINE OBĆINE TRŽIČ V ponedeljek, 12. februarja, bo v Tržiču 8. seja družbenopolitične-I* zbora, naslednji dan pa .še zbora krajevnih skupnosti in zbora zdru-enega dela skupščine občine Tržič. Delegati bodo med drugim raz-J*avUali o osnutku resolucije o politiki izvajanja družbenega plana jazvoja občine Tržič v letu 1979, o osnutku odloka o letošnjem prora-jq?u °bčine, poročilu o izvršitvi programov sredstev in skladov v letu 'o m osnutku programov za letos, pregledali bodo sredstva samo-Jy?vn'n.interesnih skupnosti v lanskem letu in razpravljali o predlogu K j ^nc'ranJe dograditve vrtca v Bistrici in uvedbo celodnevne šole v
Delavcu prave podatke
KKAINJ   —   Včeraj zjutraj je obiskal kranjsko Savo predsednik CK ZKS France Popit in se s predstavniki delovne organizacije ter delavci iz finančno-raču-novodske službe pogovarjal o pripravljanju tekočih podatkov o gospodarjenju ter sprotnem obveščanju delavcev. Potem ko so mu strokovni delavci iz finančno računovodske službe podrobno razložili, kako se pripravlja taka informacija, na osnovi katere delavci spoznavajo že trenutno, to je mesečno poslovanje svojega tozda in celotne delovne organizacije, je France Popit izredno zadovoljen s tem, kar je slišal, spodbudil Savo, naj na podoben način svoj sistem pripravljanja podatkov za samoupravno odločanje posreduje tudi širši slovenski javnosti, na primer preko TV.
Podatke o gospodarjenju pripravljajo mesečno in objavljajo v Informatorju, vendar je ta informacija objavljena tako, da ima vsak tozd pred seboj svoj mesečni obračun poslovanja, količino ustvarjenega dohodka ter vse ostale pokazatelje, kot jih seveda zahteva zakon o združenem delu. Podobno je tudi s podatki za tromesečje. Čeprav je tako mesečna kot tromesečna informacija prirejena tako, da jo delavec lahko »čita«, je še posebej važno, da strokovni delavci, kot so na primer vodje izmen,
Kali,
iz srca so pognale
France Prešeren. Prešernov dan, kulturni praznik. Zdravljica iz tisoč grl, Krst iz tisoč recitator s kih ust, Sonetje iz tisoč src.
rešeren. Poet redke iskrenosti in ustvarjalne j strti, nesrečni samotni duh. Krepko je pre-čas, zavedajoč se duhovne bede in stiske ]L družbe, kopitarske, bleiweisovske, ozko->ai[*ije s svojih rovtarskih Aten samovšečno . nJegove pesmi kot zaljubljeno hrklarijo. ,J* gluha in slepa za poetovo redko iskreno *° izpoved, porojeno iz globoke človečnosti ^dne življenjske nesreče. A nas še danes JrPt/ivo vabi, ker je vzdrhtela iz srca, da bi rpo plamenela. Iz srca, ki mu je sreče dar **°futa, iz sred, ki je dalo slovo goljufivemu Ju- iz strtega srca, ki z opombo Smoletu in zbegano ne najde mesta vrh zemlje, ■ pozabilo   vse  gorje.   Prešeren nam no in polno drami pošteno misel, preprosto 1 zavest, nas sili v spoznanja in razodetja. lva nas, nemi smo nad iskreno ljubeznijo, ^fnjem in globoko bolečino, omamlja nas i «0 vedno in za vedno vzklikamo: edinost, Q> sprava.
!je padel odrski zastor, Prešerna še vedno varno, z nehlinjenim občudovanjem, naj je &*r*ka deska na podeželju ali v mestu. ?raj je bilo še najmanj pomembno, če je ek zadihano in zbegano oddrdral ovrba-iraga ..., nismo se jeziti, če je prevzetna . brez ,strašnega grmenja in sovražnega 9' odplesala s povodnim možem, v miselno /e nam je sililo vse kaj drugega. Kultura n in kultura v odtenku. Najbolj pa kultura Upajočem mladostnem iskanju in prvem
^ *mo šalobarde, kaj bi se slepili! Knjiga v
dnevni sobi nam je za rjavo dopolnilo zelenih zaves, gledališka mestna premiera za snobovsko potrdilo zlagane kulturnosti, glasbeni okus nam teši le banalna, trenutno minljiva zabavnost. Ah, seveda, vsi pač nismo neumne šalobarde: še nas je kaj, ki smo bolj za knjigo kot za krilo, še nas je kaj, ki se gremo v vidni obup okolice oder brez pravega odra, dramo brez »tapravga«, poklicnega režiserja, še nas je ljubiteljev, ki nam tisoč in ena ovira ni te denar in spet denar. ..
Kar nekam utrujajoče je in tudi hasne ne kaj prida, če smo polni le spodbudnih besed o »nuj nosti kulturne akcije, osveščenosti, kulturnega poslanstva«. Če kulturno prosvetljenstvo ni ho telo ali ni imelo prilike, da sede na prvi vlak, se bo kobacalo na zadnjega sila obotavljivo in zamudno, če se bo nanj sploh hotelo povzpeli. Preprosto tako je to: če ti učiteljica ali mati nista vcepili v glavo, da se knjigi ne delajo oslovska ušesa in da se nikoli ne bere ob klobasi, je prav varljivo upanje, da ti bo do knjige kdaj sploh kaj.
Nič hudega, če je bila učiteljica včeraj besna, ker je nesrečna mlada Bogomila ob Črtomiru pozabila vse verze ali če so alti Pod oknam kar dobro začeli, a nato zmotno potegnili s soprani. Če so mokro cvetoče rože poezije dale mladim začutiti, da so pognale svojo kal iz srca, je to edino, kar resnično velja. Če je bil poduk o lepem prepričljiv, če je slutnja o Prešernovi veličini že pognala kal v mladem srcu in jo bomo znali vztrajno zalivati, ne bo pozneje na nobeni domači knjižni polici, še posebej pa ne na Prešernovih poezijan, nikoa zapuščenega prahu.
Darinka Sedej
lahko odgovorijo tudi na vsa vprašanja, ki delavce zanimajo. Zato so za skupino inštruktorjev, kot pravijo razlagalcem podatkov, vsakič pripravljeni krajši nekajurni seminarji, kjer, če je potrebno, tudi z grafičnimi ponazorili pomagajo inštruktorjem k razlagi podatkov. IS a marsikaterem zboru delavcev pa ob podatkih o celotnem dohodku, materialnih    stroških, amortizaciji, pogodbenih in drugih obveznostih prihaja do zahtev, da se posamezne postavke, recimo materialni stroški, še »razdrobijo« včasih do zadnjega računa. Tako je tudi prav, saj le seznanjen in z znanjeirtvoborožen delavec lahko razmišlja in razpravlja o svojem in skupnem delu ter se odloča o vsem, kar zadeva tako gospodarjenje kot seveda tudi glede področja socialne politike. Vsa vprašanja in odgovore seveda objavljajo spet v informacijah.
Na vprašanje o tem, če delavci iz takšnih podatkov, predstavljenih na ustrezen način, lahko delajo sami tudi zaključke, so v Savi odgovorili, da vsekakor: to se na primer kaže ob dogovarjanju za zniževanje materialnih stroškov, saj delavci vedo, da se vsak kilogram prihranjen v materialu lahko odraža v čistem dohodku. Ob dnevnem spremljanju kvalitete izdelkov in analize napak strokovni sveti vsakega tozda predlagajo delavcem izboljšave, o tem razpravljajo na sindikalnih skupinah, na družbenopolitičnih organizacijah itd.
Vsa ta prizadevanja, da bi bil delavec s potrebnimi informacijami zadostno oborožen, da lah-
ko samoupravno odloča o vseh bistvenih vprašanjih svojega dela, bodo v Savi dopolnili še z novim pravilnikom o investicijskih vlaganjih. L M
Priprave na zbor gorenjskih aktivistov
KAMNIK - Letošnji zbor gorenjskih aktivistov bo v kamniški občini ter bo vključen v program praznovanja 750-let-nice Kamnika. Predsedstvo občinske konference SZDL je že imenovalo odbor za pripravo srečanja, ki bo 17. junija na Rudniku pri Volčjem potoku. V odbor so delegirani predstavniki družbenopolitičnih organizacij, organizacij združenega dela, društev, šol, tiska, teritorialne obrambe, ljudske milice ter seveda predstavniki krajevnih družbenopolitičnih organizacij in krajevne skupnosti Volčji potok. Odbor se bo sestal prihodnji teden in pripravil podrobnejši program srečanja.
Predsedstvo občinske konference SZDL je že evidentiralo Slavka Ribaša, direktorja Svi-lanita, za kandidata za predsednika skupščine občine Kamnik. Dosedanji predsednik Franc Sve-telj namreč odhaja na novo delovno dolžnost. Izvoljen je bil za sekretarja medobčinskega sveta ZKS ljubljanske regije. Za kandidata za urednika Kamniškega občana pa je potrjen Ivan Sivec.
V. M.
Prešernove nagrade in plakete
Sinoči velike in male Prešernove plakete občine Kranj, drevi Prešernove nagrade za Silva Ovsen-ka, Marjana Belca, Mirana Kendo in Skupino 77
Kranj — V renesančni dvorani kranjske Mestne hiše so sinoči slovesno podelili Prešernove plakete občine Kranj za dolgoletno in uspešno delo na amaterskem kulturnem področju. Velike plakete so prejeli: Akademski komorni zbor Kranj, Tone Terpin in Tone Marčan iz Kranja, Vinko Strniša s Kokrice in Stane Tonkli iz Podbrezij, medtem ko so male plakete dobili: Andrej Kuhar in Zvonko Balantič iz Dupelj, Jurij Rebolj z Jezerskega, Antonija Perčič in Panika Mezek iz Cerkelj ter moški pevski zbor Davorin Jenko iz Cerkelj.
Drevi ob 18. uri pa bo v domu JLA slovesna podelitev gorenjskih Prešernovih nagrad. Prireditev bo z zborovsko pesmijo popestril Akademski komorni zbor, uvodne besede pa bodo pripadle Dušanu Rihtaršiču, predsedniku skupščine kulturne skupnosti Kranj.
Prešernove nagrade bodo podeljene Kranjčanoma slikarju Marjanu Belcu za njegovo več kot štiridesetletno u? „.jalno delo in Silvu Ovsei;!<u za režisersko delo z igral-
skimi družinami DPD Svobod kranjske občine, Miranu Kendi iz Radovljice za skoraj dvajsetletno delo z mladimi in za uspele igralske predstavitve v uprizoritvah Ta veseli dan ali Matiček se ženi, Samomorilec in Na odprtem morju, ter tržiški Skupini 77 za projekt Prt na preprogi.
H. J.
Naročnik:
GLAS 2.STRAN
PETEK, 9. FEBRUARJA
Ocena razvojne politike
Pod predsedstvom podpredsednika Fadila Hoxhe je bila v torek v Beogradu seja predsedstva SFRJ, ki so se je udeležili tudi najvišji predstavniki federacije. Predsednik ZIS Veselin Djurano-vič je seznanil predsedstvo z gospodarskimi gibanji ob začetku letošnjega leta ter z ukrepi, ki jih ZIS uvaja zaradi uresničevanja začrtane politike družbenoekonomskega razvoja v letu 1979. Predsedstvo je obravnavalo tudi nekatera vprašanja s področja mednarodnih odnosov ter še nekatera druga.
Domicil štirinajsti
Pohod 14. divizije na Štajersko pred 35 leti in njeno delovanje na tem področju je bilo izredno pomembno, saj je pomenilo prelomnico v narodnoosvobodilnem boju slovenskega naroda na Štajerskem. Da bi pomen 14. divizije za vedno ohranili, so se v Mariboru dogovorili, da bo ta udarna divizija imela v štajerskem središču svoj domicil. Listino o podelitvi domicila bodo izročili borcem »štirinajste« na proslavi 35-letnice pohoda na Štajersko, 24. februarja v Mariboru.
Nova najdišča
Na območju Moščanice, kakih 10 km od Zenice, so odkrili nova nahajališča rjavega premoga z veliko kalorično vrednostjo. Po dosedanjih dognanjih gre brez dvoma za bogat masiv premoga, ki je verjetno ena izmed vej kakanjskega premogovnika. Predvidevajo, da bo že konec tega srednjeročnega obdobja lahko novi premogovnik začel obratovati. Ze prvo leto naj bi v njem nakopali 500 tisoč ton premoga.
Dražja elektrika v Srbiji
Elektrogospodarstvo Srbije zahteva od pristojnih organov, naj mu dovolijo zvišati cene električne energije za 25,7 odstotka. Predstavniki združenega elektrogospodarstva pravijo, da za gradnjo elektroenergetskih objektov primanjkuje 9,3 milijarde dinarjev. Manjkajoča sredstva je moč zbrati le s podražitvijo toka.
Boljša preskrba
Na Koranu pri Sarajevu so podpisali samoupravni sporazum o združevanju v poslovno skupnost za proizvodnjo hrane in trgovine v Bosni in Hercegovini. Cilj sporazuma, ki ga je podpisalo 8 glavnih proizvajalcev hrane v republiki, je hitrejše razvijanje in usklajevanje dohodkovnih odnosov, koordinacija in delitev dela, razvijanje in uvajanje rezultatov znanstvenih dosežkov v proizvodnjo, skupno nastopanje na domačem in tujem trgu in zanesljivejša preskrba s hrano.
Srečanje ustvarjalcev
Slovenski pisatelji na Koroškem so sprožili pobudo, da bi še letos organizirali prvo srečanje pesnikov in pisateljev slovenskih narodnih skupnosti. To tridnevno srečanje, ki naj bi bilo na Obir-skem pri Železni Kapli, naj bi pripravila Slovenska prosvetna zveza in krajevno prosvetno društvo Ohir~
Svet v tem tednu
Sveče v Rožu - V nedeljo, 4. februarja, je bila na pokopališču v Svečah spominska slovesnost ob 35. obletnici smrti narodnega heroja Matija Verd-nika-Tomaža, na kateri je predsednik Zveze koroških partizanov Karel Prušnik-Gašper govoril o pomenu boja koroških partizanov za zlom nacizma, predsednik občinske konference ZSMS z Jesenic Slavko Mežek pa opisal življenje heroja Tomaža. V kulturnem sporedu so nastopili pevski zbor Bilka iz Bilčovsa, recitator* Tonči Schlapper, komorni zbor iz Radovljice in pihalni orkester jeseniških železarjev. — B. B.
Obveščenost — ogledalo organiziranosti
Informiranost je nujen pogoj samoupravljanja. Še tako dobro zastavljen program katerekoli organizacije, naj se še tako lepo uresničuje, je malo vreden, če zanj ve le ozek, zaprt krog ljudi. Zato je potreben sistem obveščanja, ki bo zajel celovito
javnost.
V sodobni družbeni praksi je informiranje eden od »brezpogojnih pogojev« samoupravnega odločanja. Tudi med mladimi, ki se zavestno trudijo za enakovredno vključitev v samoupravni sistem, se vse bolj pojavlja potreba po sprotni, objektivni, osveščeni informaciji. Samo obveščeni namreč lahko vplivajo na sodobna dogajanja in reševanja problemov vse skupnosti.
Pred leti, ko je bil pri Občinski konferenci ZSMS Kranj ustanovljen Center za obveščanje in propagando, ki se je ukvarjal izključno z izdajanjem mladinskega glasila, je vizija enotnega sistema obveščanja v mladinski organizaciji izzvala le pomilujoč smeh. Danes je ta model dokončno izdelan, njegovi avtorji pa se borijo s tem, da ga poleg formalne odobritve sprejme še družbena praksa.
Vodja Centra za obveščanje in propagando, Miro Erzin, ki je izdelal glavne smernice mladinskega sistemskega informiranja, takole opredeljuje njegove oporne točke:
»Temelj obveščanja naj bi bila odslej osnovna organizacija ZSMS, ki naj sama ureja način, obseg in organizacijo obveščanja v skladu s svojimi potrebami in možnostmi. Vsak mladinec naj postane informator. Za usklajeno delo in za pretok obojestranskih informacij so ustanovljene skupine za obveščanje pri področnih konferencah, ki jih sestavljajo mladi iz osnovnih organizacij. Njihova temeljna naloga je, da na svojem področju koordinirajo mladinsko informiranje: med mladimi v izobraževanju, kjer naj spremljajo delo šolskih glasil in spodbudno nagrajujejo njihove največje ustvarjalne dosežke; med mladimi v krajevnih skupnostih, ki naj jih opozarjajo na osnovo obveščanja v KS; ter mlade v združenem delu, ki naj pripomorejo k vsestranski vsebinski zasnovanosti tovarniških glasil. Skupine za obveščanje torej skrbijo za nenehno informacijsko povezanost osnovnih organizacij, pa tudi teh področij med seboj.«
Občinska konferenca, ki je bila doslej ključni dejavnik mladinskega obveščanja, je po novem sistemu dobila drugačne funkcije.
»Prvo pomembno sečišče informacijskih tokov - Občinska konferenca ZSMS - skrbi za vzpostavitev tekočega informiranja prek različnih sredstev obveščanja: in-
ternih informacij, glasila OK ZSMS kot široke oblike obveščanja, prilog listu ter raznih propagandnih sredstev.«
Nosilec mladinskega sistemskega informiranja na ravni občinske konference - COP — je dobil torej obsežnejšo, odgovornejšo nalogo kot pred leti, ko realni družbeni pogoji niso dozoreli niti radikalni delegatski organiziranosti, ko celovit sistem obveščanja iz baze še ni bil temeljna naloga, pač pa je informiranje v smislu nekakšnega »političnega larpurlartizma« služilo le samo sebi. Danes COP vključuje še vrsto vlog: je nosilec spodbujanja informativne zavesti — za ta namen usposobljeni kadri prinašajo med mlade v osnovne organizacije zavest o nujnosti vseobsežne, nekampanj-ske informacije, o temeljni vlogi njihove organizacije v tem sistemu — organizator aktiva mladih novinarjev, spodbujevalec izobraževanja svojih članov . . .
»V aktivu mladih novinarjev se oblikujejo kadri za uresničevanje tega modela informiranja, v tem okviru se idejno in strokovno usposabljajo. Razen uvajanja v praktično delo, ki vsebuje novinarske akcije, obiske uredništev, delovnih organizacij, krajevnih skupnosti, mladi novinarji spoznavajo sodoben sistem informiranja tudi preko vključevanja v delo konkretnih sredin, osnovnih organizacij ali organov občinske konference. Tako opravljajo dvojno nalogo: delo sredine, v katero so se vključili, skrbijo pa tudi za informacijsko povezavo, pri čemer se še izkustveno izpopolnjujejo.«
Od leta 1973, ko je bil Center za obveščanje in propagando ustanovljen le z ozkim namenom »informiranja zaradi informiranja«, ko mu niti formalno ni bila priznana pomembna samoupravna naloga obveščanja, se je torej marsikaj premaknilo naprej. Koliko časa pa bomo potrebovali, da se ta napredni model uveljavi tudi v praksi?
D. Žlebir
Akcija Ilegalec v Kranju
Zveza taborniških organizacij je ob slovenskem kulturnem prazniku skupaj z mladino, vojaki, zvezo rezervnih vojaških starešin, občinsko konferenco SZDL in krajani Krajevne skupnosti Kranj-Center pripravila t radie o-nalno akcijo Ilegalec. Tričlanske ekipe, ki naj bi se za nekaj ur vživele v življenje partizanskih aktivistov, bodo krenile v tekmo jutri, 10. februarja, ob 15. uri. Akcija nima namena le obujati tradicij NOB, pač pa tudi usposabljati mladino za morebiten odpor in dviganje varnostne kulture.
Istega dne se bodo mladi pomerili tudi v znanju o samoupravnem razvoju krajevne skupnosti, o športu in kulturi na kvizu v domu JNA v Kranju, ki mu bo sledil še družabni večer.
D. 2.
Uspešno predsednikovo potovanj
Naša delegacija s predsednikom Titom čelu po obisku v Kuvajtu sedaj v Iraku, od der bo odšla še v Sirijo in Jordanijo — J/^ ima kar dve vladi — Kitajski podpredsedm iz Združenih držav na Japonsko — v razvoju zasedajo v Arushi — EGS o sodek vanju z Jugoslavijo, v katerem je le večji posluh za naše zahteve
BAGDAD — Predsednik republike Josip Broz-Tito ljuje obisk v prijateljskih in neuvrščenih arabskih driarai Obisk v Kuvajtu je bil ocenjen kot nadvse uspešen, ssj I pogovorih   predsednika   Tita  in   sodelavcev   s kuvajtski* predstavniki ni bilo govora le o meddržavnem sodelovala temveč tudi o kriznih žariščih na svetu in gibanju neuvrsces* Pravkar končano izredno zasedanje koordinacijskega biroji' Maputu na  ravni  zunanjih ministrov je potrdilo praviš* usmeritev gibanja in ovrglo težnje, da bi neuvrščene razdelili* bolj in manj napredne in iz gibanja ustvarili privesek encaa* drugega bloka in vojaške grupacije. Na srečanju v Maputos* sodelovale le države, članice koordinacijskega biroja (a* delegacijo je vodil zvezni sekretar za zunanje zadeve Jo* Vrbovec), temveč tudi druge neuvrščene države in izreda« k* litetno posegale v razpravo. Znano je, da je bilo v Mas* govora predvsem o pomoči osvobodilnim gibanjem juga Afrife Takšna usmeritev neuvrščenega gibanja je bila potrjena tsf med jugoslovanskim obiskom v Kuvajtu.
Irak, dežela, s katero ima Jugoslavija med vsemi dežela* tretjega sveta najrazvitejše sodelovanje in dela na iraški gradbiščih skoraj 10.000 Jugoslovanov, je bila naslednja post*? naše delegacije. Predsednik Tito se je sešel z obramba* ministrom Tulfom, iraškim predsednikom Ahmedom H asa** el Bakrom, podpredsednikom sveta revolucionarnega neisr stva Sadamom Huseinom, podpredsednikom republike Mohie* nom Maarufom in predstavniki naših delavcev v Iraku. Zve« sekretar za zunanje zadeve Josip Vrbovec se je že pogovarja* iraškim zunanjim ministrom Hamadijem, podpredsednik x** nega izvršnega sveta inž. Andrej Marine z iraškim ministrov* planiranje Huseinom, s katerim sta podpisala protokol nadaljnjem sodelovanju, predsedujoči v predsedstvu Z* Branko Mukulič pa z voditelji iraške stranke. Predsednik* obisk je izredno delaven. Že sedaj lahko trdimo, da se fc-vsestransko sodelovanje z Irakom še okrepilo in da imata
sorodna stališča do mednarodnih problemov. Obe obra v_
neuvrščeno gibanje z neblokovskih stališč. Pozornost velja položaju na Bližnjem Vzhodu, ki terja celovito rešitev v] z umikom Izraelcev z zasedenih ozemelj in upoštevanjem Palestincev do samostojnosti in državnosti. Izrael je bil dekstiS nove obsodbe, prav tako pa vsi, ki skušajo v neuvršč giba njo-speljati vodo na svoj mlin in gibanje razdvojiti.
Naslednja postaja naše delegacije bo Sirija, nato Jordanija, kjer je deležen bližnji obisk Tita in naše d< izjemne pozornosti.
Položaj v Iranu se je po vrnitvi Homeinija zapletel. . Homeini je po vrnitvi imenoval začasno vlado, katere nai ustanovitev islamske republike. Na konferenci je Homei vedal, da je za predsednika svoje vlade imenoval M Bazargana, inženirja in enega od vodilnih osebnosti u naftne industrije, ki je mandat za sestavo vlade sprejel, vlada bo pripravila splošne volitve v narodno skupsči pripravila osnutek ustave. Bahtijarjeva vlada je le navi mirna. Premier Bahtijar je po nekajdnevnem molku sicer da poteza Homeinija ne sme izničiti prizadevanj za rešitev spora. Vendar je vseeno zagrozil, da bo ukrepal, skušala Homeinijeva vlada poseči po oblasti. Iran je spet Ljudstvo vzklika Homeiniju in  njegovi vladi ter privrženost islamski republiki.
Podpredsednik kitajske vlade Teng Hsiao-ping je z najk* vzpodbudnimi in pohvalnimi besedami ocenil svoj obisk Združenih državah Amerike.
Kitajski voditelj je že v Tokiu, kjer se bo pogovarjal sodelovanju med Kitajsko in Japonsko, položaju v Kampučiji poskusih združitve obeh Korej. Med drugimi novicami izdra* mo vesti o spopadih v Kampučiji, o prizadevanjih mandatari«f sestavo nove italijanske vlade Andreottija za skupen ješk komunisti v novi vladi, o zasedanju konference skupine Ifj tanzanijske m mestu Arusha in o naraščajočem nezadovob** zoper ugandskega voditelja Amina.
Za Jugoslavijo je pomembna novica, da je ministrski Evropske gospodarske skupnosti pooblastil izvršno komisijo >| nova pogajanja z Jugoslavijo o gospodarskem sodelovanju. B1*! je skoraj dve leti zavlačeval s pogajanji in z mandatom sa tff razumevanje. Izogibal se je našim zahtevam. V marsiče* ministrski svet ugodil našim zahtevam, med drugim tudi a*f položaja naših delavcev v državah EGS, največ spornih toči' je na področju trgovinskega sodelovanja. Cilj novega spor**! mevanja je zmanjševanje našega trgovinskega primanjkljaj« * deželami deveterice.
J- Košnjek I
JESENICE
Danes v petek, 9. februarja, bo v konferenčni sobi skupščin« >* Jesenice, prva seja predsedstva skupščine gorenjskih občin. S» bodo razpravljali o delovnem programu skupščine gorenjskih o*V njenega predsedstva v letu 1979, o oblikovanju 8ta]j*> uresničevanja srednjeročnega programa razvoja PTT omr*> naprav z ozimni na sklep ustavnega sodišča O pravno neutuisM zbiranju impulznega dinarja ter se dogovonh o akciji zdrs* sredstev za financiranje svetovnega prvenstva v veslanju na BI**«
D- J
KRANJ
V torek, 6. februarja, je bila v Kranju 39. seja izvršnega **» činske skupščine Člani izvršnega sveta so oblikovah pred&tH upravnega razvoja krajevnih skupnosti v kranjski občini, raza* delu komisij izvršnega sveta in o osnutku odloka o organizaciji % poslovanju veterinarskohigienske službe in obravnavah #*
VI  in   |/UBiuvttlljU   veriga niuionv...n.------- ---- «««a vaui ■
do enotnega ocenjevanja nepremičnin in priznavanja odšk^ * pravnem postopku. Izvršni svet je razpravljal tudi o Škodi« povzročila povodenj, in o odstranjevanju posledic naravne **f V sredo, 7 februarja, )<■       na občinski konferenci SZDL* seja konusi je za družbeno samozaščito pri kooidinacijskernol^B ljudsko obrambo in družbeno samozaščito. Člani komisije so*** vali priprave na problemsko konferenco o varnosti v cestnem M kranjske občine in menili akcijo »paket 84« in »nič nas ne sme?* titi«.
t)
ti t*
S t'
Hazvoj krajevnih skupnosti
Kranj —  Po javni razpravi v družbenopolitičnih organizacijah, *a skupščini in v izvršnem svetu ie «Vta na torkovi seji ponovno obravnaval   gradivo    o samoupravam   razvoju   krajevnih skupnosti v  kranjski   občini   in odločil, <to je gradivo zrelo kot predlog za sprejem na zasedanjih zborov občinske skupščine. Gradivo je izredno zanimivo. V kranjski občini je 43 krajevnih skupnosti, ki so različno velike. Kar sedem skupnosti ima Pod 500 prebivalcev, dve pa nad 7000, zato priprava gradiva ni bila enostavna. Predlog samoupravnega razvoja krajevnih  skupnosti prevzema sedanje stanje in analizira prostorsko oblikovanje skupnosti, samoupravno organiziranost, naloge Pri planiranju, financiranje, kadrovsko politiko in opravljanje strokovnih nalog  v  skupnostih, ljudsko obrambo in družbeno samozaščito, obveščanje in  vlogo družbenopolitičnih organizacij. O prostorskem oblikovanju, financiranju, planiranju in opravljanju strokovnih nalog Po skupnostih je bilo v razpravi »Jajveč govora. -jk
Akcija ob sprejemu sklepnih računov:
Jesenice — Po ustavi in zakonu o združenem delu imajo delavci pravico in dolžnost spremljati rezultate svojega dela _ ter uspeh poslovanja svoje temeljne organizacije tako Jrted letom kot ob koncu poslovnega leta. V preteklosti so bile razprave 0 sklepnih računih največkrat precej 'ormalne. Po uveljavitvi zakona o združenem delu smo z organizirano družbenopolitično akcijo začeli spreminjati takšno prakso. Ker doslej na tem področju nismo dosegli spodbudnih rezultatov, pa je letos aktivnost pri sprejemanju sklepnih računov še posebno široka.
Tudi v jeseniški občini se v akcijo °b sprejemanju sklepnih računov vključujejo vse družbenopolitične organizacije. Konec januarja je o nalogah komunistov v tej akciji razpravljala občinska konferenca Zveze komunistov Slovenije z Jesenic. Njeni člani so po razpravi sprejeli Več pomembnejših sklepov.
Med drugim so poudarili, da mora biti razprava o sklepnih računih Uresničevanje zakona o združenem delu. V široki akciji ob sprejemanju računov bi morali stalno spremljati gospodarska gibanja. Člani Zveze komunistov bodo ob tem skrbeli predvsem za preverjanje podatkov 'n poglobljenost razprav, zlasti na Področjih, ki vplivajo na rezultate gospodarjenja.
Kot so nadalje sklenili, morajo komunisti akcijo usmeriti v izboljšanje gospodarskega položaja, zato bodo sodelovali pri pripravi akcij-j*ih programov v vsen delovnih sredinah. Se posebej pa je pomembna njihova vključitev v razpravo v tišjih temeljnih organizacijah, ki po-; kujejo z izgubo oziroma na meji Rentabilnosti.
Da bi občinska konferenca mogla ^m bolje spremljati potek akcije ob
Seznanjanje z zaključnim računom - V kranjski Savi želijo delavce čim bolje seznaniti z zaključnim računom delovne organizacije in temeljnih organizacij združenega dela. Zavedajo se, naj bo obravnava zaključnega računa tudi ocena poslovanja. Zato so vsem zaposlenim razdelili posebno številko Informatorja, v katerem je vsestransko ocenjen zaključni račun, (jk) — Foto: F. Perdan
Izboljšati gospodarjenje
sprejemanju sklepnih računov, morajo vsi njeni člani vzpostaviti čim tesnejši stik z osnovnimi organizacijami, katere so jih izvolile v ta organ. Povsod tam, kjer poslovodni organi in odgovorne službe ne bodo pravočasno pripravili ustrezne informacije o gospodarjenju, morajo člani osnovnih organizacij Zveze komunistov takoj ukrepati.
Ne nazadnje so člani občinske konference ZKS z Jesenic podrčtali pomen ustreznega informacijskega sistema za uspešno sprejemanje sklepnih računov. Le ob popolni obveščenosti bodo delavci namreč lahko primerjali rezultate svojega dela z uspehi delavcev v sorodnih dejavnostih.
S. Saje
Brez članstva ni dela
Že na celjskem sindikalnem kongresu pred dobrimi štirimi leti so se sindikati dogovorili, da morajo v vseh občinah zaživeti klubi samo-upravljavcev kot osnovne celice izobraževanja, v katerih bodo delavci izmenjavali izkušnje pri razvijanju samoupravnih odnosov, hkrati pa naj bi bili klubi samoupravljavcev pospeševalci družbenega izobraževanja. Zato naj bi se vanje vključile ne le delovne organizacije, temveč tudi interesne in krajevne skupnosti ter družbenopolitične organizacije.
V Škofji Loki je bil klub samoupravljavcev ustanovljen pred najmanj dvema letoma, vendar doslej ni mogel zaživeti tako kot bi bilo potrebno. Sporazum je namreč podpisalo le 17 organizacij združenega dela oziroma kolektivov, medtem ko jih je 14 poslalo pristopno izjavo. Vsi drugi kolektivi se v klub samoupravljavcev niso včlanili. Zato so na nedavnem posvetu predsednikov osnovnih organizacij sindikata sklenili, da naj OOS poskrbijo, da bodo ob razpravi o zaključnih računih povsod spregovorili tudi o delu kluba samoupravljavcev in zlasti preverili, če so v njihovem kolektivu že odločali o pristopu k klubu.
Letos naj bi po programu dela kluba pripravili bogat izobraževalni
Letos prvič priznanja Inovator leta
Manj raziskovalnih nalog
^   Čeprav zdaj v začetku leta laže, da v kranjski občini vsaj letos h A ravn.° ve"k° kandidatov za raziskovalne naloge, ki se financirajo >\ ^ru*en'fl sredstev, pa takšno sušo ni ravno treba jemati dobesedno. " ekatere naloge namreč niso vezane le na eno leto, pač pa na daljši wS: zat0 si v raziskovalni skupnosti Kranj takšen upad zanimanja 4e k^gaJ° ravno z dlje trajajočim delom na raziskavah. V lanskem letu bilo v kranjski občini financirano iz združenih sredstev raziskovalne LUPn°sti Slovenije le 9 nalog, leto poprej 20 in pred tremi leti 17. V nskern letu je bilo za te naloge iz združenih sredstev namenjeno b milijona din, izvajalci sami pa so prispevali 2,8 milijona din. h   |rav zaradi upadanja števila raziskovalnih nalog oziroma nosilcev n»i   8V V kranjski občini si je raziskovalna skupnost zadala kot eno od Tja'°g v letošnjem letu prav spodbujanje raziskovalnih nalog v gospo-arstvu. Zavedati seje namreč treba, da bi vsako varčevanje pri tem, če jadanje števila nalog res tudi pomeni varčevanje s sredstvi, pomenilo J kratkovidno politiko z daljnosežnimi posledicami. Se posebej pa iz-opa dejstvo, da je bilo med dosedanjimi nalogami bolj malo inter J^iplinarnih; zato je treba tem bolj pohvaliti namen Visoke šole za t 8?nizacijo dela v Kranju, ki pripravlja sporazum o sodelovanju pri ^»kovalnih nalogah z nekaterimi večjimi delovnimi organizacijami v rariju kot sta Iskra in Sava. Prav ti dve delovni organizaciji sta imeli . eJ»nja leta tudi največ prijavljenih raziskovalnih nalog. Seveda pa s . rn se ni rečeno, da se tudi v manjših delovnih organizacijah ne ukvar-J° z raziskovanjem, vendar pa pri tem uporabljajo lastna sredstva. ^   Razen tega, da bo kranjska raziskovalna skupnost v letošnjem letu nik!f^a^a P°trebe po raziskovalnem delu v gosp<xlarstvu in družbe-I n dejavnostih, pa bo še posebno pozornost posvetila inventivni dejav-kjJJ*' Potem ko je v letu 1977 več kot polovico organizacij združenega w j* pristopilo k družbenemu dogovoru o inventivni in inovacijski v Javnosti v kranjski občini, je to marsikje spodbudilo delavce, da so ob v °J*m delu razmišljali tudi o izboljšavah, sprejeti so bili pravilniki o <M*(P"ajevanju, ustanovljene komisije za inovacije in podobno. Ze lani je ^tftvo izumiteljev in inovatorjev v kranjski občini lahko zabeležilo ^njto večjih inovacij in to predvsem v večjih delovnih organizacijah, ^rno v prvih devetih mesecih lanskega leta so v Iskri obravnavali 90 ^.Urnov in koristnih predlogov, v Savi pa okoli 120. Društvo ocenjuje, ^ao y zadnjih dveh letih kranjski inovatorji s svojimi inovacijami pri-v»li za okoli 51 milijonov novih din čistega dohodka. Kaziskovalna uPno8t pa želi inovacijsko dejavnost zaposlenih še spodbuditi; skup-:-ia je zato sprejela na svoji zadnji seji tudi pravilnik za podeljevanje znanj Inovator leta. V javnem razpisu za priznanja bodo tokrat w***tevane inovacije še za obdobje do leta 1975, priznanja pa bodo podeljena ob občinskem prazniku občine Kranj. L. M.
program, ki bo obsegal razčiščevanje vprašanj družbenoekonomskega položaja delavcev v združenem delu, samoupravnega združevanja dela in sredstev, samoupravnega planiranja, pridobivanja in razporejanja dohodka in osebnih dohodkov, medsebojnih razmerij delavcev, odlo-, čanja delavcev v OZD, obveščanja, razvoja političnega sistema samoupravljanja, uresničevanja samoupravljanja delavcev in občanov v krajevni skupnosti ter izmenjave izkušenj delavcev različnih delovnih kolektivov.
Konkreten program izobraževanja pa bo po predlogih delovnih ko-jektivov - članov kluba - izdelal izvršni odbor kluba, uresničevali pa ga bodo s pomočjo delavske univerze.
L. Bogataj
Volitve uspešne
Tržič — Volitve v krajevne konference SZDL so v tržiški občini dobro uspele tako v organizacijskem kot vsebinskem pogledu. V priprave nanje so se vključevale vse družbenopolitične in druge organizacije, društva, zlasti še osnovne organizacije Zveze komunistov, ki so pripomogle k političnemu utrjevanju demokratične vloge SZDL.
Šepalo ni niti kadrovanje. I/, podatkov je razvidno, da je bilo v .vseh krajevnih skupnostih voljenih v krajevne konference SZDI. skupaj 410 delegatov. Največja krajevna konferenca šteje 59 delegatov, najmanjša pa 22, le v krajevni skupnosti Lesc so vsi občani člani konference.
V krajevnih skupnostih Tržič-mesto in Bistrica, ki sta imeli že v preteklem mandatnem obdobju krajevni konferenci, so začeli uveljavljati sistem hišnega m uličnega delovanja SZDL. vendar je o uspehih še težko govoriti.
Na volilnih konferencah so občani razen poročil obravnavali tudi programe krajevnih skupnosti, če ni bilo že iz poročil razvidno, kaj vse morajo glede na skromna sredstva v programih zajeti. Obravnavali so tudi pravila krajevne konference SZI )L in jih sprejeli.
Ugotovili so, cla se zakon o združenem delu prepočasi uveljavlja, saj organizacije združenega dela še nimajo v svojih finančnih planih predvidenih sredstev za razvoj kra-levnih skupnosti. Tudi potrošniški in poravnalni sveti še ne opravljajo svoje vloge, podobno pa ni zaživel niti delegatski sistem, zato bo potrebno obravnavam gradiv kot tudi izobraževanju delegatov posvetiti večjo skrb.
Oceno o pripravah in izvedbi volitev v krajevne konference SZDL bo danes obravnaval izvršni odbor občinske konference SZDL Tržič, razen tega pa bodo člani razpravljali še o osnutku odloka o pogrebnih svečanostih in o osnutku akcijskega programa boja proti alkoholizmu. 1
SGP TEHNIK gg&^ijgja
Razpisna komisija DO SGP TEHNIK
razpisuje proste delovne naloge in opravila s posebnimi pooblastili
VODENJE SPLOŠNE SLUŽBE
Pogoji:
— visoka ali višja izobrazba pravne smeri in 3 leta oziroma 5 let delovnih izkušenj na enakih ali podobnih delovnih opravilih
— da je gospodarsko razgledan
— da je moralnopolitično neoporečen
— da izpolnjuje druge splošne in posebne pogoje, ki so potrebni za ta dela in naloge
Prošnje se sprejemajo v zaprti kuverti s pripisom na ovojnici »Razpis vodenje splošne službe«
TOZD GRADBENIŠTVO Kadrovska komisija
objavlja proste delovne naloge in opravila za nedoločen čas
1. AVTOELEKTRIKARJA
Pogoji: — KV avtoelektričar, zaželene delovne izkušnje
Poskusno delo 2 meseca
2. KUHARJA
Pogoji: — KV kuhar, zaželene delovne izkušnje „. Poskusno delo 2 meseca
3. 2ELEZOKRIVCA
Pogoji: — KV železokrivec, zaželene delovne izkušnje Poskusno delo 2 meseca
4. MINERJA
Pogoji: — KV miner s pooblastilom za miniranje
Kandidati naj pošljejo prijave z dokazili o zahtevani strokovni izobrazbi in delovnih izkušnjah na SGP TEHNIK Skorja Loka, Stara cesta 2 — kadrovska služba, kjer dobijo tudi druge informacije (tel. 60-371).
Prijave sprejemamo 15 dni po objavi. Kandidate bomo o izbiri obvestili v 15 dneh po izbiri kandidata.
JELOVICA
JELOVICA
Lesna industrija ŠKOFJA LOKA
Odbori za delovna razmerja TOZD Primarna predelava senčila z obratoma v Preddvoru in Kranju, TOZD Proizvodnja oken in vrat z obratoma v Škofji Loki in TOZD Gradnja montažnih objektov s proizvodnim obratom v Škofji Loki
vabi k sodelovanju
VEČ SODELAVCEV IN SODELAVK
za opravljanje del in nalog v proizvodnih obratih v Škofji Loki, Preddvoru in Kranju.
Delo se opravlja v zaprtih in ogrevanih prostorih in poteka v dveh izmenah. Sodelavcem nudimo stimulativne osebne dohodke in možnost nadaljnjega izobraževanja in pridobitev poklica. Polnoletnost ni pogcj. Od kandidatov pričakujemo, da imajo urejeno stanovanjsko vprašanje.
ELEKTRIKARJA
za vzdrževalna elektroinstalacijska dela v TOZD Gradnja montažnih objektov
Za vsa dela in naloge velja delo za nedoločen čas, s poskusnim delom po Pravilniku o delovnih razmerjih. Pismene ponudbe pošljite v 15 dneh, od dneva objave na naslov, Jelovica, lesna industrija Skofja Loka — kadrovska služba, Kidričeva 58.
Prijavljene kandidate bomo o izbiri obvestili v 30 dneh po poteku objavnega roka.
Odbor za delovna razmerja pri delovni skupnosti Zavarovalni skupnosti
TRIGLAV
Gorenjska območna skupnost Kranj
objavlja naslednja prosta dela in naloge:
1 VODENJE ODSEKA ZA ZADEVE ORGANOV UPRAVLJANJA, SAMOUPRAVNIH ORGANOV IN INFORMACIJA
2 CENITEV ŠKOD PREMOŽENJSKIH ZAVAROVANJ 3. ŠKODNE MANIPULACIJE
v oddelku premoženjskih zavarovanj
4 ŠKODNE MANIPULACIJE
v oddelku avtomobilskih zavarovanj
5 SKLEPANJE ZAVAROVANJ
(zavarovalni zastopnik) za območje mesta Kranja
6 SKLEPANJE ZAVAROVANJ
(zavarovalni zastopnik) za območje mesta Skofja Loka
7 ŠKODNE MANIPULACIJE
v oddelku kmetijskih zavarovanj
Za delovna opravila in naloge pod tekočo številko od 1 do 6 se bo sklenilo delovno razmerje s polnim delovnim časom za nedoločen čas pod številko 7 pa s polnim delovnim časom za določen čas (nadomeščanje delavke na porodniškem dopustu).
Poleg splošnih pogojev morajo kandidati za sklenitev delovnega razmerja in razporeditev na prosta dela in naloge izpolnjevati še naslednje posebne pogoje:
pod 1: — da imajo višjo šolsko izobrazbo pravne smeri in 5 let ustreznih delovnih izkušenj pod 2: — da imajo srednjo strokovno izobrazbo gradbene smeri in
najmanj 3 leta delovnih izkušenj pod 3, 4 in 7: — da imajo srednjo strokovno izobrazbo ekonomske
smeri in dve leti delovnih izkušenj pod 5, in 6: — da imajo nepopolno srednjo (poklicno) strokovno izobrazbo in najmanj 2 leti delovnih izkušenj, odslužen vojaški rok, da imajo posebno veselje in sposobnost za delo z ljudmi, zaželeno pa je tudi, da stanuje v zastopu. K prošnji za pridobitev lastnosti delavca morajo kandidati priložiti še dokazilo o strokovni izobrazbi in kratek življenjepis. Prošnje sprejema sektor za samoupravno organiziranost in kadre 15 dni po objavi.
O izbiri prijavljenih kandidatov bodo kandidati obveščeni najkasneje 30 dni po izteku objavljenega roka.
Za 20 odstotkov dražji telefonski priključek
IZ GLASIL DELOVNIH ORGANIZACIJ
Zaradi neekonomskih cen posameznih ptt storitev in prelivanja dohodka iz telefonske dejavnosti v telegrafsko in poštno, je akumulativnost ptt prometa iz leta v leto slabša. Že nekaj let so na novo zgrajeni telefonski priključki večinoma za zasebna stanovanja, ki kljub precejšnjim naložbam dajejo majhne dohodke. Več kot 28 odstotkov telefonskih naročnikov na Gorenjskem ne opravi minimalnega telefonskega prometa, ki jim je odobren v mesečni naročnini. Ta promet je 85 dinarjev za dvojčka in 80 dinarjev za samostojni priključek.
PTT vloži izdatna sredstva v razširitev telefonskih central, združuje pa tudi denar za razvoj zmogljivosti v Sloveniji, v Jugoslaviji in na področju mednarodnih zvez, do nedavnega je tudi krajevna telefonska omrežja gradila s svojimi sredstvi.
Skupščina samoupravne interesne skupnosti ptt prometa Gorenjske in delavski svet ptt sta že potrdila za 20 odstotkov višjo ceno telefonskega priključka — Denar za naložbe v telefonsko omrežje
Z E L E Z P R
Pomanjkanje telefonskih priključkov na Gorenjskem je znano in edina možna oblika za hitrejši razvoj je združevanje večjih sredstev za telefon. Bodoči naročniki naj bi pokrili stroške, krajevne mreže, ostale stroške kot priključke v telefonski centrali in spojne zveze pa investira ptt.
Sedanja cena telefonskega priključka vsebuje porabljeno delo in material za izgradnjo posameznega telefonskega naročniškega priključka, prevoz delavcev in materiala na gradbišče ter prispevek za delno kritje investicijskih vlaganj v krajevno omrežje, ki znaša 2880 dinarjev. Ta znesek so izračunali na osnovi investicijskih vlaganj v krajevne  mreže  in  razdelili s
številom priključkov, ki jih je v mrežo mogoče vključiti. Prispevek je pri ptt podjetjih različen. Na tistih področjih, kjer je interes večji in kjer se vključujejo krajevne skupnosti, se o ceni dogovorijo na osnovi pogodbe. Cena je bila za zdaj običajno občutno večja, v posameznih primerih tudi  30.000 dinarjev.
Za 20-odstotno višjo ceno se je že odloČila samoupravna interesna skupnost ptt prometa Gorenjske ter delavski svet ptt, o soglasjih k višini prispevka za delno kritje investicijskih vlaganj v telefonsko omrežje pa naj bi dali soglasja tudi izvršni sveti skupščin občin. Višja cena naj bi veljala od 1. januarja letos.
D. S.
Kot navajajo v enem od člankov z naslovne strani prve februar»ke številke Ze-lezarja, ni start jeseniških telezaHev v novo leto nič kaj razveseljiv. Po prvih podatkih januarski proizvodni rezultati ne dosegajo načrtovanih količin niti pri skupni niti pri gotovi proizvodnji. Operativne programe skupne proizvodnje bodo
Ered vidoma dosegle temeljne organizacije ivama. Hladna valjarna Bela, Zičarna, Profiloma, Jeklovlek in Zebljarna. Kot kate pa programov ne bo izpolnilo več temeljnih organizacij; Plavž zaradi težav pri razkladanju zmrznjene železove rude, Jeklarna zaradi primanikovanja delavcev v martinarni, Valjarna bluming-stekel zaradi več vzrokov, Valjarna žice zaradi preveč raznih zastojev. Hladna valjarna Jese-
nice zaradi težav z vložkom. Vi boji zaradi premalega tfnHsj Elektrode pa zaradi ■/■rtrn^sj zamude pri začetku obratovaaj« je za oplaačevanje v dveh '—iifin na debele pločevine je prograat ~ izvodnje dosegla, ni p« izpolnila skupne proizvodnje.
plamen krop«
UMIRJENA FLUKTUACIJA.
Kropa - Na zadnji seji dela~ med drugim spregovorili tudi o Plamenu nai bi bilo letos zapc delavcev, fluktuacija delovne sile boli umirjena kot leta prej. Prida hi pridobili čimveč novih u-i daretvu in povečali Število StJDeakšSi fakultetah.
KRANJ
Na skupščini smo sprejeli
• Družbeni dogovor o skupnih osnovah in merilih za podeljevanje   priznavalnin udeležencem
narodnoosvobodilne vojske in drugih vojn razširja pravice na tem
področju. Do priznavalnine so po novem upravičeni tudi udeleženci NOB z enojnim Štetjem, za dodelje-
vanje pa se upošteva samo dohodek udeleženca in ne več vseh članov skupnega gospodinjstva. Družbeni dogovor ne bo terjal bistvenega povišanja sredstev za te namene. Lani smo za to v občini potrošili okrog dveh milijonov dinarjev, letošnja sredstva pa so rezervirana v proračunu in tekoči proračunski rezervi.
Skupno snovanje programov
KRANJ — Delegati kranjske občinske skupščine so v sredo potrdili poročilo o uresničevanju programa zborov skupščine in izvršnega sveta in sprejeli letošnji program skupščine in izvršnega sveta. Lanski program skupščine in izvršnega sveta ni bil povsem uresničen. Plan je bil preveč optimističen, razen tega pa tudi nekatera gradiva, predvsem urbanistična, niso bila pripravljena ali pa so bila umaknjena z dnevnega reda.
Letošnji program izvršnega sveta in skupščine je medsebojno usklajen. Upoštevane so tudi zadeve, ki jih bodo predlagali
skupščinski upravni organi in o katerih bo govora na republiški skupščini. Predvsem pa je spodbudno, da so se v nastajanje programa izvršnega sveta in skupščine vključevale družbenopolitične organizacije, združeno delo in samoupravne interesne skupnosti. Nad 100 predlogov za obravnavo v organih skupščine je prišlo, kar kaže, da je program skupščine in njenih organov hkrati program vse občinske družbenopolitične skupnosti. To je prispevek k utrjevanju delegatskega sistema, hkrati pa nalaga vsem več dela in odgovornosti.
Seja kranjske občinske skupščine
DOGOVORILI SMO SE
Zbori kranjske občinske skupščine so na sredinem zasedanju sprejeli resolucijo o izvajanju družbenega plana občine v letu 1979, razpravljali o uresničevanju programa skupščinskih zborov in izvršnega sveta, soglašali s programom skupščine in izvršnega sveta, sprejeli pomembne odloke o dolgoročnem planiranj ugodio k o obveznem fluorografiranju in sklepali o priznavalninah za borce, stanovanjski zidavi v Cerkljah in nekaterih kadrovskih zadevah
Kranj — Predlog resolucije o politiki izvajanja družbenega plana občine Kranj v letu 1979 je na sredinem zasedanju zborov občinske skupščine doživel še zadnje popravke in bil soglasno sprejet, kar so pred tem storile tudi skupščine samoupravnih interesnih skupnosti, ki so del skupščinskega sistema. Resolucija, je v obrazložitvi predloga dejal predsednik izvršnega sveta skupščine občine Kranj Drago Stefe, je za vse obvezujoč dokument. Skupščina in izvršni svet bosta njeno uresničevanje sprotno ocenjevala, hkrati pa od nosilcev planiranja, združenega dela, krajevnih skupnosti in samoupravnih interesnih skupnosti, terjata oblikovanje svojih programov, ki bodo usklajeni z resolucijo. Resolucija je nastajala mesece: Osnutek je doživel številne pripombe in popravke, predvsem pa je pomembno njeno stališče, da mora poraba naraščati počasneje od rasti družbenega proizvoda. Le tako bo ostajalo več sredstev za krepitev reprodukcijske sposobnosti gospodarstva, za vsestransko utemeljena vlaganja in modernizacijo proizvodnje. Trdnejše gospodarstvo se bo lahko lažje uveljavljalo v mednarodni delitvi dela.
Družbeni proizvod naj bi letos porastel za 9 odstotkov, obseg industrijske proizvodnje za 11 odstotkov, zaposlenost za 2 odstotka, produktivnost za 7 odstotkov, izvoz za 11 in uvoz za 10 odstotkov, kar omogoča 90-odstotno pokritje uvoza z izvozom, investicije za 40 odstotkov, življenjska raven za 5 odstotkov, vse oblike porabe pa za 3,5 odstotka. Odstotki so ocenjeni na osnovi položaja leta 1978 in uspešnosti uresničevanja srednjeročnega programa do leta 1980. Kranjska občina mora utrditi in zboljšati svoj položaj med slovenskimi občinami, saj pri nekaterih kazalcih razvoja zaostaja, čeprav je po družbenem proizvodu na petem mestu v republiki. Se posebna pozornost mora letos veljati nekaterim naložbam v negospodarstvu, boljši zunanjetrgovinski menjavi, pospeševanju primarnega in terciarnega sektorja, večji učinkovitosti investicij, odstranjevanju strukturnih neskladij, zaposlovanju in kvalifikacijski sestavi zaposlenih, svobodni menjavi dela ter odgovornosti za planiranje. Takšna usmeritev resolucije obeta odstranitev pomanjkljivosti, ki so se pojavile lani in v prvih dveh letih uresničevanja srednjeročnega piana do leta 1980.
J. Košnjek
• Odlok o pripravi in sprejetju družbenega plana občine do leta 1985 in odlok o pripravi in sprejetju dolgoročnega plana občine do leta 1995, na nekaterih področjih pa do leta 2000 urejata in določata obveznosti skupščine, izvršnega sveta in vseh nosilcev planiranja pri pripravi prihodnjega srednjeročnega plana in pri pripravi dolgoročnega razvojnega plana. Z uresničevanjem obeh odlokov je treba začeti takoj.
• Odlok o obveznem fluorografiranju prebivalstva v občini Kranj določa, da bodo letos med 14. majem in 12. junijem fluorografi-rani vsi prebivalci kranjske občine, starejši od 45 let. Doslej so bili fluo-rografirani tudi mlajši. Novost je upravičena, saj so v tej starosti najpogostejši bolezenski znaki, pa tudi preventivni pregledi mlajših na delovnem mestu so pogostjši.
• Odlok o spremembi odloka o nadomestilu za uporabo stavbnega zemljišča določa, da bo nadomestilo odslej zbirala davčna uprava in ne več oddelek za urbanizem, gradbene in komunalne zadeve, poseben osnutek odloka, ki bo še v razpravi, pa ureja tudi začetek ogranizirane zazidave v Cerkljah.
• Na sredini skupščini je bila sprejeta tudi nova stopnja amortizacije stanovanjskih hiš in stanovanj v družbeni lastnini.
J. Košnjek
Komunalno, obrtno in grad1, podjetje
Kranj, z n. sol. o.
Kranj, Primskovo — komunalna cona
razpisuje prosta dela in naloge
1. TEHNIČNEGA VODJE V TOZD KOMUNALI Kandidat mora poleg splošnih pogojev, ki so določeni v zakonu i
družbenem dogovoru, izpolnjevati še naslednje:
— da ima višješolsko izobrazbo gradbene ali strojne smeri in m manj tri leta delovnih izkušenj v stroki ali
— da ima srednjo šolsko izobrazbo gradbene ali strojne smeh * najmanj pet let delovnih izkušenj v stroki,
— da ima organizacijske sposobnosti in moralnopolitične vrline
2. TEHNIČNEGA VODJE V TOZD OBRT Kandidat mora poleg splošnih pogojev, ki so določeni z Zakonom* družbenem dogovoru, izpolnjevati še naslednje:
— da ima višjo šolsko izobrazbo gradbene smeri in najmanj tri ko delovnih izkušenj v stroki,
— da ima srednjo šolsko izobrazbo gradbene smeri in najmanj a* let delovnih izkušenj v stroki,
— da ima organizacijske sposobnosti in moralnopolitične vrline Prosta dela in naloge pod 1. in 2. se razpisujejo za štiri leta.
objavlja prosta dela in naloge
3. VODJE PE POLAGANJE TLAKOV V TOZD OBRT Kandidat mora poleg splošnih pogojev izpolnjevati še naslednje:
— tehniška šola lesne ali gradbene smeri ali
— delovodska šola lesne ali gradbene smeri in
— najmanj štiri leta delovnih izkušenj v stroki 4 VODJE PE PEČARJI V TOZD OBRT
Kandidat mora poleg splošnih pogojev izpolnjevati še naslednje:
— tehniška šola gradbene smeri ali
— delovodska šola gradbene smeri in
— najmanj štiri leta delovnih izkušenj v stroki
Kandidatk za razpisana dela in naloge naj vložijo prijave v 20 dneh «1 razpisa na naslov KOGP Kranj, Primskovo, komunalna cona s prfl*'
som: Razpisna komisija v TOZD obrt oziroma TOZD komunala. PV javi je treba priložiti življenjepis in dokazilo o šolski izobrazbi in srn"
kovni usposobljenosti.
Kandidate bomo o izbiri pismeno obvestili v 30 dneh od izteka rob razpisa. V* Kandidati za objavljena dela in naloge pod točko 3. oziroma * \ naj vložijo prijave v roku 15 dni na naslov KOGP Krsir!
Komisija za delavna razmerja v TOZD obrt.
Kmetijsko živilski kombinat Kranj TOZD AGROMEHANIKA
Kranj, Cesta JLA 2/1 telefon 23-485 K M ETO VALCI!
Izkoristite priliko za nabavo kombajnov za krompir še po stari ceni in pod ugodni* ^ kreditnimi pogoji z odplačilnim rokom do 5 let in 7 % obrestno mero. Pod enakimi pogoji lahko nabavite tudi traktorje in priključke iz programa TOMC V* VINKO VIC N S kreditom do 3 let je možna nabava ostale kmetijske mehanizacije, ki jo imamo ^ v prodajnem programu. fc^ Pravočasno se oskrbite z priključki lastne proizvodnje kot so: W škropilnice, atomizerji, kultivatorji itd.
■-—^
Za program iz drugega in četrtega odstavka imamo specializirano servisno službo, j£ ki razpolaga    popolnim programom rezervnih delov, ki vam najhitreje opravlja vse morebitne motnje v obratovanju
So priporoča
KŽK
TOZD AGROMEHANIKA
Trgovina rezervnih delov Kranj, Koroška cesta 25, tel Servisna služba Kranj, Zlato polje tel : 22-73 7 Maloprodaja strojev Kranj, Cesta JLA 1, tel 23-485
24-786
I®
TRŽIČ
Resolucija ne le papir želja
H. seja družbenopolitičnega zbora skupščine občine Tržič, ponedeljek,
12. februarja, ob 17. uri v mali sejni dvorani skupščine občine Tržič
S. seja zbora krajevnih skupnosti skupščine občine Tržič, torek,
13. februarja, ob 17. uri v mali sejni dvorani skupščine občine Tržič
8. seja zbora združenega dela skupščine občine Tržič, torek, 13. februarja, ob 17. uri v veliki sejni dvorani skupščine občine Tržič
Letošnji družbeni proizvod bo znašal predvidoma 1,135.000 do 1,163.000 tisoč dinarjev, naložbe gospodarstva pa 444,907.000 dinarjev — Osebna, skupna in splošna poraba v normalnem porastu — Pomanjkljivosti naj bi vnesli v predlog resolucije, o kateri bo javna razprava tekla do 10. marca
Dnevni red
potrditev zapisnikov zadnjih sej zborov
osnutek resolucije o politiki izvajanj« družbenega plana razvoja ob-eine Trii« za obdobje 1976-1980 v letu 1979
osnutek odloka o proračunu občine Tržič za leto 1979
poročilo o izvršitvi programov sredstev in skladov občine Tržič v letu 1971
osnutek programov sredstev in ■kladov skupščine občine Tržič za leto 1979
predlog programa dela skupščine občine Tržič za prvo polletje 1979 pregled sredstev SIS v obdobju od 1. l.doSl. 12.1978
predlog za financiranje dograditve vrtca v Bistrici pri Tržiču in za financiranje celodnevne sole problematika zaposlovanja v občini
poročilo o stanju požarnega varstva v občini Tržič in delovanju na tem področju
predlog sprememb in dopolnitev družbenega dogovora o skupnih oenovah m merilih za podeljevanje priznavalnin udeležencem NOV in drugih vojn, katere urejujejo občinske skupščine s svojimi predpisi predlog odloka o organizaciji civilne zaiči te v občini Tržič predlog odloka o zaščitenih kmetijah v občini Tržič
Eredlog odloka o spremembah odlo-• o podeljevanju   plaket mesta Tržiča
predlog odloka o spremembi odloka o ureditvi lepljenja obvestil v občini "Trti«
volitve in imenovanja
predlogi in vprašanja delegatov
Osnutek resolucije o politiki izvajanja družbenega plana trži-ške občine v letu 1979 je izdelan na osnovi doseženih rezultatov v minulih treh letih in na podlagi sprejetega srednjeročnega družbenega plana razvoja za obdobje od 1976. do 1980. leta.
Predvideva,  da  bo družbeni
{»roizvod v primerjavi z lanskim etom porasel za 22 do 25 odstotkov in bo znašal od 1,135.000 do 1,163.000 tisoč dinarjev, skladno z rastjo družbenega proizvoda, a počasneje pa bodo rasla tudi sredstva za zadovoljevanje osebnih, skupnih in splošnih potreb. Produktivnost naj bi se v primerjavi z lanskim letom povečala za 4 odstotke.
Izvoz blaga je predviden v 13-odstotnem porastu in naj bi bil njegov delež večji od deleža uvoza, ki ga je potrebno omejiti res le na najnujnejše surovine oziroma izdelke.
V resoluciji so nakazane tudi planirane naložbe tržiškega gospodarstva, ki so ocenjene s 350,982.000 dinarji na območju občine, naložbe zunaj občine, ki jih predvidevata Peko in Merca-tor, pa bodo znašale okrog 93 milijonov 925.000 dinarjev. Zanimiva je primerjava vrednosti naložb z družbenim proizvodom, saj predstavljajo okoli 30,5 odstotka družbenega proizvoda, to je skoraj enkrat več kot lani.
Zaposlenost se bo letos povečala za 2,2 odstotka, odvisno od gibanja produktivnosti in zagotavljanja minimalnih življenjskih pogojev delavcem. Predvidoma naj bi v Tržiču zaposlili 126 novih delavcev.
odatne naloge povečujejo splošno porabo
V
zadnjih nekaj letih se je že do-tocno pokazalo, kaj sodi v sploš-borabo in kakšna merila veljajo a^gj Oblikovanje posameznih nalog v porabi. Tako tudi v letošnjem i  |. veljajo splošna enotna merila, w*h določata resolucija o politiki ^ianja družbenega plana Sloveniji^1 'eto 1979 in za^on ° republi-
proračunu. *s^?i oblikovanju proračuna občine i   H? »o torej upoštevana merila, ki -|j samoupravno   dogovorjena in ^jo  za   naslednje dejavnosti:
Problematika , zaposlovanja
a* zadnjem obdobju so se v tržiški ^|^*hi močno razvnele razprave o [M^slovanju, ki kaže precej zaskrb-a^«5o podobo. Kritike na račun na-zflposlovanja v gospodarstvu in ^r^benih dejavnostih zadevajo ne-vHo samoupravno planiranje za-Ovanja; od kadrovskih potreb in i*sievanja do nedoraslih kadrov-in izobraževalnih služb in neza-
^Mjivih materialnih  pogojev za ^v^tije življenjskih  in kulturnih delavcev. Prav zaradi tega se ^Vinski svet Zveze sindikatov od-
8prožiti širšo razpravo, ki naj bi ^ala določene zaključke za us-< t> reševanje problemov s tega
^I^zprave so bile v vseh organiza-^ združenega dela dokaj živahne ^prinesle zaželene zaključke. O bo govora tudi na seji skupščine
dejavnost državnih organov, ljudske obrambe, priznavalnine borcem NOV, vzdrževanje spomenikov, grobov in grobišč borcev NOV, dejavnosti družbenopolitičnih organizacij, naloge na področju dejavnosti urbanizma, prostorskega planiranja in geodezije ter za negospodarske investicije za državne organe.
Med obveznosti splošne porabe, na katere občina ne more vplivati, sodijo še razna odplačila, pomoč družinskim članom, katerih edini hranilec je v obvezni vojaški službi, obveznosti v zvezi z izvajanjem mrliško—pregledne službe, z zatiranjem živalskih kužnih bolezni in obvezni rezervni sklad.
Vse naloge v zvezi z dejavnostjo predsedstva skupščine občine, izvršnega sveta, uresničevanje delegatskega sistema v občini in krajevnih skupnosti, posegi v kmetijstvu so v letošnjem proračunu planirane v okviru 15-odstotnega porasta.
Za vse dosedanje naloge, ki jih je krila občinska splošna poraba, velja, da ne smejo rasti hitreje kot družbeni proizvod. Izjema so le nekatere nove naloge (reorganizacija pravosodnega sistema), zaradi katerih se bo letošnji proračun v primerjavi z lanskim uresničenim povečal za 33 odstotkov.
Prihodki so planirani v višini 25,772.381 dinarjev, kar je za 20 odstotkov več kot lani s tem, da so upoštevani tudi presežki dohodkov iz preteklega leta. Pri tem osnutek proračuna predvideva, da tudi letos ne bo potrebnega dopolnilnega financiranja iz republiškega proračuna.
edlog odloka o...
. . ••   _i___; ..lniw,'mc občine ena-
OH?8 ni zaci j i civilne zaščite Jlj^^feiBi Tržič je usklajen z novim Mcm o ljudski obrambi z navo-5^V^ republiškim načrtom o orga-Al' 'n delovanju civilne zaščite. •A ustanavljanje štabov in enot 2^«» zaščite, pristojnosti posamez-w tsbov za civilno zaščito in pri-t>^ti  odrejanja organizacijam nega dela in drugim organiza-. da ustanovijo enote civilne '*e za skupne potrebe občine. ^  podeljevanju plaket mesta vsebuje spremembo datuma, <|i^tarega je mogoče posredovati v^^e M podelitev plaket. Ta naj -bil več 15. junij, ampak 31. ma-^ podelitvi naj bi poslej odločali
vsi trije zbori skupščine občine enakopravno, plakete pa se podelijo na slavnostni seji skupščine ob občinskem prazniku.
... spremembi odloka o ureditvi lepljenja obvestil pooblašča namesto Turističnega društva »drugo organizacijo združenega dela«, ki naj skrbi za izvajanje te dejavnosti, in določa nove višine kazni za kršitelje.
... o  zaščitenih  kmetijah, na
katerega so v javni razpravi posredovale svoje pripombe le štiri krajevne skupnosti: Lom pod Storži-čem, Podljubelj, Senično in Tržič -mesto in predlagale, naj bi vključili med zaščitene še nekatere kmetije.
Skupni porabi je v letu 1979 namenjenih 195,523.000 dinarjev. Prispevna stopnja iz kosmatih osebnih dohodkov znaša skupaj 28,30 odstotka in je nekoliko nižja od lanske ter druga najnižja v Sloveniji.
Posebno poglavje v osnutku resolucije zavzemajo naloge samoupravnih interesnih skupnosti gospodarskega pomena. Tako letos čaka Triičane veliko dela na področju stanovanjske gradnje, kjer so odstopanja od planskih ciljev največja, pomembne naloge pa so predvidene tudi na področju kmetij skozemljiške skupnosti, PTT dejavnosti, požarne in komunalne skupnosti.
Splošna poraba doživlja tudi letos bistvene spremembe. V skladu z reorganizacijo pravosodnega sistema bo zahtevala več kot 1,7 milijona dinarjev dodatnih sredstev. Z vsemi novimi nalogami je predviden od lani 33-odstotni porast splošne porabe; znašala bo 25,7 milijona dinarjev. Kljub temu načelo, naj ta oblika počasneje narašča kot družbeni proizvod, ne bo prekršeno.
Pomembno področje v resoluciji zavzemajo tudi ljudska obramba in družbena samozaščita ter skrb za invalide in borce NOV. Ne smemo pa prezreti niti nalog krajevnih skupnosti, ki bodo morale razen izpopolnitve delegatskega sistema posvetiti skupaj s samoupravno komunalno interesno skupnostjo ali same precej pozornosti in dela izgradnji ter vzdrževanju komunalnih objektov in naprav.
Člani izvršnega sveta so osnutek resolucije obravnavali ter na posameznih področjih predlagajo nekaj dopolnitev, ki naj bi jih vnesli ob izdelavi predloga resolucije. Tako naj bi bilo v programu skupnosti socialnega skrbstva nakazano tudi reševanje problematike borcev, program stanovanjske skupnosti pa naj bi vključil še problematiko pri reševanju ekonomskih stanarin. Opozorili so tudi na področje ljudske obrambe, kjer bo potrebno pristopiti k uresničevanju nakupa osebnih zaščitnih sredstev in k izvedbi »akcije 84«, kar pomeni, da bi si morali občani priskrbeti minimalno enotedensko zalogo za štiričlansko družino.
Resolucija naj bi nakazala še potrebe, da se začne uresničevati program blagovnih rezerv
Presežki za vrtec in šolo
V letu 1979 so občinske samoupravne interesne skupnosti družbenih dejavnosti zbra-, le 7,550.000 dinarjev več kot so načrtovale, razen Zveze skupnosti, otroškega varstva, ki je imela 607.000 dinarjev primanjkljaja in bo pokrit z republiškimi sredstvi. Na presežke samoupravnih interesnih skupnosti so bistveno vplivala dodatna izplačila osebnih dohodkov delavcem v lanskem decembru.
Del presežkov, to je 2 milijona 220.000 dinarjev, je bilo upoštevanih že pri oblikovanju programov interesnih skupnosti in prispevnih stopenj za letošnje leto. Preostanek 1,500.000 dinarjev pa izvršni svet predlaga, naj bi namenili za dograditev vrtca v Bistrici, in sicer presežek izobraževalne skupnosti v znesku 1,450.000 dinarjev in presežek skupnosti otroškega varstva Tržič v višini 50.000 dinarjev. Celotna naložba bo sicer vredna 8,430.000 dinarjev, ki jih bo skupnost zbrala z lastnimi sredstvi, s krediti Zveze skupnosti otroškega varstva Slovenije in s krediti pri banki.
Izvršni svet tudi predlaga, naj bi preostali del presežka občinske izobraževalne skupnosti v višini 400.000 dinarjev preusmerili za potrebe celodnevne osnovne šole v Križah, ki naj bi z novim šolskim letom uvedla celodnevni pouk v vseh oddelkih.
in v zvezi s tem gradnja skladišča skupaj z diskontno trgovino.
Predlog resolucije bi moral nujno vsebovati sanacijske programe na področju turizma in gostinstva v letošnjem letu kot tudi bistvene povzetke razvojnih usmeritev posameznih temeljnih in delovnih organizacij. Dosedanja praksa je pokazala, da večina organizacij združenega dela sprejme programe v prvih dveh mesecih tekočega leta, kar pa se ne ujema z rokom priprave resolucije.
V resoluciji naj bi nakazali vsa možna vlaganja v ceste, pri katerih ni udeležena samoupravna komunalna skupnost, in sicer: rekonstrukcija ceste nekdanje železniške proge, križišče ZLIT-industrijska cona in rekonstrukcija cest, s katerimi upravlja republiška skupnost za ceste.
Neobdelane so možnosti uresničitve investicijskih programov Lepenke, Kompasa na Ljubelju in Cevarne v Križah, manjka pa tudi poglavje o uresničevanju zakona o združenem delu ter področje malega gospodarstva, katerega rešitve bodo nakazane v srednjeročnem programu razvoja.
Priznavalnine borcem
Predlog sprememb in dopolnitev družbenega dogovora o skupnih osnovah in merilih za podeljevanje priznavalnin udelež ,> cem NOV in drugih vojn vsebuje usmeritev, naj bi pri podeljevanju priznavalnin v večji meri upoštevali osebni prispevek posameznika v NOV in njegovo sedanje socialno stanje.
S tega vidika bi bilo potrebno odpirati možnost izjemnega podeljevanja priznavalnine tudi borcem, ki imajo priznano posebno dobo le v enojnem trajanju, seveda odvisno od njihovega dejanskega prispevka v NOV in socialnih razmer. Prav tako naj bi se ne upoštevalo pri odločanju priznavalnin dohodkov družinskih članov borca, ampak samo dohodek upravičenca in njegovega zakonca. V primeru kmeta naj bi upoštevali 40 odstotkov katastrskega dohodka iz prejšnjega leta.
Občinske priznavalnine po tem dogovoru so lahko stalne, občasne ali enkratne.
V sodelovanju s sekretariatom skupščine občine Tržič pripravila Helena Jelovčan
DOGOVORIMO SE
Skladi lani in letos
Lanska sredstva in skladi skupščine občine Tržič za nekatere predvidene naloge niso bila uporabljena — Cesta vpadnica letos še dokaj zahteven porabnik — Krajevni samoprispevek za gradnjo družbenih objektov le za dom upokojencev in tiste investicije v krajevne skupnosti, ki bodo usklajene s programom občinske samoupravne komunalne skupnosti
Delegati v skupščinskih zborih bodo v ponedeljek in torek med drugim poslušali tudi poročilo o zbiranju sredstev in skladov v letu 1978, nato pa bodo razpravljali še o osnutku programov za letos. Na posebnih skladih skupščine občine Tržič namreč organizacije združenega dela fn občani zbirajo denar za financiranje negospodarskih investicij, za pripravo in kumunalno ureditev zemljišč, krajevni prispevek je namenjen gradnji družbenih objektov, razen tega pa obstojata še sklada za gradnjo šol in vzgojnovarstvenih ustanov ter za vzdrževanje vojaških objektov v Križah.
Iz poročila za lansko leto lahko ugotovimo, da so se sredstva dokaj redno natekala, da pa za nekatere predvidene naloge niso bila uporabljena.
Tako je pri negospodarskih investicijah vpadnica 2,6-krat prerasla planirane izdatke, ker sta jo naknadno financirala še PTT Kranj in republiška skupnost za ceste, medtem ko niso bili uresničeni naslednji programi: študija razvoja malega gospodarstva, izdelava prostorskega plana, izpadla pa je tudi investicija v krajevni skupnosti za obnovo ceste Zg. in Sp. Veterno, ker denar iz drugih virov ni bil zagotovljen.
Prihodki sredstev za pripravo in komunalno ureditev zemljišč ne prikazujejo bistvenih odstopanj od planiranih postavk, le dohodki iz nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča so bili za 10 odstotkov nižji.
Sredstva krajevnega samoprispevka za gradnjo družbenih objektov, iz katerih se pokrivajo tudi naložbe v krajevnih skupnostih, so bila v glavnem zaradi nedorečenih finančnih konstrukcij uresničena samo 81-odstotno. Brez upoštevanja sredstev za krajevno skupnost Brezje, ki so bila odobrena iz solidarnosti, pa je ta odstotek komaj 50. To nakazuje, da bo letos treba posvetiti večjo pozornost izdelavi investicijskih programov v krajevnih skupnostih.
Z zadnjim denarjem iz samoprispevka občanov za gradnjo šol in vzgojnovarstvenih ustanov je bila lani asfaltirana cesta do vrtca v Križah ter urejena cestna razsvetljava pri vrtcu Tončke Mokorelove v Tržiču.
Denar, ki je bil namenjen za obnovo nekdanjih vojaških objektov v Križah, lani ni bil izkoriščen, ker se je menjal koncept oblikovanja blagovnih rezerv. Ugotovljeno je bilo, da večja vlaganja v te objekte niso pametna in opravičljiva.
Kaj pa letos? Iz osnutka programa je razvidno, da bo cesta vpadnica terjala še precej denarja, zato zahtevnejših novih vlaganj v cestno ali drugo infrastrukturo ni mogoče načrtovati. Trenutno sicer še ni znano, koliko bo pri tem še pomagala republiška skupnost za ceste, zato je v osnutku programa predlagana najmanj ugodna inačica, to se pravi kot da republiška skupnost pri kritju obveznosti za vpadnico ne bo udeležena. Drugače pa bo večina sredstev za pripravo in komunalno ureditev zemljišč uporabljenih za križišče Zlit-industrijska cona in za odkup zemljišč, za ostala pa izvršni svet predlaga, da se prenesejo na sredstva za negospodarske investicije, in to za poravnavo obveznosti pri cestni vpadnici, ki bodo zapadle letos (blagovni kredit, bančni kredit, dodatna dela in prekoračitve). Del denarja za negospodarske investicije, 585,000 dinarjev, pa naj bi namenili za manjša vlaganja v krajevnih skupnostih. Za večja, predvsem tista, ki so usklajena s programi samoupravne komunalne interesne skupnosti, bi namenili sredstva iz samoprispevka. Program negospodarskih investicij bi lahko dopolnili tudi s financiranjem telefonske napeljave v Bistrici, seveda le, če bodo uresničena predvidevanja o udeležbi republiške skupnosti za ceste pri poravnavanju obveznosti za vpadnico. Letos bi po takem načrtu lahko pripeljali telefonske kable vsaj do predvidenega novega križišča pri Zli-tu.
Sredstva krajevnega samoprispevka za gradnjo objektov družbenih dejavnosti naj bi letos usmerili samo na dve področji: za investicije v krajevnih skupnostih, ki bi jih skupaj z lani neuporabljenimi namenili za tiste naložbe, ki so usklajene s programom komunalne skupnosti, in za izgradnjo doma upokojencev, za kar pa bo treba koristiti še blagovni kredit izvajalca ter iskati dodatne vire financiranja.
Sredstva za nacionalizirana gradbena zemljišča bodo tudi letos namenjena izključno za odkup zemljišč, medtem ko bo s sredstvi za vzdrževanje vojaških objektov v Križah treba poravnati zadnjo obveznost o odkupu zemljišča in objektov, ostanek pa naj bi uporabili za ureditev okolice, za nujna vzdrževalna dela ter za uresničitev programa občinskih blagovnih rezerv.
Osnutek programov sredstev in skladov skupščine' občine Tržič za leto 1979 naj bi bil dan v javno razpravo vsem krajevnim skupnostim in organizacijam združenega dela do 10. marca.
O LAS 6.STRAN.
Najvišje nagrade podeljene
Bogdan Osolnik je na predvečer kulturnega praznika podelil najvišja republiška priznanja za življenjsko delo ali najboljše stvaritve na področju kulture v zadnjem letu, 7 velikih Prešernovih nagrad in 17 nagrad Prešernovega sklada — Najvišja nagrada tudi slikarju Ivetu Šubicu — Slavnostni govornik dr. Anton Vratuša
Ljubljana - V dvorani Slovenske filharmonije so v sredo zvečer ob navzočnosti mnogih kulturnih in družbenopolitičnih delavcev, med njimi Sergeia Kraigherja, Lidije Šentjurc, Milana Kučana, Franceta Popita, Mitje Ribičiča in drugih podelili tradicionalne Prešernove nagrade, najvišja republiška priznanja za življenjsko delo ali najboljše stvaritve na področju kulture v zadnjem letu. Podelili so 7 velikih Prešernovih nagrad in 17 nagrad Prešernovega sklada.
Sla\-iostni govornik je bil predsednik   izvršnega   sveta skupščine
SRS dr. Anton Vratuša. Med drugim je spregovoril o nekaterih vidikih Prešernovega ustvarjalnega duha in v nadaljevanju spomnil na svetovni proces odpiranja doslej neznanih kultur v naš prostor, kakor tudi na to, da je" smisel Prešernovega praznika tudi v spodbudi za široko ocenjevanje tega, kakšno je naše današnje kulturno ustvarjanje oziroma življenje.
Veliko Prešernovo nagrado za življenjsko delo so prejeli: skladatelj Bojan Adamič za ustvarjalni opus v filmski in zabavni glasbi, operna solistka Vanda Gerlovič za pevske
kreacije v ljubljanski Operi, akademski slikar Vladimir Makuc za grafični opus, pesnik in prevajalec Janez Menart za pesniške zbirke in prevode, gledališki igralec Rado Nakrst za življenjsko delo v gledališču, akademski slikar Ive Šubic za likovne stvaritve in režiser Fran Žižek za stvaritve na slovenski televiziji.
Nagrajenci Prešernovega sklada pa so gledališka igralka Pavla Brunčkova, pesnik Ervin Fritz, akademska slikarka Zdenka Golob, režiser Aleš Jan, pisatelj Drago Jančar, režiser Dušan Jovanovič, gledališki igralec Boris Juh, umetniški fotograf Stojan Kerbler, gledališka igralka Anica Kumrova, skladatelj Pavel Mihelčič, dirigent Anton Nanut, operna solistka Ana Pusar-Jerič, akademska slikarja Milan Rijavec in Evgen Sajovic, arhitekti Štefan Kacin, Radislav Popovič, Jurij Princes in Bogdan Špindler v »Studiu 7« v Biroju 71 Domžale, industrijska oblikovalka Meta Vrhunc in pisatelj Saša Vuga.
Uspel začetek Tedna slovenske drame
V sredo zvečer so v kranjskem Prešernovem gledališču slovesno odprli Teden slovenske drame 79, pomembnega gledališkega festivala ne samo za Kranj, ampak vso Slovenijo. V uvodu je spregovoril predstavnik pokrovitelja tovarne Sava Andrej Košič, orisal pomen kulture, zlasti gledališke, in dodal, da bi se za njeno delo in napredek morali zavzemati vsi delovni ljudje. Zatem je bila na vrsti prva predstava letošnjega Tedna Afera Primoža Kozaka, ki so jo uprizorili domači gledališčniki.
Kranj — V sredo se je v Kranju začel Teden slovenske drame, ki ga organizira Prešernovo gledališče. Že prva dva dneva sta izpričala izjemno zanimanje gledalcev, zagrebška uprizoritev Osvoboditev Skopja pa je privabila obiskovalce domala iz vse Slovenije.
Danes se na festivalu najprej predstavijo igralci Lutkovnega gledališča Jože Pengov iz Ljubljane z uprizoritvijo D. Zajca Petelin se sestavi. Izjemno duhovito in poetično besedild je sicer namenjeno otrokom, vendar je predstava zaradi učinkovite postavitve ter mešanja živega igralca z lutko zanimiva tudi za odrasle. V teh dneh se bo Petelin ter druge lutkovne predstave v okviru Tedna slovenske drame 79 večkrat pokazale na različnih krajih, kar vsekakor dokazuje pravilno usmeritev Tedna, ki se je odločil, da lutkovne igre enakovredno uvrsti v spored te gledališke manifestacije.
Zvečer bodo mariborski gledališčniki uprizorili Intervju M. Kmecla. Besedilo, ki obravnava našo sodobnost in našo revolucijsko preteklost, je bilo najprej napisano za radijski medij, Mariborčani pa so jo uspešno prevedli v gledališki jezik. Posebej naj opozorimo na izredno kreacijo Pavle Brunčkove v Intervjuju. Za oblikovanje te vloge je igralka dobila lansko leto nagrado sklada Staneta Severja.
10. februarja gostujejo Celjani z uprizoritvijo slovenske dramske novitete J. Žmavca Pindarova oda. Predstava, ki v dobršni meri nadaljuje z gledališkimi novostmi celjskega gledališča, bo v dvorani kulturnega doma na Primskovem, ker je oder Prešernovega gledališča za to uprizoritev premajhen. V soboto popoldne pa se bo v kulturnem domu na Beli z monodramo T. Partljiča Včeraj in danes predstavil Dare Ulaga.
Potem ko bo drevi otvoritev razstave Gledališka fotografija v prostorih Mestne hiše, bo v nedeljo dopoldne že druga spremljevalna prireditev Tedna slovenske drame. Na občnem zboru se bodo zbrali člani Združenja dramskih umetnikov Slovenije. Zvečer pa se bodo predstavili igralci EG Glej iz Ljubljane s svojo zadnjo uprizoritvijo V. Zupana Zapiski o sistemu. Verjetno ni treba posebej poudarjati, da gre za predstavo, ki sodi med najpro-dornejše gledališke dosežke letošnje sezone ter potrjuje vse najboljše, kar je EG Glej predstavilo že na preteklih Tednih.
Ponedeljek je na letošnjem Tednu namenjen predvsem otrokom in mladini. Draveljski lutkarji bodo dvakrat odigrali lutkovno predstavo D. Zajca Kralj Matjaž in Alenčica, popoldne pa bodo člani Primorskega dramskega gledališča iz Nove Gorice uprizorili Sapramiško S. Makarovič.
M. L.
Kulturni teden v Predosljah
Primer za zgled
PREDOSLJE - Na slovenski kulturni praznik smo se, to že zdaj lahko trdimo, povsod dobro pripravili. Razen osrednjih občinskih proslav so se spominu na Franceta Prešerna oddolžili učenci v vseh osnovnih in sred-
Prireditve ob slovenskem kulturnem prazniku
Obetavna doživetja
Res je, da je slovenski kulturni praznik 8. februar že mimo in da so ga v vseh gorenjskih občinah in tudi krajevnih skupnostih, kjer je kulturna dejavnost vsaj malo živa, dostojno proslavili. Pa vendar je ostalo še veliko prireditev, ki se bodo zvrstile ob tem koncu tedna in nekatere celo čez polovico februarja.
Najbolj slovesno je vsekakor v Kranju, zadnjem domu Franceta Prešerna, kjer se že nekaj dni vrstijo prireditve Prešernovega tedna. V okviru Tedna slovenske drame, osrednje gledališke manifestacije, bosta danes dve različni predstavi; otroška Petelin se sestavi, s katero bodo ob 10. uri v Prešernovem gledališču in ob 13. uri v Šenčurju nastopili ljubljanski lutkarji, večerna predstava v gledališču pa je Kmeclov Intervju, ki prihaja iz mari bora. Uro pred tem, ob 18.30, bo v Mestni hiši odprta druga razstava fotografije z naslovom Gledališče. Na vsak način pa bo najprivlačnejša podelitev Prešernovih nagrad, ki bo drevi ob 18. uri v domu JLA v Kranju. V Kranju.
Sobota prinaša Zmavčevo Pindarovo odo, ki jo bo ob 19.30 predstavilo Slovensko ljudsko gledališče iz Celja v domu na Primskovem. Ob 19. uri bo na Visokem drugi del občinske revije odraslih pevskih zborov, ob 20. uri pa se bodo v Predosljah začeli kulturni dnevi z uprizoritivijo Finžgarjeve Razvaline življenja, ki so jo pripravili domači amaterji. Ponovili jo bodo še v nedeljo ob 15. uri.
Naslednji dan, nedelja, se bo začela ob 10. uri z občnim zborom Združenja dramskih umetnikov Slovenije, medtem ko bodo v gledališču zvečer gostovali člani EG Glej iz Ljubljane z Zupanovimi Zapiski o sistemu. V Škofji Loki ob 19. uri pripravljajo koncert pihalnega orkestra Skofja Loka, in sicer v osnovni šoli v Podlubniku.
Zanimiva prireditev se obeta v ponedeljek ob 19. uri v kranjskem domu JLA, ko bosta ne Večeru s Prešernom pesmi brala igralca Štefka Drolčeva in Rudi Kosmač, spremljala ju bo harfistka Pavla Uriič, uvodne besede pa bo podal Franc Drolc.
H. J.
njih šolah na Gorenjskem, prazniku so posvečene številne otvoritve razstav, literarni večeri, koncerti, gledališke uprizoritve in sploh vse, kar naša kultura premore.
Posebno razveseljivo pa je, da Prešerna in praznika niso pozabili niti v krajevnih skupnostih. Vsaj v tistih ne, v katerih je kulturna dejavnost kolikortoliko dobro razvita. Kulturnoumetni-ška društva so v teh dneh resnično pokazala svojo vrednost; hotenje približati vsaj delček naše kulture vsakemu občanu, čeprav ne s profesionalnimi nastopi, torej ni ostalo le na papirju.
Kljub temu pa zaslužijo posebno pozornost in pohvalo člani KUD Svoboda v Predosljah, ki so kulturnemu prazniku in 70. obletnici dela društva posvetili kar osem različnih prireditev, združenih v kulturnem tednu.
Nič boljših pogojev nimajo za delo kot v katerikoli drugi krajevni skupnosti, tudi ne več denarja. Tudi njihova kultura ni nič več kot amaterska, pa najsi gre za dramsko skupino, folklorno ali zborovsko petje. Niti je bila v zadnjih letih dvorana v kulturnem domu vedno polna. Celo nasprotno; mrzla je bila in vedn manj ljudi je zahajalo vanjo.
Pa vendar njihov kulturni teden lahko vzamemo za zgled. Treba je bilo veliko dela, da so ga spravili skupaj. Veliko entuziaz-ma, ki ni nikdar poplačano. Pač, s ploskanjem čim več rok. To je za amaterje praviloma edina nagrada. Upajmo, da jih obiskovalci ne bodo razočarali, da ne bodo ostali brez tega edinega priznanja. Upajmo tudi, da bo njihovemu primeru v prihodnje sledilo še katero drugo kultur noumetniško društvo v gorenjskih krajih.
H. Jelovčan
Dramska skupina kulturno-umetniškega društva »Ivan C cinkan Sv. Duha pri Škofji Loki je koncem meseca januarja postavila
domači oder veseloigro »Odvetnikova ljubezen*. Obetajoča poi skupine in domiselna scena sta dali predstavi živahnost, ki jo je ^ stvo ugodno sprejelo. Preteklo nedeljo so gostovali v Gorenji v nedeljo, 11. februarja, se bodo ob 15. uri predstavili v ztuL domu na Sovodnju, nakar bodo sledila še gostovanja v Selcah, ščici in Retečah. V. M.
REVIJA PEVSKIH ZBOROV
Visoko - Drugi del občinske revije odraslih pevskih zborov
jutri, 10. februarja, ob 19. uri v kulturnem domu na Visokem. N< bodo trije mešani zbori: zbor Društva slepih in slabovidnih Zupan iz Kranja, zbor KUD Tone Sifrer iz Zabnice in Učiteljski zbor Stane Žagar iz Kranja, pridružili pa se jim "bodo še trije a zbori: KUD Triglav iz Dupelj, KUD Davorin Jenko iz Cerkelj »: France Prešeren iz Kranja.
Sklepni del revije bo naslednjo soboto v Šenčurju.
H.J.
DARE ULAGA TUDI NA BELI
Bela pri Preddvoru - V počastitev slovenskega kultur* I praznika se je vključilo tudi kulturno-umetniško društvo Beta. k'
jutri, 10. februarja, ob 16. uri pripravilo v domu družbenih orgi ' na Zgornji Beli nastop Dareta Ulage. Znani gledališki, radijski vizijski igralec se bo predstavil s Partljičevo monodramo Neast danes, s katero gostuje danes ob 16. uri v gimnaziji in ob 20. uri ?4 škem domu v Kranju. q ^
Večer s Francetom Prešernom, ki je bil v sredo zvečer v , v Lescah, je prispevek domačih mladincev k slovenskemu kulturnem* niku. Program so sestavili mladinski mešani pevski zbor KUD Veriga-' recitatorska skupina domače osnovne šole in mladi literarni ustvan* organizirano delujejo pri Zvezi kulturnih organizacij Radovljica. -F. Perdan
Komunalno, obrtno in gradbeno podjetje
z n. sol. o.
TOZD Opekarne Kranj, bo. o.,
Stražišče Pševska c. 1 8
GRADITELJI:
nudimo vam na enem mestu celoten izbor izdelkov za gradnjo,
opečne in betonske zidake, opečni montaif* J strop »NORMA« dimnike TOMO-Dl
NORMA strop
— je montažen,  čas grad* minimalen
— je lahek in enostaven
montažo
— je v modularnih merah
— jejcvaliteten in poceni
— dobra  toplotna   in g|J izolacija
— spodnja površina stratf v celoti opečna
Obveščamo vas.
da imamo na zalogi zidak, zate nakupom. Pravočasno si n*
pohitite z njegovim ......-------
bavite gradbeni material, da med gradnjo ne bo
zastojev.
Prodajno mesto in informacije. TOZD Opekarn* Kranj, Stražišče,  Pševska 18, tel. 21-140 al.
24 567
Se priporočamo^
PETEK. 9. FEBRUARJA 1979
Figuralno slikarstvo
.7.STRAN.O LAS
Zanimivo je, da se Lojze Ćemažar (rojen leta 1950, diplomiral na ALU 1976), v današnjem likovnem trenutku porasta zanimanja za novo figu-rtliko in ko je takć mikavno slikanje v ultraakademski tehniki s precizno risbo in z zglajenimi potezami čopiča, ni odločil za to smer slikanja. Lojze Čemažar je predstavnik najmlajše generacije slovenskih slikarjev, ki se ukvarjajo s figuro. Odločil m je svoj čopič posvetiti mnogo zanimivejšim tezam, s katerimi se že nekaj časa slikarji zavzemajo za obnovo predmetne vsebine slike. Pri tem uporabljajo metodo raziskovanja novih možnosti tolmačenja figuralnega sižeja.
V Širokem gibanju vračanja slikarjev k večni temi o predmetu, kjer je tudi figura samo predmet slikarske obravnave in eden (oziroma ena) od bistvenih vidikov stanja »po in-formelu« v šestdesetih letih, ko se je pojavila »narativna figuralika«, ki je sinhronizirano   z anglosaksonskim pop-artom težila k afirmaciji neke nove predmetne ikonografije navezujoče se na življenjske danosti sodobne civilizacije. Medtem ko se je pop— crt v proslavljanju vsakdanjosti večkrat posluževal predmetov »prefabricirane« slike nekaterih oblik masovnega medija (plakat, strip in podobno) ali pa in celo že kar gotovih industrijskih  predmetov, so "drugi umetniki sicer sorodne usmeritve šli po poti, ki se je zavzemala 2a intelektualno nadstavbo svojega
stališča. Uporabljali so Se vedno čisto slikarsko tehniko v različnih tretmanih. Ker je sedanja najmlajša generacija izredno kritična ne samo do odbijajočega jo sveta, ampak tudi do sebe in svojega dela, ne podleže hitro skopim podatkom o nečem novem, temveč razmišlja in šele po kritični presoji zavzame svoj lasten odnos do problema.
Lojze Ćemažar se ni odločil za princip narativne figuralike in tudi ne za slikanje scenskega spektakla kostimiranih figur; figura ali več figur v njegovih slikah — v njegovem svetu — niso nosilke pripoved-nosti in zgodbe in so tudi daleč od alegoričnih prispodob, ki bi gledalcu vsiljevale miselno zvezo z neko zgodbo, dogodkom. Slikar jih gradi kot predmet (kot tihožitje) in so le upodobitev nekega zunanjega odseva. Figure ne govorijo s svojo odsli-kavo modela, ker so samo nosilke likovne oblike, barve in črte, s katerimi slikar interpretira duhovno govorico, ki ji daje prvenstven pomen. Iz tega izhaja potem slikarjeva želja, da bi ustvaril likovno »resničnost« temelječo na življenjskih izkušnjah družbenih in skupnostnih pogojenostih ter resnic, zasidranih v tem okviru. To so izhodišča, s katerimi slikar zadošča zahtevam čistega slikarstva in vrača.stvarnosti obogaćen odgovor. Tako kot upodablja več figur na enem slikovnem polju ali kadar realizacija ni rešljiva zaradi   uporabe  ene  same barve,
r
aru
Radovljica - Že vrsto let prizadevno in uspešno deluje moški pevski Ttž Anton Tomai Linhart. Uspešno ga vodi pedagog Andrej Arnol £oor nastopa tudi izven občine na raznih proslavah in prireditvah. Člane zbora so povabili na svečanost ob grobu Matija Verdnika-To-naža, kjer so pevci zapeli več pesmi. B. B.
LOŠKI MUZEJ SKOFJA LOKA
ZBIRKE LOŠKEGA MUZEJA V ŠKOFJI LOKI so odprte vsak dan razen ponedeljka od 9. do 12. ure in od 14. do 17. ure. Med stalnimi zbirkami v muzeju si lahko ogledate zgodovinsko, kulturno-zgodovin-ako, etnološko zbirko, zbirko NOB, živalsko zbirko ter galerijo del slikarjev - loških rojakov.
V GALERIJI LOŠKEGA MUZEJA Je na ogled razstava del akademskega slikarja LOJZETA ČEMAŽARJA. Razstavo si lahko ogledate vsak dan, razen ponedeljka od 9. do 12. ure in od 14. do 17. ure.
GORENJSKI MUZEJ KRANJ
V Mestni hiši je na ogled stalna arheološka, etnološka, kulturnozgodovinska in umetnostnozgodovinska zbirka ter stalna razstava del slovenskega kiparja Lojzeta Dolinarja. V 2. nadstropju iste stavbe pa si lahko ogledate etnološko razstavo Kmečko gospodarstvo v Gornjesav-ski dolini.
V Prešernovi hiši sta odprta Prešernov spominski muzej in Jenkova soba. V galeriji Prešernove hiše in v galeriji v Tavčarjevi 43 je odprta razstava SLOVENCI V PREDMARCNI DOBI IN REVOLUCI-
V?4**' ki sta jo pripravila Narodni muzej Ljubljana in Arhiv SR Slovenije. V galeriji Mestne hiše je na ogled razsterva slikarskih del NIKOLALA BEERA. V stebriščni dvorani Mestne hiše si lahko ogledate razstavo KRANJ V ARHEOLOŠKI LITERATURI. V Mali galeriji Mestne hiše je odprta razstava portretov akad. slikarja DUŠANA PREMRLA.
V baročni stavbi v Tavčarjevi 43 je na ogled stalna zbirka Narodnoosvobodilna borba na Gorenjskem republiška stalna zbirka Slovenka v revoluciji.
Razstave oz. zbirke so odprte vsak dan, razen ponedeljka in nedelje popoldne, od 10. do 12. in od 16. do 18. ure.
V kasarni Staneta Žagarja v Kranju je odprt Muzej Prešernove brigade. Na Zg. Jezerskem si lahko ogledate restavrirani poznosrednje-veško kulturni spomenik »Jenkova kasarna«, ki je opremljen z etnološkim gradivom.
MUZEJI RADOVLJIŠKE OBČIN K Čebelarski muzej, Linhartova soba in Sivčeva hiša v Radovljici ter Kovaški muzej v Kropi so odprti ob sredah, sobotah, nedeljah in državnih praznikih od 10. do 12. in od 15. do 17. ure. Muzej talcev v Begunjah P« od 10. do 17. ure.
ALBIN POLAJNAR RAZSTAVLJA V ŠIVČEVI HIŠI Radovljica - V petek, 9. februarja, bodo ob 18. uri odprli v Sivče-vi hiši razstavo Albina Polajnarja, ki se predstavlja z otroškimi portreti v risbi in olju. Albin Polajnar, ki je že večkrat razstavljal doma in v tujini, je lani prejel tudi Linhartovo plaketo kulturne skupnosti Radovljica. Razstava v Sivčevi hiši bo odprta vsak dan do 19. februarja.
D. S.
PESEM PREK MEJE
V zaledju tržiških ladjedelničarjev v Fiumicellu pri Ogleju je bila 27. januarja revija pevskih zborov. Povabljen je bil tudi moški pevski zbor Tugo Vidmar iz Kranja. Gostitelji so jim razkazali kulturnozgodovinsko dediščino bližnjega Gradeža in Ogleja, kjer je ohranjeno tudi mnogo dokazov slovenske preteklosti. Toplo je bila »prejeta obojestranska težnja za sodelovanje. Ob srečanju s pesmijo so gostitelji zaželeli še arečanje in izmenjavo izkušenj s krvodajalci in ^gimi. Predvideno je povratno gostovanje v Kranju.
prehaja na dve in tri slikovna polja — na diptih ali triptih. K barvnemu reševanju kompozicije prehaja Ćemažar postopoma in iz dveh resničnosti, iz lastne in skupnostne, se odloča za končno rešitev, kjer večkrat nastopa ena sama barva kot pogoj za dosego likovne enotnosti. Tako se tudi z erro barvo odmika tradicionalnemu pomenu barve v želji, da ne bi konvencionalna simbolika barv obveljala, ker ne more in ne sme. Sam pravi, da omejitev v barvi omogoča njeno celovitejšo govorico, in tu se lahko opremo na Matissovo trditev, da kvantiteta barve pogojuje njen fizikalni in duhovni učinek.
Ćemažar ima torej dobro zastavljene temelje svojega slikarstva in bo v figuralnem slikarstvu brez dvoma doprinesel nekaj novih potez, tako kot je že zdaj uspel svoj čopič zastaviti  na  mikavnem izhodišču.
Andrej Pavlovec
Gostovanje Mestnega gledališča
Radovljica — V okviru programa akcije za delovne kolektive bo drevi, v petek, 9. februarja, ob 19.30 uri v dvorani kina v Radovljici letos prvič nastopilo Mestno gledališče iz Ljubljane z delom Slavomira Mrožka Grbavec, ki je prejšnji teden doživelo velik uspeh na premieri v Ljubljani.
Prihodnji torek, 13. februarja, ob 19.30 pa se bodo ljubljanski umetniki predstavili tudi v festivalni dvorani na Bledu. Tokrat bodo uprizorili komedijo Alana Avckbourna Norčije v spalnici.
Kot zatrjujejo organizatorji gostovanj, bodo razen za člane delovnih kolektivov, ki so vključeni v kulturno akcijo, imeli na voljo tudi nekaj prostih mest za druge ljubitelje gledališke umetnosti.
JR
Novo v kinu
Italijanski film režiserja Sal-vatora Semperija Sestrična Ne-ne — prikazan je bil tudi na preteklem beograjskem Festu — je sodobna zgodba o 7 letnem dečku, ki se zaljubi v 13-letno Nene in z njo doživlja prva spolna odkritja. Film je zanimiv; poln je otroškega sveta, doživljajev iz najzgodnejše mladosti, spolnih iger in radovednosti.
Tiger je domači film, ki ga je zrežiral Milan Jelič. Pripoveduje o tem, kako malo sta si narazen trpljenje in sreča. Spremljamo usodo boksarja, ki ga je čas nenadoma preživel in si ne zna pomagati. V iskanju novega življenja in samega sebe naleti na potepuškega fanta, ki sicer nadvse brezskrbno živi, vesel je in zadovoljen, a vprašanje je, koliko se to, če je povezano z nepoštenjem, izplača.
Navijačice — .so predvsem film za mlade, saj prikazujejo ameriške nogometaše in njihov klub navijačic. Tekma z gimnazijci iz sosednjega mesta, tradicionalnim nasprotnikom, ni pomembna samo zaradi ugleda. Pomembno je zmagati predvsem zato, ker zmagovalcu pripadajo navijačice poraženega moštva ...
Herbie znova tekmuje. Priljubljeni »folksvagen* je tokrat miljenček starke, ki se noče ukloniti prekupčevalcem z zemljišči. Herbie odigra v tem sporu najbolj pomembno vlogo.
K M.
7. srečanje pesnikov in pisateljev začetnikov
Gradišče v Slovenskih goricah bo v soboto in nedeljo, 10. in 11. februarja, že sedmič sprejelo pesnike in pisatelje iz vse Slovenije in iz zamejstva, ki so jih na podlagi razpisa izbrale območne žirije. Na razpis za 7. srečanje je poslalo prispevke 178 avtorjev, lani 89, na srečanju v Gradišču pa bo sodelovalo le 15 izbranih avtorjev. Med njimi bo edini gorenjski predstavnik Matjaž Hribar iz Kamnika. H. J.
Gorenjska oblačila
Kranj, Cesta JLA 24/a
odbor za medsebojna razmerja DSSS objavlja naslednji nezasedeni delovni področji:
1. KUHARICE
Pogoji: poklicna šola in 1 leto praktičnih izkušenj, poskusno delo dva meseca
2. POMOŽNEGA DELAVCA
Pogoji: dokončano osemletno Šolanje, poskusno delo 2 meseca
Odbor za medsebojna razmerja TOZD Konfekcija Kranj objavlja naslednja nezasedena delovna področja:
1. TEHNOLOGA - PLANERJA II.
Pogoji: srednja tehnična šola konfekcijske stroke, 2 leti praktičnih izkušenj, poskusno delo 2 meseca
2. ELEKTRIKARJA
Pogoji: poklicna ali srednja tehnična šola elektro stroke, poskusno delo 3 mesece
3. 20 KONFEKCIONARJEV
Pogoji: ozek ali širok profil šivilske ali krojaške stroke
4. ĆISTILKE
Pogoji: dokončano osemletno šolanje, poskusno delo 2 meseca
Kandidati naj za vsa razpisana delovna področja pošljejo svoje prijave do 24. 2. 1979 na splošno-kadrovsko službo, Cesta JLA 24/a, Kranj. O odločitvi odborov za medsebojna razmerja bodo kandidati obveščeni pismeno 5 dni po sklepanju.
Komisija za delovna razmerja pri
Vzgojno varstvenem zavodu Kranj
vabi k sodelovanju:
1. ŠTIRI VZGOJITELJICE
Pogoji: končana srednja vzgojiteljska šola
2. MEDICINSKO SESTRO
— za določen čas (9 mesecev)
Pogoji: srednja šola za medicinske sestre — pediatrične smeri, tri do šest mesecev delovnih izkušenj in strokovni izpit
3. VARUHINJO
za nepolni delovni čas — 4 ure
Pogoji: osnovna šola, starost 18 let, en mesec delovnih izkušenj in enomesečno poskusno delo,
4. FINANČNEGA KNJIGOVODJO
Pogoji: srednja šola ekonomske smeri, šest do dvanajst mesecev delovnih izkušenj in dvomesečno poskusno delo
5. KNJIGOVODJO II
Pogoji: srednja šola ekonomske ali administrativne smeri, vsaj tri mesece delovnih izkušenj in dvomesečno poskusno delo
6. KV MIZARJA
Pogoji: poklicna šola za mizarje, tri mesece delovnih izkušenj in enomesečno poskusno delo
7. KV ELEKTRIKARJA
Pogoji, poklicna šola elektro smeri, tri mesece delovnih izkušenj in enomesečno poskusno delo
8. VZDRŽEVALCA I
Pogoji: osnovna šola, en mesec delovnih izkušenj, šoferski izpit B kategorije in enomesečno pokusno delo,
9. VZDRŽEVALCA II
Pogoji: osnovna šola, en mesec delovnih izkušenj in enomesečno poskusno delo
10. KV KUHARICO
— za določen čas (5 mesecev)
Pogoji: poklicna šola kuharske smeri, tri mesece delovnih izkušenj in opravljen tečaj iz higienskega minimuma
11. PK KUHARICO
— za določen čas (8 mesecev)
Pogoji: priučena delavka, en mesec delovnih izkušenj in opravljen tečaj iz higienskega minimuma
12. ČISTILKO V KUHINJI
— za določen čas (8 mesecev)
Pogoji: osnovna šola, en mesec delovnih izkušenj in opravljen tečaj iz higienskega minimuma.
Višina osebnega dohodka je določena s pravilnikom o osnovah in merilih za delitev sredstev za osebne dohodke.
Kandidati nai vložijo pismene prijave z dokazili o izobrazbi v 16 dneh po objavi kadrovski službi VVZ Kranj, Nikola Tesle 4, Kranj. Kandidate bomo o izbiri pismeno obvestili do 16. 3.1979.
Gradbeno podjetje ° oh in j
Bohinjska Bistrica
razpisuje delovna opravila in naloge
ADMINISTRATORJA
Kandidat mora poleg splošnih pogojev, določenih z zakonom, izpolnjevati še naslednje pogoje:
— najmanj dveletna administrativna šola
— znanje strojepisa
— lahko začetnik
Za kandidate se sklene delovno razmerje za nedoločen čas s polnim delovnim časom, poskusna doba traja 3 mesece.
Ponudbe z dokazili o izpolnjevanju pogojev sprejema DS GP Bohinj 15 dni po objavi razpisa.
Kandidati bodo o izidu obveščeni v 10 dneh po sprejemu sklepa
o izbiri.
||Tacen — Štiri leta traja v šoli za miličnike kadete priprava za zanimiv $§ dinamičen poklic. — Foto: F. Perdan
Šola v Tacnu vabi med modre uniforme
Bodoči kadeti iz Tacna o delu in življenju na šoli
Učenci sedmih in osmih razredov, ki se zanimajo za poklic miličnika kadeta, so vsako leto za nekaj ur gostje sole v Tacnu. Prav gotovo jim ob predstavljanju dela na soli in bodočega poklica najbolj ugajajo velika sodobna telovadnica, pokriti bazen, pa motorji in druga tehnika, za katero imajo mladi fantje v tej starosti predvsem veliko smisla. Marsikdo se prav zaradi tega odloči za vpis, ko pa spozna, da je tako kot v vsaki srednji soli tudi v kadetnici predvsem resno delo ob predmetniku, ki obsega splošne in strokovne predmete, morda komu tudi zmanjka sape. Vendar pa se to pokaže že takoj na začetku, navadno v prvem mesecu, ko se temu pridruži še privajanje na inter-natsko življenje.
Štirje fantje v modrih uniformah, ki smo jih povabili, naj povedo nekaj o svojem delu in življenju na šoli; imajo pač te za nekatere tudi odločilne dneve preskušnje že zdavnaj za seboj. Zdaj so že v četrtem letniku, tik pred maturo, nekje jih čaka že zagotovljeno delovno mesto na postaji milice, najboljši bodo tudi najbliže domačemu kraju. Pravzaprav ne opravljajo takoj običajnih opravil miličniškega poklica, saj so lani uvedli novost, po kateri maturant kadetnice preživi eno leto v posebni enoti milice, ki ima specialne naloge.
Pomoč novincem
»Razumljivo, da se hišni red na naši šoli z internatom razlikuje od drugih šol internatskega tipa,« je povedal predsednik šolske skupnosti
uvajajo v samoupravljanje, katerega osnove so verjetno prinesli že iz osnovne šole. Posebnih problemov ne more biti, če se je za ta poklic odločil učenec, ki je vesten, delaven, pokazati mora ob učenju in drugih spretnostih določene lastnosti, predvsem pa odgovornost do dela in zadanih nalog. Tudi samokritičnosti ne bi smelo manjkati, čeprav je to včasih težko, saj so fantje v tej šoli prav v letih dozorevanja. Skratka šola nudi mlademu fantu, ki se odloči za ta poklic, vse možnosti, da razvije svoje najboljše sposobnosti, da bo lahko nosil uniformo, ki še posebej izpostavlja naš poklic«
Šport
in druge aktivnosti
»Vsak učenec lahko na naši šoli razvija še naprej aktivnosti, s katerimi se je ukvarjal že poprej,« je po-
pohoda na Stol, skratka ni je športne manifestacije predvsem pa množične, kjer ne bi sodelovali tudi naši gojenci. Za miličnike kadete je namreč telesna pripravljenost posebnega pomena, da lahko brani druge in sebe, razen tega pa je to tudi koristna zaposlitev v prostem času. Nekaj je tudi med nami športnikov, ki so tudi člani raznih športnih klubov. Skratka, če v osemletki fant ni imel posebnega odnosa do športa, ga bo tu tako široka izbira prav gotovo pritegnila. Će drugega ne, smučanje pritegne skoraj vsakogar; tu pa ima tudi možnost, da se usposobi za smučarskega vaditelja, usposobi se za reševanje v gorah in, ker Sava ni daleč, se lahko, kogar veseli, ukvarja tudi z veslanjem v kajakaškem klubu.«
Druge aktivnosti
Razen učenja in ukvarjanja s športom imajo gojenci šole v Tacnu še vrsto možnosti drugačnega družbenega in tudi družabnega udejstvo-vanja. »Vsi seveda niso najbolj navdušeni za šport,« je menil Franc
Roman Klopčič iz Kočevja. »Zato se učenci v višjih letnikih za nove tovariše zavzamemo, da lažje prebrodijo prvi čas novega življenja, da se privadijo na disciplino, na ločenost od staršev in doma. Stiki z domom so sicer dvakrat na mesec, vendar je to za koga premalo. Pomagamo pa mu, da se hitreje vključi v našo skupnost, gojimo tovariške odnose, o vseh problemih pa se pomenimo na razredni skupnosti. Predstavniki razrednih skupnosti pa tvorijo šolsko skupnost, ki predlaga reševanje problemov, se zavzema za določene ukrepe skupaj z ravnateljstvom šole itd. Ob delovanju šolske skupnosti se učenci tudi učijo in
vedal Aleksander Jevšek doma iz Dravograda, sicer pa predsednik ŠŠD. »Na voljo je okoli 33 raznih dejavnosti, od tega pa je precejšen del namenjen prav športni aktivnosti. Velik poudarek dajemo prav borilnim veščinam, razen tega pa se mora vsak obvezno naučiti plavanja, smučanja, vožnje motornih vozil. Kar težko je našteti vsa mogoča tekmovanja, ki se jih udeležujemo od razrednih, do medšolskih, republiških in medrepubliških. Naša ekipa se bo udeležila tudi Trnovskega maratona, skupina iz planinske sekcije
Krojs, doma iz Gornje Radgone,
sicer pa predsednik osnovne organizacije ZSMS na šoli. »Zgledno sodelujemo z mladimi iz sosednjih krajevnih skupnosti predvsem iz Šmart-nega in Tacna, skupaj pripravljamo razne proslave, vabimo jih na naše plese in podobno. Posebno smo navezali stike tudi s srednjo medicinsko šolo iz Ljubljane, saj dekleta lahko pridejo k nam na plesne vaje. Mladincem iz bližnjih krajevnih skupnosti tudi omogočamo vadbo enkrat tedensko v naši telovadnici. Sicer pa se tako sami kot tudi vodstvo šole trudimo, da bi imeli kar največ stikov z družbenim dogajanjem tudi izven šole. Zato ne izpustimo nobene prilike, da ne bi priskočili na pomoč tam, kjer so lahko koristni. Tako imamo tudi mi zdaj med počitnicami možnost brigadirskega dela, udeležili smo se tudi ene zvez-
ne akcije, naši brigadirji so bili v Istri in v Suhi krajini. V navadi je že, da pomagamo pri pripravah na velika smučarska tekmovanja, kot je bilo nedavno v Kranjski gori, ne bomo manjkali tudi pri pripravi velikanke v Planici in podobno. V prostem času lahko tudi našo interno šolsko televizijo, ki jo sicer uporabljamo pri pouku, uporabljamo za zabavo in sprostitev. Kdor pa raje suče pero, se seveda ukvarja z literarnim Krožkom ali pomaga pri sestavi našega biltena.«
Priprava na življenje
Drago  Toporiš  iz   Kranja je
predsednik koordinacijskega odbora na šoli. »Naš koordinacijski odbor ima nalogo usmerjati in koordinirati delo vseh organov tako šolske skupnosti, kluba OZN, marksističnega krožka, kulturno umetniškega društva, skratka vseh teh organizacij, ki delujejo znotraj šole. Skupno rešujemo probleme, skrbimo, da ima vsaka organizacija svoj načrt, da se v programih dela ne bi ponavljali in podobno. Delovanje raznih sekcij in društev na šoli je pravzaprav priprava na podobno delovanje zunaj šole.   potem   ko   se   naš absolvent
vključi v delo in življenje, je obenem tudi politična 1 začne z delom v razredni s Vsak učenec mora pri ten vati, drugače je v taksni ko so ljudje skupaj tako m učenju in v prostem časa, nemogoče bivati. Naša " lahko rečem, tudi šola vse naloge tudi temelje delu in tudi razred se celota, v katerega speva svoj delež.«
»dumi
Miličnikov ima: še vedno prem
Trenutno jih še ni, toda v kratkem se bodo na šolah, po krajevnih skupnostih, na postajah milice pojavili veliki barvni lepaki, s katerimi republiški su za notranje zadeve vabi mlade fante, ki zaključujejo osemletno šolanje, v šolo za miličnike kadete. To bc samo bolj na zunaj vidna akcija, ki vsako leto začne teci dosti prej, saj je tesno povezana s poklicnim usmerjanj« ne v višjih razredih osnovne šole.
Razpis za vpis v šolo za miličnike kadete v naši edini niči v Tacnu pri Ljubljani je bil sicer objavljen v nek. časopisih že sredi januarja letos, ne bo pa manjkal tudi tl nem razpisu za novince v marcu letos, ki ga bo ^ republiški komite za vzgojo in izobraževanje. Prijave sprejemale vse postaje milice do 10. maja letos, o spretes*^ bodo kandidati obveščeni najkasneje do 22. junija. Rok.'* terem se odloči ali je kandidat sprejet ali ne, je res dolg, vendar pa je ta čas potreben zaradi obveznih pregledov in testiranja vseh kandidatov.
V letošnjem šolskem letu bo šola za miličnike Tacnu, kot je na tiskovni konferenci povedal direktor centra Vlado Gruden, sprejela 180 učencev. Enako' prostih mest je bilo razpisanih tudi v lanskem letu, vei jih sprejeli kar 24 več, ker je bilo med prijavljenimi toliko takšnih, ki so ob vseh pogojih uspešno opravio zdravniške in druge teste. Miličnikov pa, kot vemo, v primanjkuje že vrsto let in kljub temu, da v letošnjen. ključuje šolanje že enajsta generacija, bi vsako leto pol v Sloveniji okoli 1000 miličnikov. Dokajšnje število vpiše tudi v enoletno šolo za miličnike v Ljubljani, Mai po novem tudi v Kopru, vendar pa potrebe po tem kadru i. še naprej velike. V miličniško šolo se lahko vpišejo tudi po končani srednji šoli, tudi če je to triletna šola in delovnem razmerju na postaji milice. V štiriletno šolo sa nike kadete za zdaj deklet ne sprejemajo, vendar pa, omenil ravnatelj šole Silvo Kozlevčar, ni nemogoče, da nekaj časa lahko sDreiemali tudi dekleta; seveda povezano z novimi vlaganji v šolo, saj bi bil kajpak pot.
en internat. Da to ni le poklic za moške, so miličnice iz i__
šole za miličnike že dokazale, saj se uspešno vključujejo" kot njihovi moški kolegi.
Po podatkih o dosedanjih vključitvah v šolo za »iMg^ kadete se je za ta poklic odločilo največ mladih iz maribtf* celjske in ljubljanske regije, zelo malo pa se jih odloča i»|
renjske regije, primorske, dolenjske in murskosoboake, gov, zakaj so nekatere regije deficitarne, za zdaj ni mogott£^
ložiti, možno pa je, da se bodo lahko že to šolsko leto _ mladih spremenile. Z veseljem pa v šolskem centru ugota* da se vsako leto prijavijo mladi, ki po sposobnostih prefcJ^OT svoje predhodnike. Tako je tudi prav, saj so za ta odgo**^ zahteven, a zelo zanimiv in dinamičen poklic potrebni spf'la5* mladi ljudje. L M
Konfekcija MLADI ROD
Kranj
po sklepu DS razpisuje dela in naloge:
T. VODJE KOMERCIALNEGA SEKTORJA
Pogoj: - imeti mora najmanj SS ali VS izobrazbo cialne, tekstilne, pravne ali organizacijske s**
pet let delovnih izkušenj zahteva ista izobrazba; 2 VODJE TEHNIČNEGA SEKTORJA
1 1
za ka*V*|
Pogoj: - imeti mora najmanj SS ali Vb izobrazbo
(vseh vrst) ali organizacijske smeri in pet > lovnih izkušenj svoje strokovnosti in ixob.<
stopnje;
3. ORGANIZATORJA USPOSABLJANJA Pogoj: - zahteva se SS izobrazba tekstilne, ^
organizacijske smeri in dve leti delovnih
4. PET ŠIVILJ Pogoj: - KV šivilja ali PK.
Rok za prijavo je 15 dni od dneva objave. Pi.men* pr^ dokazili o izobrazbi pošljite na naslov: Konfekcij« »£2 Kranj, Pot na kolodvor 2 p. p. 113 - Kadrovska služba.
ODetefica
STE ŽE OBISKALI  NOVI  SALON POHIŠTVA
ZLIT TRŽIČ v trgovskem centru DETELJICA
v Bistrici pri Tržiču?
NUDIMO VAM pohištvo in sedežne gamji lastne proizvodnje,  celotni program Alf svetila, zavese, talne obloge
V KRATKEM PO GORENJSKI   V KRATKEM PO GORENJSKI  V KRATKEM
Črtomir Zoreč: 0
POMENKI O NEKATERIH KRAJIH RADOVLJIŠKE OBČINE
MLADINSKA ORGANIZACIJA V NAKLEM Naklo — Jutri, 10. februarja, ob 18. uri bo v Zadružnem domu v Naklem konferenca osnovne organizacije Zveze socialistične mladine. Konferenca bo po dveletnem zatišju nova spodbuda aktivnosti mladih. Za jutrišnjo konferenco sta pripravljena osnutek delovnega programa in pravil delovanja, ki so ju pred tem že ocenila vodstva družbenopolitičnih organizacij, ki obljubljajo hkrati tudi pomoč pri delovanju mladinske organizacije. Osnovna organizacija ZSMS namrava ustanoviti komisije za delo s pionirji, za obveščanje, za ljudsko obrambo in družbeno samozaščito, za brigade, za družabno in zabavno dejavnost, klub OZN in organ, ki bo skrbel za sodelovanje in povezovanje z družbenopolitičnimi organizacijami in društvi. D. Papler
iz
jjjjj&vnica - Oktet DPD Svoboda France Prešeren ^2*>>i7uce prav gotovo sodi med prizadevnejše glasbene ^^^Hine v jeseniški občini. Oktet, ki ga že vrsto let t0*£**£rudno vodi Marjan Jemec, uspešno nastopa na b proslavah in drugih prireditvah. Razen nastopov
b0m^.£*seniški in radovljiški občini pevci obiskujejo pri-m^^itve na Koroškem, udeležujejo pa se tudi vsakoletnih *anj oktetov v Šentjerneju na Dolenjskem. — B. B.
Nove zmogljivosti — Prizadevanja krajevne skupnosti Smlednik in domačega turističnega društva za povečanje turističnih zmogljivosti v kraju bodo še letos obrodila sadove. V novem penzionu Flander bo razen restavracije na voljo več turističnih sob z 20 ležišči. Ker je objekt poleg avtokampa, bodo obogatili turistično ponudbo, obenem pa bo kraj tudi turistično privlačnejši, -fr
Jšce olj in maziv — Delavci kranjskega Grad--a gradijo ob cesti I. reda na klancu v Medvodah kttfče olj in maziv koprskega Istra-benza. Objekt, ki ^Ijal 5 milijonov dinarjev, bo nared v mesecu maju Z novim skladiščem bodo ustregli tudi številnim -em z Gorenjske, ki so morali doslej po olja in mazi-oddaljenejše kraje, -fr
NOVA TRGOVINA
t^a bencinski črpalki Istra-benz v Medvodah bodo /^slednjih dneh pričeli preurejati prostore bifeja v ^Vino z avtomaterialom. Menijo, da bodo z novo trgo-ustregli številnim avtomobilistom, odprta pa bo že 1. majem letos. Zaradi dotrajanosti pa nameravajo ^Jiti avtopralnico, ki jo je imel v najemu zasebnik. sJ^h prostorih pa bodo uredili mehanično delavnico za *«vilo svojih vozil — avtocistern za prevoz kurilnega % (-fr)
Lesce - Konje za šolsko jahanje imajo v radovljiški občini zasebniki, med drugim tudi Vinko Berce z Mlake pri Radovljici. Ta šport, ki privlači mnoge goste, je zanimiv predvsem spomladi do jeseni. Konji pa morajo vaditi tudi pozimi, zato jih je pogosto videti tudi v tem letnem času na sprehodu po Radovljici in v Lescah. Na sliki-pred zapornicami v Lescah. — B. B
KRATKEM PO GORENJSKI   V KRATKEM PO GORENJSKI    V KRATKEM
Kranjčani v švicarsko jamo
j*ma Hollock v Švici je med najdaljšimi in naj-^bljimi v Evropi, saj je dolga nad 100 kilometrov in globoka 800 metrov
k*
V^^anj - Prihodnji teden bodo v krenili slovenski jamarji, med *fc£^T^rimi bosta tudi dva Kranjčana, r^>^^ Društva za raziskovanje jam
* *lj Stane Lamovšek in Matjaž »^jr^L^tal. Njihov cilj je ena od naj-JL^ J znanih evropskih jam, veličast-£g^»ko dolžini in globini, jama Hol-»f^^  ;> okrog 50 kilometrov oddaljena
prehodov. Njena zahtevnost je v izredni dolžini in globini. Obsega številna podzemna jezera, prek katerih je mogoče samo s čolnom, suhi deli pa terjajo ure in ure pešačenja in spuščanja. Zato bodo jamarji opremljeni s čolni, lučmi,
plezalnimi in tehničnimi napravami, prižemami, vrvnimi zavorami, vrvmi in opremo za bivakiranje. Potrebne bodo tudi precejšnje količine hrane. Jamarji bodo »delali«, kot jim bodo dopuščale moči, saj človek tako globoko pod zemljo zgubi občutek za dan in noč in pač počiva takrat, ko se utrudi in dela, ko je po počitku ponovno svež. Stane Lamovšek in Matjaž Chvatal upata, da jima bo prvi tovrstni podvig uspel.
J. Košnjek
tfW**<^tiricha. Znamenita jama, dolga 100   kilometrov,   za najbolj
* j^^^/H   evropske   jamarje   ni več
J^nnka, Jugoslovanov pa v njej še 'h^'^ xio. Tokrat sta vanjo namenjena [*^*^, Kranjčana,   dva   jamarja iz *rie in Logatca, spremljali pa jih H^l^^ Švicarski jamarji in jamarski
* SiwHv'a'ci- V Jami' katere največja ^T^*»ia doseže 800 metrov, bodo ^s%*V**ven najmanj 6 dni in tako dol-
1^*^*4 bivanju pod zemljo je prilago-DkT*iJw tudi oprema. Žal je ob tej I^I^Snosti spet prišel do izraza slab ^aj naših sicer po svetu priznala   jamarjev. Kranjska člana odpra-|^7>^t)8ta odšla na pot z iztrošeno i*>io, V8e stroS^e Pot' 'n bivanja U^k^psta Vrila sama, čeprav bi bil j^^*^h v švicarski jami pomemben **   ^>C^vek k uveljavitvi našega ja-
*VJ**ia  Hollock   ne   slovi zaradi ^vnih spustov, previsov in ozkih
£       Za pusta na sejem
* J**ftranj   -   Številne družabne
* l^k^editve na sejmišču v Savskem I JH^Vi v Kranju so se doslej dobro I fS^**esle tudi zaradi cenenosti in
**ierne ureditve prostora, kar J^)V sedanjih prostorskih razme-^ na sejmu pogosto težko. Se
r
i
JjiJSsbno uspešno je bilo zadnje ^W^strovanje.   Gorenjski sejem »»kravlja za letošnje pustne dni U^lo pustovanje. Tako kot za *\N»8trovanje bo tudi tokrat igral J^mbel Matička Slaka s humori. Prvo pustovanje bo v
so-
.J*>, 24. februarja, drugo v ne-/Jo, 25. februarja in tretje v to-*   27. februarja. Vstopnina za tri večere znaša 100 dinarjev.
VAŠA PISMA
LOKALCI TUDO DO ŽELEZNIŠKE POSTAJE
V Glasu sem prebral, da se bo vožnja s kranjskim lokalnim avtobusom spet podražila in da bi kazalo uvesti enotno ceno štiri dinarje ne glede na cono in linijo. S tem predlogom ne soglašam, prav tako pa tudi mnogi drugi menijo enako. Od Globusa do avtobusne postaje cena ne more biti enaka relaciji do Stražišča, Nakla in podobno.
Prav tako pa predlagam, da bi lokalni avtobus na progi Predos-Ije — Britof — Primskovo peljala po Jelenovem klancu do železniške postaje in naprej do Gorenje Save in po Delavski cesti v Stražišču in Gaštejskem klancu nazaj v Kranj. Tako bi mestni promet povezal tudi železniško postajo. Mnogi se še vozijo z vlakom, še posebej pa upokojenci, ki imamo  na  železnici polovičen popust. Lokalni avtobus za Naklo in Kokrico pa naj bi vozil tudi do  Cirč in H ras tja. Predvsem moramo kranjsko železniško postajo povezati z mestnim avtobusnim prometom. Vzor so nam lahko že številna slovenska mesta, kjer sta železniški in avtobusni promet bolje povezana. Po moje bi kazalo o tem razmisliti! L. Medvešek Stirnova 8, Kranj
ZAKAJ TAKŠNO RAVNANJE?
Gostišče Alp penzion  v Tu-palicah pri Preddvoru, pred leti znan   gostinski    in turistični objekt, sameva nad novo cesto Kranj—Jezersko. Problem terja učinkovito in odločno reševanje, čeprav ne gre za družben objekt. Dvonadstropno poslopje je bilo sprva okrevališče, nato pa ga je dal lastnik v najem gostincema za petnajst let pod pogojem, da lastnik toliko časa ne sme pretrgati   pogodbe,   gostinca pa lahko to storita že preje. Zaradi nizke najemnine je lastnik terjal povišanje, gostinca pa sta uporabo zaradi tega pismeno odpovedala, odjavila obrt, prenehala plačevati najemnino in lastniku sporočila, da bosta ključe izročila »odgovornim ljudem«. Lastnik še do danes ključev ni prejel, čeprav gostišče od prvega junija leta 1977 ni bilo čiščeno in prezračeno in so že popokale vodovodne cevi. Le zaradi posredovanja miličnikov ni nastala večja gmotna škoda. Tudi sodna obravnava tega primera se že dolgo vleče. Primer kaže, da se vedno še ne zavedamo pomena varovanja lastnine, pa naj bo zasebna ali družbena. Škoda je iz dneva v dan večja, razen tega pa najemnika  od poslopja nimata nobene  koristi,   lastnik  pa le šhodo in plačevanje predpisanih pristojbin za poslopje, od katerega še nima ključev. Upravičeno se sprašuje, če naj vlomi v svojo hišo...
Jožica Nič Preddvor 55
Cerkvica v Sebenjah pri Zasipu (106. zapis)
Tudi v tem zapisu bi rad »odplačal« nekaj dolgov: v 98. zapisu sem opisal spominski plošči, vzidani v pročelji hiš št. 65 in 66 na Spodnjih Gorjah; zdaj ju lahko prikazem v sliki. — Tudi zanimivo starinsko cerkvico v Sebenjah sem le opisal (v zapisu št. 99) danes pa jo lahko predstavim tudi v podobi.
ŠE ENKRAT O GRIMŠČIČAH
Glede Šveglovega gradiča na Rečici pa moram dodati nekaj več pojasnil. — Najprej sem pogledal v Valvasorja, če je gradič v njegovi dobi (pred 1. 1689, ko je bila Slava vojvodine kranjske že »na svitlo dana«). Res sem našel v XI. knjigi na straneh 226 in 227 sliko in opis gradiča Grimschizhof (na bakrorezu je napisano: Grim-shizhoff — Grimsce — t. j. v domačem, kranjskem jeziku). Slika v Valvasorju kaže podobo gradiča precej verno, podpbno današnji situaciji. Le portal je skromnejši in brez terase nad njim; tudi nadstreška (»frča-de«) na sliki ni. — Po vnanjem, po okolju in bližnji cerkvici nad gradičem pa je vtis podoben današnjemu.
V besednem delu pravi Valvasor: gradič Grimščiče stoji v prijaznem kraju blizu Blejskega jezera, obdan je s sadovnjaki in lepo obdelanimi polji. Gradič je bil zgrajen pred mnogimi leti. Njegov prvi lastnik ie bil neki Grimšič in po njem je dobila posest tudi svoje ime. Zdaj (torej v Valvasorjevi dobi) je lastnik gradu Ivan Ludvik Grimšič. ki je deloval po Juriju Karlu Grimšiču.
No, našel sem v Valvasorju tudi Grimšičev plemiški grb, ki pa se kar precej razlikuje od poznejšega, Šveglovega (ki še sedaj »sije« iznad razpadajoče grajske fasade). Grb starih lastnikov gradu je bil dvodelen: v zgornji polovici je zibka s ptičem v njej, v spodnji polovici pa je podoba vojščaka s puščico v levici. — Ime nosilca te heraldične nenavadnosti (zibka!) je spet drugače zapisano: Grimbschitsch. .
V knjižici (nemško pisani) »Bled, idila pod Julijskimi alpami«, izšli 1. 1889, je slika Grimščič, nad njo pa grb z zibko in ptičem (pa brez vojščaka!) — tako je videl gradič na Rečici slikar Ladislav Benesch.
O poznejšem grbu, ki ga je dal pritrditi na pročelje gradiča (sfinga z zvezdo — jutranjico), poglej v zapis št. 104.
Glede nekaterih vprašanj, ki sem si jih zastavljal v zvezi z Grimšči-čami in Švegli, mi je domačin B. B. prijazno ustregel in povedal:
Posest je bila po osvoboditvi lastniku dr. Ivanu Šveglu odvzeta (nacionalizirana) — izvzemši sosednje-
ga gospodarskega poslopja, v kate rem je Švegel živel do svoje smrti v 1. 1962.
Gradič sam pa je bil zaupan Dru štvu muzealcev Slovenije — toda žile potem, ko so ga prvi prevzem niki (kmetijska zadruga?) temeljite zanemarili. No, muzealski »počitni ški dom«, se tudi ni kaj prida obne sel. In tako je občina Radovljica po sest prodala Narodni banki Slove nije. Kaj se je tu zataknilo, ne verr — videz slabega gospodarjenja z ne kdaj tako mičnim gradičem in nego vanim parkom nad njim, je dane.' porazen — slabo spričevalo za da našnjega gospodarja, kdor že je! — Še vedno mislim, da bi bilo še naj bolj smotrno gradič preurediti v de pandanso nekega blejskega hotela.
Zlahtnost starih plemičev z Grim ščič zaslutim iz podatka: sodobni! Valvasorjev, Jurij Adam Grimb schitz (rojen 1. 1667 v Grimščičah) j« bil ljubljanski operoz (t. j. član Aka demije delavnih) in velik ljubitel. umetnosti.
OD PASTIRJA DO IZUMITELJA
Samo navrgel (v zapisu št. 104 sem očitek: ameriški vseučili ški profesor dr. Mihajlo Pu pin, naše gore list, še nima na Bledi svojega spomenika, spomenika naš« dolžne hvaležnosti.
Hvaležnosti možu, ki je pri pred sedniku VVilsonu dosegel, da po prv svetovni vojni nismo izgubili blej skega in bohinjskega kota, ki so g< terjali zase »zmagoviti« Lahi...
Trkam na blejsko zavest: najlepš obali Blejskega jezera je treba dat Pupinovo ime, v najlepši blejsk park je treba postaviti Pupinov spo menik, najkulturnejšo institucijo m Bledu je treba imenovati po Mihajh Pupinu!
No, tudi tu mi pomaga spoštovan prijatelj B. B., ki opozarja, da j edini spomin na človeka, ki je tolik storil za Bled — skromna hišic v Mali Zaki pod železniško postaj (Župančičeva št. 3) z napisom Pupin Nenavaden spomeniček je postavi dr. Fedor Aranicki, nekdanji šef izse ljenskega komisariata v Zagrebu Pupinov osebni znanec.
Ali Blejci vsaj za to bajtico — spo menik vedo?
Dalo bi se nekaj storiti (se odku piti!) vsaj s počastitvijo zamujen-rojstne obletnice velikega izumitelj in zvestega patriota. Dne 4. oktobr 1978 je minilo 120 let od Pupinoveg rojstva v banatski vasi Idvor. -Dne 13. marca 1979 bo minilo 44 le od učenjakove smrti. — V letih 193 in 1932 sta izšli Pavla Breznika knj gi Od pastirja do izumitelja. — Pr< čitajte ju, Blejci, Bohinjci in druj Gorenjci!
2, AVQUS
TE3 HIŠI 3E BI TA 1900 R03EI
A ZUMER - P0T0CMK JE 5- FE8RUAR3A. B4^ V NEMŠKEM NADSTlČHErt"
OLASIO.STRAN
Plavž, bivalni del Jesenic
Krajevna skupnost Plavi se razprostira v zahodnem predelu Jesenic, ki so ga gradili pretežno kot bivalni del mesta. Obsega okrog 2 kvadratna kilometra površine. Poleg zahodnega dela mesta združuje tudi naselja Pejce, 2erjavec, Log Ivana Krivca, Zgornji Plavž in Spodnji Plavi z zaselkom Žvagen. Ker v celotni krajevni skupnosti živi okrog 8000 prebivalcev, so se lani odloČili, da jo razdele v 5 sosesk.
Prva soseska je Središče. Kot pove že njeno ime, leži v jedru krajevne skupnosti, večidel ob odseku ceste skozi Jesenice. V njej prebiva 450 občanov, že letos in prihodnje leto pa bo z izgradnjo Plavža II število prebivalstva postopno naraslo na okrog 1500.
Soseska Murava-Pejce, kjer živi približno 1080 prebivalcev, ima delno primestni značaj. Razen v naselju Pejce v njej ni več prostih zazidalnih površin.
Največja po številu prebivalstva je soseska Cirila Tavčarja. Ima prek 4.200 stanovalcev. To sosesko, popolnoma mestnega značaja, bodo zato morali v bližnji prihodnosti deliti še naprej.
Tudi soseska Staneta Bokala ima popolnoma mestni značaj.
V njej prebiva blizu 1.800 občanov. V bodoče se ne bo znatno povečala, saj v njej skoraj ni prostih gradbenih površin.
Izven mesta se razprostira soseska Zgornji in Spodnji Plavž.
V njej živi 450 prebivalcev. Tudi v prihodnosti bo glede na število prebivalstva ostala najmanjša soseska v krajevni skupnosti. To pa zato, ker je v soseski več industrijskih objektov, precej površine pa je rezervirane za bodočo industrijsko cono.
Razen stanovanjskih objektov je v krajevni skupnosti Plavž več delovnih organizacij s področja materialne proizvodnje. Industrijske delovne organizacije so Kovinar, Lesno galanterijski obrat, Industrija — obrt in Klavnica. Na področju gradbeništva deluje Betonsko železokrivski obrat kranjskega Gradbinca, na področju prometa in zvez pa Viatorjeva temeljna organizacija Potniški promet in delavnice. S trgovino se ukvarjata Delikatesa Golice in jeseniški Universal, s komunalno dejavnostjo pa podjetji Vodovod in Kovinar.
Delovne organizacije splošnega pomena, ki delujejo na Plavžu, so bolnica, zdravstveni dom, socialni zavod dr. Franceta Berglja, osnovna šola Tone Čufar, zdravstvena šola in vzgojna varstvena organizacija Angelce Ocepek.
Ena od značilnosti Plavža je magistralna cesta, ki seka krajevno skupnost na dva dela. Prav tod, od carinarnice do stavbe Elektro Žirovnica, je cesta najožja. To pa ni edini problem, ki ga krajanom povzroča magistrala. Veliko oviro predstavlja tudi zato, ker so na eni strani ceste sedeži občinskih in krajevnih upravnih organov, na nasprotni strani večina trgovin in drugih javnih objektov, semaforiziranih križišč ali podhodov za pešce pa na tem odseku ceste ni. Tako nadvse živahen tranzitni promet, ki poteka skozi Plavž proti Ljubljani oziroma Dolini pa mejnima prehodoma z Italijo in Avstrijo, mnogokrat zavira in hromi utrip življenja v tej najzahodnejši krajevni skupnosti mesta Jesenice.
Plavž je ena velikih mestnih krajevnih skupnosti z vsemi značilnostmi nagle in ne dovolj načrtne urbanizacije, ki ji razvoj na drugih področjih le s težavo sledi. Ta predel Jesenic se je močno razširil zlasti v zadnjih desetih letih. Sedaj dobiva dokončno podobo. Ze 1980. leta bodo namreč sklenili izgradnjo stanovanjskega centra Plavž II. Tako bo rast te krajevne skupnosti v glavnem končana.
Postopno reševanje prol
Na Plavžu, ki je ena izmed treh krajevnih si Jesenice,   živi   več   kot   ena  četrtina   prebi velstva jeseniške občine - Letošnje in prihodnje leto bo s) valcev še naraščalo, z dograditvijo stanovanjske«« naseljevanje na Plavžu končano — Ker so glavni aktivnosti starejši krajani, si prizadevajo vključiti' pretežno  mlade prebivalce  iz novih  naselij   — ] družbenopolitični delavci, je nedavna delitev Plavža asi šele začetek nadaljnjega poglabljanja krajevne sat
Z dograditvijo stanovanjskega centra II bo končana izgradnja Plavža
Prav tako kot številnost prebivalstva je za Plavž značilen dokaj raznolik sestav občanov po starosti in narodnosti. Vendar, v starejših naseljih — Muravi, Zgornjem in Spodnjem Plavžu pa Logu Ivana Krivca — ni toliko mladih družin kot v novih naseljih. V stolpnicah, ki so jih naselili zadnja leta, živi tudi mnogo občanov drugih narodnosti. Vse to so razlogi, da se številni prebivalci novejših sredin niti ne poznajo med seboj niti se ne vključujejo dovolj v delovanje krajevne samouprave.
Ob poglabljanju delegatskega sistema je na Plavžu nenehno rasla potreba po boljši samoupravni povezanosti in večjem sodelovanju vsega prebivalstva. Razmišljati so začeli o delitvi krajevne skupnosti. Ker so se člani zveze komunistov, Zveze socialistične mladine in nekaterih drugih organizacij že prej združevali v osnovne organizacije po soseskah, so se tudi krajani odločili za takšno obliko povezovanja. Na volitvah decembra lani so izvolili odbore krajevne samouprave v soseskah. Na volilnih konferencah je bila udeležba znatno boljša kot v preteklosti. Kljub temu je že zdaj jasno, da je soseska Cirila Tavčarja še prevelika in da bo tudi soseska Središče kmalu preveč narasla. Zato so sedanje soseske na Plavžu najverjetneje le prehodnega značaja. Praksa v prihodnjih letih bo zago-
emonin kotiček
VELESLALOM CICIBANOV
V KRANJSKI GORI
Za letošnji prvi Emonin kotiček se je nabralo kar precej novic s trgovskih polic.
Planincem priporočam, naj pohitijo v Centromerkur v Trubarjevi ulici 1 v Ljubljani, kjer imajo na zalogi uvoženo alpinistično opremo Za ljubitelje planin je to resnično izredna priložnost, da si izpopolnijo ali obnovijo opremo, ki je nepogrešljiva za varno plezanje v gorah Tako si lahko kupijo cepine vseh vrst v različnih dimenzijah, ledna in navadna kladiva, plezalne vrvi dolžine 40 metrov, plezalne varnostne pasove, karabine z matico, ledne vijake, lopatke in kline različnih velikosti.
Pa pojdimo še na kratek sprehod po Maximarketu na Trg revolucije 1. Na športnem oddelku v kletni etaži imajo na zalogi raznovrstno smučarsko opremo Naj omenim smuči ELAN, vezi in smučarsko konfekcijo TOPER in smučarske čevlje ALPINA
Smuči ELAN
— CR 803 od 100 do 1 50 cm dolžine
— CR 805 od 170 do 180 cm dolžine
— CR 806 od 170 do 200 cm dolžine
— RC 03 od 180 do 195 cm višine
Pri vezeh lahko izbirate med priznanimi znamkami kot so Mar-
ker, Tyrolia in Nevada Look Od smučarske konfekcije pa imajo na zalogi smučarske komplete, vetrovke, podložene in elastične hlače Na športnem oddelku Trgovske hiše Maximarket lahko izbirate tudi smučarske čevlje od št 39 do 45 za odrasle ter otroške med številkami od 27 do 36
In. da ne pozabim! Na športnem oddelku Maximarketa je od 1 do 15 februarja 30-odstotno pose-zonsko znižanje cen športne opreme določenih proizvajalcev Kaj vse sodi v to znižanje pa boste najlažje ugotovili sami neposredno ob nakupu Lahko vam le rečem da Elanove ynuči. vezi in Alpina čevlji ne sodijo v posezonsko znižanje cen.
Naslednje vrstice namenjam vam cicibani in cicibanke Trgovska hiša Maximarket in Mestna zveza za telesno kulturo iz Ljubljane organizirata smučarsko tekmovanje Pravico do nastopa imajo vsi cicibani in cicibanke ki so rojeni leta 1970 in seveda tudi mlajši, ki niso kategorizirani in nimajo jugotočke Vele-slalomska proga je lahka in razločno označena Nahaja pa se na smučišču Podles-Preseka v Kranjski gori Pričetek tekmovanja pa je ob 1 0 uri in 30 minut
Prepričan sem, da tudi cicibančki kdaj pa kdaj pokukate v Glas In če
boste videli tole moje pisanje, pa pocukajte očka za rokav in mu recite »Oči! Jaz bi tudi rad tekmoval!« Zraven pa ga še prav prav posebno lepo poglejte Verjamem, da ga ni očka, ki ne bi ustregel vašim lepim prošnjam in vas prijavil najkasneje do 1 2 februarja na športnem oddelku Maximarketa Žrebanje štartnih številk pa bo 1 5 februarja ob 17 uri v kletnem prehodu Vse dodatne informacije boste dobili na športnem oddelku osebno ah po telefonu (061) 23-681, interno 84 Za vse tiste, ki nimajo lastnega prevoza, bodo vozili posebni avtobusi iz Ljubljane, le pravočasno se je potrebno prijaviti
Da pa ne boste rekli, da so organizatorji samo strogi sodniki s što-paricami v rokah vam zaupam da vam bodo pripravili tudi kaj za pod zob, da se boste pogreli Poleg tega vas čakajo majčkena prijetna presenečenja Skoraj bom povedal preveč Veste cicibani če bi pa še to napisal, bi me v Maximarketu zagotovo ošteli Pa še presenečenja ne bi bilo več'
Zato pa kar pogumno v Kranjsko 1  Želim  vam  veliko uspeha
goro
Vaš JANEZ GORENJSKI
Pogled na osrednji del Plavža
tovo pokazala, kako se nadalje organizirati. (Jlede na izkušnje pa se bodo odločali, ali naj bi v prihodnjem mandatnem obdobju soseske postale samostojne krajevne skupnosti.
Nova organiziranost, s katero so na Plavžu pridobili večje število aktivistov, bo v prihodnosti omogočala tudi boljše izpolnjevanje nalog vseh organov kot doslej. V preteklem mandatnem obdobju je namreč od vseh samoupravnih organov le svet krajevne skupnosti s svojimi komisijami deloval tako, kot to določa statut krajevne skupnosti. Reševal je problematiko komunalne dejavnosti in delovanja hišnih svetov, spremljal nerešena vprašanja na področ jo ''zdravstva, socialne varnosti, otroškega varstva, izobraževanja, kulture, telesne kulture in ljudske obrambe ter družbene samozaščite, razpravljal o delovanju društev in družbenih organizacij s svojega področja ter vodil politiko financiranja vseh dejavnosti v krajevni skupnosti.
POSTOPNO REŠEVANJE PROBLEMOV
Svet krajevne skupnosti se je skupno s svojimi organi v preteklosti ukvarjal z mnogimi problemi. Najtežje je bilo reševanje tistih, ki so izvirali iz komunalno slabo urejenega področja. Na Plavžu namreč že vrsto let intenzivno grade stanovanja, ne pa tudi potrebnih spremljajočih objektov kot so komunalna omrežja, poti in parkirišča, trgovine, servisi in drugo. Teh objektov so zgradili le toliko, kot so jih načrtovali s srednjeročnimi programi razvoja, saj niti za Plavž niti za Jesenice urbanistični načrt še ni sprejet. Zaradi stihijske izgradnje spremljajočih objektov pa se v tej krajevni skupnosti še danes srečujejo z mnogimi problemi.
Osnovna težava je preskrba prebivalstva, saj je za 8.000 krajanov oziroma blizu 8.000 gospod m is tev. na razpolago le okrog 11 (K) kvadratnih metrov trgovsko prodajnih prostorov za špecerijsko blago. Vseh trgovin je na Plavžu 13, vendar pa 80 mnoge izmed njih stare in male. Akcija za povečanje trgovskih prostorov, ki so je v krajevni skupnosti začeli le v prejšnji mandatni dobi.
je   doslej    le delno izgradnji stolpnice pn pridobili   prostore za zelenjave  in brezalkoh mesnico,   pošto, banka zavod in frizerski salon trebne trgovske prostore lahko zagotovili le v ori štorih stolpnic v centro žu. Problem pa je v tc mreža nima zadostn« odkup in ureditev teh
Prebivalce Plavža manjkanje parkirnih igrišč za otroke. To toliko bolj,  ker  je 0 blokov neurejena, vehi ulice razkopane tudi zar* janja komunalnega om* krajani načrtujejo   bo » vsaj delno omilila iz«rtf zemeljskih garaž.
Velik napredek so do* dročju šolstva in zdrav** Plavžu niso imeli svo^ * preteklosti   uspešno 5* rendum za samoprispevek izgradnji šolskega ^TmrJ prvi štirje razredi v navi* poukom lansko -razredov r . Poleg os. tudi vzgojn^
kuhinja z jei_.....^ «
jekti. Po končani iabid* sprejela okrog l.OOO osr,-Ker je tudi zdravstven natrpan, Tjodo speci*^ lante kmalu preselili v s* jeseniške bolnice.
Ne nazadnje bodo v f morali na Plavžu reši primanikovanja ustreli rov, v katerih bi se laitf tako družbenopolitične i" kulturna in telesnokallsH na dejavnost. Prav to K *5 boli oviralo uspešen nt* področjih, predvsem pa i nju krajevne samoupravi ljanju delegatskih odm* poživili delo  sosesk V hišne svete  in   zbore „
si    bodo prizadevah prostore tudi 2a ^ Kot pričakujejo, bo te pozitivno vphvalo na vanje in povezovanje v* Plavža,   katerih večiaJ biva v krajevni skupni njo in njenimi težavami*
Lani jeseni po
je ntekel pouk v prvih Atirih nJ.^.'^Sf^m* šah i na bodo predvidoma ogradili tudi oddelek višjih rtz^d,K
Pf
Med osem tisoč krajani so si mnogi
tujci
Več
sodelovanja
mladih
Nova samoupravna organiziranost krajevne skupnosti Plavž je vnesla nekaj sprememb tudi v delovanje družbenopolitičnih organizacij. Komunisti s tega področja so včlanjeni v 23 osnovnih organizacij, od tega jih je 18 v delovnih organizacijah in 5 v soseskah. Po novem se osnovne organizacije povezujejo v svet komunistov. Vsak komunist je ob minulih volitvah dobil določeno zadolžitev, saj v preteklosti aktivnost dela članstva ni bila zadovoljiva. V osnovnih organizacijah po soseskah so namreč povezani v glavnem starejši člani, mlajši komunisti, ki delujejo v delovnih organizacijah pa so dostikrat stali ob strani dogajanj v krajevni skupnosti. Nekateri so celo menili, da so s sodelovanjem v delovni organizaciji svojo člansko dolžnost v celoti izpolnili. Zato v svetu Zveze komunistov razmišljajo, da bi v prihodnosti poizkušali ustanoviti ulične aktive ali druge primerne oblike za povezovanje in aktivnejše sodelovanje svojega članstva.
Tudi krajevna konferenca Socialistične zveze si močno prizadeva za aktivno udeležbo vseh občanov pri razreševanju perečih vprašanj v krajevni skupnosti. Njeni člani sodelujejo pri delu odborov v soseskah. Prek teh bodo še nadalje skrbeli za aktivi-zacijo hišnih svetov in zborov stanovalcev, ki bodo prav gotovo našli svoje mesto v uresničevanju neposrednih interesov vseh prebivalcev Plavža. Pri izpolnjevanju skupnih nalog pa bo imela znatno vlogo tudi dejavnost mladinske organizacije, ki je po volitvah dokaj zaživela.
Biserna poroka Apolonije
in Matija Papler
Dobravica pri Podnartu — V
soboto, 3. februarja, sta po 60 letih skupnega življenja praznovala biserno poroko Apolonija in Matija Papler, po domače Lazarjeva iz Dobra vice pri Podnartu. Oče Matija se je rodil 24. februarja leta 1892 v kajžarski družini na Češnjici, se izučil za kolarja in moral v prvo svetovno vojno. Mama Apolonija, rojena Bohinc, se je rodila 2. februarja leta 1894 v Dobravici pri Podnartu. V začetku februarja leta 1919 sta sklenila zakonsko zvezo. Živela sta skromno. Rodilo se jima je 12 otrok: Polonca, Tone, Zorka, Mara, Matko, Francelj, Ivan, Matevž, Vinko, Francka, Jože in Peter. Vse sta spravila h kruhu. Zaradi bolezni slepiča je umrl sin Matko. Med vojno je Lazarjeva družina nudila varno zavetje partizanom. Zorka in Francelj sta se jima pridružila. Sin je tudi nosilec partizanske spomenice. Umrl je pod streli sovražnika v Zireh.
Oče se je moral zaradi bolezni kolarski obrti, s katero se je ukvarjala vsa družina, odpovedati. Leta 1948 se je kot čuvaj zaposlil v Kemični tovarni Podnart in tam ostal do upokojitve. Apolonija Papler je ob mednarodnem dnevu žena prejela priznanje za sodelovanje v revolucionarnem gibanju in za udeležbo v ljudski revoluciji.
Biseroporočenca sta praznika proslavila v družinskem krogu. Veselila sta se skupaj z devetimi še živečimi hčerkami in sinovi, 29 vnuki in 21 pravnuki.
D. Papler
PLAVŽ SO PREDSTAVILI: tajnik krajevne skupnosti Viktor Volčini, podpredsednik sveta krajevne skupnosti Tomislav Surjan, predsednik komisije za komunalno gospodarstvo in urbanistično planiranje pri svetu KS Gregor Zelepec, podpredsednik skupščine delegatov KS Bojana Pohar, predsednik krajevne konference SZDL Tone Vari, sekretar krajevne konference SZDL Marjan Cvek, sekretar sveta ZK Stanko Smolej, predsednik osnovne organizacije ZSMS v soseski Cirila Tavčarja Tanja Frelih, predsednik osnovne organizacije ZSMS Ivana Krivca v soseski Zgornji in Spodnji Plavž Tomaž Abruč in predsednik krajevnega odbora ZZB NOV Franc Pesiak.
Jutri praznujejo Riharjevi
Marija in Jakob Rihar, ki sta se spoznala v Sta-nežičah pri Ljubljani in se poročila leta 1929, bosta jutri sklenila zlato zakonsko zvezo
Zlatoporočenca Marija in Jakob Rihar — Foto: F. Perdan
Kranj — V knjigo zlatoporočen-cev matičnega urada kranjske občinske skupščine bodo jutri dopoldne vpisali zakonca Marijo in Jakoba Riharja s Tekstilne ulice na Primskovem pri Kranju, ki sta zakonsko zvezo sklenila te dni pred petimi desetletji. V trajno sožitje se je tiste dni zlila ljubezen dveh mladih ljudi: Marije, rojene 6. februarja leta 1904 v Črnem vrhu nad Polhovim Gradcem, in Jakoba, rojenega 12. avgusta leta 1904 v Trbovljah. Oba sta prinesla v zakon težko mladost in upanje, da morajo kdaj priti tudi boljši in prijetnejši časi. Jakob je moral sedem let star po mamini smrti od doma. Pastir in hlapec je bil, dokler ni prišel v Kranj, se zaposlil pri Vodovodu (mnogi ga še danes poznajo kot »Vodovodovega Jaka« — op. p.) in dočakal pokojnino v Planiki. Mamina dekliška pot je bila v marsičem podobna očetovi. Z 18 leti je šla od doma, služila pri najrazličnejših hišah in se v Stane-žičah spoznala z Jakobom. Začela sta ustvarjati dom zase in za družino in leta 19f>0 so se končno naselili v sedanjem domu v Tekstilni ulici na Primskovem za tovarno I BI.
Mariji in Jakobu Riharju se je rodilo šest otrok, od katerih jih je pet
živih: Anica, Ivanka, Milan, Marica in Janez. Na najrazličnejše načine so se trudili, da so preživeli in si zgradili dom. Starša sta se vedno zavedala, da bosta imela toliko, kolikor bosta sama ustvarila. Mama je na primer leta in leta presedela na vozu in s konjem prevažala premog, kis in drugo blago po Kranju, do Naklega, Škofje Loke in celo dlje. Kot ženska se je uspešno kosala z zahtevnim in težaškim furmanskim poslomV dokler ni moral leta 1961 konj od hiše. Moči so pošle tako mami kot očetu, pa tudi za konja in furmanski voz je bilo na cesti vedno manj prostora. Tudi za očeta ni bilo počitka. Pomagal je vzdrževati kranjske športne objekte, najprijetneje zanj pa je bilo skrbeti za posle hišnika in ekonoma kranjskega vrtca. Lanska prometna nesreča ga je priklenila najprej na bergije, nato pa na palico. Čeprav nerad se je odločil od tega posla posloviti.
Skrb za dom, za psa, kokoši in zajčke je edina skrb zlatoporočencev Rihar. Najsrečnejši so trenutki, ko ju obiščejo otroci, vnuki in pravnuki. Eno takšnih prijetnih srečanj bo tudi jutri, na dan zlate poroke!
J. Košnjek
Naravno gibanje ohranja človeka
Tehnični razvoj trajno stopnjuje gibalne hitrosti vozil, plovil in drugih prevoznih sredstev. V svetu povečanih hitrosti je čas poti krajši, s pametjo si je človek približal nekdaj oddaljena področja. V zgradbi in delovanju organizma mu je dana najstarejša, najbogatejša in najzvestejša naravna dediščina, ki mu pomaga pri vsakodnevnih opravilih in v premagovanju daljav.
Človekova naravna hitrost gibanja se ne stopnjuje tako izrazito, kakor hitrost izdelkov njegove pameti. Le za stotinke se boljšajo rekordi najhitrejših atletov, vprašanje pa je ali je človek današnjega časa hitrejši ali počasnejši od človeka pradavnine, ki mu je naravno gibanje zagotavljalo obstoj. Ne glede na to, koliko je civilizacija prispevala na upadanje ali stopnjevanje naravne hitrosti, nam pradavni način gibanja ohranja organsko ravnovesje, omogoča medsebojne stike, odnose in s« -delovanje.
Pri naravnem krožnem gibanju gre za značilno navzkrižno premikanje okončin. Čeprav roke ne opravljajo tako izrazite vloge gibal, saj delovna roka in dlan bolj sodelujeta z glavo, še vedno pripomorejo k bolj učinkovitemu in bolj izdatnemu gibanju človeka v prostoru. Posebno v prvih letih življenja v igri in v športu roke opravljajo prvin-sko nalogo. Ob sodelovanju nog pa se povezujejo v pomembne športne in poklicne navade.
Vsakdo mora obvladati bližnji ali dalnji prostor, dobro je, če je kos razdaljam, višini in členovitosti prostora. Dobro je, če je dovolj gibljiv v območju neposrednega delovnega in bivalnega prostora.
Preprosto gibanje, usmerjeno po delovanju hrbtenjače, je v navzkrižni dejavnosti udov, ko se v ospredju menjata leva roka z desno nogo, pa spet desna roka z levo nogo, kar se združuje v krožno ali ciklično gibanje. To postaja še bolj izdatno, kadar s pripomočki pohitrimo korak, se odrivamo s palicami, s smučmi ipd. Večja gibljivost v ramenih, kolkih in ostalih sklepih daljša korak, stopnjuje odriv, veča zaves-ljaj, boljša izraznost, lepoto in učinek gibanja. Pa naj bo to hoja, tek, hitrostno drsanje, tek na smučeh ali plezanje v gorah.
Preprosto gibanje, ki je človeku pomagalo pri vzponu do omike in civilizacije, bo zagotavljalo tudi njegov nadaljnji obstoj. V ritmično-za-porednem delovanju upogibalk in stezalk, mišičnih zgi-bov in sprostitev, primernega napenjanja in popuščanja ožilja, bo človek ohranjal prožnost odvodnic in dovodnic ter moč srca. Ob dovolj izdatnem dihanju je to prava, najbolj naravna harmonija, ki mora čim dlje doneti. Človekova osveščena zavest, usmerjevalna vest, ob pomoči neuklonljive volje, pa daje prvinski naravni harmoniji poseben izraz, žar in ton.
Jože Ažman
OD VSEPOVSOD
Šaljivi Švicar pred sodiščem
Ne priporočamo vam, da bi na letališčih zbijali neslane šale. Grenko izkušnjo ima* za seboj Švicar, ki je na stockholmskem letališču rekel carinikom, da ima v torbi bombo. Šala ga je stala veliko izgubljenega časa po sodiščih in dokazovanja, da ni mislil resno. Čeprav so cariniki ugotovili, da v njegovi prtljagi bombe ni, so ga postavili pred sodišče po švedskem zakonu o lažnem alarmiranju policije.
Svetovna statistika
Združeni narodi so pravkar objavili statistični demografski letopis za leto 1977. Med najbolj zanimivimi podatki o prebivalstvu našega planeta so .tile: na Zemlji živi 4 milijarde 124 milijonov ljudi, dobra polovica v Aziji, pri čemer Sovjetska zveza ni všteta. Največ prebivalcev ima Šanghaj, skoraj 11 milijonov, sledita mu Tokio in New Yor.'*>. Najdlje živijo ljudje na Islandu. Pri moških je poprečna starostna meja 73, pri ženskah pa 79 let. Druga skrajnost je Etiopija, kjer moški živijo poprečno 36 let, ženske pa 39.
Zlata mrzlica
Ljubiteljem pustolovščin se ponuja redka priložnost, da sodelujejo v pravi zlati mrzlici, kije zajela Kanado, ko se je zvedelo, da so na otočju kraljice Charlotte odkrili bogato ležišče zlata. Po izjavah strokovnjakov je najdišče, ki ga je jeseni odkril drvar in rudosledec, med najbogatejšimi v zgodovini Kanade, saj ga ocenjujejo na dve milijardi dolarjev.
Bisernoporočenca Papler iz Dobravice nad Podnartom
TE DNI PO SVETU
SMRT ZA ALIJA BUTA Pakistansko vrhovno sodišče je v torek izreklo smrtno kazen bivšemu premieru Aliju Butu. Sodišče v Lahoreju je Buta marca lani obsodilo na smrt, čeS da je bil zapleten v umor svojega političnega nasprotnika. Buto je nato zaprosil vrhovno sodišče za pomilostitev. Te, kot kaže, zaenkrat se ne bo, čeprav bodo Butovi pristaši zahtevali ponovno razsodbo, ker sodniki niso bili enotni pri potrditvi smrtne kazni.
NAŠLI »POGREŠANE«
V Buenos Airesu je sodnik Adojfo Ba-nados potrdil, d« pripada 27 trupel oziroma glav, ki so jih pred dvema mesecenfa" našli v opuščeni apnenici blizu Santiaga, političnim nasprotnikom fašistične hunte generala Pinocheta. Kakor kaže, so jih ubili leta 1973 po udarcu proti zakoniti vladi predsednika Salvadorja Allendeja. Režim je doslej zatrjeval,da so te osebe »pogrešane«. Težko pa je verjeti, da bo hunta dovolila preiskovati tudi druge opustele apnenice in rudnike, v katerih hi morda lahko našli Se več zverinsko umorjenih političnih nasprotnikov režima.
PROTI2IDOVSTVO V NEMŠKIH ŠOLAH
Predsednik berlinske židovske skupnosti je zahteval ostre ukrepe proti antisemitskim in neonacističnim pro-vokacijam v neki soli. Gre za izgled izpred dveh mesecev, ko so štirje učenci popisali razred z nacističnimi znaki, ker bi jim moral predavati neki židovski profesor. Vodstvo sole jih je za »kazen« premestilo v sosednji razred in se to po dveh mesecih. Do podobnih izpadov menda prihaja tudi v drugih zahodnoberlinskih šolah.
PREKOP DONAVA - EGEJSKO MORJE
Stoletni sen o prekopu Donava—Egejsko morje bo v bližnji prihodnosti dobil obliko konkretnega projekta. Lani so ta projekt v odboru za notranji transport v EGS označili za potreben in mOgOC poseg, tako da je letos že prišel v delovni program tega odbora. To pomeni, da je evropska gospodarska komisija postala izvršilna agencija pri izdelavi projekta, program OZN za razvoj pa bo prispeval svoje v skladu t že podpisanim sporazumom vlad SFRJ in Grčije
Pri nas naj bi prekop kopali v dolini Morave in Vardarja.
VOJNA LAKOTI, BOLEZNIM, NEZNANJU
V Etiopiji naj bi se življenjski standard občutno izboljšal po končani državni kampanji za oživljanje gospodarstva, ki se je v ponedeljek začela na vseh poljih in v tovarnah. Predsednik Mengistu je v svojem govoru pred skoraj 500.000 ljudmi poudaril, da so »Etiopci napovedali vojno lakoti, boleznim, neznanju, brezposelnosti in drugim socialnim težavam«. Zahvalil -*e je socialističnim državam, med njimi tudi Jugoslaviji, ki so nudile materialno pomoč.
OTROCI SE UMIRAJO
Svetovna zdravstvena organizacija je sporočila, da spremlja skrb italijanskih zdravnikov pri raziskovanju skrivnostne bolezni, za katero je doslej v Neaplju umrlo že 59 otrok. Italijanska vlada še ni prosila za pomoč mednarodne organizacije.
POSLEDICE DIOKSINA
V Sevesu (Italija), kjer je leta 1878 v kemijski tovarni Icnesa eksplodiral strupeni plin dioksin in zastrupil okolico, se je lani povečalo število novorojenčkov s prirojenimi boleznimi. Leta 1977 se je rodilo 38 otrok s prirojenimi napakami, lani pa se je število povzpelo na 53.
»SUMEČI OBLAKI« NAD AFRIKO
»Sumeči oblaki« pomenijo v jeziku afriških narodov milijoni kobilic, ki so se že zgrnile nad arabskim polotokom in vzhodno Afriko in pretijo z lakoto 400 milijonom .ljudi med Himalajo in Marokom. Sredstva za uničevanje kobilic sicer obc.ojajo, vendar pa ne v takih količinah in tehnični opremljenosti, da bi roje lahko zatrli.
POPLAVE V BRAZILIJI Tropski dež, ki pada neprekinjeno že dva meseca, je povzročil v Braziliji velikanske poplave. Računajo, da bo »kode za več kot milijardo dolarjev, saj je voda poplavila dobro tretjino države. Več sto tisoč ljudi je ostalo brez strehe nad glavo, medtem ko je žrtev že prek 200. Prebivalcem v prizadetih krajih pošiljajo hrano in zdravila z letali.
G L, A S12. STRAN
Hokej kvaliteten naraščaj
JESENICE - Preteklo nedeljo se je končalo mladinsko prvenstvo Slovenije v hokeju na ledu. Po unagi z 8:1 proti ljubljanski Olimpiji so zmagali mladinci Jeaenie. Vodili so celo prvenstvo in le poraz proti Tivoliju je omajal njihovo vodstvo. Zato je bila zmaga proti Olimpiji odločilna. Jeseničani so že odpotovali na državno prvenstvo v Subotico, kjer bodo nastopali tudi prvaki iz drugih republik. C r<»»jo, da na prvenstvu ne bodo razočarali.
Na Jesenicah raste nova obetajoča generacija hokejistov. Z resnim delom in pod strokovnim vodstvom bodo lahko kmalu spet vrnili članski državni naslov pod Mezaklo. Pajič in Belič kot mladinca le igrata za člansko moštvo. Njihova odgovornost v mladinski ekipi je zato Ae večja. Trener mladinske ekipe je dolgoletni učitelj mladih hokejistov Matko Medja. Državni mladinski naslov so osvojili Cigan Disdarevič. B. Pajič, Alagič, Kožar, Krelih, Klinar, Hribar, Lah, Borse, M. Pajič, Tokič, Potočnik, ki je kapetan moštva, Besič, Medja, Pajk, Krevselj, Žagar, Lazar in Seflč.
K uapehu mladincev kaže dodati Ae uspeh pionirjev, ki so prav tako republiški prvaki. NaraAčaja je torej dovolj. Omogočiti jim je treba strokovno vadbo pri najboljših trenerjih. "bef
Svetovni alpski pokal — moški
Tudi Kuralt med desetimi
redno zadovoljni. To je po starem točka v svetovnem pokalu, po novem pa jih je Jože dobil kar 16, MiAo MaguAar pa za 20. mesto 6. Tako sta se v točkovanju svetovnega pokala Križaju in Strelu priključila Ae Kuralt in MaguAar.
Kuralt je za Stenmarkom, ki je bil po prvi vožnji Aele 6., napravil v Oslu pravi podvig. Z visoko startno številko (53) si je že v prvi vožnji prismučal odlično 13. mesto. V drugi pa je bil Ae boljši. Kuralt pa si je z 10. mestom izdatno popravil svoje PIS slalomske točke.
Rezultati: 1. David (Italija) 89.15, 2. Sten-mark (Švedska) 89,22, 3. Ph. Mahre (ZDA) 89,31, 4. Gruber (Avstrija) 90,12, 5. Gros (Italija) 90,26, 6. Orlainskv (Avstrija) 90,40, 7. Popangelov (Bolgarija) 90,58, 8. Thttni (Italija) 90,81, 9. Ortner (Avstrija) 90,85, 10. Kuralt 91,11, 20. MaguAar 92,57, 33. Zibler (vsi Jugoslavija) 94,15.
Zadnja postaja moških v Evropi je v Areju na Švedskem. Tu bo jutri veleslalom, v nedeljo pa Ae slalom. _an
Jože Kuralt — prva uvrstitev med deseterico.
OSLO — Tu je bil predzadnji evropski slalom svetovnega moAkega pokala. Med najboljšimi slalomisti na svetu imamo tudi Jugoslovani dva s točkami po novem. Točke je v tem slalom u dobivalo po novem vseh prvih 25 uvrščeni h.
Ta slalom je dobil Leonardo David, 19-letni Italijan, doma iz Est. Jeana (Aosta). Tako je David sedmi zmagovalec letošnjih tekem v slalomu za svetovni pokal. Čeprav sta naAa dva. Križaj in Strel, odnehala že v prvi vožnji, smo lahko z uvrstitvijo Jožeta Kuralta na  10. mesto iz-
Atletika
Dober začetek
Kranj - Na preglednem atletskem mitingu, ki so ga priredili v telovadnici OS F. Prešeren, so atleti kranjskega Triglava pomerili moči pred bližnjim dvoranskim prvenstvom Slovenije. Čeprav presenetljivih rezultatov ni bilo, so vendarle pokazali za ta čas dobro pripravljenost. NajboljAe rezultate so dosegli Udovč v skoku v daljavo z mesta ter Sagadin in Stare v teku na 60 m.
REZULTATI: Člani - 60 m: 1. Sagadin 7,2, 2.-3. Ravnikar in Vučkovič 7,4; daljava z mesta: 1. Udovč 290, 2. Ravnikar 275, 3. Sagadin 265; medicinka (3 kg): 1. Ravnikar 14,00, 2. Sagadin 13,10, 3. Božnik 11,70; Mladinci - 60 m: 1. Stare 7,2, 2. Pevec 8,00, 3.-4. Omerza in Križaj 8,3; dalja va z mesta: 1. Stare 275, 2. Ribnikar 250, 3.-5. GaApirc, Pevec in Omerza 245; viAi-na: 1. Pevec 178, 2. Sajovic 170, 3. Kurnik 165; medicinka (3 kg): 1. GaApirc 16,00, 2. Stare 15,70, 3. Kurnik 13,70; Mladinke -60 m: Rant 8,8; višina: Rant 155; Pionirji - višina: 1. Mujič 155, 2. Malic 150, 3. JoAt 150.
SAGADIN 6,8 NA 60 METROV
Skupina atletskih reprezentantov — sprinterjev, kandidatov za nastope na Balkanskih in Mediteranskih igrah, se je zbrala minulo soboto in nedeljo na vikend
firipravah v Beogradu. Priprav sta se ude-ežila tudi Kranjčana Sagadin in Stare, ki sta nastopila tudi na kontrolni tekmi na 60m. Sagadin se je izkazal z drugim najboljšim rezultatom — 6,8 sek., Stare je dosegel 7,0, najhitrejši pa je bil Popovič (Partizan) - 6,7 sek.
1. Kavčič
Jeseniški kegljači na ledu
Jeseniški kegljači na ledu so dosegli nov pomemben mednarodni uspeh. Dve ekipi kegljačev na ledu Vatrostalna Jesenice in Pibef Bled sta se preteklo soboto udeležili velikega tekmovanja v kegljanju na ledu EVROPA-CUP, ki je bilo r.a olimpijskem stadionu v Munchenu. Tega tekmovanja se po posebnem .ključu lahko udeleži le določeno število ekip iz posameznih evropskih držav. Tako Jugoslavija na njem lahko sodeluje z dvema ekipama.
Na tem velikem tekmovanju kegljačev na ledu je ekipa Vatrostalne Jesenice dosegla izreden uspeh — osmo mesto med 19. ekipami, kar je doslej največji uspeh slovenskih oziroma jugoslovanskih ekip na EVROPA-CUPU. Za ekipo Vatrostalne Jesenice so nastopili Babnik, Šapek, Želez-nikar in Hafner. Ekipa Piber z Bleda pa je zasedla 13. mesto.
J. Rabič
Judo
Jeseničani najuspešnejši
JESENICE — V dvorani Zelezarskoizo-braževalnega centra na Jesenicah je bilo gorenjsko prvenstvo v judu, ki ga je organizirala Judo sekcija Jesenice. Nastopilo je 42 tekmovalcev iz treh gorenjskih klubov Alpine Žiri, Triglava Kranj in Jesenic. Na prvenstvu, ki je obenem pomenilo kvalifikacije za slovensko prvenstvo v judu, so bili po pričakovanju najboljAi jeseniški judoisti. Borbe so bile zelo kvalitetne, med tekmovalci pa so izstopali domačini Andr-le Gatarič, Čebulj in Krehmič, ki je bil proglašen za najboljAega tekmovalca na prvenstvu. Kot najbolj zanimivo borbo velja omeniti borbo v absolutni kategoriji med domačinoma Andrletom in Gatari-čem. Gatari* se je dolgo uspeAno upiral, vendar je kasneje prišla do izraza rutina in premo« Andrleta, saj sodi v vrh jugoslovanskega juda.
Ekipno so zmagali Jeseničani pred Triglavom iz Kranja In Alpino iz Zirov.
J. Kabič
Alpski ženski pokal
Kobla odpovedana!
RADOVLJICA - Smučarski klub Radovljica se je moral dokončno odpovedati mednarodnemu tekmovanju v evropskem alpskem ženskem pokalu. Na Kobli nad Bohinjsko Bistrico bi moral biti v soboto in nedeljo alpski obračun najboljših evropskih in ameriških smučark v slalomu in veleslalomu. Obe tekmi bi šteli tudi za točke v evropskem pokalu, kjer je med tednom Ljubljančanka Meta Jerman v Abetonu v slalomu dosegla imeniten uspeh. Osvojila je izvrstno peto mesto. Tako je Meta za Bojanom druga Ju-goslovanka, ki je v evropskem pokalu osvojila točke.
Radovljičani so že imeli en datum za ta evropski pokal žensk. Ta tekma naj bi bila že 6. in 7. januarja. Vendar jim je odjuga takrat preprečila tekmo. Dobili so nov datum, vendar morajo tudi jutrišnjo in nedeljsko predstavo zaradi pomanjkanja snega odpovedati. Morda bodo prihodnjo sezono imeli več sreče.
-dh
Robi Kralj prvi v Avstriji
TR2IČ — Pred dnevi so se smučarji Športnega društva Lom odzvali vabilu avstrijskega smučarskega kluba Ebendorf, s katerim so pred nekaj meseci navezali prijateljske stike in se udeležili veleslaloma za memorial »Erike Poltnig«. Razen 36 tekmovalcev SD Lom je sodelovalo Ae 230 tekmovalcev iz Aestih avstrijskih klubov ter iz SK Fužinar iz Raven in Mežice. NajboljAe uvrstitve tekmovalcev SD Lom:
Cicibani: 11. Drago Primožič; cicibanke: 12. Mojca Meglic; pionirji: 1. Robi Kralj; mladinci: 2. Vinko Svab; 12. Franc Meglic; člani: 5. Toni Primožič; 8. Milan Rozman; 10. Anton Meglic; 12. Jože Rozman; st. člani: 6. Vinko Svab; 7. Jože Meglic; 10. Anton Soklič.
Ker v SD Lom ne gojijo tekmovalnega športa, so te uvrstitve izreden uspeh. Vsi člani društva hi želijo Ae več takih stikov in srečanj, vendar jim to onemogočajo majhna denarna sredstva, s katerimi razpolagajo. filjub vsemu pa so gostitelje, smučarje iz Ebendorfa povabili na naslednjo tekmo v Lomu. j Kjke|
Dvakrat Žan ter Hafnerjeva in Dežmanova
ZATRNIK - Tu je bilo letošnje republiško prvenstvo mlajših pionirjev in pionirk v veleslalomu in slalomu. V obeh disciplinah se je pomerilo nad sto tekmovalcev in tekmovalk iz vseh slovenskih smučarskih klubov.
Med druščino obetajočih alpskih tekmovalcev je v obeh disciplinah med fanti slavil Jeseničan Robi 2an. Pri dekletih je v veleslalomu slavila Hafnerjeva iz LoAkega Alpetourja, v slalomu pa je bila najhitrejša triglavanka Dežman.
Rezultati — veleslalom — pionirji — 1. 2an 1:51.87, 2. Robič (oba Jesenice) 1:52,44, 3. PeneA (Triglav) 1:53,99, 4. Pla-ninAek (Branik) 1:64,21, 5. Košir (Alpe-tour) 1:66,1.8;
pionirke - 1. Hafner (Alpetour) 1:53,63, 2. Bergant 1:65,30, 3. Koprol (obe Oiimpija) 1:56,38, 4. Zaje (Novinar) 1:55,76, 5. Dežman (Triglav) 1:57,49;
slalom — pionirji — 1. 2an 78,24, 2. Robič (oba Jesenice) 79,17, 3. PeneA (Triglav) 79,93,4. Košir (Alpetour) 81,21;
pionirke - 1. Dežman (Triglav) 79,67, 2. Hafner (Alpetour) 82,02, 3. Tomažič (Triglav) 82,31. ^h
Prvi šahovski
turnir
v igri na slepo
V počastitev > 10. obletnice Šahovske sekcije SKD slepih in slabovidnih »Tomo Zupan« Kranj je bil 27. januarja v prostorih Delavske restavracije Iskra
— Elektromehanika Kranj 1. Aahovski turnir v igri na slepo (igranje brez šahovnic) na Gorenjskem.
Razen zelo bogate šahovske dejavnosti v zadnjih nekaj letih, ob tekmovalnih uspehih in uspehih pri organiziranju različnih tekmovanj predstavlja ta turnir izjemen dosežek majhni", toda zelo aktivne šahovske sekcije in primerno počastitev 10. obletnice njenega obstoja. Odločitev organizatorja, da predstavi način igranja, k; širšemu občinstvu ni najbolj znan, zasluži pozornost, organizacija in izvedba takšnega Aahovskega tekmovanja, ki mimogrede rečeno predstavlja posebnost celo za .Jugoslavijo, pa priznanje in pohvalo.
Turnir je bil vzorno organiziran, udeležilo pa se ga je 7 slepih Aahistov in 1 videči igralec. Tempo igre je bil pol ure na vsakega igralca, po 5. kolih švicarskega sistema pa je bil vrstni red naslednji: 1. MatjaAič (Tomo Zupan — Kranj) 5 točk, 2. JesenAek (Karel Jeraj
— Ljubljana) 4, 3. — 4. Kebe in Komovec 3, 5. — 6. Janežič in Kumer 2 (vsi Karel Jeraj — Ljubljana), 7. Muri 1, 8. Drino-vec (oba Tomo Zupan — Kranj). S pomočjo demonstratorjev (mladih Aahistov) je turnir brez težav pripeljal do konca republiški sodnik Ljubo Djordje-vič. Zmagovalcu je bil izročen pokal, vsi udeleženci pa so prejeli diplome.
Senco na sicer skrbno pripravljen turnir meče le neudeležba nekaterih kvalitetnih gorenjskih Aahistov, čeprav so bili pravočasno obveščeni.
Organizator se zahvaljuje OO Sindikata Iskra — Elektromehanika — Kranj, ki je z odstopitvijo prostorov v Delavski restavraciji Iskra — Elektromehanika Kranj omogočila izvedbo turnirja.
Zelja organizatorja je tudi, da turnir postane tradicionalen.
B. Matjašič
Letna skupščina kranjskih kolesarjev
Poudarek vrhunskemu športu
KRANJ - V ponedeljek je bila v Straži-Aču letna skupAčina kolesarskega kluba Sava Kranj. Iz poročila predsednika razberemo, da je društvo v dobršni meri uspelo uresničiti cilje, ki si jih je zastavilo v lanskem letu, to je okrepitev strokovnega dela in razvijanje množičnosti. Člani kluba so uspeAno sodelovali tudi v organih republiške in zvezne kolesarske zveze, bili so pobudniki za izvedbo tečaja za inštruktorja kolesarstva, ki ga je v Kranju zaključilo dvanajst tečajnikov, uspeAno so organizirali več tradicionalnih tekmovanj, izboljšali medsebojne odnose v klubu in tesno sodelovali s kolesarsko sekcijo na Kokrici. Tekmovalni dosežki so bili nekoliko slabAi kot so pričakovali. Na to je vplivala predvsem kriza Bojana Ropreta, medtem ko sta sredi tekmovalne sezone prenehala nastopati Mirko RakuA in Mirko Kraker. Dosežen pa je bil zelo velik napredek pri delu in tudi uspehih mlajših in starejših mladincev.
Razvoj in popularizacija vrhunskega kolesarskega športa ostaja prvenstvena naloga tudi za letos. Razen tega bo društvo posvečalo pozornost razvoju perspektivnih tekmovalcev v vseh kategorijah in skušalo čimbolj približati kolesarstvo šolski mladini. To bo letos dosti laže, saj bo mogoča varna vadba na novem dirkališču v Stra-žiAču.
Program kluba Sava za letos predvideva udeležbo tekmovalcev na 45 enodnevnih in 10 etapnih dirkah. Med njimi bodo najpomembnejše- državna prvenstva, za njihovo organizacijo se zavzemajo Kranjčani, balkansko prvenstvo v Grčiji, mediteranske igre v Splitu ter etapne dirke Alpe-Adria, Po Jugoslaviji — predzadnja etapa bo v Kranju — Tour del' Avenir in mnoge druge. Letošnja prva članska ekipa Save bo štela kar deset tekmovalcev, kar je precej več kot lani. Spet se ji bosta pridružila Kraker in RakuA, razen njiju pa bodo »glavni« Se Udovič, Frelih, Ropret, Pečnik in Cuderman, ki letos nastopa prvič v članski skupini.
Na skupščini so nato podelili priznanja najzaslužnejšim sodelavcem in članom kluba Sava ter tekmovalcem, ki so lani osvojili državne naslove.
H. Jelovčan
Uspeh jeseniških sankačev
Prvega svetovnega prvenstva v sankanju na ravnih progah, ki je bilo od 30. januarja do 4. februarja v Inzingu na Tirolskem, se je udeležilo tudi Aest sankačev iz Slovenije: trije Jeseničani, dva Tržičana in kot edina ženska tekmovalka Vanja Petelin kar iz Sore.
Na prvem svetovnem sankaAkem prvenstvu sta doslej največji jugoslovanski uspeh dosegla Jeseničana Lavtižar in Meglic, ki sta v kategoriji dvosedov zasedla odlično 8. mesto. Najboljši so bili sankači iz Italije in Avstrije, jeseniška sankača pa sta kljub skromnemu treningu pred nastopom in tudi v predpripravah na samem tekmovanju izredno dobro odrezala.
V enosedih so bili naši tekmovalci slabAi in sicer so se uvrstili Česen (Tržič) na 26. mesto, KaliAnik (Tržič) na 30., Lavtižar (Jesenice) na 32., Meglic (Jesenice) na 36. mesto, Klinar (Jesenice) pa je odstopil. Vanja Petelinkar kot edina ženska predstavnica pa se je v svoji kategoriji uvrstila na 13. mesto.
J, Kabič
Na Bledu žensko državno šahovsko prvenstvo — Skupšcvu*
Radovljica, Veriga iz Lesc in Šahovsko društvo Murka iz Lesc so s**^ torji 32. ženskega šahovskega prvenstva Jugoslavije, ki se je v toni-' v hotelu Park na Bledu. Sodeluje 40 najboljših naših šahistk. Meil
tudi številne dosedanje državne prvakinje, (jk) — Foto: F. Perdan
Novice iz ZTKO Krai,
skupno dogovorjeni program. tVf jev bo v prihodnje vodil Peter* skupaj z Martinom Gorencen it Is 2 Za leto 1979 je bil sprejetji« " trenerjev, spregovorili pa »o sti ponovnega pričetka košarke s" 2 ni Aoli France Prešeren   Posu** * vpraAanje, zakaj je izbira'ipo-t-A, ) šolskih športnih društvih  uresa* « profesorjem telesne vzgoje in nT* in željam učencev. Jasi
SMUČARSKO OPREMO PORAZDELILI PO SSD
Kranj - V času največje aktivnosti v Aolskih Aportnih društvih je imel odbor za SSD pri ZTKO Kranj že 4. redno sejo. V svojem programu dela nima vključeno le dejavnost SSD osnovnih in srednjih Sol, temveč tudi koordinira in sodeluje pri izvedbi Športne aktivnosti in vzgoji predšolskih otrok v vzgojnovarstvenih zavodih. Tu pa se je srečal že s problemom nepovezanosti VVZ v sklopu osnovnih Sol ter vrtcev v sklopu Vzgojnovarstvenega zavoda Kranj.
Odbor je pripravil program dela za leto 1979 in ga tudi finančno ovrednotil po programih SSD v občini Kranj za to šolsko leto ter ga posredoval predsedstvu ZTKO v obravnavo. V programu je zajeto delo VVZ, dotacije SSD, pomoč pri izvedbi Sol v naravi, za organizacijo občinskih prvenstev SSD ter nekaj manj sredstev za dejavnost odbora.
Člani odbora so sprejeli predlog, da se smučarska oprema v upravljanju odbora porazdeli med Šolska športna druAtva v občini Kranj, pripravili so razdelilnik opreme ter predlog dali v obravnavo predsedstvu ZTKO.
PO LETU 1974 PRVA SEJA
Kranj — Premajhna povezanost posameznih komisij in zborov je bila vzrok, da ni bilo pravega obveščanja in obveščenosti o delovanju panožnih komisij in zborov v občini. Marsikatera komisija je prenehala z delom. Komisije in zbori pri ZTKO Kranj morajo zaživeti in pričeti z delom. Tak je bil sklep predsedstva ZTKO. Prvi korak je bil napravljen, ko je strokovna služba sklicala vse predsednike na sestanek, na katerem so >«v dogovorili, da je najprej potrebno izdelati poslovnik dela komisij in zborov. Sestanek je vodil Emil Sekne, podpredsednik ZTKO Kranj, ki se je obvezal, da bo skupaj s strokovno službo pripravil poslovnik dela, ki bo poslan vsem v razpravo. *
ODBOR ZA VRHUNSKI ŠPORT
Kranj — Da je odbor za vrhunski šport pregledal in obravnaval vse programe prednostnih panog v občini Kranj, je bila potrebna celodnevna seja. Programi izdelani za leto 1979 se niso primerjali le z realizacijo, temveč tudi z doseženimi uspehi v preteklem letu, ki so bili po ugotovitvah članov dokaj zadovoljivi. Ugotovili so, da je s portoroškimi rklepi pridobil individualni šport, da pa kolektivnemu športu portoroški sklepi niso zagotovili napredek. Po pregledu realizacije je bilo ugotovljeno, da so vsi nosilci opravičili zaupanje odbora in so izvajali programe dela v skladu z dogovorjenimi smernicami.
Prva ugotovitev po pregledu programov dela za leto 1979 je bila, da tudi za letos sredstev za pokritje vseh programov nebo dovolj, razen tega pa sta bih vključeni v tretjo prednostno kategorijo dodatno Ae dve panogi s posamezniki in sicer alpinizem ter lokostrelstvo. Sredstva za leto 1979 so bila razdeljena le okvirno, ker člani odbora Ae niso vedeli, koliko je namenjenih sredstev za dejavnost vrhunskega športa in prednostnih panog v občini Kranj.
43 TRENERJEV KOŠARKE V KRANJU
Kranj - Pri komisiji za košarko pri ZTKO Kranj deluje tudi zbor trenerjev košarke v občini Kranj. Letos je aktivno vključenih v delo 43 trenerjev, ki vodijo ekipe v SŠD ter v košarkarskih klubih, ki tekmujejo v medobčinskih in republiških ligah  po programu odbora  za vrhunski
šport. Po pregledu dela je bilo ugotovljeno.
da bi se morali večkrat sestati in izvajati
Škofjeloške športne vesti
OBČINSKO PRVENSTVO V KEGLJANJU - ZTKO Skofja Loka je tudi letos organizirala kegljaško tekmovanje za občinskega prvaka. Za tekmovanje vlada veliko zanimanje, saj se je prijavilo kar 34 moAtev iz delovnih organizacij, krajevnih skupnostih in Aportnih organizacij.
BILTEN O TEKMOVANJIH - Tako kot pretekla leta sta ZTKO in TKS Skofja Loka tudi letos izdala poseben bilten s pregledom vseh tekmovanj v Škofjeloški občini, pohodov, izletov in drugih prireditev teles-nokulturnega značaja. Prireditve so razdeljene po mesecih, opisani pa so tudi kraji in organizatorji prireditev.
PRIPRAVE NA NOVO SEZONO - Večina moštev v občinski nogometni ligi se je že začela pripravljati na spomladanska tekmovanja. Strokovni svet za nogomet je organiziral sodniški seminar. Izpit je uspeAno opravilo 6 tečajnikov. V občini bodo številne nogometne prireditve. Praznovali bodo 50. obletnico nogometa v »kor-jelotki občini in organizirali več turnirjev (vokal Reteč, GodeAiča, Gorenje vasi. Poleta itd.). Pozornost bo veljal« tudi malemu
nogometu. _.,
V članski občinskf nogometn   ligi vodi Gorenja vas z 12 točkami pred Alplesom in vič
Nastopilo b\ 19 košarkarsk | ekip
Kranj' — Tudi letos bo ni sašili" movanje v košarki za zimski not* 79. Tako kot vseh TRDjg J^T- K Kranj bo organizator Odbor ta"*4 pri ZTKO, izvedbo pa j« poverila«^ košarko in zboru sodnikov ks#P tekmovanje se je prijavilo 19 ko*** ekip, ki so bile razdeljene v tri a* aj skupine, nosilci pa bodo klubi. ki«C li v letni ligi prva tri mesta, p«*** vsake skupine pa se bosta uvi del. Boj za osvojitev pokala Nekateri posamezniki ske barve in bodo v _ nastopili v novi sredini. Z se bodo potegovale ekipe:
I. skupina - Beksel,' Krasi * 455 bitnje, Sava B ter Klanec 2
II. skupina — Kokra B S«*s* * vec, Vod. stolp, Sigma, Kokra V V
III. skupina - Gumar. Sm*>> veje. Planika, Zvezda. Bonujj^T sv
Zimsko občinsko prvenstvo » ^ bo pričelo jutri, 10. 2. 1*>?sj v tmigr1 novne Aole France Prešeren v &*4
Trim klub Sava Krar
I
Trim klub Sava Kranj i* -•__>.s^
prostorih TVD Partizana Str** občni zbor. Po pregledu deJa«»»s letu je predsednik kluba Msriat * ^ podal program dela za leto 10 X kluba je. da vse prijatelje TRDI f* S veže v svoje vrste, da bo trim ssi»" «a hovegs   vsakdanjega   zivij«^* ^ pomagal krepiti zdravje. vSeS?' množičnih akcij, vključili v sto**" cijo hoje in teka, kot aa*o s«** dejavnost, pospešili razvoj mrk**-Aporta. ter za krajane orgazma* ki bodo dostopne vsem. Izdsh * glasilo Trimček ki bo izšel stir**
Trimčko' veleslaloJ uspešen
KRVAVEC - Po dveh „ si h zsradi slabega vremena >ei * Triglav pod pokroviteljstvu« t& le organiziral na Krvavcu pr*" veleslalom. Za trimčkovo zzsč*«'' vslo 158 rekreativcev od aajauV polletne Tine Markun do naj***' ležencev, dvainpetdeaetW^ Mr*. hines in Josips Maranica. Ss** bili zsdovoljni z organizacij* i progo in sproAčenim vzdušje* * lahko vssk, kdor je telet tasr*' prsvljenegs.
Udeležence je izredao ■ predsednik republiškega i! Zvone Đrsgsn, ki se je «ku jem RTC Krv s vec rVanjosa javil ns startu in tako v druge.
Tudi ns trimčkovem velesil rili čsse, vendar le-ti na taki. vanju niso najpomembnejši. Vi muvati in se ne boriti le za se>* jemo le nsjboljAe is vsake t* pini A (otroci do 1» \^ Andrej Avde, Toma* Ga*Mru> Hmolinski. V skupini B (Zeus**' ao ns prvih treh mestik Muk*' Vojks BeAter in Lili Paak*3u7«4 (moški nsd 10 let) pa ao k*k " Damjan Knific, Ivsn Erjavc is* ..i a
«,¥•••1. ov vsksfl
letom A s petimi točk*....
ima eno točko Kondor A je Se brez točk.-. Med pionirji pa vodi LTH z desetimi toč-ksmi. Polet jih ims 8, Gorenj, vas 6. Al ples in Kondor po pet. Alpin. in Reteče pa Imata po dve točki. J Starman
spri •» - ■ ~— - -    — ©v va
čel se bo ob pol enajstih. Ikrite jo uro pred začetkom tekaaov*** ns ss otroke je 10, za odrasle:»' jev. Tskoj po tekmovanju s* "* rezultstov in podelitevH«a»es**>
>1 4 > ^ P
Po nesreči pobegnil
Mokrica    -    24-letni Leopold r°*tnar iz Loga pri Škofji Loki je ,s*edo, 7. februarja, z družbo peša-po cesti skozi Kokrico. Hodil je ro ob pločniku, medtem ko je sku-/la hodila po pločniku. Iz Kranja [^■ti-Brdu pa je v tem trenutku pri-""jal neznani  voznik  fička bele ^ve. Peljal je hitro ob desnem JU pločnika. Blizu gostilne Lakner srečal skupino in Gortnarja zbil. speljali so ga v kranjski Zdrav-"«ni dom, kjer so ugotovili le lažje ^kodbe. Za pobeglim voznikom ■*a poizvedujejo. Vzroka nesreče nepravilna hoja pešca ob ploč-vJ^U in prehitra ter pretesna vožnja *nika osebnega avtomobila.
Omahnil pregradne stene
strica  pri  Tržiču   - Zidar -»vj* osnega    gradbenega podjetja V^ič Rasim Ibradžič, star 24 let, je fc^^rek, 6. februarja, zjutraj na grad-../v^u doma upokojencev v Bistrici "* Tržiču stopil na pregradno steno . °peke. Skrajna opeka v vrsti priti-ni vzdržala in se je odmaknila, *^džič  je   zgubil   ravnotežje in lahnil skoraj 4 metre globoko. .Jo se je poškodoval in je bil pre-'Jan v bolnišnico.
Ažurne trgovine
^   soboto,   10.   februarja, bodo i*rte naslednje dežurne trgovine: IGRANJ: Central - Delikatesa, patrov trg 11 od 7. do 19.30, v ne-"iio od 7. do 11. ure. Živila - pro-l^lna SP Pri mostu, Vodopivčeva J prodajalna SP Oskrba, C. Kokr-k^a odreda 9, prodajalna Emona ^tnarket, Delavska 20, Stražišče. *U«)FJA LOKA: SP Mestni trg, ^nica Mestni trg H^fcSENICE:  Specerija  Bled -K kermarket   Union,   C. maršala
•it? 22
^^TIŽIC: Mercator, Trg svobode poslovalnica Žito, JLA 6, Mer-^Or, Križe 24
SOTERIJA
^042
44
16 70
^46
36
< ^176 }1
V 48
128
01 11
30 400 1.000 10.000 10.000 10.000 10.000
20 1.020
30 200 1.000 500.000 10.000 50.000
50 30 100 1.000 5.000 1.000 10.000 10.000 10.030
40 40 80 80 400 2.000 1.000
50 70
Srečka At.
861 23891
33 093 24913
15 55 9575 9785 14635 27635 68015 91125 019965 126125 161605 248235 308555 445165
7
00387 . 24947 74517 H3707 187227
39 79 89 49409 53849 86229 99389 135749 239659
100 1.000
30 80 l.(KK)
40 30 500 500 1.000 5.000 2.040 1.000 H).(MK) 10.000 10.000 10.000 10.030 10.000
20 1.020 1.020 1.020 2.020 10.020
30 50 40 5.(KK) 2.000 1.000 1.040 10.000 K).(KK)
Nasilje nad avtostoparjem
Forme pri Škofji Loki - Na
nenavaden in grob način je hotel priti do plačila neznani voznik osebnega avtomobila, ki je prevažal avtostoparja. Avtostopar, star 53 let, se je vozil ponoči s torka na sredo v neznanem osebnem avtomobilu. Voznik je terjal plačilo, avtostopar pa ni imel pri sebi dovolj denarja, zato je prevoznik zahteval od potnika še ročno uro. Avtostopar je zahtevo odklonil, izstopil iz avtomobila in krenil peš proti domu. Voznik ni odnehal. Dohitel ga je, podrl po tleh, med prerivanjem nasilno vzel ročno uro in izginil.
Miličniki zbirajo obvestila o nasilnem vozniku! .j^
Smrt pod traktorjem
Mavčiče — V sredo, 7. februarja, popoldne so vaščani Mavčič obvestili kranjsko postajo milice, da so v strugi Save našli pod traktorjem mrtvega 73-letnega sokrajana Valentina Stenovca. S pomočjo drugega traktorja so prevrnjeni traktor odstranili, vendar za Stenovca ni bilo pomoči. Preiskava o nesreči je ugotovila, da je odšel pokojni tega dne okrog poldneva s traktorjem in manjšim vozom v savsko strugo po mivko. Med vzvratno vožnjo in obračanjem na mehkem in visečem terenu se je traktor prevrnil v Savo in pokopal voznika. Le-ta ni mogel pravočasno s sedeža. Ostal je pod traktorjem v približno meter visoki vodi. Valentin Stenovec je umrl zaradi pritiska traktorja in utopitve.
-jk
Kmetijsko živilski kombinat Kranj
K /K j)    — z n. sol. o.
v Kranju, C. JLA 2
objavlja na podlagi sklepov Komisij za delovna razmerja naslednja prosta dela oziroma naloge:
TOZD KOMERCIALNI SERVIS KRANJ
1 OBRAČUNAVANJE TRGOVINE IN SKLADIŠČ
TOZD TOVARNA OLJA OLJARICA BRITOF 2. DELA V LABORATORIJU
DELOVNA SKUPNOST SKUPNIH SLU2B ,  3 VSKLAJEVANJE SALDAKONTOV S KUPCI 4. PISANJE VIRMANSKIH NALOGOV
za določen čas (nadomeščanje delavke na porodniškem dopustu)
Poleg splošnih se zahtevajo še naslednji posebni pogoji:
pod 1.: — ekonomski ali komercialni tehnik, 2 leti delovnih izkušenj;
pod 2.: - kemijski tehnik ali laborant, delovne izkušnje zaželjene,
delo je dvoizmensko; pod 3.: — ekonomski ali komercialni tehnik, 3 leta delovnih izkušenj; pod 4.: — administrator, 1 leto delovnih izkušenj.
Kandidati naj pošljejo pismene ponudbe z dokazili o strokovnosti in opisom dosedanjega dela Splošnemu kadrovskemu sektorju KZK Kranj, C. JLA 2, v 15 dneh od objave.
Tržni pregled
KRANJ
Solata 100 din, špinača 40 din, korenček 14, din, česen 50 din, čebula 12 do 14 din, fižol 28 do 30 din, pesa 10 din, slive 36 din, jabolka 12 do 14 din, hruške 26 do 28 din, grozdje 2fi din! radič 100 din, pomaranče 18 din, ajdova moka 18 din, koruzna moka 8 din, kaša 25 din, surovo maslo 80 din! smetana 36 din, skuta 18 do 20 din. sladko zelje 20 din, kislo zelje 16 din. kisla repa 14 din, orehi 160 din, jajčka 2,80 do 3,00 din, krompir 5 din, med 70 din.
JESENICE
Solata 40 do 75 din, radič 95 din, korenček 15 din, cvetaca 30 din, česen 44 din, čebula 7,80 din, fižol 25,40 do 30,50 din, pesa 9,20 din, kumare 40 din, paradižnik 39,95 din, slive 35 din, jabolka 8 do 14,40 din, hruške 25,60 din, grozdje 18 din, pomaranče 15 din, limone 26,40 din, ajdova moka 24,20 din, koruzna moka 8,80 din, kaša 17,10 din, surovo maslo 79 din, smetana 35,70 din, skuta 26,05 din, sladko zelje 14 din, kislo zelje 9,20 din, kisla repa 7,50 din, orehi 186,50 din, jajčka 2,00 do 3,00 din, krompir 6,60 din.
Rateče — Novo cesto mimo Rateč so izročili svojemu namenu že pred meseci, toda tabla v Ratečah še vedno opozarja udeležence v prometu na obvoz. Verjetno so cestarji na to opozorilno tablo pozabili, saj so druge table skupaj z ostalo signalizacijo odstranili takoj, ko je stekel promet po novi cesti. Seveda pa takšna pozabljivost ni v prid niti dobremu potekanju prometa niti voznikom, ki ugibajo, ali naj se odpeljejo po nespluženi »obvoznici« ali novi cesti. — A. Kerštan
ZAHVALA
Ob naravni nesreči, ki je 29. januarja 1979 prizadela naš dom, se zahvaljujemo vsem sosedom, prijateljem in znancem, ki so nam nesebično pomagali. Še posebej se zahvaljujemo štabu za civilno zaščito, KS Železniki in tovarni Alples Železniki, za delovne ekipe, ki so sodelovale pri čiščenju prostorov in odstra njevanju nasutega materiala v okolici našega doma.
Družina Gortnar Trnje 22, Železniki
Komisija za delovna razmerja pri
Združenju obrtnikov občine Kranj
razpisuje prosto delovno mesto
ZA SAMOSTOJNO VODENJE POSLOVNIH KNJIG OBRTNIKOV Pogoji:
1. - srednja izobrazba ekonomske smeri in 2 leti delovnih izku-
šenj,
2. — nepopolna srednja izobrazba s 5 let delovnih izkušenj. Nastop službe možen takoj. Rok prijave do 15. februarja 1979.
Prijave sprejema kadrovska služba Združenja obrtnikov občine Kranj, Tomšičeva 14.
ZVEZA VODNIH SKUPNOSTI SLOVENIJE STROKOVNA SLUŽBA — HIDROLOGIJA
Ljubljana
obvešča
da se je s 1. februarjem 1979 preselila iz dosedanjih prostorov Resljeve ceste 18 v nove poslovne prostore Ljubljana, Bežigrad, Vojkova 1 /a.
Klicne telefonske številke so ostale nespremenjene in to:
telefonska centrala:
316-640 314-088 314-092
pomočnik direktorja 316-788
ZAHVALA Ob prezgodnji smrti našega sina in brata
JAKOBA TRĆKA
se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so nam pomagali ob njegovi bolezni, izrazili sožalje in ga pospremili na njegovi zadnji poti. Posebna zahvala sosedom, mizarskemu podjetju, balinarskemu klubu, smučarskemu klubu. ZRVS, pevcem in g. župniku.
Žalujoči domači!
Sporočamo žalostno vest, da nas je za vedno zapustil naš dragi, dobri mož, oče, brat in stric
STANISLAV COTMAN-COLNAR
prvoborec kokrškega odreda
Pogreb dragega pokojnika bo v petek, 9. februarja 1979, ob 16. uri iz mrliške vežice na kranjsko pokopališče.
Žalujoči: žena Marica, sin Matjaž, brat Jernej, nečakinje in nečaki ter ostalo sorodstvo
Kranj, Ljubljana, Šenčur, Visoko, Jezersko
Sporočamo žalostno vest, da je preminil
STANE COTMAN
prvoborec NOV
Od pokojnika se bomo poslovili v petek, 9. februarja 1979, ob 16. uri na kranjskem pokopališču.
Ohranili ga bomo v trajnem spominu! Družbenopolitične organizacije Šenčur Krajevna skupnost Šenčur Preživeli soborci Kokrške čete
Šenčur, 7. februarja 1979
Sporočamo žalostno vest, da nas je v sedemdesetem letu starosti nenadoma zapustila naša draga žena, mama, babica, prababica in teta
ANGELA LOKAR
Božičeva mama, roj. Rogelj
Pogreb pokojnice bo v soboto, 10. februarja, ob 16. uri iz mrliške vežice
na kranjsko pokopališče
Žalujoči vsi njeni!
O LAS M. STRAN
PtTEK, 9. Ftmiugi
DRUŽINSKI POMENKI
Potrebujemo: 10 dkg jeter (svinjska, goveja, telečja), 2 žlici olja, drobno čebulo, 20 dkg skute, 4 žlice mleka, 2 stroka česna, sol, zelen peteršilj, poper, majaron, kislo kumarico.
Sveža jetra zrežemo na tanke lističe in jih prepražimo na olju in čebuli, da zakrknejo. Nato jih na mesoreznici dobro zmeljemo in primešamo pretlačeni skuti (ali jih skupaj s skuto pretlačimo). Primešamo še mleko, s soljo strt
Jetrni namaz
česen, sesekljan zelen peteršilj, poper in majaron. Zmes dobro umešamo in z njo namažemo kruhke, kijih obložimo še s kislimi kumaricami.
Jetrni namaz s skuto lahko pripravimo z istimi dodatki, le da namesto svežih jeter, olja in čebule vzamemo jetrno pašteto.
Klasična omleta
Toliko vrst omlet so si že izmislili kuharji in sladkosnedneži na svetu, da smo na pravo, klasično omleto že čisto pozabili. Dajmo, osvežimo si, kako se naredi:
1. Na ponvi razbelimo za jedilno žlico masla ali margarine in strese-mo vanjo štiri dobro stepena jajca, ki smo jih poprej osolili in začinili z naribanim muškatnim oreščkom.
2. Mešajte dobro to jajčno maso s kuhalnico, pri tem pa stalno premikajte in stresajte ponev.
3. Dvignite ponev toliko, da bo jajčna masa zdrknila navzdol in se
Eočasi str je vala. Potem jo s pomočjo uhalnice hitro zvijte navzdol.
4. Ponev držite v levici nekoliko dvignjeno in s pestjo desnice na kratko udarjajte po ročaju. Pri tem se omleta popolnoma zapre.
5. Omleto zdaj previdno zvalite na ovalen krožnik.
6. Tako pripravljena omelta je gladka, ovalna in brez zažganih madežev.
Da bo »suha roba« vedno dobro očiščena
V gospodinjstvu rabimo precej lesenih stvari: različne deske, kladiva, sita, tolkače, pasirne gobe, krožnike, lesene žlice ter kuhalnice. Vse to izdelujejo naši »Ribnčani« iz iavorovega, bukovega in smrekovega lesa.
Deske ločimo: za meso imejmo svojo, za zelenjavo spet svojo. Žlice so uporabnejše, če so na enem koncu poševno zašiljene, ker s takimi laže in temeljiteje pomešamo za krajem posode. Za gostejše jedi, na primer za kuhanje marmelad, so zelo praktične žlice, ki so elipsasto ali okroglo izrezane. Lesenino čistimo s toplo vodo in praški. Drgnemo v krogu, ker tako les manj trpi. Sušimo jo na zraku: na vročem štedilniku ali na soncu se les krivi. Vsa lesenina zahteva zelo natančno čiščenje, da je higienična, kar je hrapavih površin.
Modrčke pri nakupu vedno pomerite. Modelov je skoraj toliko, kot je različnih postav. Ne samo nelepo, tudi nezdravo je, če nosite premajhno ali preveliko številko ali obliko, ki ni za vaše telo res najboljša.
Isto velja za steznike, ki niso samo zato, da drže na pravem mestu nogavice, ampak morajo tudi velikokrat popravljati vašo postavo. Kupite visokega, če bi radi imeli tanjši pas; s hlačnicami, če imate preokrogle noge na zgornjem delu; in celega, z modrčkom, če bi radi tudi lepšo držo in ne samo lepše telo.
MARTA ODGOVAJft
Alenka-Kranj
Imam temno rjav lodea ■ plašč, a se nikakor ne mam odločiti za model. Zato m i upanjem, da mi boste poa* gali, obračam na vam. Stas sem 27 let. visoka 168 ca tehtam Da 64 ke.
Odgovor
Model plašča je viden ce. Je skoraj  ravno k. ima manjši ovratnik ter -redno zapenjanje, rokav« so raglana z zavihki. Si in   zadaj   ima plašč Zadaj je šiv po sredini in porek. Plašč ima dva zef pas iž istega blaga.
r
Kanarček Jaka
Imam zelo rada živali. Ko sem bila stara dve leti, so mi starši kupili kanarčka. Ime mu je Jaka. Imam ga v kletki. Vsako jutro mu v posodico nasujem hrane. Zelo rad se kopa. S paličice skače v posodico z vodo. Vedno, ko se kopa, poškropi kletko in vse okoli nje. Moja babica se zaradi tega vedno jezi. Ko babica vse pobriše, se Jaka odloči, da se bo ponovno kopal. Jaka me dobro pozna. Ko pridem iz šole, začne skakati po kletki in čivkati. Star je osem let. Zelo lepo poje.
Nataša Pavlin, 2. b r. osn. šole
Simon Jenko, Kranj
Odpadanje listja
Čeprav je jesen že precej daleč za nami, se vseeno za hip pomudimo ob slikah odpadajočega listja. Slikar je osem dni zapovrstjo vstajal že ob petih zjutraj. Vsak dan je nastala nova slika. Ugotovite njihovo zaporedje nastajanja. Povemo vam le to, da začnite s sliko številka 3.
Moj očka
	m	Wm	
iS			m
			
			
Q 'Z 'P 7 '9 'L '8 '£ :Aa*i§9H
Imel si me rad
Lep sobotni večer je. Sosednje hiše se bleščijo v rumenordeči večerni zarji. Lahen vetrič se poigrava z listjem na drevju. Mladi parčki hitijo vsak svojo pot. Otroški živžav na igrišču je pojenjal. Matere in očetje se z otroki vračajo domov. Morda s sprehoda, nakupov ali obiska pri znancih.
Sama Stojim na balkonu in opazujem. Nehote mi na obraz pritečejo solze. Spominjam se očka, ki me je imel tako rad. Zapustil me je, ko sem bila stara komaj dve leti. Z mamico sva ostali sami. Kljub temu sem zrasla. Ampak manjkal je nekdo. Očka. Premalo sem občutila tople očetovske roke. Res me je kdaj obiskal, mi dal kaj denarja, a to je bilo zame premalo. Povsod ga iščem, vsaka stvar me spominja nanj. Čutim ga v nežnem listju bukve, opojnem vonju cvetja, v vetru, šumenju potoka in zahajajočem soncu. Mogoče se bomo zopet kdaj videli. Najraje se spominjam njegovih oči, ki so znale biti ljubeče, nežne, ki so bile polne mladega življenja, las, s katerimi se je poigraval veter, rok, ki so me objemale; in vedno bom na licu čutila njegove nekoliko stisnjene ustnice, skozi katere so prihajale ljubeče besede.
Moje solze se zlivajo s to polovi mi drevesi. Moja žalost je večja od sivine oblakov, iz katerih rosi dež.
Pripovedoval si pravljico
Nekoč, tega je že davno, je bila prav taka nedelja, jutro se je lesketalo v jesenskem soncu in ti si sedel z menoj med listjem in pripovedoval pravljice. Vsako nedeljo tri in vedno iste. A znal si jih povedati tako, da so vsako nedeljo zvenele drugače.
Takrat sem bila še majhna punčka in češnja je segala do neba in tvoj pogled je bil odločen in resen, čeprav si pripovedoval pravljice. Ne vem, zakaj sem se prav danes spomnila nanje. Morda zato, ker sem žalostna in sama, ker spoznavam, da so človeku, tudi ko odraste, potrebne pravljice. Vidiš, ampak v vsem tem obdobju doraščanja se nisem spom-
nila nanje. Zato so vez, ki naju je pretrgala. Nenadoma sem opazila, da tvoj pogled postaja otožen in zasanjan, da se sam vračaš v dni, ko si doživljal pravljice in nisem se potrudila, da bi potovala s teboj, da bi odkrivala tvojo pravljico. Morda si čutil, da me je čas odtrgal od tebe in si trpel, a vso bolečino sem lahko dobivala samo iz tvojih oči, ker o njej nisi nikoli govoril. Zato mi je danes težko. Zato, ker te nisem mogla vprašati, kako ti spomini gubajo obraz.
A tvoja misel je z menoj in očitanje raste iz dneva v dan. Zakaj se zavem nečesa šele takrat, ko mine? Zdaj je prepozno za vse in tudi jaz bom svojim otrokom pripovedovala pravljice. Vsak človek tako ali drugače sam spozna, da je življenje nekaj čisto drugega.
Odšel si
Jesenski dan je bil, ko si se peljal mimo in ker je bila luč, si se oglasil. Nisva veliko govorila, a v meni si zopet prebudil moje mladostne sanje.
Ob slovesu si rekel, da se še vidiva, pa te ni bilo več. Ostale so mi sanje, ki jih bom pokopala.
Grenke misli
Sedim v šoli, sklanjam se nad zvezkom in razmišljam. Rada bi zlila na papir vse, kar čutim, vse, kar bi rada iztrgala iz srca in pozabila. Toda ne gre. Niti čas, ki neusmiljeno hiti, mi pri tem ne more pomagati.
Rada bi se razjokala, a se premagujem. Zelo sem ga imela rada, čeprav mi ni vračal ljubezni v enaki meri. Toda kljub žalosti, ki me prevzema, je na dnu srca kanček pričakovanja, upanja, da se bo morda jutri tudi zame začel drugačen dan.
Vida Torkar, 6. a r. osn. šole bratov Žvan, Gorje
i	■■■m	
1	s	
i	ŠOLSKIH	1
1	KLOPI	
France Prešeren, litografija
Naša književnost je stara nekaj stoletij, naše samo toliko desetletij, kolikor jih je preteklo, odkar jl^ knjiga Prešernovih poezij.  Tudi vse poznejše generncin* nas  niso  ustvarile  umetnine,  ki bi jo smeli postaviti enakovredno poleg Prešernove.
Jaz ne grem nikdar iz domovine, da ne bi vzel -~*mj šerna s seboj, in vam, mladi prijatelji, morem samo «(
om**/**e »i njegovo knjigo, poglabljajte se vanjo, ut mi ni treba več reči, da se nikar ne ločite od nje. ^nkrni bolj se boste poglabljali v Prešernov svet, tem več lepot* i •oo žarelo iz nje, tem več skrivnosti vas bo vabilo vedno vedno k njej. In ljubili boste Prešerna, kakor Je vrede edinstveni duh ... Oton Zupančič (odiomeki
Rada igram klavir
2e dolga leta sem si želela klavir. Želel ga je tudi brat, zato sva ga dobila. Nekaj let je igral samo on, potem pa sem tudi jaz začela hoditi v glasbeno šolo. Prvo in drugo leto sem hodila v Bistrico, sedaj pa hodim v Tržič. Najbolj pa mi je ostal v spominu prvi izpit.
Bilo je zgodaj popoldne, ko sem se odpravila v Tržič. Pripravljalo se je na dež in iz daljave se je slišalo grmenje. Ko sem prišla pred avtobusno postajo, me je tam že čakala učiteljica in skupaj sva odšli v glasbeno šolo. Ker sva imeli še dosti časa, sem vse še enkrat preigrala. Roke so se mi tresle in bila sem vznemirjena. Pri zadnji skladbici se mi je
nekaj zataknilo. Nit naprej. Tedaj je pose*!, učiteljica in takoj 'ijS'j steklo. Ko je bilo vse k S sem si oddahnila. Treba°* < samo ie počakati, da mi W spričevalo. Cez nekaj čmm» » odprla vrata in U JL*~J stopila učiteljica. vtsU_j dala spričevalo. Vesel« mi bila tudi sama, saj sesa dJtT' izdelala z odličnim uap« J~jT
Sedaj že tretje leto ohsskV glasbeno šolo in upam, da U>> ie naprej. Zalim, da b| yL* vsakem izpitu poplačana *tr trud z odličnim uspehom
Mojca Ručigaj, 6. a r. osn heroja Bračiča, Tržič ^ ** |
10. FEB.
750 Porinila
735 Krokodil Ham. otroška serija
MS Tako so živeli: Ane!. 5 del
8 30 Vrte«-na obisku: Nas dojenček
8.45 Babičin vnuček
9.15 Pisani svet: Ritem
955 Aare: Slalom za moSke — prenos
11.00 Sudan, dokumentarna oddaja
11.30 Po sledeh napredka
12.00 Trim brez trebuha
12.40 A. Blomquist:
Maja z Viharnega otoka — TV nadaljevanka
13 40 625
13.55 Aare: Slalom za moSke. prenos 15.25 Porodila
15.30 Zebra v kuhinji — mladinski film 17.00 Košarka Bosna : Partizan -
prenos 18.40 Nas kraj 1850 Očka. dragi očka -
humoristična oddaja 1915 Risanka 19.30 TV dnevnik 20.00 E. Morgan: MarieCurie.
TV nadaljevanka 21.05 Potrkaj na vsaka vrata — film 22 40 TV dnevnik
Oddajniki II. TV mreže:
18.40 Test
18.55 Poročila
19.00 Narodna glasb«
19.30 TV dnevnik
20.00 Večer /.. .
21.00 Poročila
21.10 Feljton
T V Zagreb — I. program:
10.00 TV v Soli. Bačka. Risanka.
T V izbor 11.05 TV v Soli: Delo.
Računalništvo. Ali ste vedeli 12.05 TV v Soli: Poglejmo Se enkrat 14.05 Poročila 14.10 TV koledar 14.20 Igre na snegu 15.20 Pet plus. mladinska oddaja 16.20 Slalom za moške,
posnetek iz Aareja 17.00 Košarka Bosna : Partizan —
prenos
18.45 Humoristična oddaja 19.30 TV dnevnik 20.00 Hotel plaža - film 21.45 TV dnevnik
22.00 Zabavni spored za konec tedna
NEDEIJA
11. FEB.
7.45 Poročila
7.50 Za nedeljsko dobro jutro: NaSa pesem 78
TA TEDEN NA TV
Sobota
ZEBRA V KUHINJI je
izrazit družinski ali morda celo mladinski film, v katerem igrajo glavne vloge otroci in živali.
Reven fant je obtožen zločinskega dejanja, umora. Sodnik in porota sta neizprosna, branilec pa skuša obtoženemu fantu rešiti življenje. V filmu POTRKAJTE NA VSAKA VRATA igra obtoženca John Derek, branilca pa Humphrey Bogart. Scenarij je bil napisan po znani istoimenski knjigi Willarda Motleya.
Nedelja
Zagrebška nadaljevanka MARIJA je ob prvem predvajanju 1977. leta doživela izredno lep sprejem zlasti pri gledalcih. Strokovna kritika ji je sicer očitala nekatere scenari-stične in režijske pomanjkljivosti, a si je z gledalci enotna, da je Mira Banjac lik Marije predstavila mojstrsko.
Bengalskih filmov doslej nismo videli; s filmom LJUBEZEN se nam bo ta kinema tografija predsta -vila v najbolj značilni luči. Zgodba je melodramska, vendar zelo zanimivo vodena. To je pripoved o nesrečnem možu, kije zaradi podlosti glavnega oskrbnika ob vse premoženje in nato še ob dekle. Konec je »srečen«.
Mati in hči, dve ostareli ženski, na propadli kmetiji zvesta, da je umrl sosed. Zvečer se vsa soseska zbere pri mrliču. Spet je enega manj. Igra SUHA LETA se dogaja v koroškem gorskem zaselku, ki izumira. Skoraj nikogar več ni, ki bi obdeloval zemljo. Tisti, ki s<> ostali, samo še životarijo, starijo in umirajo. Drugi so se premaknili drugam. — Igrajo Angelca Hlebcetova, Jerca Mrzelo-va, Polde Bibič in Andrej Nahtigal*
Ponedeljek
Letos mineva petnajst let, odkar je uredništvo TV izobraževalnih oddaj začelo prikazovati zdravstvene in zdravstveno-vzgojne programe. Taki) tudi ni naključje, da se danes pojavlja na zaslonu nov ciklus, ki pa se bistveno razlikuje od prejšnjih,
saj Je Človek za Človeka pravzaprav razmišljanje o etiki v zdravstvu.
Retrospektiva TV drame: Suha leta
Ugrabitve letal so postale že nekai vsakdanjega. Edmund Wolf je v svoji dokumentarni drami LH 615 - OPERACIJA MUNCHEN opisal napete dogodke v Lufthansinem boeingu 727 29. oktobra 1972 s pomočjo originalnih magnetofonskih trakov in izjav oseb, ki so bile v tistih težkih trenutkih odgovorne za letalo in za potnike v njem.
Torek
S preobrazbo vzgoje in izobraževanja so se doslej ukvarjali zlasti prosvetni in   družbenopolitični delavci.    Kljub nekaterim uspehom pa so njihova prizadevanja  rodila  le premalo sadov. Prišla so do stopnje, ko se mora nujno vključiti   v   reformo tudi združeno delo, kajti bistvo nove šole je, da postane sestavni     del združenega dela, da živi in se razvija na osnovi družbenogospodarskih potreb in se otrese svoje katedrske zaprtosti. Javna razprava o osnutku zakona o usmerjenem izobraževanju je pred durmi. Osnutek nalaga tudi združenemu   delu veliko nalog. In prav to, kaj vse mora   storiti, spremeniti tudi združeno delo, da bo reforma vzgoje in izobraževanja zaživela, in seveda, koliko je združeno delo na vse te spremembe pripravljeno,    bo osrednja tema  oddaje REFORMA ŠOLSTVA NA T V TRIBUNI, ki jo je pripravila Ljerka Sukič.
Sreda
Pravo ime Joa Hilla je bilo Joseph  Hillstrom in doma je bil v malem švedskem mestu Uavle. V ZDA je prišel kot 20letni mladenič leta 1902. Pogosto je menjal poklic in to ga je pripeljalo   med ameriške reveže   in   brezposelne že. Politično zavest je izpričal, ko se je pridružil gibanju, ki naj bi ustanovilo sindikat delavcev. Joe Hill je bil eden od najbolj vplu nih članov novega sindikata. Bil je seveda trn v peti ameriški oblasti. Zato so mu leta 1915 podtaknili umor, zbrali nekakšne dokaze   in  ga   obsodili na smrt s streljanjem. Smrtno kazen so izvršili leto kasneje maja 1916. Taki približno so grobi biografski podatki o Joe Hillu in na njihovi osnovi je Bo Wi-derberg posnel film BALADA O JOE HILLU
H.15 A. Marodič: Marija —
nadaljevanka 9.25 Se/.amova ulica —
serijska oddaja 10.25 Aare: Veleslalom za moške -
prenos 11.45 Mozaik 11.50 Ljudje in zemlja 12.50 Kaj vemo 0 Bermudskem
trikotniku — dokumentarni film 13 15 Risanka
13.25 Aare: Veleslalom za moSke. prenos
14.35 Veseli tobogan: Brestanica 15.35 Igre na snegu, evrovizijska oddaja 16.30 Športna poročila 16.35 Retrospektiva TV drame-
I. Hergold: Suha leta 17.10 Poročila 17.15 Ljubezen, indijski film 19.15 Risanka 19.30 TV dnevnik 20.00 B.Copič-A. Diklič:
Osma ofenziva, nadaljevanka 21.00 Kajmanovo maSčevanje.
oddaja iz cikla
Iz tropskega deževnega gozda 21.30 TV dnevnik
21.45 Trnovski maraton - reportaža 22.05 Športni pregled
Oddajniki II. TV mreže:
15.00 Test
15.15 Nedeljsko popoldne 19.30 TV dnevnik 20.00 Dediščina za prihodnost -
dokumentarna oddaja 20.55 Včeraj, danes, jutri 21.15 Živi mrtvec — film
TV Zagreb - I. program:
9.50 Poročila
10.00 Zlata nit - otroSka oddaja 10.30 Miki miška - serijska oddaja 11.00 Narodna glasba —
oddaja TV Ljubljana 11.30 Kmetijska oddaja 13.30 Kritična točka 14.00 Hajduk Jurko. mladinski film 15.15 Nedeljsko popoldne 19.30 TV dnevnik 20.00 B. Copič-A. Diklič:
Osma ofenziva — nadaljevanka 21.00 Zgodbe o ljudeh -
dokumentarna oddaja 21.30 TV dnevnik 21.50 Glasbeni album 22.05 Športni pregled
PONEDELJEK
12. FEB.
9.00 TV v šoli: Pravopis, Pristanišče.
Za prosti čas. Organske spojine 10.(K) TV v šoli: Materinščina.
Risanka, Fizika 11.10 TV v šoli: Za najmlajše 15.00 TV v šoli - ponovitev 16.00 TV v šoli - ponovitev 16.15 Kmetijska oddaja 17.15 Poročila
17.20 Naši trije: Mladinski zbor RTV 17.40 Kaj vemo o .. .,
dokumentarni film 18.05 Človek za človeka, razmišljanja
o etiki v zdravstvu 18.35 Obzornik 18.45 Mladi za mlade 19.15 Risanka 19.30 TV dnevnik 20.00 Wolf: LH 615 - Operacija
Milnchen, TV drama 21.55 TV dnevnik 22.10 Kulturne diagonale
Oddajniki II. TV mreže:
16.55 Test
17.10 TV dnevnik v madžarščini 17.30 TV dnevnik 17.45 Orfeum — otroška oddaja 18.00 Moj prijatelj Piki Jakob.
oddaja TV Ljubljana 18.15 Živeti v družini,
izobraževalna oddaja 18.45 Mladi za mlade 19.30 TV dnevnik 20.00 Športna oddaja 20.35 Aktualnosti 21.05 Poročila 21.15 Kratek film 21.30 Celovečerni film
TV Zagreb - I. program:
17.15 TV dnevnik 17.35 TV koledar 17.45 Orfeum - otroška oddaja 18.00 Moj prijatelj Piki jakob 18.15 Živeti v družini -
izobraževalna oddaja 18.45 Mladi za mlade 19.30 TV dnevnik 20.00 Z. Dirnbach-V. Kljaković:
Vražje seme, TV drama 21.35 Glasbeni trenutek 21.40 Življenje filma 22.25 TV dnevnik
22.40 Glasbena oddaja TV Ljubljana
13. FEB.
8.45 TVvšoli: Mati me je rodila.
Ali ste vedeli. Živalski karneval, TV vrtec. Dnevnik 10 10.00 TV v šoli: Zemljepis. Risanka.
Glasbeni pouk 14.45 TV v šoli, ponovitev 16.30 Šolska TV: Prebivalstvo SFRJ. Slovenski kmečki upor leta 1515. Odtujitev v delovnem procesu 17.35 Poročila
17.40 Zapisi za mlade: Makso Pirnik 18.10 Mali svet 18.40 Obzornik
18.50 Sodobniki: Kajetan Kovu" 19.15 Risanka 19.30 TV dnevnik
20.00 Reforma šolstva na TV tribuni
20 55 J. Janicki: Pota Poljske -
nadaljevanka 22 20 TV dnevnik 22.35 Razvoj popularne glasbe
Oddajniki II. TV mreže:
16.55 Test
17.10 TV dnevnik v madžarščini
17.30 TV dnevnik
17.45 Pionirske TV novice
18.15 Knjige in misli
18.45 Glasba podonavskih dežel
19.30 TV dnevnik
20.00 Samo eno poletje — TV drama
21 ..'SO Včeraj, danes, jutri 21.40 Znanost
22.35 Beograjski festival jazza
TV Zagreb — L program:
17.15 TV dnevnik 17.35 TV koledar 17.45 Pionirske TV novice 18.15 Knjige in misli 18 45 Dnevnik 10 19.05 Kulturni pregled 19.30 TV dnevnik 20,00 Stop
21.(K) Bosonoga princesa — film 28 KI TV dnevnik
14. FEB.
9.(K) TV v šoli Začetki matematike.
Zlom osi Rim - Berlin. Atom 10.00 TV v šoli; Potovanje z ladjo
Mirela. Hisanka. Kocka, kocka.
Izobraževalna oddaja 17.25 Poročila
17.30 Tako so živeli: Solzite 17.53 Londonska narodna galerija 18.20 Ne prezrite 18.35 Obzornik
18.45 Od vsakega jutra raste dan:
So vod nje 19.15 Risanka 19.30 TV dnevnik
20.00 Film tedna: Balada o Joeu Hillu 21.50 Majhne skrivnosti
velikih kuharskih mojstrov 21.55 Miniature: Svetlana Makarovič 22.10 TV dnevnik
Oddajniki II. TV mreže:
16.55 Test
17.10 TV dnevnik v madžarščini
17.30 TV dnevnik
17.45 Zlata nit — otroška oddaja
18.15 Tehnična kultura
18.45 Popularna glasba
19.30 TV dnevnik
20.00 Izbor v sredo
21.35 TV dnevnik
T V Zagreb — I. program:
17.15 TV dnevnik
17.35 TV koledar
17.45 Zlata nit - otroška oddaja
18.15 Leteči krožniki -
dokumentarna oddaja 18.45 Popularna glasba 19.30 TV dnevnik 20.00 Izbor v sredo 21.35 TV dnevnik 21.50 Dokumentarni film
17.45 Svetilnik - otroška oddaja 18.15 Po poteh samoupravljanja 18.45 Peščena ura. kviz 19.30 TV dnevnik 20.00 Aktualna oddaja 20.50 A. Marodič: Marija -
nadaljevanka 21.55 Akcije 22.00 TV dnevnik 22.15 Glasbena komorna scena
16. FEB.
9.00 TV v šoli: Ruščina.
Od petka do petka. Električna napetost
10.00 TV v šoli: Angleščina. Risanka.
Zgodovina 15.00 TV v šoli — ponovitev 17.15 Poročila
17.20 Doživljaji mačka Toše 17.35 Poletje s Katko-
ot roška serija 18.05 Narodna glasba 18.35 Obzornik 18.45 Človek in Jadran -
oddaja iz cikla
Spoznavajmo naše morje 19.15 Risanka 19.30 TV dnevnik 20.00 Peta stran studia -
zabavno glasbena oddaia
21.00 Lee Harvvev Osvvald -nadaljevanje in konec 21.45 TV dnevnik 22.00 625
22.20 Nočni kino: Odrešitev
Oddajniki II. TV mreže:
16.55 Test
17.10 TV dnevnik v madžarščini
17.30 TV dnevnik
17.45 Magnet - otroška oddaja
18.15 Družbena tema
18.45 Zabavno glasbena oddaja
19.30 TV dnevnik 20.00 Na dnevnem redu je kultura 21.00 Včeraj, danes, jutri 21.20 Večer s pesnikom
Miodragom Pavlovičem 22.10 Zabava vasShirlev Bassev 23.00 Glasbeni atelje
TV Zagreb — I. program:
17.15 TV dnevnik
17.35 TV koledar
17.45 Magnet - otroška oddaja
18.15 Telesport
18.45 Zabavno glasbena oddaja
19.30 TV dnevnik
20.00 Peta stran studia -
zabavno glasbena oddaja 21.00 Lutka — serijski film 22.20 TV dnevnik 22.35 Dosje našega časa: I^eto 1969
ČETRTEK
15. FEB.
9.00 Rdeči prapor, prireditev
ob srečanju samoupravljalcev v Kragujevcu - prenos 9.20 Dokumentarni film 9.55 Rdeči prapor, plenarna seja ob srečanju samoupravljalcev — prenos (do pribl. 12.00) 15.50 Šolska TV: Prebivalstvo SFRJ. Slovenski kmečki upor 1. 1515 Odtujitev v delovnem procesu 16.55 Poročila
17.00 Krokodil Ham - otroška serija 17.10 Prve zmage v boju za okolje,
oddaja iz cikla
Pogled v prihodnost 18.00 Na sedmi stezi 18.35 Obzornik 18.45 Babičin vnuček 19.15 Risanka 19.30 TV dnevnik 20.00 Tretja razsežnost 22.05 TV dnevnik
Oddajniki II. TV mreže: 16 55 Test
17.10 TV dnevnik v madžarščini
17.30 TV dnevnik
17.45 Svetilnik - otroška oddaja
18.15 Znanost
18.45 Peščena ura. kviz
19.30 TV dnevnik
20.00 3-2-1 ...gremo
23.00 Poročila
T V Zagreb — I. program:
9.00 Rdeči prapor, prireditev
ob srečanju samoupravljalcev v Kragujevcu — prenos 9.20 Dokumentarni film 9.55 Rdeči prapor, prenos prireditve
(do pribl. 12.00) 14.55 TV v šoli. Kaj je par.
Dundo Maroje. Od Budve do Zahl jaka 17.15 TV dnevnik 17.35 TV koledar
Elektrotehniško podjetje Kranj objavlja prosta dela in naloge
ELEKTROTEHNIKA
v pripravi dela in operativno vodenje del na terenu. Pogoji:
— 4-letna srednja šola, elektrotehnik — jaki tok
— 27 mesecev delovnih izkušenj
— odslužen vojaški rok.
Rok za prijave je 15 dni od objave. Kandidati naj pošljejo prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev na naslov Elektrotehniško podjetje Kranj, Koroika 53 c.
Komisija za delovna razmerja delavcev pri delovni skupnosti skupnih služb v sestavi delovne organizacije
KOMUNALNO GOSPODARSTVO Radovljica
objavlja naslednja prosta dela in naloge:
TAJNICE OZD
za določen čas — 9 mesecev.
Pogoji: — za delo in naloge tajnice OZD se zahteva srednja ekonomska šola ali njej podobna smer in 1 leto delovnih izkušenj.
Pismene prijave z dokazili o zahtevanih pogojih je treba poslati v 15 dneh, kadrovski službi pri KG Radovljica — DSSS, p. Radovljica, Ljubljanska c. 27. Nastop dela je možen takoj ali po dogovoru.
KINO E    1 KINO		KINO	EU  KINO Bdll*
Kranj CENTER
9. februarja amer. barv. srhljivka IZGANJALEC HUDIČA ob 16.. 18. in 20. uri
10. februarja amer. barv. srhljivka IZGANJALEC HUDIČA ob 16.. 18. in 20. uri, prem. amer. barv. NAVIJAČICE ob 22. uri
11. februarja slov. barv. KEKČEVE UKANE ob 10. uri, amer. barv. srhljivka IZGANJALEC HUDIČA ob 15., 17. in 19. uri, prem. amer. barv. HERBIE ZNOVA TEKMUJE ob 21. uri
12. februarja prem. grškega barv. antič. spekt. IFIGENIJA ob 16.. 18. in 20. uri
13. februarja prem ital. barv. SESTRIČNA NENE ob 16.. 18. in 20. uri
14. februarja amer. barv. kom. HERBIE ZNOVA TEKMUJE ob 16.. 18. in 20. uri
15. februarja amer. barv. kom. HERBIE ZNOVA TEKMUJE ob 16., 18. in 20. uri
Kranj STORŽlC
9. februarja amer. barv. krim. SHAFT V AFRIKI ob 16.. 18. in 20. uri
10. februarja amer. barv. pust. PO-SEIDONOVA AVANTURA ob 15.30. 17.45 in 20. uri
11. februarja amer. barv. NAPAD NA POLICIJSKO POSTAJO ob . 14. in 18. uri, franc. barv. kom. KAKO POSNETI PORNO FILM ob 16. uri, prem. domač. barv. TIGER ob 20. uri
12. februarja domači barv. TIGER oh 16.. 18. in 20. uri
13. februarja domači barv. TIGER ob 16.. 18. in 20. uri
14. februarja ital. barv. SESTRIČNA NENE ob 16., 18. in 20. uri
15. februarja ital. barv. vvest. LOVCI NA PRIZNANJA ob 16., 18. in 20. uri
Radovljica
10. februarja amer. barv. zabav. NOROSTI DIKA IN JANE ob 18. uri, japon. barv. VOJNA V VESOLJU ob 20. uri
11. februarja japon. barv. VOJNA V VESOLJU ob 18. uri, franc. barv. VSE ŽIVLJENJE JE PRED TEBOJ ob 20. uri
12. februarja amer. barv. zabav. NOROSTI DIKA IN JANE ob 20. uri
13. februarja franc. barv. VSE ŽIVLJENJE JE PRED TEBOJ ob 20. uri
14. februarja japon. barv. VOJNA V VESOLJU ob 20. uri
15. februarja amer. barv. POSLEDNJI ŠOV ELVISA PRESLIJA ob 20. uri
Bled
9. februarja amer. barv. krim. VELIKO IZZIVANJE ob 20. uri
10. februarja amer. barv. ŽIVLJENJSKA PRELOMNICA ob 18. uri, amer. barv. vojni OPERACIJA OB ZORI ob 20. uri
11. februarja amer. barv. vojni OPERACIJA OB ZORI ob 18. uri, amer. barv. krim   VELIKO IZZIVANJE ob
20. uri
12. februarja japon. barv. VOJNA V VESOLJU ob 20. uri
13. februarja amer. barv. zabavni NOROSTI DIKA IN JANE ob 20. uri
14. februarja franc. barv. VSE ŽIVLJENJE JE PRED TEBOJ ob 20. uri
15. februarja amer. barv. zabav. NOROSTI DIKA IN JANE ob 20. uri
14. februarja amer. barv. srhljivka IZ GANJALEC HUDIČA ob 18. in 20. uri
15. februarja amer. barv. pust. PO-SEIDONOVA AVANTURA ob 20. uri
Skofja Loka SORA
9. februarja amer. akcij. MARATONEC ob 17.30 in 20. uri
10. februarja amer. vvest. SIVI OREL ob 18. in 20. uri
" 11. februarja amer. vvest. SIVI OREL ob 18. in 20. uri
13. februarja ital. drama NASLEDSTVO ob 20. uri
14. februarja ital. drama NASLEDSTVO ob 18. in 20. uri
15. februarja amer. komedija DEKLE ZA SLOVO ob 20. uri
Železniki OBZORJE
9. februarja amer ob 20. uri
10. februarja ital. akcijsk JI ob 20. uri
. 11. februarja amer. akcijsk TONEC ob 17. in 20. uri
14. februarja   franc. krim. RANG ob 20. uri
vvest. SIVI OREL BLEFER-MARA BUME
Kamnik DOM
9. februarja proslava dne ob 19. uri
10. februarja hongkon.
Prešernovega
barv. CVETJE V prem. amer. barv.
Tržič
10. februarja s JESENI ob 16. uri. prem. amer. HERBIE ZNOVA TEKMUJE ob 18. in 20. uri. amer barv. NAPAD NA POLICIJSKO POSTAJO ob 22 uri
11. februarja amer. barv. kom. HERBIE ZNOVA TEKMUJE ob 15. in 17. uri, amer. barv west. PREŠTEJ SVOJE KROGLE ob 19. uri. prem. amer. barv NAVIJAČKE ob 21. uri
12. februarja amer. barv. kom. HERBIE ZNOVA TEKMUJE oh 17. uri, prem. ital. barv. SESTRIČNA NENE
b 19. uri
13. februarja amer. barv. kom HERBIE ZNOVA TEKMUJE ob 17. uri. amer. barv. NAPAD NA POLICIJSKO POSTAJO ob 19. uri
14. februarja amer. barv. NAPAD NA POLICIJSKO POSTAJO ob 17. in 19. uri
15. februarja amer. barv. BOBBY DEERFIELDob 17. in 19 uri
barv. pust. oh H
domača barv. vojna drama OKUPACIJA V 26 SLIKAH ob 18. in 20. uri. prem. domač. barv. TIGER oh 22. uri
11. februarja slov. barv. CVETJE V JESENI ob 15. uri, domači barv. vojna drama OKUPACIJA V 26 SLIKAH ob 17. in 19. uri, amer. barv. ljub. drama B0BY DEERFIELI) ob 21. uri
12. februarja amer. barv. B0BBY DEERFIELI) ob 18. in 20. uri
13. februarja franc. barv. komed. KAKO POSNETI PORNO FILM ob 18. in 20. uri
14. februarja amer. barv. POSLEDNJI MAGNAT <>b 18. in 20. uri
15. februarja amer. barv. srhljivka IZGANJALEC HUDIČA ob 18 in 20. uri
Duplica
10. februarja amer. barv. AMERIŠKI GRAFFITI oh 20. uri
11. februarja slov. barv. mlad KEKČEVE UKANE ob 15. uri. hongkon barv. karate PEST VELIKEGA ZMAJA ob 17. uri. slov. barv. CVETJE V JESENI ob 19. uri
Jesenice RADIO
9. februarja franc. švic. barv. drama ČIPKARICA ob 17. in 19. uri
10. februarja amer. barv. kavb. DVOBOJ NA M1SSOURIJU ob 17. in 19. uri
JI. februarja amer. barv. kavb. DVOBOJ NA MISSOURIJU ob 17. in 19. uri
12. februarja ital. barv. pust. POT MAMIL ob 17. in 19. uri
13. februarja ital. barv. pust. POT MAMIL ob 17 in 19. uri
14. februarja ital barv. pust. RAZPOSAJENI ob 17. in 19. uri
Jesenice PLAVŽ
9. februarja amer. barv. BOBNAR MAŠČEVANJA ob 18. in 20. uri
10. februarja ital barv. POT MAMIL ob 18. in 20. uri
11. februarja ital barv POT MAMIL ob 18. in 20. uri
12. februarja amer. barv DVOBOJ NA MISSOURIJU ob 18. in 20. uri
13. februarja amer barv DVOBOJ NA MISSOURIJU ob 18. in 20. uri
15. februarja franc. švic. barv. ČIPKARICA ob 18. in 20. uri
Kranjska gora
10. februarja amer. barv. ELITA MORILCEV ob 20 uri
14. februarja ital. barv. POT MAMIL oh 20. uri
Dovje — Mojstrana
10. februarja franc. barv. ČE SKAČE SLON ČEZ PLOT ob 19. uri
11. februarja amer. barv. ELITA MORILCEV ob 19 uri
O L, A S16. STRAN.
PETEK. 9. FEBRUARJA in
2 M
RADIO
Informativne oddaje lahko poslušate na prvem programu vsak dan, razen nedelje, ob 4.30, 5.00, 5.30, 6.00, 6.30, 7.00, 8.00, 9.00, 10.00 (Danes dopoldne), 11.00, 12.00, 13.00, 14.00, 15.00 (Dogodki in odmevi), 18.00,19.00 (Radijski dnevnik), 23.00, 24.00, v nočnem sporedu ob 1.00, 2.00, 3.00 in 4.00, ob nedeljah pa ob 4.30, 5.00, 6.00, 7.00, 8.00, 9.00, 10.00, 12.00, 13.00, 14.00, 19.00 (Radijski dnevnik), 22.00 23.00, 24.00, 1.00, 2.00,3.00,4.00;
na drugem radijskem programu prisluhnite novicam ob 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.30, 13.30, 16.30, 16.30 in 18.30, na tretjem programu pa ob 19.00, 20.30 in 23.50.
14.05 Mozaik glasov
in ritmov 15.00 Mladina sebi in vam 15.35 Instrumenti v ritmu 15.45 Naši kraii in liudie 16.00 Operetna glasba 16.33 Melodije po posti 18.40 V ritmu
Latinske Amerike
Tretji program
19.05 Igramo, kar ste izbrali
21.00 Poročila
21.05 Naš likovni svet
23.00 Slovenska
komorna glasba (Unger, Kogoj, Osterc, Juvanec, Lavrin, Kozina)
23.55 Iz slovenske poezije
PONEDELJEK
12. FEB.
NEDELJA
11. FEB.
Prvi program
4.30 Dobro jutro! 8.07 Radijska igra za otroke M. Marine: Srebrni konj 8.42 Skladbe za mladino 9.05 Se pomnite, tovariši 10.03 Kar znaš, to veljaš 11.00 Pogovor s poslušalci 11.15 Naši poslušalci čestitajo in
8ozdravlja jo bvestila in zabavna glasba 13.20 Za kmetijske proizvajalce 13.45 Obiski pri orkestru
Stan Kenton 14.05 Nedeljsko popoldne 17.50 Zabavna
radijska igra J. \Vorms: Pardon gospod 19.30 Obvestila
in zabavna glasba 19.35 Lahko noč, otroci! 19.45 Glasbene razglednice 20.00 V nedeljo zvečer 22.20 Skupni program J RT — Zagreb, Glasbena tribuna mladih 23.05 Literarni nokturno Gribojedov: Gorje pametnemu! 23.15 Plesna glasba za vas 0.05 Nočni program —
Drugi program
8.00 Nedelja na valu 202 13.00 Cocktail melodij 13.33 Iz roda v rod 13.40 Zvoki iz studia 14 14.00 Pet minut humorja
110. FEB.
Prvi program
4.30 Dobro jutro! 8.08 Glasbena matineja 9.05 Pionirski tednik 9.35 Mladina poje OPZ in MPZ OS Solkan 10.15 Kdaj, kam, kako
in po čem? tO.46 Turistični napotki za
naše goste iz tujine 11.03 Felix Mendelssohn: Sonata v F-duru za violino in klavir
I. 1.20 Po republikah
in pokrajinah
II. 40 Mi pojemo 12.10 Godala v ritmu 12.30 Kmetijski nasveti
dr. Jože Korošec:
Lani potrjeni vzorci
semena trav in detelj 12.40 Veseli domači napevi 13.00 Danes do 13.00 -
posebna obvestila 13.20 Obvestila
in zabavna glasba 13.30 Priporočajo vam . . . 14.06 Gremo v kino 15.45 S pevcem
Nmom Robičem 15.30 Glasbeni intermezzo 15.45 S knjižnega trga 16.00 Vrtiljak 17.00 Studio ob 17.00 18.05 Od arije do arije 18.30 Zgodovinsko
desetletje
»Trboveljskega
slavčka« 19.20 Obvestila
in zabavna glasba 19.35 Lahko noč, otroci! 19.45 Minute z ansamblom
Mojmir Sepe 20.00 Sobotna glasbena
fanorama a prijetno razvedrilo 21.30 Oddaja za naše
izseljence 23.05 Popularnih dvajset 0.05 Nočni program — glasba
Drugi program
8.00 Sobota na valu 202 13.00 Iz partitur velikih
zabavnih orkestrov 13.33 Danes vam izbira 14.00 Odrasli tako,
kako pa mi? 14.20 Klavir v ritmu 14.30 Iz naših sporedov 14.33 Srečanje republik 15.30 Z vami in za vas 16.00 Naš podlistek
N. Alispahič: Solza 16.15 Z majhnimi
zabavnimi ansambli 16.40 Glasbeni casino 17.30 Zrcalo dneva 17.40 Popevke
jugoslovanskih
avtorjev 18.00 Vročih sto kilovatov 18.40 Z ansamblom
Silvo Stingl 18.50 Svet in mi...
Tretji program
19.05 Nove prevodne
strani — Apolej:
Zlati osel 19.20 Stereofonski
operni koncert 21.15 Znani skladatelji -
sloviti izvajalci 22.00 Sobotni
nočni koncert 23.55 Iz slovenske poezije
Prvi program
4.30 Dobro jutro! 8.08 Glasbena matineja 9.05 Ringaraja 9.20 Izberite pesmico 9.40 Vedre melodije 10.15 Kdaj, kam, kako
in po čem? 10.45 Turistični napotki za
naše goste iz tujine 11.03 Za vsakogar nekaj 12.10 Veliki revijski
orkestri 12.30 Kmetijski nasveti — dr. Dolfe Cizej: Gospodarski pomen travne in koruzne silaže za prirejo mleka 12.40 Pihalne godbe
na koncertnem odru 13.00 Danes do 13.00 13.20 Obvestila
in zabavna glasba 13.30 Priporočajo vam . . . 14.05 Primorska poje 78 14.30 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo 15.30 Glasbeni intermezzo 15.45 Naši znanstveniki pred mikrofonom 16.00 Vrtiljak 17.00 Studio ob 17.00 18.05 Glasbena izročila
tisočletij 18.25 Zvočni signali 19.20 Obvestila
in zabavna glasba 19.35 Lahko noč, otroci! 19.45 Minute z Avgustom
Stankom 20.00 Kulturni globus 20.10 Iz del Richarda
Wagnerja 22.20 Popevke
iz jugoslovanskih studiev 23.05 Literarni nokturno I. Svetina: Hiša sprave 23.15 Za ljubitelje jazza
Drugi program
8.00 Ponedeljek na valu 202 13.00 Iz partitur velikih
zabavnih orkestrov 13.33 Ponedeljkov
križemkraž 13.55 Glasbena medigra 14.00 Književnost
jugoslovanskih narodov in narodnosti 14.20 Z vami in za vas 16.00 Novost
na knjižni polici 15.05 Jazz na II. programu 16.40 Od ena do pet 17.30 Zrcalo dneva 17.40 Godala v ritmu 18.00 Glasbeni cocktail 18.40 Lahka glasba
slovenskih avtorjev 18.55 Minute za kulturo
Tretji program
19.05 »Vokalna lirika
v sodobni glasbi« 19.45 Pol ure z Mozartom 20.15 Ekonomska politika 20.35 Dve simfonični
Eesnitvi iterarni večer Sodobna poljska poezija 21.40 Večeri pri slovenskih
skladateljih 23.00 Za vas muzicirajo . .. 23.55 Iz slovenske poezije
13. FEB
Prvi program
4.30 Dobro jutro! 8.08 Glasbena matineja 9.05 Radijska šola
za srednjo stopnjo Slovenski ljudski plesi 9.30 Iz glasbenih šol — Glasbena šola Tolmin 10.15 Kdaj, kam. kako
in po čem? 10.45 Turistični napotki za
naše goste iz tujine 11.03 Promenadni koncert 12.10 Danes smo izbrali 12.30 Kmetijski nasveti — mag. Milan Rovan. Ravnanje s pesticidi 12.40 Po domače 13.00 Danes do 13.00 13.20 Obvestila
in zabavna glasba 13.30 Priporočajo vam ... 14.05 V korak z mladimi 15.30 Glasbeni intermezzo 15.45 Svet tehnike -
dr. Boris Novinšek: Moderne metode študija površin 16.00 Vrtiljak 17.00 Studio ob 17.00 18.05 Obiski naših solistov Marijana Lipovšek
— mezzosopran, Tomaž Lorenz — violina
19.20 Obvestila
in zabavna glasba 19.35 Lahko noč, otroci! 19.45 Minute
z Ljubljanskim
jazz ansamblom 20.00 Slovenska zemlja
v pesmi in besedi 20.30 Radijska igra
Odd Selmer:
Potovanje v Ameriko 21.30 Zvočne kaskade 22.20 Skupni program J RT
— studio Zagreb Jugoslovanska glasba
23.05 Literarni nokturno Krilov: Basni
23.15 Popevke se vrstijo 0.05 Nočni program — glasba
Drugi program
8.00 Torek na valu 202 13.00 Iz partitur velikih
zabavnih orkestrov 13.33 Danes vam izbira 14.00 Radijska šola
za višjo stopnjo
Slovenska
književnost
in zgodovina:
Ivan Tavčar 14.30 Iz naših sporedov 14.33 Z vami in za vas 16.00 Pet minut humorja 16.05 Moderni odmevi 16.40 Diskomentalnost 17.30 Zrcalo dneva 17.40 Z ansamblom
Andrej Arnol 17.50 Ljudje med seboj 18.00 Lahka glasba
na našem valu 18.40 Popevke
slovenskih avtorjev 18.55 Minute za kulturo
Tretji program
19.05 Mihail Glinka: Odlomki iz opere »Ivan Susanin«
20.00 Znanost in družba
20.15 Giuseppe Tartini: Sonata za violino in klavir v g-molu
20.35 V j?osteh
pn jugoslovanskih zborih
21.00 Deseta muza
21.20 Z berlinskih
koncertnih odrov
22.55 Sezimo v našo diskoteko...
23.55 Iz slovenske poezije
114. FEB.
Prvi program
4.30 Dobro jutro!
8.08 Glasbena matineja
9.05 Pisan svet
pravljic in zgodb 9.25 Zapojmo pesem
OPZ OŠ Šmartno
pod Šmarno goro
in OS Domžale 9.40 Aktualni problemi
marksizma 10.15 Kdaj, kam, kako
in po čem? 10.45 Turistični napotki za
naše goste iz tujine 11.03 Po Talijinih poteh 12.10 Veliki zabavni
orkestri 12.30 Kmetijski nasveti —
dr. Julija Smole:
Težave pri
pridelovanju češenj 12.40 Pihalne godbe 13.00 Danes do 13.00 13.20 Obvestila
in zabavna glasba 13.30 Priporočajo vam .. . 14.05 Ob izvirih ljudske
glasbene kulture 14.30 Naši poslušalci
čestitajo in
pozdravljajo 15.30 Glasbeni intermezzo 15.45 Spomini in pisma
S. Danilova:
Spomini
na papana Danila 16.00 Loto vrtiljak 17.00 Studio ob 17.00 18.05 Odskočna deska
Kvartet pozavn
in Kvintet flavt
ZGBI
18.30 Koncert za besedo
— Šaljivo 19.20 Obvestila
in zabavna glasba 19.35 Lahko noč, otroci! 19.45 Minute z ansamblom
Bojan Adamič 20.00 Koncert
iz našega studia
Simfonični orkester
RTV Ljubljana
dirigenta
Samo Hubad,
Uroš Prevoršek
solist Aci Bertoncelj 22.20 S festivalov jazza
19. Mednarodni
festival jazza
Ljubljana 78 23.05 Literarni nokturno
W. de la Mare:
Popotnik 23.15 Revija
jugoslovanskih
pevcev
zabavne glasbe 0.05 Nočni program — glasba
Drugi program
8.00 Sreda na valu 202 13.00 Izpartitur velikih
zabavnih orkestrov 13.33 S solisti
in ansambli JRT 14.00 Radijska šola
za srednjo stopnjo
Slovenski
ljudski plesi 14.25 Z vami m za vas 16.00 Tokovi neuvrščenosti 16.10 Lahke note 16.40 Iz slovenske
produkcije
zabavne glasbe 17.30 Zrcalo dneva 17.40 Filmski zasuk 17.45 Tipke in godala 18.00 Progresivna glasba 18.40 Srečanja melodij 18.55 Minute za kulturo
projektira
proizvaja
instalira
prodaja
servisira
književnost in zgodovina: Ivan Tavčar 9.35 Narodne
in ponarodele 10.15 Kdaj, kam, kako
in po čem? 10.45 Turistični napotki za
naše goste iz tujine 11.03 Uganite, pa vam zaigramo po ... 12.10 Zvoki znanih melodij 12.30 Kmetijski nasveti — Martin Mencej: Na kaj opozarjajo dosedanje izkušnje pri uporabi čebelnih zdravil 12.40 Od vasi do vasi 13.00 Danes od 13.00 13.20 Obvestila
in zabavna glasba 13.30 Priporočajo vam ... 14.05 Koncert za mlade
poslušalce 14.40 Enajsta šola 15.30 Glasbeni intermezzo 15.45 Jezikovni pogovori 16.00 Vrtiljak 17.00 Studio ob 17.00 18.05 Z opernih odrov 19.20 Obvestila
in zabavna glasba 19.35 Lahko noč, otroci! 19.45 Minute z ansamblom
Milan Ferlež 20.00 Četrtkov večer domačih pesmi in napevov 21.00 Literarni večer Začelo seje z Matičkom Osamljena iskanja 21.40 Lepe melodije 22.20 Iz znane in manj znane francoske literature za pihala in trobila 23.00 V gosteh pri tujih radijskih postajah 23.30 Naš nocojšnji gost
Meri Avsenak 0.05 Nočni program — glasba
Drugi program
8.00 Četrtek na valu 202 13.00 Iz partitur velikih
zabavnih orkestrov 13.33 Danes smo izbrali 14.00 Aktualni problemi
marksizma 14.20 Mehurčki 14.30 Iz naših sporedov 14.33 Z vami in za vas 16.00 Tam ob ognju našem 16.15 Instrumenti v ritmu 16.40 S popevkami
po Jugoslaviji 17.00 En mikrofon
za dve izkušnji 17.10 S popevkami •      po Jugoslaviji
(nadaljevanje) 17.30 Zrcalo dneva 17.40 S Plesnim orkestrom
RTV Ljubljana 18.00 Popevke iz Italije 18.40 Z velikimi
zabavnimi orkestri 18.55 Minute za kulturo
Tretji program
19.05 Jugoslovanska
vokalna glasbena ustvarjalnost in poustvarjalnost 20. stoletja — Alojz Srebotnjak
19.30 Zunanjepolitični feljton
19.45 Večerni concertino
20.35 Vprašanja
telesne kulture
20.40 Salzburški
festival 1978: Schubertov ciklus »I^epa mlinarica«
22.00 G. Verdi: Reauiem
23.40 W. A. Mozart: Adagio in fuga za godala v c-molu. K. 546
23.55 Iz slovenske poezije
19.20 Obvestila
in zabavna glasba 19.35 Lahko noč, otroci! 19.45 Minute z ansamblom
Mihe Dovžana 20.00 Stop pops 20 21.15 Oddaja o morju
in pomorščakih 22.20 Besede in zvoki
iz logov domačih 23.05 Literarni nokturno 23.15 Jazz pred polnočjo
Mc Cov Tvner —
Emil Mangelsdorff 0.05 Nočni program —
glasba
Drugi program
8.00 Petek na valu 202 13.00 Izpartitur velikih
zabavnih orkestrov 13.33 Glasba
iz socialističnih dežel 14.00 Radijska šola za nižjo stopnjo Slovenske basni 14.25 Z vami in za vas 16.00 Prometni leksikon 16.05 Vodomet melodij 16.40 Top albumov 17.30 Zrcalo dneva 17.40 Odmevi z gora — Marijan Krišelj: Okrogla miza na temo — Plazovi in organiziranost pri nas 17.50 Prijetni zvoki 18.00 Stereojazz Orkestra Klaus Weiss in Woody Herman 18.40 Glasba za vsakogar 18.55 Minute za kulturo
Tretji program
19.05 Radijska igra
Taborv: Belec
in rdeči obraz 19.55 Prisluhnimo jim .. . 20.15 Z jugoslovanskih
koncertnih odrov
Koncert
Simfoničnega
orkestra
RTV Ljubljana
dirigent Nikša
Bare za, solistka
Alicia de Laroccha 22.00 V nočnih urah 22.30 Mednarodna
radijska univerza 22.40 M. Polič:
Odlomki iz opere
Deseti brat 23.15 Iz klavirskega opusa
Janeza Matičiča 23.55 Iz slovenske poezije
Radio Triglav Jesenice
UKVV-FM področje: radovljiško občino 87.7 Mhz — Gornjesavska dolina 103.8 Mhz — Jesenice in okolica 100.6 Mhz
srednji val: 1495 KHz
FEB.
Tretji program
19.05 Glasbena soareja 20.00 Kultura danes 20.15 M Ružnjak
in D. Detoni —
poje AZ »Ivan Goran
Kovačič« iz Zagreba 20.35 Iz manj znanih oper 21.40 Sodobni
literarni portret
Ivan V vskoči I 22.00 Razgledi
po sodobni glasbi
Svetovni
glasbeni dnevi
v Stockholmu 23.02 Ruski klasiki
našega stoletja 23.55 Iz slovenske poezije
ČETRTEK
15. FEB.
Prvi program
4.30 Dobro jutro!
8.08 Glasbena matineja
9.05 Radijska šola
za višjo stopnjo
(ponovitev)
Slovenska
Prvi program
4.30 Dobro jutro! 8.08 Glasbena matineja 9.05 Radijska šola za nižjo stopnjo Slovenske basni 9.30 Iz glasbene tradicije jugoslovanskih narodov in narodnosti 10.15 Kdaj. kam. kako
in po čem? 10.45 Turistični napotki za
naše goste iz tujine 11.03 Znano in priljubljeno 12.10 Z orkestri in solisti 12.30 Kmetijski nasveti — ing. Mihaela Cerne: Pridelovanje vrtnin v Pomurju 12.40 Pihalne godbe 13.00 Danes do 13.00 13.20 Obvestila
in zabavna glasba 13.30 Priporočajo vam . . 13.50 Človek in zdravje 14.05 Glasbena pravljica F. Milčinski-P. Sivic: Policaj in Cefizelj 14.25 Naši umetniki
mladim poslušalcem P. Sivic: Iz Najdihojce 14.30 Naši poslušalci čestitajo in
Rozdravljajo apotki za turiste 15.35 Glasbeni intermezzo 15.45 Naš gost 16.00 Vrtiljak 17.00 Studio ob 17.00 18.05 Moment musical
Petek, 19. L:
16.03 Lokalna poročila — obvestila - 16.30 Kulturna oddaja — Morda vas bo zanimalo — Kaj je novega I v Produkciji kaset in plošč RTV Ljubljana.
Sobota, 20. t.i
16.03 Lokalna poročila — obvestila. 16.30 Kam danes in jutri — Jugoton vam predstavlja — Morda vas bo zanimalo
Nedelja, 21.1.:
11.03 Mi pa nismo se uklonili — Koledar važnejših dogodkov iz preteklosti -Reklame — Nedeljska kronika — obvestila — 12.00 Čestitke — Morda vas bo zanimalo
Ponedeljek, 22. 1.:
16.03 Lokalna poročila — obvestila — 16.30 Ponedeljkov športni pregled — Morda vas bo zanimalo — Minute z narodnimi pesmimi.
Torek, 23. 11.:
16.03 Lokalna poročila —
Obvestila -   16 30 Oddaja
za mlade — Morda vas bo
zanimalo.
Sreda, 24. 1.:
16.03 Lokalna poročila — Obvestila - 16 30 Stop zelena luč — Morda vas bo zanimalo.
Četrtek. 25. 1.:
16.03 Lokalna poročila — Obvestila - 16.30 Po domače za vas — Morda vas bo zanimalo
Vodoravno: 1. ptič pevec, 7. nenadna srčna slabost, zlom telesnih siL 13. w velika reka, 15. razvratnost, 17. ploskovna mera, 18. krivina za sani, nam*. 20. zabela, 21. psihotehnični preizkus za ugotavljanje duševnih TnnjjjJ preizkus sploh, 23. klici, pozivi za javnost, 25. vrsta tonovske lestvic«'v m* 26. tropsko drevo ali grm, iz katerega semen se pridobiva kava, 28. krat delniško družbo, 30. Število z dvema ničlama, 31. nizka, valovita poi v Dalmaciji od Novigradskega morja do Zadra, 32. specialist za optiko valeč ali prodajalec optičnih priprav, 34. sodobni italijanski slikar in valeč z grobim potrošniškim materialom, Alberto, 36. služabnik starorimskih oblastnikov, noseč pred njim butaro šibja s sekiro, 39. t nada v, 40. Pavel Golia, 42. kdor ima ikre, ličinke trakulje, 44. ena nan«, evropskih rek, v Nemčiji Elbe, 46. objetje, 48. eleatska filozofska šoliT grško mesto v Južni Italiji, 50. osnovna količina, s katero primerjamo n* količino, 52. radij, polmer v matematiki, 54. Ljubo Ravnikar, 55. idiofoc i bilo kot izraz ali za dopolnitev ritma, 57. vzklik veselja, naslov skladbe konočna jed, 59. naš imenitni nekdanji svetovni prvak v motociklizmu.^ »I či Kranjec« Ludvik, 60. obrobek.
Navpično: 1. udeleženec svatbe,  svatovščine, 2. plovna reka ob vznožju Kavkaza, ki se izliva v Kaspijsko morje, 3. avtomobilska oL_ republiko Libanon, 4. nakaza, pošast, spaka, 5. oče, 6. velika evropska ki se izliva v Črno morje, 7. dva znamenita slovaška pesnika: udek narodnega preporoda Janko, umrl 1876, in pripovednik Franjo, udek. narodnega preporoda, umrl 1955, 8. reka v Kolumbiji, pritok Guaviare 9J Z. Onsager, 10. žensko pokrivalo pri narodni noši, 11. poskusni strel predi ljanjem, 12. vojaški pozdravi, salutiranja, 14. prekucnik, prekucni to* 16. stara igra na karte za tri ali štiri igralce, 19. žensko ime, Cilka, 22.1 sakra, 24. Ivo Daneu, 27. otipavanje, 29. dar, imetje, ki ga nevesta v zakon, 33. zvit šop slame za povezovanje otepov, 34. ples v gie^ ansambel baletnih plesalk ali plesalcev, 35. grški bog neba, Gajin soprog, oče Titanov, Uran, 37. japonski politik, večletni predsednik umrl 1965, Hayato, 38. volan, krmilni obroč motornega vozila, 41. j^-ljudska igra na igralni deski s črnimi in belimi kamenčki, 43. kultu^ gospodarsko središče Savinjske doline, nekdaj sedež Celjskih grofov, 4& i in kraj na* tem otoku v Aleutih, otočni skupini med Alasko in Kan 47. rastlina z rdečim barvilom v koreniki, brošč, 49. vzhodnjaški liker a no iz riža, 51. orel v germanski mitologiji, 53. kratica za Evropsko ra« * Union Europeenne de Radio-diffusion, 56. znak za kemično prvin 58. kraj južno od Beograda in reka, pritok Tamnave.
Rešitev nagradne križanke z dne 2. februarja: 1. Straža, 7. kmetje, 13. Stero*«v ttj
16. tak, 17. anemona, 19. sen, 20. Arsa, 22 aroma. 23. Kemi. 24. Stan, 26. atar. 27. Ani* * 30. Otero, 32. ta. 33. NS, 35. korar, 37. Talj, 39. Elsa, 41. epik, 43. siena. 46. čoln. 47. Maso*. « "i
50. Ava, 51. portret, 53. NGI. 54. kantata, 56. Arbanas, 58. Komat, 59. komet.
Prejeli smo 97 rešitev. Izžrebani so bili: 1. nagrado (70 din) prejme Anton Ui čeva 12, Kranj, 2. nagrado (60 din) prejme Lojze Bavdek, Planina 25, Kranj, 3. prejme Boštjan Trilar, Pot v Bitnje 24. Kranj. Nagrade bomo poslahpo poiti.
Rešitve pošljite do srede, 14. februarja, na naslov: Glas Kranj, Pijadeja 1, z oznako Nagradna križanka. 1. nagrada 70 din, 2. 60 din, 3. nagrada 50 din.
ISKRA Elektromehanika Kranj, o. sol. o.
Tovarna elektronskih naprav, Ljubljana, o. sol. o. Ljubljana, Stegne 11 vabi k sodelovanju več
ELEKTROTEHNIKOV šibkega toka
za dela na področju priprave proizvodnje odnosno usmerjanje visoko zahtevanih profesionalnih elektronskih naprav. Delo je izredno zanimivo, nudimo široko možnost strokovnega izpolnjevanja tako doma kot tudi v inozemstvu. Delavcem nudimo solidne osebne dohodke, kakor tudi možnost reševanja stanovanjskih problemov v perspektivi.
Vzgojnovarstveni zavod Skofja Loka
razpisuje po sklepu komisije za delovna razmerja prosta dela in naloge:
A  1 POMOĆNIKA RAVNATELJA
- za nedoločen čas a polnim delovnim časom B. 1 ADMINISTRATORJA
- za   nedoločen   čaa   s   polovičnim delovnim časom
A°-°Jzahteva se višja šola upravne, ekonomske ali organizacij*
smeri,
- najmanj pet let delovnih izkušenj,
- da ima uspešno ocenjeno dosedanje delo,
- imeti mora organizacijske sposobnosti in sposobnost za saa* stojno opravljanje del in nalog,
- poskusna doba 3 mesece
B. - dokončana dvoletna administrativna šola,
- uspešno opravljen preskus znanja
Prijave z dokazili .prejema komi.ij. za delovna £mer>a t* VVZ Skofja Lok. 15 dni po objavi «zpi«. Kandidati bo*' •prejemu obveščeni v 15 dneh po končanem r.zpi.u.
I
Veletrgovina
ŠPECERIJA Bled, n. sol. o. Bled
TOZD Maloprodaja, n. sol. o. Bled, Kajuhova 3
Komisija za delovna razmerja delavcev v združenem delu
razpisuje naslednja prosta dela in naloge
VEC POSLOVODIJ V TRGOVINI I (za nedoločen čas)
Pogoj: srednja ekonomska šola ali trgovska poslo-vodska šola (VK), 3 do 4 leta delovnih izkušenj
VEČ PRODAJALCEV I
(za nedoločen čas)
Pogoj: trgovska šola živilske smeri
KUHARJA II (za nedoločen čas)
Pogoj: kvalifikacija oz.  polkvalifikacija gostinske smeri
NATAKARJA (za nedoločen čas)
Pogoj: kvalifikacija  oz.   polkvalifikacija gostinske smeri
MESARJA SEKAČA I (za nedoločen čas)
Pogoj: srednja poklicna (KV) živilske smeri
DELAVCA II (za nedoločen čas)
Pogoj: osnovna šola
Za navedena dela in naloge je določeno trimesečno poskusno delo.
Kandidati naj pošljejo prijave in dokazila o izpolirievanju pogojev do 24.2.1979 na naslov: Veletrgovina ŠPECERIJA Bled, TOZD Maloprodaja, n. sol. o. Bled, Kajuhova 3.
LASTNIKI
STANOVANJSKIH
ZGRADB
Turistično društvo Kranj rabi več turističnih sob na območju Kranja in njegove neposredne okolice.
Lastniki stanovanjskih hiš, ki so pripravljeni odstopiti eno ali več sob za sprejemanje turistov, naj se osebno ali telefonično (21-361) zglase v Turističnem društvu Kranj, Koroška c. 19, kjer bodo dobili vse podrobne informacije o sodelovanju.
TD Kranj
DIJAŠKI DOM KRANJ razpisuje
prosta dela in opravila
2 VZGOJITELJEV za nedoločen čas
Pogoj:
višja ali visoka izobrazba pedagoške smeri
Nudimo eno garsonjero. Nastop dela takoj ali po dogovoru. Razpis velja 14 dni od objave.
Slaščičarna na Planini
čez kokrški most v Kranju
OBVEŠČAMO CENJENE STRANKE,
da je naša slaščičarna odprta vsak dan od 5.30 do 21 ure, od nedelje 11. februarja 1979 dalje.
Se priporočamo za obisk
IZBRAL! SO ZA VAS
Mladi so vneti za kasetofone, take za v roke, s katerim jo lahko mahneš na sprehod. Pri FUŽINARJU na Jesenicah so jih dobili z Madžarske. Cena: 1.367,35 din
Novost na trgu so kozarci za vkuha-vanje sadja na vakuumsko zapiranje. Vendar res enostavno': le pokrov tesno privijemo in stvar je opravljena, če hočete, jih imate lahko tudi za sladkor ali kavo, ker dobro tesne. V Murkinem ELGU v Lescah jih imajo v treh velikostih.
Cena: 35,20, 33,85 in 42,45 din
će ste si zaželeli gobic, le toliko morda, da bi malo spremenili vsakdanji okus vašega govejega zrezka, makaronov, rižote, ali da boste imeli malo drugačno omako k pire krompirju, potem si kupite šampinjone v konzervi v že pripravljeni omaki. Pri ŽIVILIH v GLOBUSU jih imajo v malih, 300-gramskih konzervah.
Cena: 22,67 din
Da bomo razno drobno orodie, vijake, žeblje in podobno drobnarijo imeli lepo spravljeno in jo bomo vedno našli, kadar jo bomo rabili, so si strokovnjaki izmislili takole, golobnjaku podobno omarico s samimi predalčki. Iz prozorne plastike je. Pri FUŽINARJU na Jesenicah jih imajo in to v dveh velikostih. Zanimiva novosti
Cena: 292,20 in 386,85 din
Letošnja zima zagotovo še ni vsega pokazala. Zato le pohitite v Kokrino trgovino MOJCA, kjer lahko po zelo ugodni ceni kupite otroške smučarske hlače, za starost od 6 do 16 let. Barve: modra, rdeča, rumena
Cena.
120 do 180 din
Ste posebne vrste sladokusec in so vam po mislih školjke? Pri ŽIVILIH v GLOBUSU so dobili vongole v lastnem soku. Imenitne so v mešani solati s stročjim fižolom, artičoka mi, rakci itd. In veliko česna in limone dajte na tako solato. Cena: 18,78 din
rVAaIples
Industrija pohištva 64228 ŽELEZNIKI
objavlja na podlagi 8. člena Pravilnika o delovnih razmerjih in sklepa delavskega sveta DO naslednja dela in naloge
VODENJE RAZVOJNEGA SEKTORJA v DS8P Pogoji za zasedbo:
— diplomirani ing. lesarstva ali diplomirani ing. arhitekture,
— 5 let delovnih izkušenj na vodstvenih razvojnih nalogah,
— znanje dveh svetovnih jezikov,
— moralnopolitične vrline.
Ob prijavi morajo kandidati predložiti plan in program razvoja za štiriletno mandatno obdobje.
Za navedeno delo in naloge se sklene delo za nedoločen čas s polnim delovnim časom. Pismene prijave s potrebnimi dokazili pošljite v 15 dneh v kadrovsko-socialni oddelek, ALPLES Industrija pohištva Železniki, 64228 Železniki.
Mercator
Svet za medsebojna razmerja v združenem delu delavcev
MERCATOR-ROŽNIK n. sub. o.,
TOZD PRESKRBA n. sub. o., Tržič - Trg svobode 27, razpisuje naslednja prosta dela in naloge:
1. TREH PRODAJALCEV
tehnične stroke v oddelku opreme v blagovnici
2. ENEGA PRODAJALCA
tekstilne stroke v oddelku tekstila v blagovnici
3. ENEGA PRODAJALCA
mešane stroke v posl. 3 — Tržič (nastop dela je možen 15. 3.1979)
4. DVEH PRODAJALCEV
mešane stroke v posl. 17 — SP Bistrica
5. ENEGA PRODAJALCA mešane stroke v posl. 21 — Križe
Pogoji za sprejem:
— v vseh primerih KV prodajalec
Poskusno delo:
— v vseh primerih dva meseca.
Pismene prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev oddajte splošni službi TOZD v 15 dneh od objave razpisa.
Gostinska in trgovska
DO Central Kranj z n. sol. o.
objavlja na podlagi sklepa IO DS TOZD Planinka in v skladu z določili samoupravnega sporazuma o medsebojnih razmerjih proste delovne naloge in opravila:
I. VZDRŽEVALCA - ŠOFERJA -SKLADIŠČNIKA
II. KV ali PK NATAKARJA
Pogoji:
pod točko I. se zahteva K V električar, izpit B kategorije, poskusna doba 2 meseca.
pod točko II. se zahteva poklicna gostinska šola, poskusna doba 2 meseca.
Pismene prijave s potrebnimi dokazili pošljite v 15 dneh po objavi na naslov: DO Central Kranj, TOZD Planinka Kamnik, Titov trg 4.
/Z\
Odbor za MRD v TOZD Maloprodaja, ki je v združenem delu
Veletrgovine ŽIVILA KRANJ
objavlja naslednje proste naloge in opravila
1. 3 KV PRODAJALCEV -ZA OBMOČJE KRANJA
2. 2 KV KUHARJEV -ZA OBMOČJE KRANJA
3. 1 KV NATAKARJA -ZA OBMOČJE KRANJA
Pogoj: poklicna šola ustrezne smeri, 1 leto delovnih izkušenj, poskusni rok 2 meseca
Pismene prijave sprejema kadrovska služba Veletrgovine ŽIVILA Kranj, Cesta JLA 6/IV 15 dni po objavi.
Komisija za delovna razmerja DS Skupne službe v združenem delu Veletrgovine ŽIVILA KRANJ
objavlja proste naloge in opravila VODJE VZDRŽEVANJA
Pogoji: srednja šolska izobrazba gradbene smeri in 3 leta delovnih izkušenj
»ali ena stopnja nižje izobrazbe in najmanj 5 let delovnih izkušenj.
Pismene prijave z dokazili naj kandidati vložijo v 15 dneh po objavi na naslov: Veletrgovina ŽIVILA Kranj, kadrovska služba, Cesta JLA 6/IV.
ZAHVALA Ob smrti dragega brata in strica
FRANCETA BAJŽLJA
p. d. Milharjevega Franceta
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, znancem in tovarni Sava; se posebno pa
dr. Hriberniku za dolgoletno zdravljenje.
Obenem se zahvaljujemo vsem za podarjeno cvetje in gospodu župniku za pogrebni obred
in izrečeno sožalje. -
Kavčičevi!
Stražišče, 9. februarja 1979
ZAHVALA
8. februarja mineva deseto leto, odkar te je kruta usoda odtrgala od nas dragi
RUDI LESJAK
Dolgost življenja.
našega
je kratka
Vsem prijateljem, ki ga niste pozabili, iskrena hvala.
Žena Milka in otroci z družinami!
ZAHVALA Ob prerani izgubi našega dragega
STANETA ZAROTNIKA
se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste ga v tako velikem številu spremili na njegovi zadnji poti, mu poklonili cvetje in nam izrazili sožalje. Posebna hvala še vsem sosedom in tov. Skrjancu za nesebično pomoč sodelavcem in praporščakom iz devetih gasilskih dru štev, govorniku tov. Kuraltu iz Zabnice in tov. Kreku iz LTH za ganljive besede ob odprtem grobu ter g. župniku za pogrebni obred.
Žalujoči vsi njegovi! Dorfarje, 31. 1. 1979
ZAHVALA Ob smrti nase drage žene, mame in sestre
KATARINE MALOVRH
se zahvaljujemo vsem sorodnikom in znancem za izrečeno sožalje in za spremstvo na njeni zadnji poti ter za darovano cvetje in pomoč v težkih trenutkih. Lepa hvala župniku za opravljen pogrebni obred ter zdravstvenemu osebju kirurškega oddelka Kliničnega centra
v Ljubljani.
Žalujoči: mož, sin in brat z družino! Preddvor, Jezersko, Potoče
ZAHVALA
Ob boleči in prezgodnji izgubi naše drage
NEŽKE PETERNELJEVE
se iskreno zahvaljujem vsem sorodnikom, prijateljem, znancem in dobrim sosedom, ki so pomagali v težkih trenutkih, darovali vence in cvetje, izrekli sožalje in jo spremili na njeni zadnji poti. Zahvaljujemo se tudi za podarjeni venec kolektivu Žito — TOZD pekarna in skupščini občine Kranj. Iskrena hvala g. župniku Kovačiču za tolažbo, za prelepi govor, opravljeni pogrebni obred ter pevcem iz Kokrice za zapete poslovilne žalostinke.
Za njo žalujeta mož Albert in mama
Kokrica, 5. februarja 1979
MALI	telefon
OGLASI	23-341
gpa«, 09*a> ^a*. ava*. a\ a a	
PRODAM =	
Prodam OMARO za dnevno sobo. Vprašati po tel. 23-000, Trpin Božo, Moše Pijadeja 46/9, Kranj 773
Prodam kombiniran MIZARSKI STROJ s sedmimi operacijami »Linvincibile« 2000 din. Telefon Številka 061-843-007 777 Poceni prodam črnobel TELEVIZOR EI Niš. Porenta, Virmaše 54, Skofja Loka 779 Dnevno sveža JAJCA dobite pri Bojdu, Križe 81 781
Prodam TELICO v osmem mesecu brejosti. Alpska 86, Lesce 803
Prodam novo motorno ŽAGO Ho-melite 50 in oddam PSA ovčjaka, starega osem mesecev. Trboje 32 804
Prodam nekaj KROMPIRJA igor, primernega za seme (prva saditev) in suha hrastova drva. Demšar. Log 2
805
Prodam  »PUNTE«   in »klaftro« DRV. Voglje 63, Šenčur 806 Prodam pet RAČK dobrih nesnic in dva samca. Naslov v oglasnem oddelku. 807 Prodam   suhe   bukove PLOHE. Zg. Bela 6, Preddvor 808 Prodam suha bukova DRVA. Naslov v oglasnem oddelku. 809 Ugodno     prodam SPALNICO. Veljka Vlahoviča 6, stanovanje 7, Kranj 810 Prodam      zimska JABOLKA. Jama 3, Kranj 811
Prodam težko KRAVO, simen-talko in kupim štiri nove ali stare GUME za gumi voz, 500/16. Ambro-žič Ciril, Koritno 39, Bled 812 Prodam športni VOZIČEK, rdeče barve, znamke »Peg«, za 1000 din. Informacije od 14. ure dalje po telefonu 22-680 ' 813 Prodam teden dni staro TELIČKO, čistokrvno frizijko. Blenkuš, Kr. gora, Gasilska 12, tel. 064-88-731
, 814
Prodam rabljen črnobel TELEVIZOR Grand. Zg. Besnica 84 815
Prodam dva ŠTEDILNIKA na trda goriva s pekači in bakrenim kotlom v dobrem stanju, kombinirano PEČ za kopalnico in krušno PEČ. Predoslje 2, Kranj 816
Prodam SENO, Duško, Tržič, Koroška c.*&2, Cegliš 817
Prodam drobni KROMPIR. Zg. Bitnje 23 818
Prodam pohištvo za dnevno sobo, tudi na kredit; SMUČI 160 in SMUČARSKI KOMPLET za 10 let. Ponudbe pod: Ugodno 819
Prodam 900 kosov streške OPEKE kikinda in 900 kosov strešne OPEKE bobrovec. Brejc Albina, Za-draga 8, Duplje 820
Prodam od 190 do 200 kg težkega, mesnatega PRAŠIČA in pet PUJSKOV, težkih po 20 kg. Ribno 38, Bled ^ ^ 821
Prodam več ton dobrega SENA. Srednja Bela 31, pri Preddvoru 822
Prodam šest tednov stare PRAŠIČKE. Strahinj 69, Naklo 823 Zaradi selitve prodam OPRAVO za dnevno sobo Florida in OPRAVO za otroško sobo. Ogled popoldan. Golmajar, Bistrica 174, Tržič 824 Prodam    PRAŠIČA    za zakol. Okroglo 5, Naklo 825 Prodam   novo   pomivalno MIZO (6()X 120). Dolžan, Mlaka 62. Kranj
826
Prodam okrog 2008 kg SENA. Podreča 3. Kranj 827
Prodam TRAKTOR Zetor2511 z zaščitno kabino, v dobrem stanju. Dolinar Jože. Podgora 22. Gorenja vas 828
Prodam FOTOAPARAT Exatta VX-5(K). halogensko ŽARNICO 75W. dve predsobni OMARI in RKGAL Triglav. Telefon 61-032, Skofja Loka
829
Prodam novejši 170-litrski HLADILNIK Končar. Pot na kolodvori, tel. 23-247 m)
Prodam TRAKTOR Zetpr, 42 KM, s KOSILNICO Mertel in dvobrazdni fergusonov PLUG. Krč Franc, Jezerska c. 92/a 852
Prodam 170-litrski HLADILNIK Rade Končar. Bogataj, Mrakova L Kranj Hf),{
Prodam enajM tednov starega TELETA (moškega spola). Luže 6
854
Prodam krmilno REPO primerno tudi za kisanje. Luže 34, Šenčur 855 V začetku marca bom prodajal dva meseca stare JARČKE, rjave in grahaste, vse odlične nermice. Sprejemam naročila. Stanonik Jurij, Log
856
Prodam KOBILO staro 8
man, Ribno 42
Prodam domače ŽGANJI
vec 16, Podnart
Prodam PRALNI nje 664 BIO S. Zupan, cesta 4
Prodam črnobel TELEV norama. Jagodic Jože,
Po delih prodam PZ 1 1970. Naklo 6
/si?£odai?1   globok otroški L/EiK.   Komovec, Moša Kranj, tel. 22-585
Prodam težkega PRAS1 14, Kranj
Prodam macesnove in DESKE, debeline 50, 30 25 ha 7, Kranj
Prodam MESO od pol-Velesovo 45
Prodam KRAVO za Kovor 55
Prodam sedem let sta NJA in devet let staro KOa«! zamenjam za starejšem soko90
Prodam PRAŠIČA. Z Srednje Bitnje 7
Prodam   deset mesec« BIKCA in šest mesecev LIĆKO. Visoko 5, Senčni
Prodam  170 kg teži ČA. Zg. Brnik 60
Prodam KRAVO mačo   semensko Gl Brnik 50, Cerklje
Prodam skoraj nov i FON. Urbanček Franc, v!
Prodam KRAVO in TELIČKO staro osem nart 6, Cerklje
Prodam 15-eolski nu GUMI VOZ. Bohinc G\ kije
Oddam   mlade PSE Poženk 38, Cerklje
Prodam  100 PUNT Cerklje
dežurni veterin
Bedina  Anton, din Kranj Betonov« sa 23-518
Rus Jože, dipl. v#»* 147, tel. 42-015 , Kranj
Habjan Janko, dinL 2iril30,tel.6S-2fj-jl Likoaar Dušan,  diai »E Sk. Loka, Podlubnikiil 60-939 za občino Stoj« <0
Pleatenjak Anton, dimi' Bled,  Prešernovi jI 77-828 ali 77-8S3 xa *^ Radovljica in Jeaenke
Dežurstvo se nritm* 14. uri popoldan in trmj. V 6. ure zjntraj naaSr* * dne. Centralna daaf služba ŽVZG Kranj iS § 25-779 pa deluje * njeno.
9, Skofja Loka 85b
Prodam mlado KRAVO, brejo dva meseca. Stanonik. Log 9, Skofja Loka 857
Prodam eno leto starega BIKA za dopitanje. Jelene, Dražgoše 21, Železniki 8,r>"
Po izbiri prodam KRAVO ali te-lico simentalko. Štravs Jože, Volča 23, Poljane nad Škofjo Loko 8.>9
Prodam KRAVO za zakol. Potočnik Franc, Sv. Duh 46, Skofja Loka
Prodam HUSOVARNO L* U reve, Rečiška 29, Bled
Prodam KUNCE, behrn* ke^Zg Bitnje 130 pri puSSff«
Prodam TRAKTOR 25 KM.  Dacar,  Breg ofr S
Kranj
Prodam radiokasetoftai I črnobel TELEVIZOR l rU 350 komadov nove
če OPEKE. Mušic. Sp p Cerklje
Prodam dve devet TELICI. tri OKNA (140 letnimi    škatlami »p »BANKINE«,  že' Upo večjo količino novih »G renta, Crngrob 5, Zabnica
Prodam dobro ohrani NICO z jogijem in skorai trski BOJLER, po UgJna sova 15, Kokrica, tel. 25-350 Prodam dve leti stan?« eno leto staro OSLICO Bled
KOLESARJI! Prodam (rolke). Korenčič, Sv. Duh
Loka
Prodam RADIO Graet-dio 360, 2 X 50 VV z dolhv FONOM, 100 W, ZVOČ* in GRAMOFON dual :. Zg. Bitnje 133, tel. 22-211,
Prodam večjo količino M Praprotna polica 24 Cprkli* Prodam TELICO, ki bo* letila. KlemenČič, Kove: I
Izdaja CP Glaa. KranL l Pijadeja 1. Stavek ĆP« ti»k Kranj, tisk: Zdrn*L. Ljudaka pravica, U»5ZL
V
tarjeva t. - Naalo\ uprava liata: KranL . 1. - TekočI računanju itevilka MM«-4*3.Vii lefonl: glavni urwb»|v — urednik in uprav« ls*l4i . •tvo 21-«35. novinarliaiZj*1, oglaiini    in    aarnebuu alC 2f-S41. - Naro^b^TiLS? polletna 160 din. cin.'S?" v kolportaii 4 din«Tj«.v no prometnega davka do »r mnenj« 4luf^
KUPIM
-upim vsako  količino lipovega, J2^pnevega, hruškovega, češnjevega, ""lovega in ielševega LESA, kot lovino ali deske. Višnar. UMET-OBRT, Jesenice 698 upim 8Ure lesene  KIPCE in _r*OŽJE. lahko  močno poškodo-»o. Linhart. C. v Rožno dolino 20, •-»Jjbljana 700 Kupim več rabljenih OKEN, po *^*no8ti z roletami. Šifra: Cena in **** 831 k .Kupim nakladalno PRIKOLICO JJtinRer. 15 kub., in SEJALNrK za ^jMzo na konjsko vprego. Oblak t. Zirovski vrh 25, Gorenja vas
832
•-Kupim motorno ročno KOSILNI-BCS 110 s kolesi za hribovite tele, po možnosti brez sedeža, in ceno sporočite na naslov: l^horič Marko, Podblica 8, Besnica . 892 r/^upim srednje veliko MLATIL-_*C0 s popolnim čiščenjem. Ponud-posljite pod šifro: Dobro ohranje-j 893 ».^godno kupim dobro ohranjeno ^TARO za začetnika. Ponudbe s l© pošljite na naslov: Zupan Než-.Reševa 10, Kranj 894 Kupim otroški športni VOZIČEK, ^nn Janez, Trstenik 10, Golnik
895
^Kupim smrekove DESKE (18, 25, ali 80 mm). Kalan, Poljšica 4/a, irt 896 iupim 1 kub. m hrastovih DESK, eline 2,5 do 3 cm. Pungeršek Ja->, Pot na Jošta 7, Kranj 897 .Kupim rabljen MEŠALEC. Mušič >nc, Sp. Brnik 31, Cerklje 898 Kupim 450 kg težkega KONJA za k -njo v hribovitih predelih. Vizjak, *>znica 8, Skofja Loka 899 Kupim 500 kg težkega VOLA, va-delati. Naslov v oglasnem od-iu. 900
VOZILA
iam kombi ZASTAVO 430TK, 1974, prevoženih 62.000 km, striran, obnovljen, cena 33.000 "jev. Borut Vrevc, Zg. Gorje 7, t» 834 [Kupim dotrajane FlCKE. Pečnik ^o, Kranj, Pševska 1/b 835 . 'godno prodam kombinirano ZA-.AVO 101 in novo AVTOPRIKO-). Ogled vsako popoldne. Jarška tja 3, Bled 836 prodam NSU PRINZA 1200 po £*h. Stroj 12.000 km po generalni. TJnikar, Naklo 218, tel. 47-343 837 ^Kupim   MOPED, neregistriran.
do 2000 din. Naslov v oglas-\J>i oddelku 838 prodam »ŠASIJO« in »CILIN-^R« z batom za BMW isetto, peč olje in ŽENSKO KOLO. Bozo-Gorice 39, Golnik 839 ujno prodam RENAULT 10 za din v voznem stanju. Ogled dan. Bjelajac Ranko, Koro-49.Krani 840 ^upim STROJ za DKVV kombi. Jtt Vinko, Hotemaže 50, 64205 ^ddvor 841 RASTAVO 750, letnik 1971, obojen stroj IR, prodam. Križnar-?* 5. Kranj - Stražišče. Ogled o in nedeljo 842
Kupim TERENSKO VOZILO v brezhibnem stanju. Naslov v oglasnem oddelku 843
Ugodno prodam karamboliran avto ZASTAVA 1300. Britof 218, Kranj 844
Prodam FIAT 850, letnik 1970, v voznem stanju. Telefon 25-307 845
Prodam ZASTAVO 750, letnik 1974. Oirled: Tone Triler, Virmaše št. 64. Sk. Loka 846
Prodam ŠKODO Š 100, letnik 1970. Informacije vsak dan po 15. uri. Sušnik Rudi, Podreča 56/a, Kranj, telefon 064 40-078 847
Kupim še dobro ohranjen MOPED na 2 prestavi. Informacije v trafiki Cerklje 848
Prodam VW 1200, letnik 1974. Sire, Visoko 72, Šenčur 849
Kupim TOVORNO PRIKOLICO za osebni avto. Telefon 70-095 850
Prodam BMVV 1602. Sr. Bela 53, Preddvor 851
Prodam MOPED (dve brzini) ir rezervne dele. Ogled od 16. do 18. ure. Zaplotnik, Veljko Vlahoviča 3.
Prodam FIAT 850 sport coupe, letnik 1969. Zupane, Voglje 40, Šenčur
Prodam   ZASTAVO   101, letnik 1973, komplet ali po delih. Voklo 47 64208, Šenčur 918 Prodam      malo karamboliran PONY-EKSPRES Rog. Suha 34, Kranj 919 Prodam FORD TAUNUS 17-M, letnik 1963, ohranjen. Dragočajna 4, Smlednik 920 Prodam OSEBNI AVTO fiat 850. Lado, Rupa 4, Kranj 921 Ugodno prodam delno karamboli-rano ŠKODO 1000 MB, letnik 1969, Drolčevo naselje 42, Kranj 922 Prodam brezhibno TERENSKO VOZILO. Zg. Bitnje 261, za gostilno Strahinc 923 Kupim KARAMBOLIRANO zastavo 750, 101; ali mini moriš 1000. Naslov v oglasnem oddelku 924 Prodam NSU 110 SC po ugodni ceni, letnik 1967 in več rezervnih delov. Tavčar Janez, Murave 2, Poljane 925 Prodam OPEL KADET, star 3 leta. Frakelj, telefon 064 61-414 926 Prodam   RENAULT   12, dobro ohranjen s prevoženimi 30.000 km, registriran do konca leta. Likozar, Planina 23, Kranj, telefon 24-766 Prodam osebni avto ZASTAVO 101, letnik 1974. Konjar, Sr. Bitnje 112, Zabnica, telefon 44-587 928 Prodam ŠKODO 1000 MB po delih.   Informacije  vsak  dan. Milic Vera,   Frankovo   naselje   68, Šk. Loka 929 Prodam ZASTAVO 750 s strojem, letnik 1972, in školjko letnik 1975. Ogled v soboto. Bečič, Frankovo naselje 68, Šk. Loka 930 Prodam    delno karambolirano ŠKODO, lahko tudi po delih. Pintar Tone, Na Kresu 58, Železniki 931 Prodam dobro ohranjen PZ 125. Knap Jože, Nartnikova 9, Kranj
932
Prodam osebni avto FORD TAUNUS 17-M, letnik 1964. Vprašati na telefon 21-610 popoldne. 933
Prodam ZASTAVO 750, letnik 1970, po generalni, registriran. Zlato polje 3/c, stanovanje 18. Ogled v pe tek od 10. ure dalje
ZAHVALA
Ob boleči, prezgodnji in nenadomestljivi izgubi naše predrage žene, mame,
stare mame, sestre in tete
MARIJE GRADIŠAR
roj. Verdir
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste jo v tako velikem številu spremili na njeni zadnji poti in ji darovali vence in cvetje. Posebno se zahvaljujemo dr. Novaku za dolgoletno zdravljenje, vsem zdravnikom, sestram in strežnemu osebju internega oddelka bolnice Golnik. Iskrena hvala g. župniku za opravljeni pogrebni obred ter pevcem za zapete žalostinke. Zahvaljujemo se tudi sodelavcem TOZD zobne poliklinike Kranj ter kolektivu Projektivnega podjetja Kranj.
Vsem, ki ste sočustvovali z nami, še enkrat iskrena hvala!
Žalujoči vsi njeni!
Duplje, 1. februarja 1979
Ugodno prodam dobro ohranjen, garažiran, 125 PZ, letnik 1970 ali zamenjam za Z 750, mlajši letnik. Informacije na telefon 26-959, Vrečko-va 3, popoldan 935
Prodam ZASTAVO 750, prevoženih 43.000 km. Lahovče 52, Cerklje
936
Kupim AVTO v voznem stanju, registriran za leto 1979, do 1.500 cem, po možnosti na posojilo. Tel.: 21-589
937
Ugodno prodam ZASTAVO 1300, letnik 1972, z novim IR strojem, registriran do oktobra. Mohorič, Val-vazorjeva 4, Bled — Rečica 938
Prevzamem vrstni red za WART-BURGA turist ali kupim novega. Ponudbe po tel.: 23-341 959
STANOVANJA
934
Mlajši upokojenki nudim SOBO za varstvo starejše osebe, ostalo po dogovoru. Ponudbe pod: Kranj ^— takoj 960 Oddam STANOVANJE na Golniku. Golnik 25 ali telefon 50-334 944 Iščem OGREVANO SOBO v Kranju. V popoldanskem času pomagam v gospodinjstvu.  Oddati ponudbe pod Marec 945 Soliden moški išče SOBO s kopalnico v Kranju. Oddati ponudbe pod Urejen 946 Zamenjam DVOSOBNO STANOVANJE za trosebno, lahko starejše, s centralno kurjavo. Naslov v oglasnem oddelku 947 Mladoporočenca iščeta ENOSOB-NO STANOVENJE v Kranju. Oddati ponudbe pod Redna in dobra plačnika 948 Oddam   OPREMLJENO SOBO IN KUHINJO najraje dvema študentoma ali starejšima osebama. Naslov v oglasnem oddelku
Sobo išče študent v Kranju ali bližnji okolici. Oddati ponudbe pod Študent 950
Študenta iščeta v Kranju STANOVANJE - sobo. Odati ponudbe pod VŠOD 951
DVOSOBNO STANOVANJE zamenjam za trosobno v Kranju. Naslov v oglasnem oddelku 952
GARSONJERO ali ENOSOBNO STANOVANJE v Kranju išče mlada družina. Oddati ponudbe pod Hitro 953
ENO ali DVOSOBNO STANOVANJE vzamem v najem. Novak, Zlatnarjeva 8, Kranj 954
Najboljšemu ponudniku dam ŠTIRISOBNO stanovanje z garažo. Oddati ponudbe pod Vseljivo septembra 955
Mamica z dveletnim otrokom nujno IŠĆE SOBO v Kranju, Tržiču ali bližnji okolici. Oddati ponudbe pod Mamica 956 Fant (31) s stanovanjem sprejme na stanovanje osamljeno dekle, po možnosti študentko. Ponudbe pod šifro: Prihodnost 957 Mlad fant išče SOBO v Kranju. Ponudbe pod: Creina 958
1 POSESTI
Prodam starejšo HIŠO z novo garažo. Mandaljc Rudi, Sp. Gorje 94 pri Bledu 833
Prodam dvosobno STANOVANJE. Ogled popoldan. Ivšič, Gub-čeva 1 914
Prodam SKEDENJ iz brun, brez zemljišča. Sp. Brnik 3, tel. 42-023
915
vozil izdelujem. Slavko ZALETEL, Stanežičeva 28, Ljubljana — Šentvid, tel.: 50-536 911
Zaposlim delavca pri stroju za brizganje plastičnih mas. Osebni dohodek do 6500 din. Humer, Mlakarjeva 65, Šenčur 912
Zaposlim delavca za delo v lakirnici. OD po dogovoru. Janez Zupan, Slikopleskarstvo in lakiranje kovinskih predmetov, Kranj, Jezerska c. 93/c, tel.: 21-607 913
OBVESTILA:
GRADITELJI: priskrbite si pravočasno gradbeni material za vašo hišo. Ne čakajte gradbene sezone. Ljubljanske opekarne vam nudijo vse za vašo hišo. Vso opeko vam dostavimo na dom po konkurenčnih cenah. Vse informacije vam nudi SMOLEJ ANDREJ, Kranj, Opreš-nikova 15, (na Klancu — Primskovo), tel.: 25-579 561
KEMIČNA EKSPRESNA ČISTILNICA, Staneta Žagarja 5, (80 m od avtobusne postaje) čisti oblačila iz tekstila in usnja, strokovno in hitro (dva dni). Parkiranje pri čistilnici. Odprto od 8. do 18. ure, inž. B. Zoreč 901
KRANJČANI! Pooblaščen servis z najmodernejšimi sredstvi vam nudi usluge na dom. Čiščenje tapiso-ma, preprog ipd. za družbeni sektor. Tudi po Gorenjski. Informacije od 14. do 20. ure po tel.: 22-043 902
PRIREDITVE
ZAPOSLITVE
ZAHVALA Ob tragični izgubi naše dobre sestre in tete
KATI GARTNER
se iskreno zahvaljujemo vsem sosedom iz Podblice, sorodnikom, prijateljem in znancem, ki so jo v tako velikem številu spremili na njeni zadnji poti, ji poklonili vence in cvetje in nam izrazili sožalje. Posebno zahvalo smo dolžni oddelku Milice Radovljica, Kirurgič-nemu oddelku bolnice Jesenice, župniku Pavlinu za lep pogrebni obred, pevcem za žalostinke, sodelavkam iz Ljubljane, sostanovalkam iz doma ostarelih iz Radovljice. Vsem
in vsakemu posebej iskrena hvala.
Žalujoči vsi njeni!
Podblica, dne 7. 2. 1979
ZAHVALA Ob smrti naše drage žene, mame in sestre
FRANČIŠKE MIKLAVČICEVE
Kladje 1
se zahvaljujemo vsem, ki ste nam ustno izrazili sožalje in ji izkazali zadnjo čast ter jo spremili na njeni zadnji poti. Posebno zahvalo smo dolžni Marjanci in njenemu možu Tonetu, kakor tudi vsem sosedom; dr. Bojanu Gregorčiču, za obiske med njeno težko boleznijo; gospodu župniku iz St. Oselice, govornikoma Francu Galičiču in predstavniku
krajevne skupnosti ter praporščaku.
Žalujoči mož Gregor, otroci z družinami ter vnuki in pravnuki! Kladje, Cerkno, Podgora, Skofja Loka, St. Oselica
Pretipkavam razna gradiva, diplomske naloge in izdelujem magnetograme hitro in solidno. Vsak dan od 17. do 18. ure. Mlaka 102, Kranj
795
ŠTUDENTJE! Nudimo vam občasno zaposlitev pri montaži strojev v Hrastju. Informacije po telefonu 23-059 — KŽK, C. JLA 2 in 26-398 -Mladinski servis 796
Takoj sprejmem FRIZERSKO pomočnico. Legat Anica, Radovljica, Gorenjska c. 23 801
V redno delovno razmerje sprejmem ORODJARJA ali »preciznega« MEHANIKA. Plača zelo dobra. Stroški prevoza na delovno mesto
Povrnjeni. Možnost zaposlitve takoj, eter Avbelj, Bled, Kajuhova 23
903
Popravljam vse vrste hladilnikov. Telefon 60-801 904
Slovenija projekt Ljubljana, Cankarjeva l/V objavlja za potrebe enote v Kranju prosta dela in opravila GRADBENEGA TEHNIKA.
Pogoji srednja tehnična šola gradbene smeri in večletna praksa. Prijave pošljite na naslov Slovenija Projekt, Enota Kranj, Cankarjeva 15/1 905
IKI - Inkret, Skofja Loka, Savska 23; izdelovanje čistil in pralnih sredstev vabi k sodelovanju NK de-lavca-ko. Delo samo dopoldne. OD okoli 4700 din 906
Sprejmem žensko za popoldansko pomoč v kuhinji. Lahko nudimo tudi družinsko stanovanje. Gostilna Bizjak, Zg. Bela 20 pri Preddvoru
907
Zaposlim kvalificiranega ali pol-kvahficiranega PLESKARJA. OD po dogovoru. Rihtaršič Jurij, Gol-niška c. 13, Kokrica, Kranj 908
Kvalificiranega in priučenega INSTALATERJA centralne kurjave in vodovoda takoj sprejmem. Krušec Silvester, Štula 3, Ljubljana — Šentvid 909
Dekle išče službo v dopoldanskem času v Kranju ali okolici. Obvladam nemški jezik. Ponudbe pod: Zaposlitev 910
ATESTIRANE VLEČNE KLJUKE - PRIKLJUČKE - za vse tipe
V soboto, 24. februarja, bo v ogrevani dvorani Zadružnega doma na Primskovem velika pustna veselica s pričetkom ob 20. uri. Vstopnina 80 din, maskam je vstop prost. Vstopnice v pretprodaji v trgovini Zadružnega doma. VABIJO NOGOMETAŠI! 940
DISCO PLES vsako soboto v gostilni Zelenica v Žirovnici 941
TVD PARTIZAN Gorenja vas prireja v soboto, 10. februarja, PLES od 20. do 1. ure. Igra skupina AMA-RO. Vabljeni! 942
TVD PARTIZAN Ljubno prireja vsako soboto PLES. Igra SELEKCIJA. Vabljeni! 943
IZGUBLJENO
diJ^d1 i86 je Pritlikav, dolgodlak FES »Pekenez«. Sporočite na naslov: Praprotnik, Veljka Vlahoviča 10, Kranj 916
NAJDENO;
Zatekla se je PSIĆA (buldog), brez repa, rjave barve s črnimi programi, prsa bela. Lastnik jo dobi pri Bestru, Poljšica 13, Podnart 917
ČESTITKA
Ljubljeni mami FRANČIŠKI PODJED iz Olšev-ka 50 čestitajo za osemdesetletnico in ji želijo še mnogo zdravih let!
Vsi njeni!
VSAKO NEDELJO OB 18" PLES V SORI
>jn^riJ i a>   p lin 41
Skoda za poplavami
V Kranju, v Radovljici in v Škofji Loki že ocenili škodo, kije nastala za poplavami — Čimprejšnji ukrepi za sanacijo poškodovanih cest in objektov ter kmetijskih površin
Kranj, Radovljica, Skofja Loka — Po vsej Gorenjski so nedavne poplave povzročile precej škode tako na cestah, na objektih in na kmetijskih površinah. Največ škode imajo v kranjski občini, v radovljiški in v škofjeloški občini, kjer so izvršni sveti skupščin občin že razpravljali o sanaciji.
V Kranju ocenjujejo, da je v družbenem sektorju, na področju samoupravne interesne komunalne skupnosti, na cestah Cestnega podjetja Kranj, Gozdnega gospodarstva Kranj in vodnega
f:ospodarstva ter posameznih de-ovnih organizacij več kot 43 milijonov 500.000 dinarjev škode. Najbolj so poškodovane ceste Cestnega podjetja, za njihovo obnovo bodo morali nameniti 10 milijonov dinarjev, več kot 10 milijonov dinarjev bo veljala sanacija samoupravno komunalno skupnost in okoli 10 milijonov dinarjev bodo terjale poškodbe na vodnogospodarskih objektih. Kar za 12 milijonov dinarjev je voda napravila škode v delovni organizaciji Planika.
Dobre priprave
Ljubljana — Izvršni odbor Planinske zveze Slovenije se je na zadnji seji seznanil s pripravami na našo prvo alpinistično odpravo na najvišjo goro sveta Mount Everest. O pripravah je poročal vodja odprave Tone Škarja. Izvršni odbor je ugotovil, da so člani odprave izredno dobro telesno in psihično pripravljeni. Dobro je poskrbljeno tudi za njihovo opremo. Ce ne bo ponagajalo vreme in ne bo drugih nepredvidenih ovir, mora naša odprava na Mount Everest uspeti, kar bi bil doslej največji   uspeh   našega alpinizma.
-jk
Izvršni svet kranjske občinske skupščine je sprejel sklep, da se imenuje komisija, ki bo ocenila škodo tudi pri zasebnikih, občinski štab civilne zaščite pa bo pripravil predloge, kako naj bi najhitreje posledice vodne ujme omilili, povsod pa naj bi ugotovili, kako naj bi prizadeta področja obvarovali in jih najbolje zaščitili.
V RADOVLJIŠKI OBČINI so komisije že ocenile škodo, ki znaša okoli 2 milijona 700.000 dinarjev v krajevnih skupnostih v okolici Radovljice in 6 milijonov 700.000 dinarjev v Bohinju in na Bohinjski Beli. Izredno veliko porušenih mostov in razritih cest je na območju krajevne skupnosti Gorje, kjer ocenjujejo stroške sanacije na milijon 96.000 dinarjev. Tako so poškodovane ceste Krnica — Spodnje Laze, Krnica Hotunje, Grabče — Laze, Mevkuš, proti Poljšici, proti Postojni, proti Svobodi, ob železniški progi, na Mežaklo. Voda je spodkopala most v Mevkšu, zaradi hudournika je ogroženo tudi zajetje vode za sanacijo blejskega jezera.
Za skupaj 6 milijonov in več dinarjev je škode v Bohinju in na Bohinjski Beli. Potok Bistrica je preplavil strugo po vsej dolžini, uničene so ceste, poplavljene hiše. Potrebno bo nadzirati obrežni zid pri Godčevem muzeju, regulirati potok v Nomenju ter popraviti potok Belco. Ureditev vodnogospodarskih objektov bo veljala milijon 400.000 dinarjev, ureditev cest in poti 3 milijone 400.000 dinarjev. Za porušeni most na strelišče pod Mačkov-cem pred Bohinjsko Belo bodo morali odšteti kar 600.000 dinarjev, izdatna sredstva pa bodo porabili tudi za obnovitev elektro objektov in naprav, stanovanjskih in družbenih objektov. Vsekakor bo precejšnja škoda
Podnart — Ob zadnjem deževju je tudi potok Lipnica močno narasel. Voda je poplavila polje med naseljema Lipnica in Podnart. Drla je s tako močjo, da je 29. januarja pretrgala nasip in odnesla del ceste pri češnjiškem mostu. Skoda je velika, saj ceste na Češnjico in Rovte ne bo moč takoj obnoviti. Krajani so sicer že naredili zasilni most, prek katerega je možen prehod vsaj za pešce, avtomobilski promet pa bo verjetno Ae dalj časa moral potekati prek Ovsiš. — Foto: S. Saje
XVI.
Pohorska lisica
MARIBOR — 8. febr. (od našega posebnega poročevalca). Hanni Wenzel, 23-letna Lich-tensteinka, doma iz Plankena je 16. zmagovalka Pohorske zlate lisice. Obenem z zlato lisico bo Hanni dobila tudi diamantno, saj ji je uspelo, da je te drugič zmagala. Tudi z izkupičkom naiih smo lahko zadovoljni, „aj so osvojile prve točke v svetovnem pokalu. To so Zavadlavova, Jermanova in Dornigova, v drugem nastopu je morala s proge Tometova.
Prvič v tej sezoni so na Pohorju v svetovnem pokalu »inflacijske točke« dobivale vse uvrščene do 25. mesta. V prvem nastopu je povedla poznejša zmagovalka Hanni Wenzel. Pravi podvig pa je napravila na
Kteli snežni odeji toda na odlično pripraven! progi mlada Italijanka Thea Gamper. Le-ta je v tem prvem nastopu s Startno številko 37 osvojila izvrstno 4. mesto. Nase so bile solidne. Najhitrejša od peterice Jugo-slovank je bila na progi najmlajša, 16-letna Ljubljančanka Meta Jerman, ki je bila 31. Takoj za njo pa so se uvrstile Zavadlavova, Tometova in Dornigova, medtem ko je bila domačinka Klanjsčkova na predzadnjem mestu.
V drugem nastopu vodilna s prvega ni taktizirala in je zasluzeno osvojila novih 26 točk. Nase so bile spet dobre. Zavadlavova je po neuradnih rezultatih 20., Jermanova 21., Dornigova pa si je s 26. mestom prismučala svojo 1. točko v svetovnem pokalu, Zavadlavova 6, Jermanova pa 5 točk. Tako smo lahko z naso bero ženskih točk izredno zadovoljni.
RezulUti: 1. Wenzel (Licht.) 92,71, 2. Kinshofer (ZRN) 93,52, 3. Quario (Ital.) 93^2, 20. Zavadlav 97,86, 21. Jerman 97,86, ff. Dornig 08,89, 27. Klanjsček (vse Jug.)
I"."- -dh
tudi zaradi naplavin na travnikih in njivah.
14 milijonov dinarjev bodo v ŠKOFJELOŠKI OBČINI morali nameniti za sanacijo posledic vodnega razdejanja. Po posameznih krajevnih skupnostih je škoda že ocenjena. Najbolj je voda prizadela krajevno skupnost Skofja Loka, kjer je za 3 milijone 300.000 dinarjev škode, krajevno skupnost Bukovico, kjer je za 800.000 dinarjev škode, krajevno skupnost Železniki, kjer je za 260.000 dinarjev škode, krajevno skupnost Selca, Gorenja vas, Poljane, Sorica in druge, kjer so porušeni in spodkopani mostovi, poškodovane ceste, vodnogospodarski in drugi objekti.
Izvršni svet skupščine občine Skofja Loka je sprejel sklep, da bo za odpravo škode na krajevnih cestah in kmetijskih površinah samoupravna komunalna skupnost takoj namenila 60 odstotkov sredstev lanskega presežka, iz proračuna občine bodo namenili 60 odstotkov preseženih sredstev, podobno pa bo ukrepala tudi kmetijsko zemljiška skupnost. Tako bodo zbrali od milijon 300.000 dinarjev do milijon 50.000 dinarjev, denar pa poslali kot pomoč krajevnim skupnostim. Krajevne skupnosti so namreč pripravljene čimveč napraviti same, seveda ob nujni pomoči v materialu in mehanizaciji.
D. Sedej -\
NEPOZNANA PRELEPA GORENJSKA
Skofja Loka — V edinem škofjeloškem hotelu so imeli minulo soboto nadvse postavnega mladega gorenjskega pevca, ki je imenitno znal zapeti kar obširen repertoar melodij in pesmi. A so bile vse bolj ali manj angleškega porekla, da seveda ne pozabimo tudi naših, tistih znanih zabavnih.
A se vsaka pesem enkrat izpoje in njegov repertoar se je tudi. Mogoče je, da ga je kdo naprosil, naj zapoje tudi kakšno domačo, gorenjsko, na primer. Kakorkoli je že bilo, pevec se je postavil pred mikrofon, da zapoje tudi Prelepo Gorenjsko, ki jo pri nas zna po viži in besedilu že vsak osnovnošolček.
Njemu pa očitno ni in ni šlo, kajti vse ljubavi in love songi so mu prej šli tekoče in nemoteno iz ust in kretenj. Prelepa Gorenjska pa mu je delala ogromne težave. Moral je, mladi Gorenjec, z besedilom in notami v roki pred mikrofon, v veliko začudenje poslušalcev, ki so pač komaj verjeli, da mladenič Prelepe Gorenjske ne zna.
Prelepa Gorenjska, ki je, nam v precejšen ponos, njemu zagotovo ni. Naj se mu zdi še tako pod čast, da bi si jo naučit, naj se mu zdi še tako kmečka in le za navadni folk navdušajoča, osmešil se je . . .
RATEČE - ZAČELO SE JE DRŽAVNO PRVENSTVO V SMUČARSKIH TEKIH - Smučarski klub Triglav iz Kranja je moral z Jezerskega štiriintrideseto državno prvenstvo za člane in mladince v smučarskih tekih in nordijski kombinaciji prestaviti v Rateče Planico, kjer so odlični pogoji. Ze včeraj so bili prvi obračuni. Člani so se za državne naslove borili na 30, članice pa na 10 km. Zvečer ob 20. uri je častni predsednik odbora predsednik izvršnega sveta skupščine občine Kranj Drago Stefe v hotelu Alpina v Kranjski gori priredil sprejem za vodstva ekip, častne goste in novinarje. Danes se bodo ob 9. uri boji nadaljevali. V smučino se bodo podali starejši mladinci (10 km) in starejše mladinke (5 km) ter mlajši mladinci in mladinke (oboji 5 km). Ob 14. uri pa bodo na 60-metrski skakalnici skoki za kombina cijo. V soboto ob 9. uri bo tek članov (15 km), mlajših članov (15 km), članice pa bodo tekle 5 km. Ob 14.30 bo start štafet mlajših mladincev (3 x 5 km), starejših mladink (3x5 km) ter mlajših mladink (3 X 3 km). Zadnji dan prvenstva, v nedeljo, 11. februarja, bo ob 8.30 štafetni obračun članov (3X 10 km) in mlajših članov (3 X 10 km) ter članic (3x5 km) in starejših mladincev (3x5 km), (dh) - Foto: F. Perdan
tovarniška prodajalna 11
ca
NOVOSTI ZA POMLAD
svežina pomladi v
SKRB ZA VASE UDOBJE
Zaključni računi
Na zbore pnpravlje
Lesce — V delovni organizaciji Veriga Lesce je zaposlenih okoli 1350 delavcev, ki delajo v sedmih temeljnih organizacijah združenega dela in v skupnih službah. O tem, kako se v največji delovni organizaciji v radovljiški občini, ki sodi v sestavljeno organizacijo združenega dela slovenskih železarn, pripravljajo na nazoren prikaz poslovanja, na zaključne račune, smo se pogovarjali z Bojanom Terseglavom, ki je tajnik sekretariata konference osnovne organizacije sindikata delovne organizacije.
»V Verigi smo nekoliko pozno začeli s pripravami na javne razprave o zaključnih računih. Intenzivno je delo steklo šele po seminarju, ki so ga v občini organizirali občinski sindikalni svet, občinska konferenca ZK in mladina za vse predsednike osnovnih organizacij sindikata, sekretarje osnovnih organizacij ZK in predsednike mladinskih organizacij. Na seminarju smo se temeljito pogovorili o vseh vprašanjih uresničevanja zakona o združenem delu, o problemih ter predvsem o akciji zaključnih računov.
Nato je bil sekretariat konference osnovnih organizacij sindikata v Verigi sklicatelj več sej, na katerih smo se dogovorili, da bodo ustrezne službe pripravile analizo poslovanja, vodje temeljnih organizacij pa naj bi predložili temeljitejšo in razumjjivo analizo, prikaz, o katerem naj bi delavci na zborih razpravljali. Vsekakor pa  bodo imele pomembno
vlogo družbenopolitične or cije v posamezni temeljni organi ciji združenega dela, ki so se že s* dogovorile o rokih ter o konkietf*
nalogah.
Na seji sekretariata smo se Ht vorili tudi o tem, da moramo 41 zonti posamezne osnovne oraz* cije sindikata in komisije zaui** čevanje zakona o združenem dekli temeljnih   organizacijah   na «■ stransko razpravo ter pozneje*« na pripombe, ki bodo na zbcSk*I lavcev ter na skupno oceno, £ ' bomo predložili po akciji Ocem? napravljena po vseh temeljnih o* nizacijah združenega dela.
Sicer pa so delavci Verige ^ noma seznanjeni z rezultati postf* nja že med letom, ko obravni* periodične račune, vendar gospi^ jenja nikoli niso tako obravna^ da bi spregovorili tudi o posaiaeffP vrstah stroškov in o drugih »1* šanjih. Le v dveh temeljnih zacijah, ki sta bili v izgubi morali napraviti sanacijski prv* so o tem temeljiteje razpravljati
Ce sklepamo po dosedanji pn^ bodo delavci največ govorili o ft** dohodku in o skupni porabi v** kor pa naj bi ob razumljivi' a^? na delnih zborih — zanje smo s I ločili zaradi dela v več lzmeu** * razpravljali tudi o produkti««* o odgovornosti in o vseh tistih >f šanjih, ki še vedno ovirajo n«r*£ gospodarski razvoj delovne of*^ zaci je.« ^ ,
Prvi prispevki za Kredarico
Kranj — Kmalu po pobudi akcijskega odbora za izgradnjo in povečavo Triglavskega doma na Kredarici pri republiški konferenci SZDL ter odločitvi, da lahko pomagamo tudi z obveznicami, so se že pojavili prvi darovalci. Pri Planinskemu društvu
Sindikalne sankaške tekme na Jesenicah
Kranj - Organizatorji 12. zimskih sindikalnih športnih iger občinskega sveta Zveze sindikatov Kranj so se odločili, da bo tekmovanje v sankanju jutri, 10. februarja, ob 15. uri pri hotelu pod Golico nad Jesenicami, oziroma v Savskih jamah. Obvestilo velja kot vabilo za tekmovanje!
___J
Ljubljana-matica je že zbran* 96.000 dinarjev obveznic. Pod«s£ s prvega februarja,  zato i« zbranih obveznic do danes »»■•fr vo že višja. Med prvima dan1** velja omeniti predvojnega ny* cionarja iz Tržiča, druŽbenoff^S nega delavca in navdušenega pJ**^ ca Andreja Stegnarja, ki je o**f za 6000 dinarjev obveznic. Vi* bukovec  (1200 dinarjev), M*r£ Zmavca (2700dinarjev). Vero r neta   Škrinjar .(1000 dinarje* Mojco Kmet, ki je odstopila M dinarjev obveznic.
V akcijo se vključujejo tu*« ninci s sosednje socialistične i*Č like Hrvatske. Sprašujejo in fW gajo, da bi tudi oni pomagal veznicami hrvatskega pcaojfef ceste, saj tudi prebivalci te itj^I množično obiskujejo Triglav
Planinska zveza Sloveni ča, da do ureditve vseh p in dogovorov z bankami » lahko že sedaj oddajo ob*{ Planinski zvezi ah planinski« štvom, kjer bodo prejeli potrdil*.