Poštnina plačana pri pošti 1290 Grosuplje Informativno glasilo občine Dobrepolje ■ letnik 29, št. 12 ■ december 2023 Vesel božič in srečno novo leto 2024! Ob občinskem prazniku se je zbrala polna dvorana, ki je uživala v programu. Patrik Erčulj je na državnem tekmovanju v igranju na diatonično harmoniko osvojil srebrno priznanje (slika zgoraj). Miklavž je v družbi angelčka in pomočnic razveseljeval in obdaroval varovance (slika levo). MAS – PUGELJ Posek in spravilo lesa Prevoz lesa z gozdarsko prikolico Strojno cepljenje drv 041 755 688 (Ele) FIZIOTERAPIJA KRAJNC Ana Krajnc, fizioterapevtka m: 040 332 712 e: info@fizioterapija-krajnc.si www.fizioterapija-krajnc.si Fizioterapijo na delovni nalog (čakalna doba od 6t ednov do 9 mesecev) Samoplačniške terapije za odpravo bolečin, sanacijo poškodb ter boljše počutje za otroke in odrasle: - manualna terapija, - Bownova terapija - obravnava težav s čeljustnim sklepom - biodinamična kraniosakralna terapija - Tecar Lokacija izvajanja: Videm 33a, (Zavod Sv. Terezije) 1312 Videm - Dobrepolje Partner TRIGLAV zdravje za SPECIALIST: Možnost oglaševanja v Našem kraju Morebitni novi oglaševalci lahko vse informacije v zvezi z oglaševanjem dobite pri uredniku ali v tajništvu Občine Dobrepolje. 031 718 446 Informat ivno gla silo obči ne Dobre polje ■ letnik XXIII. www.kmetija-jakopic.si št. 2 ■ februar 2017 Infor mati vno g lasil o obč ine D obrep ■ letnik olje XXIII. št. 5 lje repo Dob čine o ob asil o gl tivn rma Info ■ letnik XXII ■maj 2017 ■ janua r 2017 I. št. 1 Slika zgoraj: V šoli je 15. 2. 2017 gostovala ljubljanska Hiša eksperimentov. Šolarji so se lahko tisti dan učili nekoliko drugače. Slika levo: Redni krvodajalci so se zbrali na srečanju in mnogi od njih so prejeli priznanja za številne darovane litre krvi. j: epolje Slika zgora šola Dobr pripravila Osnovna mbra dnevu c dece je kone proslavo ob osti. slovesno osti in enotn samostojn mbrska Slika levo: jeva dece ljena so je Pinki Končana a akcija, pode tva. dobrodeln zbrana sreds že bila tudi Slika zgoraj: Otroci iz vrtca pa preživeli nekaj dni na taboru na Gradu Prestranek pri Postojn i. Slika levo: Člani Gobars kega društv Štorovke a Šentrumar udeležili so se tridnevnega dogodka gobarskega na Hrvašk em. Aktualne informacije in razpise najdete na spletni strani Občine Dobrepolje www.dobrepolje.si V kmetijski zadrugi na Vidmu so na voljo naši mlečni izdelki (jogurti, skuta, siri, kisla smetana in maslo), ki jih lahko kupite v delovnem času zadruge. 6. in 13. januarja bomo imeli med 10. in 11. uro pred kmetijsko zadrugo tudi degustacijo naših izdelkov. Lepo vabljeni! Naš kraj ■ december 2023 3 ••• Urednikov uvodnik ••• Božična skrivnost se kmalu pripelje do nas Veseli december je že pregovorno namenjen veseljačenju, zabavam, zaključnim večerom posameznih skupin, podjetij. Je tudi čas, ko se ozremo nazaj na prehojeno pot ter naredimo načrte za prihodnost. Vsekakor je tudi predpriprava na obdobje, ko si marsikdo obljubi, da bo shujšal, se redno rekreiral, užival manj alkohola ter druge nezdrave hrane. Pa nam to uspe ali bo tudi tokrat ostalo le pri željah in obljubah? Uroš Gačnik, urednik Vsega lepega je enkrat konec in v tem je tudi čar. Če bi imeli lepih stvari v izobilju, bi se jih prenajedli in ne bi znali ceniti teh trenutkov. Prav je, da se za trenutek ustavimo, prisluhnemo bližnjemu, si sežemo v dlan, poiščemo pogled in si skromno zaželimo vse dobro. Lepe želje in načrte za prihodnje leto je na občinski slovesnosti predstavil župan, ki skupaj z občinskim svetom in zaposlenimi v občinski upravi skrbi za nešteto dejavnosti, ki jih kot občina potrebujemo in izvajamo. Župan je poudaril, da smo občina ljudje, ki lahko s skupnimi močmi postorimo največ. Največ lahko naredimo kot skupnost in posameznik pri spoštovanju prometnih predpisov, da ne sedamo vinjeni za volan ter v ozir v prometu jemljemo šibkejše. Policija, ki nas varuje, nas opozarja in poziva k previdni uporabi pirotehničnih sredstev ter obvešča, katere stvari so prepovedane. Skušajmo nasvetom slediti in voditi z zgledom. Naši otroci so med adventnimi delavnicami, ki so jih organizirale marljive vzgojiteljice in učiteljice, naredili adventne venčke ter izdelke, ki so jih skupaj s starši namestili na vrata in mize ter tako okrašeni pričakali Miklavža – prvega od treh dobrih mož, ki se jih vedno vsi razveselimo. Tudi Božiček bo kmalu tu in bo s svojim hohohoho, upam, razveselil vse ter nas povabil na koncert Godbe Dobrepolje, ki bo potekal tradicionalno 26. decembra v Športni dvorani na Vidmu. Po obilnih dneh hrane bo sprehod do Kamen vrha zdrav in koristen napor, ki ga ne bo težko narediti, saj vas bodo v koči s toplimi napitki čakali planinci. Veselimo se tudi odmevne prireditve Dobrepolje fest, ki bo potekala 29. in 30. decembra v industrijski coni Predstruge, kjer bodo zveneča imena iz sveta glasbe poskrbela za pravi bum prireditve v Dobrepolju. Ker je cena vstopnic, ki jih lahko kupite na pošti, preko Eventima ali na Petrolovih servisih nizka, te hitro kopnijo, zato si hitro priskrbite svojo. Pridite, zagotovo bo veselo. Vedno aktivne, nasmejane članice Društva podeželskih žena Dobrepolje - Struge vas prijazno vabijo na izdelavo, ocenjevanje in razstavo poprtnikov. Šolarji pa so se pod vodstvom mentori- ce obširno razpisali na temo požarov in drugih nesreč, svoje prispevke pa oddali na literarni razpis, ki ga je objavila Uprava Republike Slovenije za zaščito in reševanje. V tokratnih prispevkih ne manjka obilo voščil, ki so jih za vas skrbno pripravili člani različnih organizacij. Tudi jaz vsem vam, spoštovane krajanke in krajani, želim, da bi praznične dni preživeli v družbi najdražjih, se preprosto objeli, se v večeru stisnili ob toplem ognjišču ter si zazrli v oči in se imeli radi. Ob tem ne smemo pozabiti na vse osamljene, bolne, ki nimajo možnosti preživeti teh trenutkov, namenimo jim vsaj klic, še bolje pa obisk, ki so ga vsi tako veseli. Ne mečimo pirotehničnih sredstev, ki vznemirjajo male otroke kot tudi živali, ki žive med nami in v gozdu. Med vsem tem rajanjem pa ne pozabimo na božično skrivnost novorojenega deteta, na tradicijo, ko na vse tri svete večere z blagoslovljeno vodo poškropimo in pokadimo svoje domove. Božič in novorojeno dete Kristus naj vam prineseta mir, osebno srečo in zadovoljstvo, da se boste v krogu najbližjih znali prijeti za roke, si pogledati v oči in si samo preprosto zaželeti mir in medsebojno bližino. Blagoslovljene božične praznike ter srečno ter zdravja polno 2024 vam želim! ■ Na š k r a j Kazalo Ustanovitelj glasila je Občina Dobrepolje. Naslov uredništva: Videm 35, 1312 Videm-Dobrepolje. Odgovorni urednik: Uroš Gačnik. E-pošta: nas-kraj@dobrepolje.si, gsm: 041 885 111. Lektoriranje: Mojca Pipan. Člani izdajateljskega sveta: Zdenka Novak Nose (predsednica), Ana Pugelj, Mojca Babič, Dušica Hočevar. Glasilo Naš kraj je vpisano v razvid medijev pri Ministrstvu Republike Slovenije za kulturo pod zaporedno številko 741. Oblikovanje, prelom in tisk: PARTNER GRAF zelena tiskarna, d.o.o. Glasilo izhaja enkrat mesečno v nakladi 1300 izvodov. UREDNIKOV UVODNIK......................3 IZ OBČINE.........................................4 OBVESTILA........................................6 INTERVJU........................................19 IZ VRTCA IN ŠOLE...........................20 KULTURA ........................................34 IZ DRUŠTEV.....................................38 PISMA BRALCEV.............................54 ŠPORT.............................................60 ZAHVALE.........................................65 Naslednja številka izide v četrtek, 25. januarja 2024. Rok za oddajo prispevkov je 13. januar 2024. 4 ••• Iz občine ••• Naš kraj ■ december 2023 Poročilo o delovanju občine V sodelovanju z županom, občinsko upravo in političnimi skupinami pripravil podžupan dr. Jernej Stare. Z veseljem sporočamo, da je bil 7. decembra 2023 podpisan Zapisnik o predaji in o prevzemu javnega vodovodnega in kanalizacijskega omrežja ter javnih cest in poti v OC Predstruge v Občini Dobrepolje. S tem je občina v last prevzela novozgrajeno javno infrastrukturo, in sicer cestno omrežje z javno razsvetljavo, vodovodom in kanalizacijo. Konec novembra so župani občin Kočevje, Kostel, Osilnica, Dobrova - Polhov Gradec in Dobrepolje slovesno podpisali pristop v skupno občinsko upravo, imenovano »Enotnost občin«. Skupna občinska uprava bo začela delovati 1. januarja 2024, obsegala pa bo področja pravne službe, inšpektorata, redarstva, urejanja prostora, proračunskega računovodstva, civilne zaščite, urejanja prometa in informatike. Tako zasnovana skupna občinska uprava bo občini in občanom nudila več storitev za znatno nižjo ceno, poglobljeno sodelovanje udeleženih občin pa bo imelo tudi dodatne pozitivne učinke. Z vzpostavitvijo nove skupne občinske uprave bo Občina Dobrepolje dokončno izstopila iz organa skupne občinske uprave »5G« s sedežem v Grosuplju. V okviru dejavnosti za oblikovanje in sprejem občinskega proračuna za leto 2024 sta se župan in podžupan sestala s predstavniki vaških odborov. Izmenjali smo informacije o željah in potrebah vasi oz. o zmožnosti občine, da zagotovi financiranje za predlagane projekte in izboljšave. Veliko pobud se nanaša na dograditev in posodobitev javne razsvetljave, rekonstrukcijo in vzdrževanje cest, vzdrževanje poljskih in gozdnih poti, kanalizacijo in protipoplavne ukrepe. Občina bo izdelala načrt posodobitve javne razsvetljave ter gradnje in vzdrževanja cest, upoštevaje prioritete in proračunske zmožnosti. Skladno z izraženimi pobudami smo v proračunu za leto 2024 povečali sredstva za rekonstrukcije in vzdrževanje občinskih cest ter za dograditve in posodobitve javne razsvetljave – zamenjava starih, potratnih sijalk z novimi bo zagotovila znaten prihranek pri porabi električne energije. Mnoge pobude pa za občino niso dodatno finančno breme, ker se nanašajo na že predvidena popravila ter pregled in vzdrževanje infrastrukture; tudi tu bo občina zagotovila bolj sistematičen pristop in redne preglede. K temu lahko pripomorejo tudi krajani, saj spletna stran občine omogoča prijavo nedelujoče ali poškodovane infrastrukture po spletu. Pobude vaških odborov so zapisane v interaktivni preglednici, ki bo občinski upravi omogočala učinkovitejše reševanje, županu, svetnikom in krajanom pa pomagala pri komunikaciji in spremljanju uresničevanja. Dodajamo še pojasnilo o elaboratu protipoplavnih ukrepov. Občina Dobrepolje je za območje od polovice naselja Predstruge do konca naselja Kompolje v letu 2021 naročila izdelavo »Zasnove ukrepov za zmanjšanje poplavne ogroženosti v Občini Dobrepolje: obstoječe in načrtovano stanje«. Za ta elaborat je bilo januarja leta 2022 pridobljeno pozitivno mnenje Direkcije RS za vode (DRSV) – s tem pa je predmetna študija na navedenem območju nadomestila oba že izdelana in potrjena elaborata iz leta 2011/2012, ki sta pomenila osnovo za rešitve prostorskega načrtovanja v Občinskem prostorskem načrtu Občine Dobrepolje. Nova študija je bila dodana v vodni kataster in je od takrat naprej osnova pri izdajanju soglasij in mnenj DRSV v postopkih pridobivanja upravnih dovoljenj. Pri pregledu vsebin strokovne podlage in izdanega mnenja DRSV pa je bilo ugotovljeno, da je bilo v študiji neustrezno določeno območje veljavnosti rezultatov, da vsebine oziroma potrjene rešitve študije niso bile predstavljene širši javnosti ipd. Na sestanku Občine Dobrepolje, izdelovalca elaborata in DRSV konec leta 2022 je bilo dogovorjeno, da se pristopi k popravku oz. dopolnitvi predmetne študije ter k razjasnitvi neusklajenih stališč ministrstev glede izdelane poplavne študije in veljavnega OPN-ja in s tem povezanega izdajanja soglasij DRSV ter k začetku dejavnosti postopka legalizacije nasipov na območju naselja Predstruge. Občina Dobrepolje je v stiku z DRSV in projektantom. Dejavnosti v zvezi z dokumentacijo, njeno predstavitvijo občanom in izvedbo ukrepov se bodo začele v januarju. ■ Dragi sokrajani, Tiho pada mrak, v dalji se zgublja korak in pušča sledi preteklih dni. V srcih se želja rodi po miru, ljubezni, dobroti za vse ljudi. (Srečko Kosovel) v prazničnem času, ki nas združuje, vam želimo blagoslovljen Božič, ponosno praznovanje dneva samostojnosti ter srečno, zdravo in uspešno novo leto. Naj bodo trenutki radosti v vaših srcih obdani z ljubeznijo družine in prijateljev. župan Janez Pavlin občinske svetnice in svetniki ter sodelavke in sodelavci občinske uprave Občine Dobrepolje Naš kraj ■ december 2023 5 ••• Iz občine ••• Poročilo s 6. redne seje občinskega sveta Občinski svet Občine Dobrepolje se je še zadnjič letos sestal na 6. redni seji, ki je bila v sredo, 13. decembra 2023, ob 18. uri v sejni sobi Občine Dobrepolje. Sejo je vodil podžupan dr. Jernej Stare. Živa Novak Glavna točka je bil sprejem Odloka o proračunu Občine Dobrepolje za leto 2024. Proračun je za občino najpomembnejši finančni akt, ki narekuje poslovanje v prihodnjem letu. Župan je pred sprejemom proračuna predlagal amandma, ki je vseboval štiri predhodno dogovorjene spremembe proračunskih postavk. Predlagane spremembe višine sredstev na posameznih proračunskih postavkah so potrebne, da se v proračunu za leto 2024 zagotovijo sredstva za dokument idejne zasnove vodovoda v vasi Vodice, dokument idejne zasnove bajerja na Vodicah, povišana sredstva za dograditev javne razsvetljave ter dodatna sredstva za izgradnjo male komunalne čistilne naprave v obrtni coni Predstruge. Svetniki so sprejeli tudi nov Pravilnik o plačah, povračilu stroškov in drugih prejemkih občinskih funkcionarjev, članov delovnih teles občinskega sveta in članov drugih organov Občine Dobrepolje, ki bo nadomestil pravilnik iz leta 2012. Pravilnik je bil posodobljen po vzoru drugih občin in uvaja bolj transparentno nagrajevanje, ne vpliva pa na porabo proračunskih sredstev. Pri točki vprašanja in pobude je Janko Nose izpostavil dva nevarna odseka cestišča v naseljih Lipa in Pri Cerkvi, ki sta potrebna čimprejšnje sanacije. Menil je tudi, da košnja trave ob cesti, ki mejijo na travnike, ni potrebna. Občina lahko prihrani veliko sredstev, ki jih trenutno Če dolgo sekaš, mora pasti tudi najdebelejši hrast. Debelejše bruno tesar teše, večkrat ogenj kreše. Slovenska pregovora nameni za vzdrževanje oz. košnjo zelenih pasov ob občinskih cestah. Dr. Nada Pavšer pa je izpostavila pobude krajanov Vodic, saj nimajo imenovanega vaškega odbora in prosijo, da se njihove pobude izpostavijo na seji občinskega sveta. Pobudi za ureditev vodovoda in bajerja na Vodicah sta bili vključeni že v amandma k proračunu. Izpostavili so še slabo urejenost bankin do naselja Vodice in na splošno slabo urejenost občinskih cest, ki dostopajo do hiš v naselju. V jesenskem in zimskem času težave predstavlja predvsem odpadno listje. Poškodbe na cesti do Vodic nastanejo tudi zaradi težjih vozil, ki pospravljajo hlodovino. Predlagajo, da se krivce za poškodbe cestišča ustrezno sankcionira. Opozorili so tudi, da zimska služba po končani sezoni ne odstrani soli iz zabojnikov. Posledično je taka sol za naslednjo sezono težko uporabna. Prosijo tudi za postavitev ogledala na mestu, ko občinska cesta preide pravokotno na glavno cesto (pri OC Predstruge). Župan je odgovoril, da bodo na ogled poslali cestnega oglednika in govorili z izvajalci zimske službe glede zabojnikov za shranjevanje soli. Glede postavitve ogledala pa bo treba stopiti v stik z Direkcijo za infrastrukturo RS, saj gre za državno cesto. Celotna gradiva, zapisniki in posnetki sej so dostopni na: https://www.dobrepolje.si/objave/76. ■ Občinski svet je na 6. redni seji sprejel naslednje sklepe: • Potrdili so zapisnik 5. redne seje Občinskega sveta Občine Dobrepolje. • Sprejeli so Odlok o proračunu Občine Dobrepolje za leto 2024 s prilogami. • Sprejeli so Pravilnik o plačah, povračilu stroškov in drugih prejemkih občinskih funkcionarjev, članov delovnih teles občinskega sveta in članov drugih organov Občine Dobrepolje. • Vse odločitve so bile sprejete soglasno v navzočnosti desetih svetnikov, pri čemer sta dva svetnika opravičila odsotnost s seje. 6 ••• Obvestila ••• Naš kraj ■ december 2023 Bodi zvezda – ne meči petard Policisti se vsako leto znova srečujemo s kršitvami na področju uporabe pirotehničnih izdelkov. Med najbolj moteče dejavnike uvrščamo uporabo pirotehničnih izdelkov, katerih glavni učinek je pok (petarde), čeprav so prodaja, posest in uporaba ognjemetnih izdelkov kategorij F2 in F3, katerih glavni učinek je pok, že od leta 2008 povsem prepovedane. Damjan Lenček, pomočnik načelnika PP Grosuplje Nepremišljena, neprevidna in objestna uporaba pirotehničnih izdelkov pogosto povzroči telesne poškodbe (opekline, raztrganine rok, poškodbe oči itd.), moti živali ter onesnažuje okolje. V Zakonu o eksplozivih in pirotehničnih izdelkih je določeno, da pirotehničnih izdelkov kategorije F1 ni dovoljeno prodajati fizičnim osebam, mlajšim od 14 let, izdelkov kategorije F2 ni dovoljeno prodajati fizičnim osebam, mlajšim od 16 let, izdelkov kategorije P1, T1, baterij ter kombinacij kategorije F3 do 1000 g neto mase eksplozivnih snovi in fontan kategorije F3 do 750 g neto mase eksplozivnih snovi pa ne fizičnim osebam, mlajšim od 18 let. Prodaja pirotehničnih izdelkov kategorije F1, katerih glavni učinek je pok, je dovoljena le v času od 19. do 31. decembra. Mladoletnikom do 14. oziroma 16. leta starosti je dovoljeno uporabljati pirotehnične izdelke kategorij F1 in F2 le pod nadzorstvom staršev ali skrbnikov. Uporaba pirotehničnih izdelkov kategorije F1, katerih glavni učinek je pok, je dovoljena le v času od 26. decembra do 1. januarja. Pri tem je treba upoštevati, da teh izdelkov ni dovoljeno uporabljati v strnjenih stanovanjskih naseljih, v zgradbah in vseh zaprtih prostorih, v bližini bolnišnic, v prevoznih sredstvih za potniški promet in na površinah, na katerih potekajo javni shodi in javne prireditve. Prepovedane so tudi predelava pirotehničnih izdelkov zaradi povečanja učinka, uporaba v drugih predmetih, lastna izdelava pirotehničnih izdelkov ter preprodaja. Prodaja, posest in uporaba ognjemetnih izdelkov kategorij F2 in F3, katerih glavni učinek je pok, so od leta 2008 prepovedane. Policisti bodo dosledno ukrepali proti vsem, ki bodo kršili določbe o uporabi pirotehničnih izdelkov. Za navedene kršitve posameznika je predpisana globa od 400 do 1200 evrov, pri tem se izdelek tudi zaseže. Kljub vsem prizadevanjem policije se moramo zavedati, da je neprimerna uporaba pirotehničnih izdelkov skupna težava, zato prosimo vse, predvsem pa starše, skrbnike, učitelje in vzgojitelje, da z opozarjanjem na nevarnosti in možne posledice takega početja ter s svojim lastnim zgledom pripomorejo k preprečevanju in zmanjševanju posledic. S skupnimi prizadevanji se je mogoče izogniti marsikateri nevarnosti in usodni posledici. Zakon o eksplozivih in pirotehničnih izdelkih razvršča pirotehnične izdelke v: 1. Ognjemetne izdelke, to je pirotehnične izdelke za zabavo, v naslednje kategorije: • Kategorija F1 – ognjemetni izdelki, ki pomenijo zelo majhno nevarnost, povzročajo zanemarljivo raven hrupa in so namenjeni uporabi v strnjenih naseljih, vključno z ognjemetnimi izdelki, ki so namenjeni uporabi v stanovanjskih zgradbah in drugih zaprtih prostorih. Tipični izdelki so bengalske vžigalice, pokajoči vložki za cigarete, pasje bombice, vžigalice s pokom itd. • Kategorija F2 – ognjemetni izdelki, ki pomenijo majhno nevarnost in povzročajo nizko raven hrupa in so namenjeni uporabi na omejenih območjih na prostem. Tipični izdelki so rimske svečke, majhna ognjemetna kolesa, bengalične bakle, baterije in kombinacije, rakete itd. • Kategorija F3 – ognjemetni izdelki, ki pomenijo srednje veliko nevarnost in so namenjeni uporabi na prostem, na velikih odprtih območjih in katerih raven hrupa ni škodljiva za zdravje ljudi. Tipični izdelki so rimske svečke, ognjemetna kolesa, bengalične bakle, baterije in kombinacije itd. • Kategorija F4 – ognjemetni izdelki, ki pomenijo veliko nevarnost in so namenjeni za uporabo le strokovno usposobljenim osebam (za poklicno uporabo) in katerih raven hrupa ni škodljiva za zdravje ljudi. 2. Pirotehnične izdelke za odrska prizorišča, ki so razvrščeni v dve kategoriji: • Kategorija T1 – pirotehnični izdelki za uporabo na odru, ki pomenijo majhno nevarnost. • Kategorija T2 – pirotehnični izdelki za uporabo na odru, ki so namenjeni za uporabo samo osebam s strokovnim znanjem. 3. Drugi pirotehnični izdelki so razvrščeni v naslednji kategoriji: • Kategorija P1 – pirotehnični izdelki, ki pomenijo majhno nevarnost. • Kategorija P2 – pirotehnični izdelki, s katerimi lahko ravnajo ali jih uporabljajo samo osebe s strokovnim znanjem. 7 ••• Obvestila ••• Naš kraj ■ december 2023 Previdno pri nakupu in uporabi! Kupci in uporabniki pirotehničnih izdelkov naj jih, če se jim nikakor ne morejo odreči, kupujejo le v trgovinah, ki imajo za prodajo teh izdelkov dovoljenje Ministrstva za notranje zadeve RS. Ob nakupu preverite: • da so na izdelku navodila za uporabo, ki morajo biti napisana v slovenskem jeziku in obvezno priložena vsem pirotehničnim izdelkom. Označena morajo biti z oznako CE. Pred uporabo izdelkov preberite navodila in jih tudi upoštevajte. Lahko se zgodi, da se pirotehnični izdelek ne »obnaša« tako, kot zagotavljajo navodila. Posebej opozarjamo na ugotovitve doma in iz tujine, da se na črnem trgu prodajajo pirotehnični izdelki, ki niso kakovostno preverjeni in so ob uporabi zelo nevarni! Samo pod nadzorom! Pirotehnične izdelke, ki jih mladoletniki lahko uporabljajo, naj uporabljajo le pod nadzorom staršev ali skrbnikov. Z nepravilno uporabo pirotehničnih izdelkov se lahko hudo telesno poškodujemo in tudi zanetimo požar. Ali je zadovoljstvo pri uporabi pirotehničnih izdelkov vredno teh posledic? Užitek ne odtehta posledic! Otroci in mladoletniki radi eksperimentirajo, preizkušajo svoje sposobnosti in pogum. S spreminjanjem pirotehničnega izdelka in nepazljivo uporabo se bistveno poveča možnost poškodb. Z lastno »iznajdljivostjo« lahko dosežejo, da nedolžen izdelek postane nevaren. Ne dovolite jim takšne »inovativnosti«, saj so posledice lahko usodne! Ali so oslepitve, opečeni prsti, prestrašeni sosedi in materialna škoda vredni poka petarde? Starši, bodite pozorni! Dovolj imam pokanja! Policisti opozarjamo vse, še posebej pa starše, na nevarnosti in posledice objestne, neprevidne, nepremišljene in zlonamerne uporabe pirotehničnih izdelkov, da bi preprečili telesne poškodbe, grobo ravnanje z živalmi, vznemirjenje občanov in materialno škodo. Spoštujte pravico sosedov, otrok, starejših, da v miru uživajo praznike, zato ne mečite petard v njihovo bližino in pred njihove domove. ■ Delovni čas pomembnih služb, ustanov AMBULANTA VIDEM - DOBREPOLJE Ordinacijski čas ambulante: Ponedeljek: 12.00 do 20.30. Torek: 7.00 do 14.30. Četrtek: 12.00 do 20.30. Petek: 7.00 do 14.30. Sreda: referenčna ambulanta od 7.00 do 14.30 (po predhodnem dogovoru). Kontaktna telefonska številka: 01 780 72 20. Elektronska pošta: narocanje@zd-videm.si (za naročanje na pregled), ambulanta@zd-videm.si (za druga vprašanja). ZDRAVNIŠKA OSKRBA KONEC TEDNA IN PONOČI – dežurna služba Ob delavnikih ponoči (od 19.30 do 6.30), od sobote od 14.00 do ponedeljka do 6.30 in ob praznikih deluje skupna dežurna služba za območje občin Grosuplje, Ivančna Gorica in Dobrepolje, organizirana na lokaciji ZD Ivančna Gorica. Za vsa NUJNA stanja kličite na telefonsko številko 112 ali dežurnega zdravnika na: 031 656 000. ZOBNA ORDINACIJA VIDEM (dr. Miha Markelj) Ponedeljek: 12.30 do 19.00. Torek: 13.00 do 19.30. Sreda: 7.00 do 13.30. Četrtek: 7.00 do 13.30. Petek: 7.00 do 13.30. Naročanje je možno na telefonskih številkah: 01 780 78 66 in 031 478 290 ali po elektronski pošti: zobna.videm@gmail.com ali mmiha2@siol.net. ŠOLSKA ZOBNA ORDINACIJA Kontaktna telefonska številka: 01 780 72 10. LEKARNA LJUBLJANA, VIDEM Ponedeljek in četrtek: 12.00 do 19.00. Torek, sreda in petek: 7.30 do 14.30. www.lekarnaljubljana.si, kontaktna telefonska številka: 01 230 61 00, e-naslov: lekarna.dobrepolje@lekarna-lj.si. FIZIOTERAPIJA KRAJNC Od ponedeljka do petka: 6.00 do 11.00. www.fizioterapija-krajnc.si, kontaktna telefonska številka: 040 332 712, e-naslov: info@fizioterpija krajnc.si. OBČINA DOBREPOLJE – URADNE URE Ponedeljek: 8.00 do 11.00 in 12.00 do 14.30. Sreda: 8.00 do 11.00 in 12.00 do 17.00. Petek: 8.00 do 11.00 in 12.00 do 13.00. Kontaktna telefonska številka: 01 786 70 10. KLICNI CENTER PROSTOFER (080 10 10) Od ponedeljka do petka: 8.00 do 18.00. KNJIŽNICA GROSUPLJE – VIDEM Delovni čas: Ponedeljek: 12.30 do 19.00. Torek: 8.00 do 15.00. Sreda: 12.30 do 19.00. Četrtek: 11.00 do 15.00. Petek: 12.30 do 19.00. www.gro-sik.si/Enote/Enota-Dobrepolje, kontaktna telefonska številka: 01 786 71 40. ŽUPNIJSKA KNJIŽNICA Torek: 18.00 do 20.00. POŠTA VIDEM Ponedeljek in sreda: 14.00 do 18.00. Torek, četrtek in petek: 9.00 do 14.00. Sobota: 9.00 do 12.00. Kontaktna telefonska številka: 01 788 77 68. KMETIJSKA ZADRUGA VIDEM Od ponedeljka do petka: 7.00 do 17.00 (ob prestavitvi ure zimski čas – odprto do 16.00). Sobota: 8.00 do 12.00. Kontaktna telefonska številka: 01 780 72 04. POLICIJSKA PISARNA DOBREPOLJE – Jakličev dom (vhod iz smeri igrišča) Uradne ure: Ponedeljek: 15.00 do 17.00. Torek: 10.00 do 12.00. www.policija.si, tel številka: 01 781 83 80, e-naslov: pp_grosuplje.pulj@policija.si KONCESIONAR – UREJANJE POKOPALIŠČ, 24-URNA DEŽURNA SLUŽBA Pogrebne storitve Novak Kontaktni telefonski številki: 07 388 81 00 in 031 876 276, e-naslov: marija.novak@siol.net. SKUPNA OBČINSKA UPRAVA 5G: PODROČJE UREJANJA PROSTORA IN VARSTVA OKOLJA Kontaktna telefonska številka: 01 788 87 59, e-naslov: jasmina.selan@grosuplje.si. MEDOBČINSKI INŠPEKTORAT Kontaktna telefonska številka: 01 788 87 50, e-naslov: inspektorat@grosuplje.si. MEDOBČINSKO REDARSTVO Kontaktna telefonska številka: 01 788 87 50, e-naslov: redarstvo@grosuplje.si. 8 ••• Obvestila ••• Naš kraj ■ december 2023 Podjetniški kotiček z Območno obrtno-podjetniško zbornico Grosuplje V letu 2023 smo na OOZ Grosuplje izvedli več kot 20 izobraževanj, ki so pokrivala tematike vse od Excela, AutoCada do zdravja in skrbi zase. Vabimo vas, da spremljate našo spletno stran, kjer bomo objavili razpis za PROGRAM SPODBUJANJA RAZVOJA MALEGA GOSPODARSTVA NA OOZ GROSUPLJE V 2024 za vse ponudnike izobraževanj, delavnic, različnih programov ipd. Patricija Brezovar, mag. inž. str., poslovna sekretarka OOZ Grosuplje Dne 12. decembra 2023 je 131 otrok članov OOZ Grosuplje in njihovih zaposlenih obiskal Dedek Mraz v Kulturnem Domu Grosuplje. Otroke je zabavala Pika Nogavička ob čakanju dobrega moža. Dne 18. decembra 2023 smo organizirali prednovoletno druženje poslovnih žensk in obrtnic v Družbenem domu Grosuplje. Zahvaljujemo se pokrovi- teljem, ki so nam pomagali z izvedbo (OOZ Grosuplje, Organa, d. o. o., Pekarna Grosuplje, Občina Grosuplje, Občina Dobrepolje). Začeli smo načrtovati izobraževanja v letu 2024 in vas vabimo, da se prijavite. PRIHAJAJOČI DOGODKI NA OOZ GROSUPLJE: KDAJ ter KJE? NASLOV VSEBINA SEMINARJA 25. 1. 2024 ob 10. uri, na spletu DAVČNI OBRAČUN ZA LETO 2023 IN SPREMEMBE ZAKONODAJE NA PODROČJU OBRAČUNA PLAČE Davčni zavezanci morajo do 31. marca 2024 pripraviti obračun davka od dohodkov pravnih oseb in obračun davka od dohodkov iz dejavnosti za leto 2023. Cilj seminarja je ponuditi udeležencem strokoven in praktičen seminar, z napotki in priporočili za izdelavo. Na webinarju bomo obravnavali tudi spremembe zakonodaje, ki bodo začele veljati z letom 2024. 5. 2. 2024 ob 9. uri, KAJ MORAM VEDETI na spletu O PRAVNI UREDITVI SPLETNE TRGOVINE? Januar 2024 Program: – Zahteve zakonodaje za upravljanje spletne trgovine in prodajo po spletu. – Zagotovitev varstva potrošnikov pri poslovanju v spletni trgovini, s poudarkom na sklepanju pogodb na daljavo. – Zahteve glede sestave splošnih pogojev poslovanja. – Reševanje potrošniških sporov, s poudarkom na zunajsodnem načinu reševanja sporov. – Jezikovne zahteve glede upravljanja spletne trgovine. – Obdelava osebnih podatkov v okviru spletne prodaje in zahteve zakonodaje. REDNO USPOSABLJANJE Podrobnosti bodo objavljene na naši spletni strani: https://www.ooz-grosuplje.si/. VOZNIKOV ZA LETO 2024 (koda 95) DELOVANJE OOZ GROSUPLJE: Vse svoje člane in stranke obveščamo, da se na nas lahko obrnete po elektronski pošti: ooz.grosuplje@ozs.si in po telefonu: 01 786 51 30. V času uradnih ur pa se lahko zglasite v naši pisarni. Naš kraj ■ december 2023 ••• Obvestila ••• 9 10 ••• Obvestila ••• Naš kraj ■ december 2023 Načrt odvoza komunalnih odpadkov v letu 2024 v občini Dobrepolje I. ODVOZ MEŠANIH KOMUNALNIH ODPADKOV IN MEŠANE EMBALAŽE Mešani komunalni odpadki in mešana embalaža se bodo odvažali vsak ponedeljek in sredo ne glede na praznike brez izjeme, izmenično na 14 dni (1. januarja 2024 se začne odvoz mešanih komunalnih odpadkov). Ponedeljek: vsa naselja, razen Hočevja. Sreda: naselje Hočevje. II. BIOLOŠKO RAZGRADLJIVE ODPADKE bomo odvažali vse petke v letu ne glede na praznike, v zimskem času (od 15. novembra do 14. marca) pa vsak drugi petek (prvi odvoz bo 5. januarja 2024). III. ODVOZ LOČENO ZBRANIH ODPADKOV – EKOLOŠKI OTOKI Ponedeljek: steklo (odvoz na 14 dni, z začetkom 8. januarja 2024). Četrtek: papir (tedenski odvoz). IV. ODVOZ KOSOVNIH ODPADKOV IZ GOSPODINJSTEV Naročilo odvoza kosovnih odpadkov lahko naročite na naši spletni strani na: http://odpadki.jkpg.si/zbiranje-in-odvoz/kosovni-odpadki/narocilo-odvoza-kos-odpadkov. V. PREVZEM NEVARNIH ODPADKOV IZ GOSPODINJSTEV POMLADANSKI PREVZEM BO V PETEK, 15. MARCA 2024 Struge parkirišče pred avtobusno postajo Kompolje parkirišče pri gasilskem domu Videm parkirišče pri gasilskem domu Predstruge parkirišče nasproti Iskre Ponikve parkirišče pri gasilskem domu 13.00–14.00 14.30–15.30 16.00–17.00 17.15–17.45 18.00–18.30 JESENSKI PREVZEM BO V PETEK, 18. OKTOBRA 2024 Struge parkirišče pred avtobusno postajo Kompolje parkirišče pri gasilskem domu Videm parkirišče pri gasilskem domu Predstruge parkirišče nasproti Iskre Ponikve parkirišče pri gasilskem domu 13.00–14.00 14.30–15.30 16.00–17.00 17.15–17.45 18.00–18.30 VI. PREVZEM ODPADNE ELEKTRIČNE IN ELEKTRONSKE OPREME (OEEO) bo v soboto, 11. maja 2024, po naslednjem vrstnem redu: Med odpadno električno in elektronsko opremo NASELJE: ZBIRNO MESTO: ČAS ZBIRANJA: sodijo: Struge Parkirišče pred avtobusno postajo 7.30–8.00 1. Veliki gospodinjski aparati: pomivalni stroji, Kompolje Parkirišče pri gasilskem domu 8.15–8.45 pralni stroji, štedilniki na elektriko ipd. Zagorica Parkirišče pri starem igrišču 9.00–9.15 2. Hladilniki, zamrzovalne omare, klime ipd. Ponikve Parkirišče pri gasilskem domu 9.45–10.15 3. Monitorji, televizorji. Predstruge Parkirišče nasproti Iskre 10.30–11.00 4. Mali aparati: sesalniki, likalniki, mlinčki za kavo, Cesta Prostor na igrišču 11.15–11.30 naprave za striženje las, osebni računalniki Videm Parkirišče pri gasilskem domu 11.45–12.15 z vso opremo (miška, tipkovnica, procesor, Zdenska vas Parkirišče pri gasilskem domu 12.30–12.45 tiskalnik …), telefoni, radijski sprejemniki ipd. Hočevje Parkirišče pri gasilskem domu 13.00–13.15 5. Plinske sijalke: varčne žarnice ipd. VII. CENTER ZA RAVNANJE Z ODPADKI ŠPAJA DOLINA Odpiralni čas: POLETNI DELOVNI ČAS (1. 3.–31. 10. ) ZIMSKI DELOVNI ČAS (1. 11.–28. 2.) pon.–pet. 7.00–19.00 pon.–pet. 7.00–16.00 sob. 8.00–14.00 sob. 8.00–14.00 Nedelje in prazniki ZAPRTO. 11 ••• Obvestila ••• Naš kraj ■ december 2023 Občani lahko v zbirnem centru brezplačno oddajo: • papir in kartonsko embalažo (zvezki, knjige, revije, časopisni papir, kartonasta embalaža ipd.); • mešano embalažo (plastenke, pločevinke, tetrapak, razne folije, kovinska embalaža, embalaža iz plastike ipd.); • stekleno embalažo (steklenice, kozarci od vlaganja ipd.) in ravno steklo (okenska stekla brez okvirjev ipd.); • odpadne avtomobilske gume (dovoljeno štiri kose/gospodinjstvo/leto); • kovine (drobne kovine, večji kosi, kot so radiatorji, peči, ipd.); • kosovne odpadke (pohištvo, sedežne garniture, vzmetnice, preproge, peči, športni rekviziti ...); • odpadno električno in elektronsko opremo (veliki gospodinjski aparati, hladilniki in zamrzovalne skrinje, televizorji, monitorji, mali gospodinjski aparati ipd.); • nevarne odpadke iz gospodinjstev (akumulatorji, baterije, odpadna zdravila, pesticidi, odpadna olja ipd.); • odpadni tekstil za ponovno uporabo (oblačila, obutev); • odpadno plastiko (plastične igrače, večji plastični kosi ...); • odpadno azbestno kritino (potrebni podatki ob oddaji: ime in priimek lastnika, naslov, rojstni datum, parcelna številka, katastrska občina – izjavo o izvoru odpadne azbestne kritine, ki jo uporabnik priloži ob oddaji odpadka, mora potrditi pristojni občinski organ); • inertne gradbene odpadke (beton, opeka, ploščice) – manjše količine (do 350 kg/dan, do 5000 kg/leto/gospodinjstvo); • leseno embalažo (leseni zabojčki, lesene palete …); • biorazgradljive odpadke (veje, listje …): fizične in pravne osebe, ki upravljavcu že plačujejo odvoz teh vrst odpadkov po sistemu »od vrat do vrat«. Občani lahko ob plačilu v zbirnem centru oddajo: • preostanek komunalnih odpadkov; • biološko razgradljive odpadke; • lahke izolacijske odpadke; • mešane gradbene odpadke (do 350 kg/dan oziroma do 5000 kg/leto/gospodinjstvo). Vse pravne osebe, ki se ukvarjate s proizvodno in storitveno dejavnostjo, lahko v zbirnem centru odpadke oddajate pod enakimi pogoji kot fizične osebe, razen odpadne azbestne kritine in odpadni les (proti plačilu) ter mešane ali inertne gradbene odpadke, ki jih v zbirnem centru ne morete oddati. O vseh morebitnih spremembah načrta odvoza mešanih ali ločeno zbranih komunalnih odpadkov in o drugih novostih vas bomo obveščali v lokalnem časopisu, na svoji spletni in Facebook strani ter na lokalnem radiu Zeleni val. Želimo si, da bi tudi v prihodnje skupaj z vami zagotavljali čisto in zdravo okolje. VSEM OBČANOM IN POSLOVNIM PARTNERJEM VOŠČIMO VESEL BOŽIČ IN SREČNO NOVO LETO 2024. Rekreativno plavanje Rekreativno plavanje je namenjeno vsem, ki bi radi razgibali svoje telo, ne glede na svojo starost in predznanje plavanja. nica na Majnikovi ulici 2 v Ribnici. Termini za rekreativno plavanje so: od PONEDELJKA do PETKA med 20.00 in 21.30 ter v SOBOTO in NEDELJO med 15.00 in 19.00. ■ Miloš Petelin in Jaka Kaplan, foto: Občina Ribnica Plavanje je odlična aerobna vadba, ki krepi srčno-žilni sistem, mišice in izboljšuje vzdržljivost. Redna vadba v vodi tudi zmanjšuje stres ter izboljšuje fizično in psihično počutje. Plavanje je vadba za celo telo, saj pri premagovanju napora sodelujejo vse večje mišične skupine. Plavanje je torej kakovosten način ohranjanja telesne kondicije, zdravja ter dobrega počutja, vse koristi pa so medsebojno povezane. Če plavate za užitek, boste zagotovo pridobili tudi nekaj vzdržljivosti, če pa plavate za večjo telesno vzdržljivost, boste plavanje vzljubili in postali tudi bolj zdravi. Plavanje na nas deluje zelo blagodejno zaradi navidezne breztežnosti. Ravno zaradi tega so poškodbe pri plavanju zelo redke. Še posebej pa je ta šport primeren za ljudi s čezmerno telesno težo. Zelo učinkovito deluje tudi proti stresu in ima pozitivne učinke na počutje posameznika. Nedvomno pa boste pri plavanju spoznali tudi nove prijatelje, s katerimi boste delili isto strast. Vljudno vas vabimo, da se nam pridružite v bazenu Športnega centra Rib- 12 ••• Obvestila ••• Naš kraj ■ december 2023 Dobrepolje Dobrevolje fest 2023: konec tedna, ki bo označil začetek nove tradicije! Dobrepolje, december 2023 – začetek zimske sezone prinaša nekaj posebnega v Občino Dobrepolje. Prvič v zgodovini bomo priča DOBREPOLJE DOBREVOLJE FESTU, dogodku, ki bo zagotovo postavil nove standarde za praznično vzdušje in v srce naše regije privabil občane in obiskovalce od blizu in daleč. Kaj bo to tako posebnega? DOGODEK LETA – ne zgolj naslov, ampak resnica. DOBREPOLJE DOBREVOLJE FEST 2023 bo zagotovo konec tedna, ki ga ne bomo pozabili. Zakaj? Ker bo Dobrepolje za ta vikend postalo središče regije, Dolenjske in Suhe krajine. Kdaj in kje? Od 29. do 30. decembra se bo v obrtni coni Predstruge v samem srcu Občine Dobrepolje odvijal dvodnevni festival, ki bo obiskovalcem ponudil nepozabno izkušnjo. V ogrevanem šotoru se bo zvrstilo lepo število glasbenih zvezd in koncertov ob zabavnem programu. Praznično vzdušje v najboljši družbi. Kaj nas čaka? 29. 12. – VELIKA FEŠTA LETA – VELIKE ZVEZDE IN KONCERTI NA ENEM MESTU! Od 18. ure dalje pa vse do jutra! Nastopili bodo LUKA BASI, glasbena ikona pri nas in sosedih, ter nepozabna DANIJELA, ki ostaja v samem vrhu priljubljenosti v hrvaški glasbi. Mega popularni POLKAHOLIKI bodo poskrbeli za pravo glasbeno norost, Til Čeh & Petelini pa bodo skrbeli, da veselja ne bo zmanjkalo. Uvod v večer bo s svojim izjemnim glasom pričarala Maja Založnik. Vstopnic v predprodaji za ta večer je omejeno število, cena za ta večer je SAMO 10 EVROV! 30. 12. – DRUŽINSKI DAN – VESELJE ZA VSO DRUŽINO! Med 10. in 15. uro se bo v soboto zgodil družinski dan, kjer bodo nastopili priljubljeni ČUKI s posebnim TA-TA TRAKTOR žurom, nastopili bodo tudi TRKAJ & REPKI. Za najmlajše bo poskrbljeno z obiskom Ribiča Pepeta, Vile Eksene in superjunakov, otroškimi delavnicami in še veliko več. Sobotni družinski dan je brezplačen za obiskovalce, zato pripeljite celo družino in uživajte v nepozabnem dnevu! DOBREPOLJE DOBREVOLJE FEST 2023 obljublja konec tedna, ki ga ne boste pozabili. Središče zabave, druženja in veselja se bo za nekaj dni preselilo v Dobrepolje. To bo praznična tradicija, ki se bo nadaljevala v prihodnjih letih, saj smo prepričani, da bo ta dogodek postal stalnica v naši regiji. Pridružite se nam na DOBREPOLJE DOBREVOLJE FESTU 2023, kjer se bodo prepletali veselje, povezanost in praznično vzdušje. Ne zamudite priložnosti za nepozabne praznične trenutke in postanite del zgodovine prvega DOBREPOLJE DOBREVOLJE FESTA! Organizator: Naravni pretok, d. o. o. Povezavi: https://www.facebook.com/ events/2078631322501458/?ref=newsfeed https://www.instagram.com/dobrepolje_dobrevolje_fest/ Pet., 29.12. od 18h DOGODEK LETA LUKA BASI DANIJELA POLKAHOLIKI Til Čeh & Petelini Maja Založnik Vstopnice: SAMO 10 EUR EVENTIM / OMV / PETROL / POŠTA / TRAFIKE 3DVA fest2023 Sob., 30.12. od 10h DRUŽINSKI DAN: ČUKI VSTOPNINE BREZ Ribič Pepe | Trkaj in Repki | Vila Eksena in superjunaki | + presenečenje LOKACIJA IC PREDSTRUGE Naš kraj ■ december 2023 ••• Obvestila ••• 13 Zgodba s srečnim koncem! Lepe so zgodbe, ki ogrejejo srce predvsem v predbožičnem času, ko še posebej poudarjamo dobroto, sočutje do bližnjih. Predbožični čas je tudi obdobje, ko se dodatno povežemo, iščemo bližino, naša srca so še posebej odprta za stiske drugih. Naj ne bo tako le v decembru, trudimo se, da ohranimo čut celotno leto. Uroš Gačnik V predzadnji številki Našega kraja smo tako imeli možnost izvedeti, da je poplavljenim na pomoč priskočilo podjetje Naravni pretok, d. o. o., ki je darovalo hišo poplavljeni družini, ki je ostala brez doma. Podarili so dve hiški NNikas, za dve družini, ki sta med poplavami ostali brez svojega doma. Pogovarjal sem se z Niko Čeklanović, ki je bila ena izmed pobudnic projekta in je omenjeno hišo na prireditvi tudi predala. Veselil sem se pogovora z Niko, saj sva pred mnogimi leti sodelovala v dobrepoljskem podjetju, na kar me vežejo lepi spomini. Nika, poklicna pot vas je odpeljala iz domačega kraja. Lahko bralcem in meni razložite, s čim se sedaj ukvarjate? Nam lahko na kratko predstavite svoje podjetje? Naše podjetje Naravni pretok, d. o. o., je specializirano za skeletno gradnjo, izdelavo montažnih modularnih hišk ter mobilnih hišk. Smo pa tudi ponosni lastniki brezkontaktne laserske avtopralnice v Ljubljani. Vsekakor je lepo in sočutno, ko se je vaše podjetje odločilo, da pomaga. Kako ste vi vplivali na odločitev, da se hiša podari v imenu Občine Dobrepolje? Zakaj smo se odločili pomagati? Mislim, da tukaj res ne bi odkrivali neke velike filozofije. Mi bi rekli, ker pač lahko in zakaj potem ne bi pomagali. Mislim, da v tej poplavi podjetij, delu, ki ga vsak posameznik v življenju opravlja, odnosih, ki jih imamo z ljudmi, borbi za človeku dostojno življenje ne smemo pozabiti biti v prvi vrsti »ljudje«, ne smemo pozabiti na sočloveka. Le skupaj povezani lahko »premaknemo« ta svet na bolje, si pomagamo, rešujemo težave. Naše podjetje je v celoti podarilo dve leseni montažni mobilni hiški na kolesih. In za prav eno izmed teh hišk smo županu Občine Dobrepolje predlagali, da jo podarimo v sklopu dogodka »Veseli dan, da nisi sam«. To ni bil zgolj dogodek, ampak je bil tudi simbol tega, kako skupnost lahko združi moči, da pomaga tistim v stiski. Vsi sodelujoči z obiskovalci so tako pokazali pravo srce in dušo. Dobro se zavedamo, da je to le kaplja v morje ... A več takšnih kapljic ... Da bi le naša kapljica bila spodbuda še za druge. Na tem mestu bi se zahvalili vsem, ki so bili del te izjemne zgodbe. Vsekakor se strinjava o teh kapljicah in vsekakor je prav in lepo, da si pomagamo. Kako je nato potekala fizična predaja hiše? Nam morda zaupate kakšno podrobnost? Obe donirani hiški sta bili 6. novembra zvečer natovorjeni in ponoči sta »odšli« na pot. Naslednji dan se je naša ekipa odpeljala v Občino Luče in tam smo hiški tudi raztovorili na dogovorjeno lokacijo. Prvo hiško je naše podjetje podarilo v sklopu koncerta Rebeke Dremelj in skupine Bepop 20. septembra 2023 v Domžalah. Rebeka (ona je izbrala družino, donacija je bila v celoti naša) je v sklopu koncerta organizirala presenečenje, ki je doletelo družino Špele Krumpačnik in Dominika Germelja z dvema otrokoma iz zaselka Luče, ki je med poplavami ostala brez svojega doma. Njihova hiša se je nagnila za več kot 15 stopinj in se žal v njej ne da več bivati. Ta družina nas je tam tudi pričakala skupaj z županom Občine Luče in družini smo isti dan predali ključe. Dogovorili smo se, da če jim slučajno, po kakšni hudi sreči svojo, hišo 14 ••• Obvestila ••• vendarle uspe urediti in se v njo nazaj vseliti ali si postaviti novo, bosta to hišo predala naprej nekomu, ki je v isti situaciji kot oni. Drugače pa je ta hiša njihova in v njej si lahko ustvarita nove sanje in nove želje za prihodnost. Drugo hiško (oz. ključe), ki smo jo donirali s pomočjo Občine Dobrepolje Občini Luče, pa je prevzel župan Občine Luče Klavdij Strmčnik, ki pa je ključe nato predal drugi mladi družini, ki je prav tako med poplavami ostala brez svojega doma. Ste pri tem naleteli na kakšne izzive? Izzivov je bilo kar nekaj. Ogromno je bilo birokracije okoli donacije. Ugoto- vili smo, da ni tako preprosto podariti hiše. Glede na to, da se ti dve družini po poplavah nista več mogli vrniti v svoje domove, smo se trudili, da se hiški tudi čim prej opremita. Prvotno hiški nista bili opremljeni, vendar smo se odločili, da podarimo opremljeni in poskušali smo upoštevati tudi želje družin glede opreme in postavitve. Težava je bila tudi s prevozom, ker je bila med poplavami zelo poškodovana tudi cesta do Luč in smo morali počakati, da se cesta kolikor toliko uredi, da je bil sploh možen dostop do lokacije. Ovir in izzivov je bilo tako kar nekaj, a se je na koncu vse rešilo. Res moram pohvaliti naše zaposlene, prevoznika in mizarstvo Davorin Babič, s. p., in druge, Naš kraj ■ december 2023 ki so nam pomagali izvesti, da so bile hiške hitro opremljene, dostavljene in postavljene na lokacijo. Imate kakšne večje načrte za prihodnost? Načrtov za prihodnost imamo še kar nekaj. Še naprej se bomo trudili, da delamo dobro, poskušali se bomo čim bolje prilagoditi zahtevam in potrebam svojih prihodnjih uporabnikov oz. strank. V imenu vseh, ki ste jim pomagali, se vam zahvaljujemo in vam tudi v prihodnje želimo obilo zadovoljstva ob osebnem napredku kot tudi ob uspešnosti podjetja. Hvala vam za srčnost in za dejstvo, da delate svet lepši. ■ Misli uhajajo med iskrene ljudi, med prijatelje … Vam je namenjeno veliko dobrih želja, ki niso zveneče, a s seboj prinašajo za prihajajoče praznike kar največ sreče! Vesel božič in srečno novo leto! TD Dobrepolje Najboljši del človekovega življenja so njegova mala, brezimena in pozabljena dela dobrote in ljubezni. W. Wordsworth Naš kraj ■ december 2023 ••• Obvestila ••• 15 Praznik Občine Dobrepolje V soboto, 2. decembra, se je v dvorani Jakličevega doma odvijala občinska proslava. Kulturno obarvani dogodek se je začel s prihodom praporov, ki so jih ob zvokih koračnice Godbe Dobrepolje v dvorano prinesli praporščaki ter tako slovesno naznanili začetek prireditve. Uroš Gačnik Zbrane sta v uvodu pozdravila voditeljski par, ki je prireditev povezoval, Frida Petelinšek in Aljaž Šuštar. V imenu župana sta tako pozdravila vse obiskovalce, župane sosednjih občin, urednike občinskega glasila, častne občane in svetnice ter svetnike. Nadalje je sledil nagovor župana Občine Dobrepolje g. Janeza Pavlina, ki je zbrane nagovoril ob občinskem prazniku. Med svojim govorom je nanizal več stvari: poudaril je, da je bogastvo naše občine dobrepoljski človek, ki v medgeneracijskem sodelovanju lahko za skupno sobivanje postori največ. Zahvalil se je vsem, ki po svojih močeh skrbijo, da delo in življenje potekata dokaj normalno, ter se posebej zahvalil vsem, ki tvorno sodelujejo. Na koncu je župan vsem občankam in občanom zaželel vse dobro in obilo zdravja z upanjem na ponovna srečanja. Naj bo občina skupek ljudi, ki čutijo domači kraj. Mlajša otroška folklorna skupina OŠ Dobrepolje, katere vodji sta Mateja Hočevar in Tina Škrjanec, avtorica odrske postavitve pa je Martina Prhaj, se je nato predstavila z odrsko postavitvijo Kačji pik. S to odrsko postavitvijo so se preteklo leto uvrstili na regijsko srečanje otroških folklornih skupin osrednje Slovenije. Zanimiva in razgibana zgodba govori o igri otrok, ki jo prekine pastirček, ki ga piči kača. Na različne načine mu skušajo po- magati tudi s plesom. Eden izmed otrok se spomni na zagovor o kačjem piku, ki mu ga je povedala mama. Izrečene besede pastirčku pomagajo, od veselja otroci skupaj zaplešejo. Ples prekine »navidezna kača«, ki »prileti« na oder. V ospredju prireditve je bilo občinsko glasilo Naš kraj, ki z januarjem 2024 vstopa v 30. leto rednega izhajanja. Občinsko glasilo Naš kraj je seveda tesno povezano z ustanovitvijo občine. Pobuda za nastanek samostojne občine sega v leto 1994. S 1. januarjem 1995 je uradno nastala Občina Dobrepolje. Prvi župan je postal g. Anton Jakopič, ki je med preostalimi idejami o razvoju in delu imel tudi vizijo o lastnem glasilu – časopisu. Vest o no- vem izzivu je naznanil množici, sam pa je medtem iskal ustrezno osebo. In tako je kaj kmalu, na priprošnjo župana, urednikovanje prevzela prva urednica Mihaela Steklasa. Po sprejetju Odloka o izdajanju glasila je župan imenoval še izdajateljski svet, ki je uvodoma pomagal urednici. Sestavljali so ga: Metka Žnidaršič, Slavka Mustar, Ema Sevšek, Ivan Grandovec, Tina Šuštar in Katja Gregorič. Ema Sevšek je tudi vseh 12 let prostovoljno in »pro bono« opravljala naloge lektorice. Ga. Mihaela je v urednikovanju videla izziv, saj jo je novinarstvo zanimalo. Zato se je vestno poglobila v delo, ki je terjalo vedno nove prilagoditve. Začetki so bili zelo težki, saj je bilo treba vzpostaviti 16 shemo poročevalcev in dopisnikov, ki so skozi čas razvili dopisniško dejavnost. Urednica Mihaela je bila zvesta poslušalka raznovrstnih prireditev, ki so se dogajale v Dobrepolju. Iz prvih 12 strani se je glasilo že v enem letu razvilo v več kot 30 strani obsežno poročilo, ki je obsegalo dogodke, novice in obvestila. Tudi prve črno-bele izdaje so se v letih z razvojem tiskarske industrije preoblekle v pisane barve. Vedno nove ideje so se uresničevale, med drugim tudi križanka, celo lasten strip smo imeli, ki ga je risal in ubesedil Tone Grm. Ne smemo pozabiti tudi dolgoletne priloge dogajanja kinoprograma, ki je vabil gledalce od blizu in daleč. V prvi številki Našega kraja je nagovor zapisal župan, ki je glasilo poimenoval informator, ki je nujen za stik z ljudmi. Nanizal je nekaj novic o delu občine, ki jo je vodil sam. Začenjale pa so se že zaposlitve prvih delovnih moči, s čimer ••• Obvestila ••• je občinski urad zaživel. Občinski svet je imel na začetku leta že tri seje, na katerih so ugotovili, da bo občina tudi finančno dobro shajala, saj so se nadejali večjih prihodkov, kot so jih dobivali iz Občine Grosuplje in Občine Kočevje. V prvi številki so se zvrstile novice o Naš kraj ■ december 2023 praznovanju 20-letnice Dobrepoljskega okteta. Gledalce je razveseljevala dramska skupina Limonada, ki je v tistem letu uprizorila predstavi Ad acta in Poročil se bom s svojo ženo. Tudi glede pustnih šeg je bilo vroče, saj se nekateri akterji niso popolnoma strinjali z medsebojnimi de- Naš kraj ■ december 2023 javnostmi. Misli so prelili na papir in to objavili, je pa tudi res, da so leta 1994 po dolgem času »oživili zagoriške mačkare«, o katerih so pisali tudi v Slovenskih novicah. Tudi Kulturno društvo Dobrepolje ter Kmetijska zadruga Dobrepolje sta tega leta praznovala 100 let delovanja. Prvi pogovor je bil narejen z Branetom Brodnikom, predsednikom občinskega sveta. Srednji generaciji pa je v spominu nedvomno ostala slika Samčeve mame s Ceste, ki v rokah drži cvetje, na koncu pa hudomušno pripomni, da jo v življenju vodita lepa pesem, ki poživi srce, ter dobra volja, s katero nam bolje gre. Po 12 letih je prvo urednico za dobro leto nadomestila Vita Klein iz Ponikev, ki je nadaljevala začeto delo, vendar je bilo to le začasno, dokler ni na prigovarjanje župana Janeza Pavlina prevzela delo Mojca Pugelj, sedaj Kebelj, iz Strug. Mlada študentka je pri 22 letih poleg študija prevzela zahtevno nalogo in vestno izvajala naloge in zadolžitve urednice osem let. Ljubezen jo je leta 2010 popeljala izven meja občine, zato je bilo usklajevanje z obiski prireditev oteženo. Kljub temu in dejstvu, da je leta 2013 postala mamica, je vztrajala in poskrbela, da so krajani bili obveščeni o dogajanju. Mojca pravi, da zanjo urejanje občinskega glasila ni nikoli bilo stresno. Prav prijetno se je bilo udeleževati dogodkov in prireditev, ki jih ni bilo malo. Lepo je bilo tudi sodelovati z ljudmi iz občine in izven nje. Mojca meni, da so takrat imeli kar zgledno sodelovanje z vsemi soustvarjalci glasila, ustvarile so se lepe vezi, nekatere trajajo še danes. In ja … končno se je opogumil prvi urednik, Bojan Novak, ki je marca 2016 prevzel in uspešno vodil glasilo skoraj sedem let. Kljub športnemu udejstvovanju, ki ni značilno za urednike, je sedem let glasilo uspešno vodil, tudi v času korone, ko je bilo, zaradi prepovedi dogodkov in prireditev, izdajanje glasila poseben izziv. Bojan poudarja, da še vedno pogreša kakih 90 odstotkov Dobrepoljcev, ki jih ni srečati na dogodkih in druženjih. Pogreša sposobne mlade v društvih in raznih organizacijah. Vsako delo, ki ga človek naredi za skupnost, ga bogati. Tako njega kot skupnost. Po besedah Bojana je delo urednika zahtevno, z več vidikov. Glavni izziv uredniškega dela je »kampanjska« narava dela. Večina dela se namreč zgosti okrog roka za oddajo prispevkov. Po tem roku sledi veliko dela, prej pa ga je lahko ••• Obvestila ••• nekaj časa tudi zelo malo. V času pred oddajo roka je Bojan običajno opravljal razne intervjuje in pisal svoje prispevke, saj v času zadnjih dni pred izdajo glasila za to preprosto ni časa. Ker je bil dejaven še na nekaterih drugih področjih, obenem pa ima tudi družino, se je delo pogosto zavleklo tudi pozno v noč. Med brskanjem po spominih mu je uspelo izluščiti in izpostaviti sprejem zlate paraolimpijke Veselke Pevec ter intervjuja z Ukrajinci, ki so se zatekli k nam z vojnega območja. Opis uredniškega dela in glasila smo zaključili z željo, da bo naše glasilo Naš kraj še vrsto let razveseljevalo bralce, se prilagajalo in razvijalo, da pisana beseda ne tone v pozabo. Ponosni smo lahko, da imamo raznovrsten, barvit »cajtng«, ki združuje pomembna obvestila ter obvešča občane. Naslednje leto bomo tako pihnili 30. svečko, kar je za občinsko glasilo nedvomno lep in spoštovanja vreden dosežek. Nadalje je bilo iz rok župana vsem prisotnim urednikom v znak zahvale podeljeno cvetje. Naslednji nastopajoči so bili Zagoriški fantje. Ob tej priložnosti so najprej vsem občanom in občankam čestitali ob občinskem prazniku. Sicer pa so v zadnjem času fantje zelo dejavni. Poleg priložnostnih nastopov so se spomladi udeležili revije poustvarjalcev glasbenega izročila Slovenije. Za doseganje državne ravni so 17 v novembru prejeli zlato priznanje na državni reviji v Dolskem. V oktobru so posneli zgoščenko, katere predstavitev s koncertom bo ob kulturnem prazniku februarja prihodnje leto. Že sedaj vljudno vabljeni. Za dve pesmi z zgoščenke so posneli tudi videospot. Vse skupaj boste lahko poslušali in si ogledali na YouTube kanalu, ki bo prav kmalu aktiven. Naslov zgoščenke je Fantje se zbirajo s' kranjske dežele, kar je bila tudi prva pesem, ki so jo zapeli. Poleg omenjene pa so zapeli še pesmi: Hladna jesen že prihaja ter Prišli so štirje »jagri«. Podeljeni sta bili tudi občinski priznanji, ki sta ju prejela Martina Prhaj in Godba Dobrepolje (več o tem v posebnih prispevkih). Za zaključek prireditve pa je poskrbela pevka Maja Založnik v spremljavi J. J. A. jazz tria, ki so s pesmimi: Nad mestom se dani Jožeta Privška in Zemlja pleše Mojmirja Sepeta v priredbah Braca Doblekarja razveselili vse navzoče. Prireditev je bila po mnenju večine obiskovalcev prijetna in odlično izpeljana. Tudi narava, ki nas je ta večer odela v belo obleko, je, skupaj s Pinkijem in »kuhančkom«, pričarala čaroben večer. Da je bila ponudba raznovrstnih stvari še posebej pestra, so poskrbele članice PGD Videm - Dobrepolje, ki so na stojnicah ponujale različne izdelke in tako dodatno popestrile praznično dogajanje. Društvo oziroma članice Društva podeželskih žena Dobrepolje - Struge pa so tako kot že vrsto let poskrbele, da so brbončice okušale odlične stvaritve, ki so nastale izpod pridnih rok njihovih članic. V letošnjem letu DPŽ praznuje 30 let delovanja. Čestitamo. Hvala vsem, ki ste pridodali svoj del, da je prireditev uspela, in hvala vsem občanom, ki ste se prireditve udeležili. Verjamem, da vam ni bilo žal, da ste prišli in da se boste prihodnje leto ponovno radi udeležili praznika Občine Dobrepolje. Naj zaključim z mislijo voditeljskega para, ki nam je povedal naslednje: »Vzemimo si čas za druge, podarimo si tisto, kar nam je dragoceno. V vsem blišču in hrupu veselega decembra morda naletimo na priložnost za dobro delo, morda ogrejemo srce bližnjemu, narišemo nasmeh na obraz, morda prižgemo iskrice v otroških očeh. Vsakemu izmed vas želiva, da poišče razlog za veselje. … Ohranite veselje in predvsem BODITE V VESELJE!« ■ 18 ••• Obvestila ••• Naš kraj ■ december 2023 Priznanja Občine Dobrepolje za leto 2023 Na podlagi razpisa Komisije za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja, ki jo vodi dr. Jernej Stare, in po podanem predlogu so svetnice in svetniki na zadnji seji soglasno potrdili predlagane kandidate za priznanja Občine Dobrepolje. Uroš Gačnik Na podlagi razpisa je bilo možno podeliti zlato, srebrno ali bronasto plaketo posameznikom, skupinam posameznikov, podjetjem, zavodom, organizacijam in skupnostim ter društvom, ki so s svojim delom prispevali h kakovostnejšemu življenju občanov ter imajo pomen za razvoj in ugled Občine Dobrepolje na različnih področjih. Plaketa se podeli tudi za življenjsko delo ali za izjemne dosežke pri delu. V letu 2023 sta zlato priznanje Občine Dobrepolje prejela Martina Prhaj in Godba Dobrepolje. V sklopu občinskega praznika sta bili iz rok župana g. Janeza Pavlina podeljeni priznanji. Obrazložitev predlogov: Martina Prhaj Martina Prhaj je s svojim delom pripomogla k ugledu, prepoznavnosti in napredku Občine Dobrepolje na kulturnem področju, zaradi česar si zasluži podelitev zlate plakete Občine Dobrepolje. Martina Prhaj, učiteljica, izhaja iz družine v vasi Ponikve, kjer se je veliko pelo, plesalo, ohranjalo stare običaje in pripovedovalo različne zgodbe. Njeni začetki delovanja na področju folklore segajo v leto 2001, ko je začela izobraževati in zbirati gradivo. Leta 2002 je skupaj z Matejo Hočevar ustanovila svojo prvo otroško folklorno skupino na PŠ Ponikve, leta 2005 pa še mlajšo in starejšo otroško folklorno skupino na OŠ Videm - Dobrepolje. Od leta 2002 je pripravila več kot 30 koreografij za otroške folklorne skupine, z mnogimi izmed njih, natančneje 11, je bila izbrana na državna srečanja otroških folklornih skupin v organizaciji JSKD-ja. Ob 15. obletnici delovanja otroške folklorne skupine na OŠ Dobrepolje so pripravili zbornik, ki prikazuje vse elemente v razvoju dobrepoljske folklore in folklorne dejavnosti. Leta 2022 pa ji je JSKD podelil Maroltovo listino za pomembno kulturno-vzgojno in pedagoško delo na folklornem področju. Maroltova listina je državno ter najvišje priznanje na področju folklorne dejavnosti. Z veliko mero strokovnosti in ljubezni do dela z otroki je Martina Prhaj veliko naredila za Dobrepolje, zato je bila predlagana za zlato plaketo Občine Dobrepolje. Godba Dobrepolje Godba Dobrepolje je med svojim delovanjem močno prispevala h kakovostnejšemu življenju občanov ter ima še vedno izjemen pomen za ugled, promocijo in delovanje občine na kulturnem in turističnem področju. Začetki Godbe Dobrepolje segajo v leto 1933 pod vodstvom takratnega kapelnika Ivana Tislja, kasneje pa še pod taktirko Avgusta Karnerja, Albina Persija, Josipa Mihelčiča in Romana Gačnika. Do leta 1974 je godba delovala z manjšimi prekinitvami, po tem letu pa deluje neprekinjeno … Od leta 1999 deluje v obliki samostojnega kulturnega društva. Trenutno ima več kot 60 članic in članov, letno ima od 25 do 30 nastopov in približno 90 skupnih vaj. Redno se udeležuje revij in srečanj godb in pihalnih orkestrov. Godba tudi sama prireja srečanja, ki se jih udeleži veliko obiskovalcev. Vsako leto igra ob velikonočni procesiji, ob prvem maju na budnicah in ob koncu leta priredi božično-novoletni koncert. Godba zadnja leta prireja tudi prireditev z imenom Dan godbe, ki je letos minila v znamenju 90-letnice delovanja. Kulturno društvo Godba Dobrepolje s svojimi nastopi ter delovanjem v občini, Sloveniji in v tujini ogromno prispeva k prepoznavnosti, ugledu ter kulturnemu razvoju občine, zato je bila ob svoji 90. obletnici delovanja predlagana za zlato plaketo Občine Dobrepolje. Tudi v imenu uredništva iskreno čestitamo letošnjim občinskim nagrajencem, hkrati pa smo lahko vsi ponosni na dosežke naših občanov. ■ Naš kraj ■ december 2023 ••• Intervju ••• 19 Glasilo Naš kraj stopa v 30. leto! V naslednjem letu 2024 bo informativno glasilo Naš kraj stopilo v 30. leto izhajanja. Izdajatelj glasila je Občina Dobrepolje, ki mandatno potrjuje urednike. K pogovoru sem povabil vse dosedanje urednike ter jih poprosil za nekaj besed. V tokratni številki predstavljam pogovor z drugo urednico. Kaj ste počeli po tem, ko ste zaključili kratko, a uspešno obdobje? Imela sem več časa zase, hodila sem npr. na polharsko in počela vesele in sproščujoče stvari. Uroš Gačnik, urednik Druga po vrstnem redu urednic je bila Vita Klein, ki prihaja iz Ponikev. Srečanje sva izvedla v lokalni gostilni v Ponikvah, popila čaj in nemudoma je stekel prijeten pogovor. Ker ste že nekaj časa nekoliko odmaknjeni in vas verjetno marsikdo ne pozna, bi vas prosil, če se lahko bralcem (predvsem mlajšim) na kratko predstavite. Ime mi je Vita, sedaj že nekaj časa upokojena, kaj drugega trenutno ni za izpostaviti.  Nisem Dobrepoljka, sem priseljena, nisem hodila tu v šolo, službovala sem v Ljubljani. Zaradi tega nisem poznala toliko ljudi, kar je bila kar težava pri urednikovanju. Zelo veliko sem jih zato spoznala s pomočjo urednikovanja Našega kraja. Žal se občinske slovesnosti zaradi zdravljenja niste mogli udeležiti, pa vam ob tej priložnosti v imenu vseh sporočam, da smo vaš prispevek opazili in smo vam hvaležni za vse. Sedaj že vrsto let niste dejavni pri soustvarjanju občinskega glasila. Kaj sedaj počnete? Sedaj sem v pokoju, čas si trenutno zapolnjujem s preurejanjem bivališča, kar zahteva veliko časa, sredstev in energije. Težko je usklajevati stvari, saj težjega fizičnega dela sama ne morem več opravljati, potem pa pričakujem pomoč od hčerk. Kakšna je bila vaša zgodba urednikovanja? Kako ste se spopadli s to zahtevno nalogo? Kaj vas je nagovorilo k temu? Sprememba urednice se je zgodila na hitro, pravzaprav čez noč. Miša se je zaradi osebnih razlogov odločila, da opusti delo, in takratni župan Janez Pavlin me je našel. Tako sva se z Mišo usedli in mi je predala posle in sem začela delati. Pohvalila bi rada Francija Novaka, ki je Se spomnite, kako je potekalo vaše delo, česa ste si želeli, pa ni bilo mogoče izvesti? Kakšne so bile vaše zadolžitve? Ste imeli kakšne načrte? Kakšne posebne stvari se ne spomnim. Poleg tega mi je star računalnik prenehal delati, tako ne pridem do podatkov, ki bi obudili spomine. Spomnim se, da je bil takrat župan Janez Pavlin. Hodila sem redno na občinske seje in poročala, delo sem vzela resno, odgovorno, in pripeljala mandat do konca. priskočil na pomoč, mi svetoval ter me usmerjal. Težko je bilo, ker nisem poznala ljudi. Korektno sva že pred časom sodelovala pred tem jaz kot dopisnik in vi kot urednica, pravzaprav sva ugotovila, da se posredno poznava že veliko let. Moram reči, da je bilo že takrat sodelovanje z vami pristno. Sodelovala sem z vsemi, lahko izpostavim kmečke žene, ki so bile zelo prisrčne, pomagale so. Poleg službe in družine je urednikovanje velika obveza, ki zahteva veliko odrekanja in časa, ki ga nameniš, da mesečno izide nova številka. Razmeroma hitro ste zaključili urednikovanje, kaj je botrovalo tej odločitvi? Ko je nastopil zaključek urednikovanja oziroma konec mandata, sem se nekako na samo delo že privadila. Ne spomnim se točno, ali sem oddala vlogo za naprej. Zaključila sem Mišin mandat. Za mano pa je nato prišla Mojca, ki sem jo poznala, vedela sem tudi, da bodo druge prijave, in sem se mirno umaknila. Kako bi spremenili glasilo danes, če bi imeli možnost, imate kakšne ideje? Nisem veliko razmišljala o tem, včasih je bilo za pisanje in oblikovanje glasila manj možnosti kot sedaj. Težko je bilo, ker ni bilo nikogar za sodelovanje. Zato bi tudi jaz rada povabila vse občane, naj sodelujejo. Zdi se mi, da ne sodelujejo, kot bi lahko. Velja povabilo vsem, da soustvarjajo glasilo. Če želi kdo predstaviti dejavnost, naj stopi v stik z urednikom in jo nato lahko skupaj predstavita. Ljudje bi se morali malo več družiti med sabo in začeti ustvarjati, gasilci in šport so edini, ki delujejo, drugega ne opažam. Zagotovo so v občini prisotne tudi druge dejavnosti, več kot jih običajno občutimo, le obveščajo verjetno ne. Zato velja povabilo. Bralno kulturo je treba negovati od mlajših naprej. Želimo, da bi bilo naše glasilo raznovrstno in namenjeno vsej populaciji. Sedaj še spremljate Naš kraj? Kaj menite o dogajanju v Dobrepolju? Lahko narediva primerjavo v času sedaj in pred 15 leti? So kakšne vzporednice? Razlike so, da sedaj tega ne počnem, precej več se sedaj dogaja kot prej, včasih 20 so bile veselice, ki jih danes pogrešam, pogrešam več obveščanja od občanov, ki delajo venčke, skulpture, lahko bi se kdaj predstavili, pa žal za njih ne vemo. To je super ideja za naprej. Spodbujajmo pozitivno delo in predstavljajmo naše ljudi, ki ustvarjajo in dajejo skupnosti svoj doprinos. Res je … Tudi drugi (iz drugih občin) gledajo Naš kraj, tudi v elektronski obliki ga imamo, in informacije krožijo bolj, kot si predstavljamo. Moram pohvaliti sedanje urednikovanje, veliko več je obvestil kot poprej. Želite za konec z bralci deliti še kakšno misel, vodilo ali pa preprosto prigodo v povezavi z izdajanjem glasila ali kakšen spomin iz preteklosti? ••• Iz vrtca in šole ••• Žal se tega ne spominjam, mi pa spomini segajo nazaj v preteklost, ko je bila na hribu v Predstrugah jugoslovanska državna proslava. Po celem hribu so bile postavljene klopi, tam so sedaj same hiše. Tam sem bila prisotna kot mlada »smrklja«, prodajala sem značke, ki so jih naredili v zavodu v Ponikvah. Bilo je zelo lepo, ko se spominjam za nazaj, kakih 45 let je že od tega. Marsikaj se je dogajalo tukaj. V Ponikvah je deloval rokometni klub, ki je igral v prvi ligi, disko je bil, vse te stvari smo imeli in sedaj to pogrešamo. Sedaj so v Ponikvah samo še gasilci in pa maškare, ki imajo veliko in močno tradicijo. Ni bilo vprašanja, da bi šla za pusta v službo, vsi smo bili doma. Program se je začel že ob 7. zjutraj in trajal pozno v noč. V Predstruge smo hodili igrat biljard, Naš kraj ■ december 2023 v zavod pa namizni tenis in šah. Spominjam se, da so na tekmovanje iz šaha prišli tekmovalci iz vsepovsod. Imeli smo tudi dramsko skupino in igrali… To so bili časi . Pogrešam to. Najlepše se vam zahvaljujem za pogovor, želim vam še naprej obilo veselja ter iskrena hvala za vaš prispevek. Menim, da se vam lahko v imenu občanov zahvalim za ves trud, ki ste ga med urednikovanjem vlagali v glasilo, ga s tem bogatili in ohranjali dogodke v pisani obliki. Vesel sem, da se po 17 -ih letih vidiva, in vas vabim, da tudi sedaj napišete kakšne ustvarjalne stvari. Vse dobro vam želim! ■ Miklavž obiskal struške otroke V Struge so prišli Miklavž, parkelj in dva angelčka. Otroci so bili obiska zelo veseli. Zapisale Štefka, Mojca, Klavdija, Lidija in Marija, članice KORK Struge V nedeljo, 3. decembra 2023, so otroci nestrpno čakali na večer, ko jih je obiskal prvi od treh dobrih mož. Prišel je v spremstvu parklja in dveh angelčkov. Za vse prisotne je bilo to pravo doživetje. Skupaj smo ustvarjali nepozabne trenutke, polne veselja in sreče. Članice KORK Struge smo hvaležne, da so si Miklavž in njegovo spremstvo vzeli čas. Zahvaljujemo se donatorjem: podjetju Inotherm Ribnica, staršem in Občini Dobrepolje. Lepa hvala tudi Jožetu, Jaku, Gašperju, Matevžu in Davidu za res lepo zaigrane pesmi in Anji, da nam je na citre zaigrala Angelčka, ki se mu vsak večer priporočajmo, da nas bo varoval na vseh poteh. Otroci so Miklavžu obljubili, da bodo pridni, in prepričane smo, da jih prihodnje leto ponovno obišče. »Leto, ki pride, ko zdajšnje odide, naj vam pred vrata pripelje ljubezen in zdravje, na voziček pa vrže še vrečo, nabasano s srečo.« ■ ••• Iz vrtca in šole ••• Naš kraj ■ december 2023 21 Adventna delavnica v PŠ Struge V četrtek, 30. novembra 2023, je v avli PŠ Struge potekala že tradicionalna delavnica izdelovanja adventnih venčkov. Venčki so se prodajali po sobotni in nedeljski maši, denar od prodaje pa bo šel v šolski sklad PŠ Struge. Mojca Pugelj in Karmen Kljun Ob 17.00 je šolsko avlo napolnilo prijetno delovno vzdušje. Pod spretnimi prsti otrok in njihovih staršev, starih staršev in sorodnikov so nastali prelepi unikatni adventni venčki, ki že krasijo domove v Struški dolini. Učenci osmega in devetega razreda so nastale adventne venčke prodajali po obeh svetih mašah. Vsem, ki ste kupili venček in darovali dar za šolo, smo neizmerno hvaležni. Ohranite to lepo navado še naprej. December je mesec, ko smo še posebej odprti za pomoč, je mesec, ko se nam odpre srce za soljudi, ko se nam narišejo nasmeški na obraz in smo prijazni drug do drugega, je čas, ko ljubezen nevidno plete nitke med nami, je čas, da pozabimo vse slabo. Upanje med nami je tisto, ki ne sme ugasniti, upati je treba, da bo prihajajoče leto prineslo veliko mero miru, ljubezni in družinske sreče. ■ Adventna dekoracija Učenci 5. razredov JVIZ OŠ Dobrepolje so izdelovali adventno dekoracijo. Darja Bartolj Z adventnim časom v Katoliški cerkvi začenjamo novo cerkveno leto in neposredno pripravo na božič. Beseda advent pomeni prihod ali pričakovanje nečesa. Ta dogodek v krščanskem letu označujemo štiri nedelje pred Kristusovim rojstvom. Z učenci 5. razreda smo torej pred začetkom adventnega časa izdelovali adventne venčke in adventne dekoracije. Učiteljici sva pripravili kroge iz upogljivih vej. Učencem sva naročili, naj prinesejo nekaj zelenja, storže, sveče, lepilne pištole in različne okraske. Tudi midve sva nabrali veliko zelenja in veje različnih okrasnih grmov. Vsak učenec je dobil že pripravljen krog iz vej. Sledil je prikaz, kako popestriti venček z različnimi naravnimi materiali. Uporabljali smo predvsem veje cipres, smrek in okrasnih grmičkov. Učenci so lahko delali v paru, da so si med seboj pomagali. Zelenje so povijali z zeleno žico. Tisti učenci, ki doma ne praznujejo adventnega časa, so lahko namesto namiznega adventnega venčka izdelali okrasek za vrata. Sledilo je okraševanje venčkov z različnimi naravnimi in umetnimi materiali. Najprej so na venček z lepilno pištolo prilepili sveče. Za okraševanje so lahko uporabili posušene pomaranče, cimetove palčke, storže. S seboj so prinesli tudi veliko bleščic, različnih okraskov. Učenci so si med seboj posojali stvari, vmes pa smo poslušali tudi božične pesmi po izboru učencev. Pričarali smo si zelo prijetno vzdušje. Nastali so res čudoviti, unikatni izdelki posameznih učencev. Z učenci smo se tudi pogovorili, na kaj moramo biti pozorni, ko prižigamo sveče na adventnih venčkih. Učenci so bili zelo zadovoljni z izdelki. Pokazali so veliko mero ustvarjalnosti, potrpežljivosti, predvsem pa so si znali med seboj pomagati. Nad svojimi izdelki so bili zelo navdušeni in so jih s ponosom odnesli domov. ■ 22 ••• Iz vrtca in šole ••• Naš kraj ■ december 2023 Adventna delavnica s starši Adventni čas je posebno obdobje pričakovanja pred božičem, ki traja štiri tedne. Za otroke je adventni čas posebno dragocen, saj se v njem učijo umetnosti pričakovanja. Mateja Lohkar, skupina Miške V skupini Miške smo pred začetkom adventa imeli delavnico izdelovanja adventnih venčkov. V ta namen smo povabili starše, da nam priskočijo na pomoč. Nekaj tednov pred delavnico smo z otroki odšli v gozd, kjer smo nabrali mah in naravni material za izdelavo venčkov. Pri tem nam je bila v veliko pomoč naša Mojca Mlakar, ker ima veliko materiala za ustvarjanje in smisla za izdelavo venčkov. V mah je ovila tudi vse obroče za venčke. Mojca, iskrena hvala. Otroci so venček izdelali skupaj s starši. Otroci so jim bili v veliko pomoč. Izbirali so okraske in jih polagali na venček. Nato so okraske na venček zalepili s silikonsko pištolo. Delavnica je potekala v zelo prijet- nem vzdušju. Otroci so imeli čas za delo ter igro in brezskrben smeh se je razlegal po celem vrtcu. Adventni venček so otroci odnesli na svoj dom, kjer krasi mizo ali vhodna vrata. Za tiste otroke, ki se zaradi bolezni niso udeležili delavnice, smo naslednji dan izdelali venčke in jim jih odnesli na dom. Veliko družin si v adventu ustvarja lastne tradicije. Adventni čas je tako čas pričakovanja, meditacije, priprav in radosti. Ljudje se osredotočajo na vrednote, kot so ljubezen, mir, upanje in radost, ter izražajo hvaležnost za vse, kar imajo. Pomembno je, da ustvarimo tradicijo, ki bo otroku ostala v lepem spominu in mu pomagala razumeti pomen božičnega časa. Starši smo v adventu vabljeni, da darujemo otrokom več svojega časa kot sicer. Skrb za prijetno družinsko življenje, ustvarjanje topline in ljubezni pomeni kar nekaj prizadevanja, vendar se je vredno potruditi. ■ Naš kraj ■ december 2023 ••• Iz vrtca in šole ••• 23 Mlekastično pri Sovicah Z otroki iz skupine Sovice smo se letos vključil v projekt Mlekastično – izberem domače. Eko projekt nam je ponudil veliko raziskovanja in odkrivanja dejstev, ki počasi tonejo v pozabo. Petra Usenik, dipl. vzg. pred. otrok, vrtec Ringaraja, skupina Sovice V projektu raziskujemo in ugotavljamo pot mleka od kmetije do kozarca ter svoje ugotovitve predstavimo na različne načine. V ospredju so teme in vprašanja o tem, kako pridobivamo slovensko mleko, kako je poskrbljeno za krave mlekarice, kdo so slovenski pridelovalci mleka, kakšen je pomen in vpliv lokalne samooskrbe z mlekom ter o skrbi za živali. Pot mleka od kmetije do krožnika povezujemo tudi z drugimi trajnostnimi vprašanji, kot so embalaža, prevoz in odgovorna poraba. Pri Sovicah smo ugotovili, da mleko, ki ga dobimo v vrtcu, prihaja z naše lokalne kmetije Jakopič, ki smo jo tudi obiskali. Kako pride mleko s kmetije, kako so videti kmetije, kdo nam daje mleko in kako, kaj vse so mlečni izdelki in za kaj še potrebujemo mlečne izdelke, vse to in še mnogo drugih stvari smo spoznali s pomočjo internetnega gradiva, ki smo ga prejeli s projektom in z vključevanjem v naše lokalno okolje. Pojme smo usvajali tudi s pomočjo gibalnih fit iger. Otroci so skupaj s starši doma poiskali recepte, nekaj preprostih smo preizkusili tudi v vrtcu. Ker živimo v podeželskem okolju, se nam zdi še toliko pomembnejše, da otroke učimo, ozaveščamo in spodbujamo k uporabi lokalnih pridelkov, zato verjamem, da lahko tudi delček našega prispevka pomaga k ohranjanju naravnega in domačega. ■ 24 ••• Iz vrtca in šole ••• Naš kraj ■ december 2023 Hiška eksperimentov V sredo, 22. novembra 2023, je našo šolo obiskala Hiška eksperimentov in jo za en dan spremenila v središče znanosti. Barbara Blatnik, prof. ma-fi Na naši šoli se močno zavedamo pomena izobraževanja otrok v vseh pogledih. Učencem v okviru standardnega učnega programa in tudi v okviru nekaterih nadstandardnih oblik ponujamo vrsto dejavnosti, v katerih jih opremljamo z znanji in veščinami, ki jih bodo potrebovali pri svojem nadaljnjem šolanju in v življenju. Želimo, da razmišljajo o svoji nadaljnji poklicni poti, pri čemer poskušamo razvijati interes do naravoslovno-tehničnih predmetov. Z željo, da svet znanosti otrokom še dodatno približamo, smo se odločili, da na šolo ponovno povabimo Hišo eksperimentov z dejavnostjo, imenovano Hiška eksperimentov. Sodelavci Hiše eksperimentov šolo za en dan spremenijo v pravo središče znanosti. V dveh učilnicah smo z njihovo pomočjo postavili več kot 60 eksperimentov, ki so jih s pomočjo navodil in ob asistenci sodelavcev Hiše eksperimentov in naših učiteljev preizkusili vsi učenci od prvega do devetega razreda s centralne šole in obeh podružnic. Učenci so priložnost, da se učijo na lastnih izkušnjah, dodobra izkoristili, marsikdo pa je v popoldanskem času na izkustveno učenje pripeljal tudi starše in druge člane družine, saj je bila Hiška ek- sperimentov v popoldanskem času odprta za vse krajane. Učenci so se udeležili tudi dveh znanstvenih dogodivščin. Razredna stopnja je na dogodivščini z imenom Zvokologija iskala odgovore na vprašanja, zakaj in kako se zvok širi po zraku in kako iz navadnih palic narediti glasbene inštrumente. Učenci predmetne stopnje pa so v dogodivščini, imenovani Težiščelogija, iskali težišče zemljevida Slovenije, ugotavljali, zakaj pademo, če se preveč nagnemo naprej, in se spraševali, ali težišče lahko leži tudi izven telesa. Animatorji Hiške eksperimentov so učence zaposlili za dve šolski uri, zaposlitev za druge ure, ki so bile prav tako namenjene eksperimentiranju, pa smo pripravili učitelji. Organizacija tako aktivnega dneva dejavnosti za vse učence hkrati zahteva veliko truda in pripravljenosti na sodelovanje, zato se za pomoč in sodelovanje pri izvedbi zahvaljujem svojim sodelavkam in sodelavcem. Čez dan sem obiskala prav vse skupine in ugotovila, da nam idej za dobro in ustvarjalno delo ne manjka. Izvedbo Hiške eksperimentov je finančno podprl Šolski sklad OŠ Dobrepolje, za kar se članom sklada zahvaljujemo. Naš kraj ■ december 2023 Kaj o obisku Hiške eksperimentov menijo učenci in učitelji: Hiša eksperimentov ima najboljše eksperimente na svetu! Moja dva najljubša sta bila Robotom ni lahko in Zvok iz druge strani. Bila sta super in zelo poučna. V telovadnici nam je Luka pokazal tudi zelo smešne eksperimente z zvokom – tudi s helijem. To je bila zelo dobra dogodivščina. Vsi smo se zelo smejali. Želim si, da bi prišla še kdaj. Ela Šinkovec, 5. b Prvi dve uri smo v učilnici delali poskuse. Potem je Hiša eksperimentov prinesla 60 eksperimentov. Vse sem si ogledal. Nekateri so bili bolj, drugi pa manj zanimivi. Luka nam je na koncu pokazal še nekaj eksperimentov z zvokom. Bilo je zelo poučno in zabavno. To izkušnjo bi z veseljem še kdaj ponovil. Nejc Drobnič, 5. b Ko smo imeli tehniški dan, je prišla k nam Hiša eksperimentov. Odšli smo na predmetno stopnjo in tam delali poskuse. Zelo mi je bilo všeč. Na koncu dneva smo odšli še v telovadnico in gledali eksperimente z zvokom. Bili so mi zanimivi. Hišo eksperimentov sem komaj čakala. Ela Hren, 5. b Iskreno se zahvaljujem Hiški eksperimentov za trud in čas, ki so ju vložili v izvedbo eksperimentov in predstavitev znanstvene dogodivščine. Z vašo pomočjo smo šolo za en dan spremenili v središče znanosti. Otroci in tudi učitelji smo uživali v vsakem trenutku raziskovanja. Želim vam, da še naprej spodbujate radovednost in zanimanje za znanost, zlasti pri mlajših generacijah. Karmen Kljun, učiteljica PŠ Struge Učimo se na različne načine, iz učbenikov, v šoli, od staršev, zagotovo pa se največ naučimo, če sami to preizkusimo in naredimo. Tako znanje nam ostane za vedno. Ravno to možnost so imeli učenci v dopoldnevu mobilnih eksperimentov. Ob izvajanju različnih poskusov so se lahko marsikaj naučili. Hvala Barbari za trud in organizacijo ter povabilo Hiške na našo šolo. Otrokom je bila na zanimiv način prikazana marsikatera zakonitost. Mojca Pugelj, učiteljica PŠ Struge Kaj vam je bilo najbolj všeč? Janez Francelj: »Eksperiment z elektriko in z jajcem.« ••• Iz vrtca in šole ••• 25 Matija Pogorelc: »Všeč so mi bili superga z vezalkami, oblaki in hiška, na kateri so bile narisane roke in ko si jo zavrtel, je bilo, kot da se roke dvigujejo in te pozdravljajo.« Neža Božič: »Pesmica s kovinskimi paličicami Kuža pazi in eksperiment o gostoti tekočin.« Kim Medja: »Zanimive slušalke.« Daša Klun: »Pesmica s kovinskimi paličicami Kuža pazi, magnetna ura in vodni vrtinec.« Amelia Meglen: »Krog, ki ga zavrtiš, klobuček in eksperiment s kroglicami.« Gaber Pugelj: »Pesmica s kovinskimi paličicami Kuža pazi, vodni vrtinec, eksperiment z zeleno tekočino in z elektriko.« Asja Mešaljić: »Meni je bilo všeč vse, najbolj od vsega pa so mi bile všeč žabice.« Maruša Klun: »Pesmica s kovinskimi paličicami Kuža pazi in eksperiment z jajcem.« Elza Mešaljić: »Zabavno mi je bilo zavezati vezalke s kleščami.« Leon Novak: »Eksperiment o gostoti tekočin.« Zoja Pečjak: »Vsi eksperimenti, najbolj pa baloni s helijem.« ZAHVALA Eksperimenti imajo ključno vlogo v procesu učenja in pri razvoju razumevanja sveta okoli nas. Spodbujajo radovednost in željo po raziskovanju, zato nam je učiteljica Barbara Blatnik omogočila, da se je šola z mobilno ekipo Hiške eksperimentov za en dan spremenila v središče znanosti. Ob tej priložnosti se želimo učiteljici Barbari iskreno zahvaliti za njen trud in energijo, ki ju je vložila v organizacijo dneva eksperimentov, saj taki posebni dnevi, kot je bil ta, ostanejo v spominu. Učiteljica Barbara, hvala, ker si nam omogočila pridobivanje praktičnih izkušenj in spodbujala našo radovednost. Hvaležni učitelji in učenci PŠ Struge 26 ••• Iz vrtca in šole ••• Naš kraj ■ december 2023 Evropski teden zmanjševanja odpadkov (ETZO) in eko projekt Hrana ni za tjavendan na JVIZ OŠ Dobrepolje V mesecu novembru 2023 smo na centralni šoli OŠ Dobrepolje v okviru ekoprojekta Hrana ni za tjavendan že tretje leto zapored sodelovali pri izvedbi obsežnega projekta Evropski teden zmanjševanja odpadkov (ETZO). Metka Laharnar, mentorica ekoprojekta Hrana ni za tjavendan na OŠ Dobrepolje Evropski teden zmanjševanja odpadkov je v Evropski uniji (EU) največji in najuglednejši projekt na področju ozaveščanja o zmanjševanju odpadkov in varstvu okolja. Evropski teden zmanjševanja odpadkov (ETZO) spodbuja k izvajanju akcij ozaveščanja o trajnostnem ravnanju z viri in odpadki v tednu v novembru. Tematski fokus projekta ETZO letos sta bila embalaža ter ozaveščanje v smeri njenega zmanjševanja. ETZO je v letošnjem letu potekal med 18. in 26. novembrom, na naši šoli smo ga izvedli med 20. in 24. novembrom. Na naši šoli smo se v okviru izvedbe projekta osredotočili na zmanjševanje zavržene hrane v času šolske malice na ravni šole, v vseh razredih. V okviru izvedbe projekta ETZO in zmanjševanja zavržene hrane smo si z učenci ekokrožka zastavili izvedbo dveh ciljev. Prvi cilj je bil, da na šoli, pred projektom in v času trajanja projekta, seznanimo in ozavestimo čim večje število učencev o izredni pomembnosti zavedanja in delovanja na temo odpadnega tekstila in sprejemanja možnih rešitev. Drugi cilj pa je bil, da na šoli v času projekta izvajamo intenzivno ozaveščanje in oglaševanje na temo zmanjševanja zavržene hrane v času obrokov (šolske malice, kosila). Oba namena smo dosegali s pomočjo izvajanja različnih tematskih dejavnosti na šoli: • predvajanje informativnih tematskih vsebin učencem vseh razredov, predvsem v času razrednih ur, ob pomoči in sodelovanju učiteljev razrednikov ter skupinski razredni pogovori; • ureditev ekokotička v jedilnici s tematskimi plakati in informativnimi sporočili projekta ETZO: plakate so ustvarjalno in zavzeto izdelovali učenci ekokrožka iz 6. b; • dnevno spremljanje količine zavržene hrane v času šolske malice pri vseh razredih na OŠ Dobrepolje, v tednu pred projektom in v času trajanja projekta, ob pomoči šolskega kuhinjskega osebja. Izvedene dejavnosti zmanjševanja zavržene hrane v času obroka malice so dosegle svoj namen, kar se je pokazalo tudi pri meritvah količine zavržene hrane pri šolski malici. Analiza podatkov je pokazala, da je bila količina zavržene hrane v tednu iz- Naš kraj ■ december 2023 vedbe nižja kot v predhodnem oz. primerjalnem tednu. Na podlagi analize podatkov meritev zavržene hrane v vseh razredih je bilo v tednu ETZO na naši šoli, v primerjavi s primerjalnim tednom, za 3,5 kg manj zavržene hrane, kar pomeni povprečno pri enem učencu 2,3 dag manj zavržene hrane. Treba se je zavedati, na ravni posame- 27 ••• Iz vrtca in šole ••• znika in skupnosti, da hrana ni in ne sme biti odpadek. Hrana je dobrina. Potrebujemo jo za preživetje ter si zasluži naše iskreno spoštovanje. Odrasli imamo pri tem odgovorno nalogo. S svojim zgledom in znanjem otroke učimo spoštovanja in zavednega odnosa do hrane in prehranjevanja. Za uspešno izpeljavo projekta ETZO na naši šoli se iskreno zahvaljujem zavzetim in ustvarjalnim učencem ekokrožka iz 6. razreda, učiteljem razrednikom, šolskim kuharicam, ekokoordinatorici ter vodstvu šole. Posebna zahvala pa je namenjena vsem učencem šole, ki se vsakodnevno trudijo in izkazujejo odgovoren odnos in spoštovanje do hrane. Srčna hvala vsem! ■ Tradicionalni slovenski zajtrk v PŠ Struge Karmen Kljun in Mojca Pugelj Danes sem jajčece, jutri ličinka, ko se izležem, čebel'ca sem Minka. Štiri jaz krilca imam in šest nožic, nabiranje nektarja je moj poklic. V PŠ Struge smo v petek, 17. novembra 2023, začeli dan z zdravim zajtrkom, različnimi dejavnostmi in obiskom čebelarke. Šolarji, ali zajtrkujete? Ali veste, da je od vseh dnevnih obrokov najpomembnejši ravno zajtrk? Zajtrk nam da moč in je hrana za možgane. Z dobrim zajtrkom uspešno začnemo svoj dan, smo bolje razpoloženi, lažje mislimo, uspešneje rešujemo naloge. Znani slovenski pregovor pravi: »Prazna vreča ne stoji pokonci.« Po zajtrku nas je obiskala čebelarka, gospa Urška Pugelj, ki je predstavila delo čebelarja in marljivo delo čebel. Za njeno poučno predstavitev se ji iskreno zahvaljujemo. Na naši šoli pa brez harmonike nikakor ne gre. Čebelarki Urški in vsem prisotnim so naši harmonikarji zaigrali pesem Lojzeta Slaka – Čebelar. ■ 28 ••• Iz vrtca in šole ••• Naš kraj ■ december 2023 Kulturni dan v Trstu Po naših dobrih izkušnjah z obiskom zamejske Slovenije – avstrijske Koroške – smo se letos odločili, da za 8. razrede organiziramo kulturni dan v Trstu. Sonja Lenarčič, pom. ravnatelja, fotografija: Ema Zajc V petek, 17. novembra 2023, smo se z učenci 8. razreda zgodaj zjutraj dobili pred šolo in nestrpni odšli na avtobus. Na Kozini sta se nam pridružili še dve učiteljici Centra šolskih in obšolskih dejavnosti, ki sta nas vodili po Trstu. V Trstu smo se seznanili z mestnim središčem. Poudarili smo pomen Trsta za Slovence in se pogovorili o položaju slovenske narodne skupnosti. Spoznali smo življenje pred vojno in položaj Slovencev in slovenščine. Sprehodili smo se skozi Terezijansko četrt z Velikim kanalom, se ustavili ob simbolu slovenstva v mestu – Narodnem domu, ki smo si ga ogledali tudi znotraj in spoznali pomen Narodnega doma za tržaške Slovence. Narodni dom je bil osrednja kulturna ustanova Slovencev v Trstu. Zgrajen je bil na ulici Filzi 14 po načrtu arhitekta Maksa Fabianija med letoma 1901 in 1904. Med svojim delovanjem je gostil številne slovenske organizacije. Imel je hotel, kavarno, hranilnico in dvorano, v kateri so prirejali koncerte, predavanja, zborovanja in druge prireditve. Bil je najpomembnejši simbol slovenske kulturne, gospodarske in politične dejavnosti v Trstu. Narodni dom so italijanske fašistične in nacionalistične skupine napadle in požgale leta 1920. Naš kraj ■ december 2023 Najbolj zanimiv in tudi pretresljiv pa je bil ogled protiletalskega zaklonišča »Kleine Berlin«. V podzemnih rovih pod Trstom smo spoznali, kako so preživljali bombardiranje Trsta civilisti in kako nemški vojaki, kako je bilo med vojno poskrbljeno za varnost, šolanje in druženje. Nato smo se ustavili ob palači Marenzi in spregovorili o najstarejših sloven- 29 ••• Iz vrtca in šole ••• skih pismih, obiskali smo Veliki trg, ob katerem je Zoisova rojstna hiša. Spoznali smo, da je bil baron Žiga Zois, slovenski razsvetljenec, podjetnik, gospodarstvenik, mineralog, mentor in največji slovenski mecen vseh časov. Kot razsvetljenski človekoljub je Zois čutil potrebo po poučevanju preprostega ljudstva. To je uresničil na Zoisovo pobudo Valentin Vodnik z Veliko pratiko in s prvim slo- venskim časnikom. Podpiral je tudi Antona Tomaža Linharta, ki je napisal prvi slovenski komediji Županova Micka in Ta veseli dali ali Matiček se ženi. Na koncu smo si ogledali Ljudski vrt, kjer je doprsni kip Srečka Kosovela, se sprehodili po mestu, se posladkali z dobrotami in se polni lepih vtisov in novih znanj v poznih popoldanskih urah vrnili v Slovenijo. ■ Ogled razstave Spomin Slovenije Z učenci 9. razreda, ki obiskujejo dodatni pouk, smo si ogledali razstavo v Narodnem muzeju z naslovom Spomin Slovenije. Sonja Lenarčič, pom. ravnatelja, fotografije: Barbara Blatnik, Jure Kaplan V Narodnem muzeju je bila na ogled edinstvena in redka razstava z naslovom Spomin Slovenije – Deset najimenitnejših: pisni in dokumentarni pomniki slovenske kulture in zgodovine. Ker se pri slovenščini v 9. razredu učimo o naših najstarejših zapisih in o njihovem pomenu za Slovence, smo si razstavo ogledali tudi mi. Zaradi občutljivosti dokumentov so razstavljeni dokumenti v poltemi, mi pa smo dobili LED-svetilke, s katerimi smo si nemoteno ogledovali dragocene dokumente. Razstavljeni so: • Serija listin grofov Celjskih, 1262– 1456. • Korespondenca Primoža Trubarja in drugih protestantskih piscev, druga polovica 16. stoletja. • Ptujski mestni statut, 1513. • Stiški rokopis, okoli leta 1428. NUK hrani edino na ozemlju države Slovenije ohranjeno slovensko srednjeveško besedilo. Rokopis je nastal v cistercijanskem samostanu v Stični. • Dunajska univerzitetna diploma z dne 27. marca 1828, s katero je Prešeren postal doktor prava. • Biblija Jurija Dalmatina, 1584. Zagotovo nas je najbolj navdušila Dalmatinova Biblija, ki je bila natisnjena leta 1586 v Wittenbergu. Dalmatinov prevod Biblije ima velik vpliv na razvoj slovenskega knjižnega jezika, sam prevod pa je vplival na vse prevode Biblije do 19. stoletja. Izvedeli smo, da je bilo natisnjenih 1500 izvodov, a se jih je v Sloveniji ohranilo le 39. Slovenski prevod Biblije je bil šele 14. prevod te knjige v svetovne jezike, zato je Dalmatinov prispevek k slovenski kulturni neprecenljiv. Dalmatin je Biblijo prevajal skoraj deset let, knjiga obsega 1511 strani, vsebuje pa kar 11.275 različnih besed. • Pietro Coppo, Piranski kodeks De summa totius orbis, 1524–1526. Piranski kodeks De summa totius orbis iz 16. stoletja je delo znamenitega kartografa Pietra Coppa, Izoljana beneškega rodu, avtorja številnih kartografskih mojstrovin. • Herbarijska knjiga Janeza Krstnika Flysserja, 1696. Gre za najstarejši ohranjeni herbarij na Slovenskem. Knjiga nazorno dokumentira, kako je potekalo izdelovanje prve zbirke posušenih rastlin in priča o razvoju botanike v 17. stoletju. Po zaslugi bratov Zois je knjiga ostala na Kranjskem. • Taboriščni tarok Borisa Kobeta, 1945. • Prešernova zapuščina, prva polovica 19. stoletja. Navdušeni smo bili nad zbirko in strinjamo se, da imajo izbrani dokumenti trajen pomen in neprecenljivo vrednost, za nas in naše zanamce. ■ 30 ••• Iz vrtca in šole ••• Naš kraj ■ december 2023 Literarni natečaj Naravne in druge nesreče – požar v naravi V 7. a razredu je precej učencev, ki so vključeni v posamezna dobrepoljska gasilska društva in na gasilskih tekmovanjih dosegajo zavidljive rezultate; tudi mnogi starši in sorodniki so vestni in predani gasilci, zato odločitev, da spet vzamejo pero v roke in napišejo besedilo na temo naravnih in drugih nesreč, ni bila težka. Natečaj že vrsto let razpisuje Republika Slovenija, Ministrstvo za obrambo, Uprava RS za zaščito in reševanje. Učenci naše šole se zvesto odzivajo nanj že desetletja. Ema Sevšek Letošnji natečaj nosi naslov Naravne in druge nesreče – Požar v naravi. Letos so Slovenijo pestile sicer nedoumljive vodne ujme, a spominu ni bilo težko iti nazaj v leto, ko je na Krasu pustošil največji požar v zgodovini samostojne Slovenije. Nazaj v leto, ko so slovenski gasilci tako kot letos ob vojnih ujmah zbrali nadčloveške moči in reševali, marsikateri trenutek razpeti med življenjem in smrtjo. Veliko so sedmošolci vedeli o tem in onem, marsikaj vprašali starše in sorodnike, marsikaj na temo požara v naravi že sami doživeli. Kmalu po razpisu so me razveselili z izjemnimi besedili, nekaj Kras potrebuje pomoč! Požar na Krasu je zahteval veliko požrtvovalnosti gasilcev in civilne zaščite. Pomagali pa so tudi prostovoljci. Domačini so gasilcem zelo hvaležni, da njihovi domovi še stojijo in da jih niso zajeli močni plameni, ki bi jih spremenili v pepel. Pomoč so ponudili gasilci iz vse Slovenije; ti so prihajali v dolgih kolonah na območje požara. Takšno izkušnjo je imel tudi gasilec Jan. Nekega dne, bilo je nekje v začetku avgusta, je Jan pregledoval obvestila skupine na mobilni aplikaciji Viber in prebral, da potrebujejo prostovoljce za pomoč na Krasu. Odločil se je, da se prijavi v ekipo, ki naj bi dežurala v soboto čez dan. Lahko bi se prijavil tudi za nočno stražo, saj so si gasilci delili delo na vsakih dvanajst ur. Odhod na Primorsko je bil zgodaj, ob petih zjutraj. V petek si je pripravil obleko in nastavil uro na pol peto. Hitro je zaspal in sanjal, kako bo švigal med plameni s cevjo in gasil ogenj. Brrrrrr, se je zaslišalo zvonjenje ure in ga prebudilo iz sladkih sanj. Vstal je, se oblekel, spakiral nahrbtnik in pozajtrkoval. Potem je odšel v gasilski dom, kjer so ga že čakali kolegi. Spakirali so si delovne obleke in se s kombijem in gasilskim tovornjakom odpravili proti kraju, kjer so se srečali še z drugimi društvi, da bi skupaj nadaljevali pot. Ko so kot zadnji prispeli na mesto srečanja, so se skupaj odpravili na Kras. Pot se jim je vlekla, saj so se vozili celi dve uri, a naposled so le prispeli. Že od daleč so videli gost črn dim, ki je kot gromozanski oblak prekrival nebo. Najprej so se odpravili do šotora, kjer so jim dodelili naloge. Jana so poslali k bazenu, iz katerega je helikopter zajemal vodo. S še petimi gasilci so se odpravili do kraja, kjer naj bi delali. Vozili so se tudi mimo območja, kjer je bilo že vse v pepelu. Kako brezupno je bilo opazovati to ogromno pogorišče, na katerem so še pred nekaj dnevi rastla mogočna drevesa, ki so postala le še pepel na izsušeni zemlji. Ob poti je viselo tudi kar nekaj od njih je vzbudilo v meni še posebno pozornost. Te imamo zdaj priložnost brati, nadejam pa se, da bo njihovo kakovost tako kot lani prepoznala tudi ocenjevalna komisija na regijski in državni ravni. V tokratni številki objavljamo del prispevkov, ostalo sledi v naslednji številki. ■ napisov z zahvalami gasilcem. Počutil se je zelo pomembnega in časti vrednega, ker je gasilec. Ko so prišli na delovišče, so se zamenjali z zelo izčrpanimi gasilci in se takoj lotili dela, saj je le pol kilometra stran gorelo in ogenj je prihajal proti njim, kot da bi jih hoteli plameni požreti. Kot ekipa so se hitro spravili k delu, saj so helikopterji prihajali zelo hitro. Ogenj se jim je naglo in nevarno približeval. Bili so pripravljeni na to, da bi morali gasiti, in Jan je začel kopati jarek okoli bazena, da ga ognjeni zublji ne bi zajeli. Ogenj je bil tedaj že kakih trideset metrov stran od ekipe in Jan je še kar naprej vztrajno kopal jarek. Že je čutil moč vročih plamenov, ki so kakor razbesnjeni konji dirjali proti njim. Res da so bili na odprtem, sredi travnika in ni bilo nevarnosti, da bi nanje padlo drevo, vendar je trava gorela še toliko hitreje, saj je bila v celoti posušena od močne poletne vročine. Janovi kolegi so se že vztrajno bojevali in poskušali zaustaviti moč plamenov od daleč. Tedaj se je moral Jan hitro kakor blisk odmakniti od jarka in priskočiti h gašenju ognja, saj je bil ta že samo tri metre oddaljen od bazena, ki se je počasi začel topiti od vročine plamenov in sonca. Cev je hitro obrnil proti bazenu in ga začel hladiti, da se ne bi stopil. Tedaj pa je priletel helikopter in zajel vodo, s katero je deloma pogasil ogenj blizu njih. Jan se je lahko posvetil nadaljnjemu gašenju požara, ki je dobil nov zagon, in se spet začel zaganjati proti skupini in bazenu. Nemudoma so odklopili vse cevi, s katerimi so polnili bazen, in začeli gasiti še z vodo iz cisterne, ki je sicer polnila bazen. Kmalu je voda tudi v cisterni pošla in priznati so morali premoč ognjenih zubljev. To so takoj javili v glavni štab. Sporočili so jim, da prihajajo okrepitve, medtem pa so že drveli po novo zalogo vode. Drugi gasilci so jim priskočili na pomoč in ogenj hitro omejili. Med gašenjem se je Janu pogled ustavil na čisto stopljenem bazenu, ki je bil zdaj le še majhen kup plastike, vendar se je raje posvetil gašenju. V bližini njih je nekajkrat močno počilo. To so bile več kot sto let zapoznelo aktivirane bombe iz soške fronte, Naš kraj ■ december 2023 ••• Iz vrtca in šole ••• ki so še na tem območju. Jan je za trenutek obstal, potem pa je pomagal gasiti naprej. Bilo je peklensko vroče in znoj ga je oblival po obrazu, vendar je vztrajal še naprej. Počutil se je, kot bi bil med življenjem in smrtjo, na eni strani je gorelo, na drugi strani pa so bili gasilci, ki so zadrževali ogenj, da ne bi švignil še kam. To je trajalo vse do konca izmene, ko so se zelo utrujeni vrnili proti štabu, kjer so se preoblekli in se okrepčali. Malo so še poklepetali in se nato odpravili domov, kjer so jih že čakale njihove družine z otroki. Čez nekaj mesecev, ko je bilo že vse pogašeno, se je Jan odpravil na Kras in pomagal pri pogozdovanju pogorišča. Zanj je bila to neizmerna izkušnja v karieri gasilca. Miklavž Marn, 7. a Mentorica: Ema Sevšek Pomagajte, gori! Stala je tam, videla je samo rdeče, kričala je: »Pomagajte, gori!« Naenkrat je ob sebi slišala moten glas; to je vse, česar se je spominjala. Mame ni bilo doma, bila je v službi. Odkar je oče umrl, sta težko shajali, zato je mama delala vsak dan od jutra do večera. Tako se je po koncu popoldanskih dejavnosti ponovno znašla v prazni hiši. Kot običajno se je usedla za mizo in hitro pojedla puding, se zleknila na kavč in prižgala svojo najljubšo serijo. Serija je govorila o deklici, ki ji je bila zelo podobna. Tako kot ona je živela sredi gozda v majhni vasi, v skromni hiši. Všeč ji je bila. Naenkrat je zaslišala čudno pokanje, mislila je, da stari sosed ponovno pripravlja drva za zimo. Ni se pustila motiti in spet je zaplavala v svet glavne junakinje iz svoje ljube serije. Podzavest ji je kmalu sporočila, da zvok ni podoben običajnemu sekanju starega soseda. Stopila je ven in onemela. Zagledala je ogromne plamene, ki so požirali gozd, drevesa so pokala, v primežu ognja ni bilo videti drugih barv razen zlovešče sive in črne – barve dima. Vedno bi vedela, kaj narediti, saj ji je oče, ponosni gasilec, povedal vse o prijavi požara. A zdaj je le nemo gledala to tragedijo. Želela je steči, se umakniti, vendar je noge niso ubogale, le padla je na kolena. Ko je prvi šok popustil in je prišla malo k sebi, je začela kričati: »Pomagajte, gori!« Ni se popolnoma zavedala, kaj se dogaja, komaj je vedela zase. 31 Zaslišala je moten glas, nekaj časa bučne glasove, nato pa so prišle sirene, v njej se je prebudilo upanje. Zbudila se je v bolnišnici. Težko je dihala, nato je skozi vrata stopila mama. Imela je polno vprašanj, a iz sebe je spravila samo: »Kaj …« Mama je odgovorila, da je vse v redu. Po dveh tednih je prišla domov in tam jo je pričakal gasilec. Rekel je: »Tu sem zate.« Bila je navdušena in je začela: »Povej mi vse!« Začel je: »Tvoj sosed je slišal, kako si kričala, hitro je poklical gasilce. Mi smo hitro prišli. Jaz sem vozil, roke so se mi tresle kot še nikoli, resno sem se bal! Prišli smo do prizorišča in začeli gasiti. Takega požara še nismo videli, rdeč plamen je požiral gozd in zavedali smo se, da potrebujemo pomoč. Poklicali smo gasilce iz drugih vasi in skupaj smo na srečo ustavili to pošast.« Nekaj sekund ni mogla govoriti. Kljub temu, da ji ni uspelo poklicati gasilcev in prijaviti požara, se je naenkrat počutila pomembno, saj je tudi njeno kričanje pripomoglo preprečiti najhujše. Iris Hartman, 7. a Mentorica: Ema Sevšek Požar v naravi Nekega lepega sončnega dne so se taborniki odločili, da bodo odšli taborit v gozd. Ko so prišli do gozda, so najprej poiskali prostor, kjer naj bi taborili. Odločili so se za prelep prostor nedaleč od glavne gozdne poti, ravno pravšnji. Najprej so postavili šotore. Ker pa so odšli taborit v sredini oktobra, je bilo že precej hladno. Poiskali so suhe palice, listje in lubje, da so lahko zanetili ogenj. Ko so ogenj zanetili, so se nekaj časa ob njem pogovarjali, se smejali, igrali igre … Čez nekaj časa jim je zmanjkalo netila. Vsi so odšli po dodatno netilo. V trenutku, ko ni bilo nikogar poleg ognja, je začelo močno pihati. Ogenj je razneslo in vnela so se vsa bližnja drevesa. Ko so taborniki prišli nazaj, so videli, kakšna katastrofa se je zgodila. Ker s seboj v gozd niso vzeli nobene elektronike, so najprej začeli teči iz gozda, da bi lahko poklicali na pomoč. Ker pa se je požar tako hitro razširil, so drugi ljudje opazili, da se iz gozda kadi, in poklicali gasilsko pomoč. Ko so taborniki pritekli iz gozda, so že slišali gasilske sirene. Gasilci so jih videli in so jih vprašali, ali vedo, kje gori. Taborniki pa jim niso znali razložiti, kje gori, saj so bili turisti, ki so se preselili v tisto območje. Gasilci so pohiteli na mesto požara in začeli gasiti. Požar je pomagala gasiti tudi zračna vojska s helikopterjem. Vojska je pomagala zato, ker v Sloveniji nimamo gasilskega helikopterja, namenjenega gašenju požarov. Prišli so gasilci iz cele občine, saj se je požar zelo hitro razširil. Po dolgem času gašenja jim je uspelo. V gozdu je ostala vojska in nekaj gasilcev. Ostali so, da so stražili območje požara, da se ne bi kaj spet vnelo in začelo goreti. Naslednji dan, ko se je vse ohladilo, so videli, kako velika škoda je nastala v gozdu. Zgorelo je veliko dreves in umrlo ogromno gozdnih živali. Vaščani so bili zelo žalostni. Čez nekaj tednov so se prostovoljni gasilci odločili, da bodo v gozdu sami nasadili novo drevje. Poskrbeli so tudi za to, da so gozdnim živalim priskrbeli nekaj hrane. Neja Sodec, 7. a Mentorica: Ema Sevšek 32 ••• Iz vrtca in šole ••• Naš kraj ■ december 2023 Novinarji OŠ Dobrepolje smo v šolskem letu 2023/24 uvedli posebno novost, ki se nam zdi imenitna in smo ponosni na njo: vsak mesec natisnemo šolski list in ga razdelimo naročnikom. Zakaj smo se odločili za to? Več razlogov je. Prvi razlog je, da imamo kot pravi novinarji vedno ogromno idej in škoda je, da bi ostale le na spletu. Drugi razlog je, da ko beremo na papirju, ni motenj, kot so oglasi, obvestila ali povezave, ki bi nas odvrnile od branja. To omogoča bolj osredotočeno in poglobljeno branje. Tretji razlog je ta, da ima za mnoge ljudi, tudi za nas novinarje, branje na papirju poseben čar. Občutek dotika lahko pripomore k večjemu občutku uživanja med branjem. In še nekaj: raziskave kažejo, da se informacije, prebrane na papirju, bolje zadržijo v spominu v primerjavi s tistimi, ki se berejo na elektronskih napravah. Namesto uvodnika – o novinarstvu Kaj je inzulin? Inzulin je hormon, ki nastaja v beta celicah Langerhansovih otočkov trebušne slinavke (pankreas). Deluje kot ključ, ki omogoča prehod glukoze v celico. Piše: Zala Marolt Zanimivosti: Prve znake sladkorne bolezni so opisali že stari Egipčani in bolezen je omenjala »pretirano mokrenje«. Sprva pa so menili, da so vzrok za bolezen ledvice. Nedolgo zatem so indijski zdravniki prepoznali bolezen, ki so jo imenovali »madhumeha« ali »medeni seč«, saj so opazili, da privlači mravlje. Število diabetikov raste, kljub temu pa, da je bolezen neozdravljiva, jo lahko vsak izmed nas z zdravim življenjskim slogom prepreči. K šolskemu novinarstvu sem se prijavila, ker so mi všeč intervjuji, ki jih najdem v časopisu in revijah. Želim spoznati še druge naloge novinarja. Kako se napiše uvodnik, naredi fotoreportaža, sestavi poročilo o dogodku. Najzabavnejši in najzanimivejši pa so seveda intervjuji. Tu lahko intervjuvanca vprašaš, karkoli želiš. Pa ga res lahko? Ne. V novinarskem kodeksu piše, da če intervjuvanec dovoli, lahko vprašaš veliko, vendar brez vsiljivosti. Kaj pa novinarski kodeks sploh je? To so navodila novinarjem, ki jim povedo, kaj in kako lahko sprašujejo ter do katere meje. Menim, da novinarski kodeks obstaja zato, da si intervjuvanec novinarja dobro zapomni. Torej ne kot nekega vsiljivca, ki na vsak način želi izvedeti vse, ampak kot prijaznega človeka, ki želi javnosti predstaviti intervjuvanca. Upam, da bom tudi jaz tako prijazno kot pravi novinarji opravljala delo mlade novinarke. DAN MESECA: 14. november – svetovni dan diabetesa Prispevek je pripravila Maja Jančar, ki je letos dosegla priznanje na tekmovanju iz znanja o sladkorni bolezni, za kar ji novinarski kolegi čestitamo. Po celem svetu se 14. novembra spomnimo na bolnike z dia­ gnozo sladkorne bolezni. Bolezni, ki lahko prizadene vsakogar izmed nas v katerem koli obdobju našega življenja. Kaj je diabetes? Diabetes oziroma sladkorna bolezen je kronično stanje, pri katerem celice trebušne slinavke ne proizvajajo dovolj hormona inzulina oziroma ga ne morejo učinkovito porabiti. Zmoti se tudi presnova beljakovin, ogljikovih hidratov in maščob. ZGODILO SE JE … Osmošolci v Trstu (Prispevek so pripravile: Hana, Zala in Maja.) V petek, 17. novembra, smo se osmošolci odpravili na celodnevni izlet v Trst. Razdelili smo se v dve skupini in skupaj z vodičkama spoznavali znamenitosti in odkrivali zgodovino Trsta. Ogledali smo si Narodni dom, zaklonišča, rimsko gledališče in druge znamenitosti ter se sprehodili vse do Velikega trga, kjer se nam je odprl pogled na morje. Po ogledu smo se polni novega znanja z avtobusom odpravili nazaj domov. Naš kraj ■ december 2023 33 ••• Iz vrtca in šole ••• Šolski ples V petek, 1. decembra, smo imeli na šoli šolski ples in tako vstopili v praznično obarvan mesec december. Ema Zajc, OŠ Dobrepolje Z željo po druženju, plesu in zabavi sva s sodelavko Bredo Božič in z učenci 1. decembra organizirali šolski ples, ki je bil namenjen učencem zadnje triade. Prijave so bile številčne, prišla sta tudi učenca iz PŠ Struge. Na dan plesa smo okrasili šolsko avlo z lučkami, lampijončki, baloni in drugimi rekviziti ter se zabavali ob glasbi DJ-ja Izaka Lenarčiča iz 9. razreda, ki je prisluhnil glasbenim željam ter z odličnim občutkom za komunikacijo z občinstvom predvajal glasbo, na katero so učenci plesali. Poskrbljeno je bilo za pijačo in prigrizek, tako da energije za ples ni zmanjkalo. Učenci so uživali v raznoliki glasbi, pet- ju, smehu … Plesali so tako na sodobno glasbo kot tudi na hite, ki jih prepevamo in nanje plešemo že več generacij. Ples so učenci zaključili s pesmijo Ena bolha za pomoč, ansambla Saše Avsenika, in se po treh urah zabave poslovili ter nasmejani in zadovoljni odšli domov. Zadovoljni smo bili tudi učitelji, ki smo jih na plesu spremljali. Vse pohvale si učenci zaslužijo tudi zato, ker so si dokazali, da se znajo zabavati in družiti brez telefonov. Zahvala vodstvu šole, ravnatelju Ivanu Grandovcu in pomočnici Sonji Lenarčič, ki podpirata tovrstne dejavnosti in prisluhneta idejam in željam ter razumeta potrebe učencev po druženju in sprostitvi. Najlepša hvala sodelavcu Janezu Žnidaršiču (Janiju), da nam je uredil Dobrodelnost na PŠ Kompolje »Sreča se z delitvijo veča« nosi naslov čudovita pravljica, ki je nastala pod peresom Ize Cedilnik Štrukelj in je bila navdih za poimenovanje letošnje božične dobrodelne akcije. Špela Petrušen, PŠ Kompolje Čas, ki ga v družinah namenimo drug drugemu, je neprecenljiv. Če ga začinimo še s čarobnimi pravljicami, lahko ustvarimo nepozabne trenutke. S to miselnostjo so dobrodelno akcijo začeli na Psihološkem raziskovalnem inštitutu in na PŠ Kompolje smo se jim z veseljem pridružili. Zbrali smo kar 28 knjig, ki bodo na božični večer podarjene otrokom onkoloških bolnikov. Hvala vsem, ki ste darovali in pripomogli k ustvarjanju nepozabnih trenutkov. ■ ozvočenje in pomagal pri ureditvi, učiteljicam Mateji Javoršek, Dragici Volek, Mariji Hočevar, Heleni Erčulj in Tini Kurent, da so se udeležile plesa in skrbele za varnost učencev ter za vse drugo, kar je bilo potrebno. Hvala tudi vodji PŠ Struge Mojci Pugelj, ki se je odzvala povabilu in z drugimi učiteljicami skrbela za vse potrebno. Zahvala za pomoč gre tudi Izaku Lenarčiču. Nenazadnje se zahvaljujem tudi Bredi Božič, sodelavki, s katero z veseljem sodelujem. Menim, da so pri delu najpomembnejši odnosi, zato tovrstne dejavnosti krepijo tudi medsebojne vezi med zaposlenimi, kar je vzor našim učencem in osnova za dobro delo. ■ 34 ••• Kultura ••• Naš kraj ■ december 2023 Srebrno priznanje Patriku Erčulju na državnem tekmovanju v igranju na diatonično harmoniko Zveza diatonične harmonike Slovenije in Javni sklad Republike Slovenije za kulturne dejavnosti vsako leto vabita na državno tekmovanje v igranju na diatonično harmoniko. Uroš Gačnik V soboto, 25. novembra 2023, je v Pesnici pri Mariboru potekalo že 9. državno tekmovanje v igranju na diatonično harmoniko, kjer je Patrik Erčulj iz Vidma prejel srebrno priznanje. Patrik že šest let igra harmoniko pod okriljem svojega očeta Damjana. Na državnem tekmovanju je sodelovalo 48 harmonikarjev iz cele Slovenije različnih starostnih kategorij (od letnika 1964 pa vse do 2014). Pogoj za uvrstitev na državno tekmovanje je, da se tekmovalci najprej udeležijo enega izmed predtekmovanj Zveze diatonične harmonike Slovenije. Predtekmovanja so potekala na Bledu, v Dravogradu in v Sevnici. Tekmovalci, ki se udeležijo predtekmovanja, morajo zaigrati po dve skladbi s skupnim časom trajanja po deset minut. Izbor skladb je prost, vendar mora ustrezati disciplini, v kateri tekmovalec tekmuje (»tradicionalna in originalna« oziroma »vsa glasba«). V disciplinah »tradicionalna in originalna glasba« se lahko igrajo ljudska glasba, narodnoza- bavna glasba in originalne skladbe za diatonično harmoniko. Lahko se igrajo tudi vse »netradicionalne« glasbene zvrsti, če gre za skladbe, ki so v originalu napisane za diatonično harmoniko. V disciplinah »vsa glasba« se lahko igrajo vse glasbene zvrsti, originalna in neoriginalna dela za diatonično harmoniko. Patrik Erčulj je 16. septembra 2023 sodeloval na predtekmovanju v Sevnici s skladbama Can Can (Jacques Offenbach) in Sosed Gašper (Zoran Lupinc) ter osvojil najmanj 85 od možnih 100 točk in se tako uvrstil na državno tekmovanje. Na državnem tekmovanju se je v disciplini »vsa glasba« suvereno predstavil s skladbama Can Can z dodatkom (Jacques Offenbach) in Despacito ter osvojil srebrno priznanje. Patriku iskreno čestitamo za uspeh in mu želimo, da bi na svoji harmoniki zaigral še veliko lepih skladb. ■ Novembrska knjižna sejma in domači dobrepoljski avtorji V letošnjem novembru 2023 smo lahko sledili dogajanjem najprej na Frankfurtskem knjižnem sejmu, na katerem je kot častna gostja sodelovala Slovenija, ki se je zainteresirani svetovni javnosti predstavila pod sloganom »Satovje besed«. Ob slovenskem sodelovanju se je zvrstilo okrog 250 dogodkov. Najbolj odmevno je bilo odprtje z uvodnim govorom filozofa Slavoja Žižka. Ob vseh odmevih so slovenski organizatorji bili zadovoljni, saj so dosegli splošno odzivnost javnosti. Pozornost so posvetili še Ljubljanskemu manifestu o branju, da razumemo napisano in da znamo poslušati drug drugega. Manifest poudarja pomen knjižnega branja v digitalni dobi. Drago Samec Ob sejmu se je predstavila Slovenija z več razstavami, z razstavo o sodobni slovenski ilustraciji s katalogom Grosupeljčanke Samire Kentrić, pa z razstavo, ki so jo naslovili »Tviti iz preteklosti: arheologija Slovenije v zvokih, simbolih in najstarejših pisnih dokazih«, kjer je bila predstavljena Slovenija s tremi specifičnimi vrstami predmetov: z zvokom povezanih arheoloških predmetov (neandertalska piščal), simbolnimi predmeti in z najstarejšimi napisi iz Slovenije. Širše občinstvo je zajel tudi pogovor predsednika Uefe Aleksandra Čeferina z direktorjem sejma Jürgenom Boosom. V medijih so iz pogovora izpostavljali Čeferina, ki zadnje čase večkrat vzame v roke leposlovno knjigo, z njegovo izjavo: »Če bi več brali, bi bili manj depresivni in agresivni, znali pa bi tudi bolje poslušati drug drugega.« V petek, 20. oktobra 2023, je bil poseben termin namenjen tudi pogovoru o knjigi dr. Egona Pelikana, Tone Kralj in prostor meje, in njenem prevodu v nemščino z naslovom Mussolini und Hitler in den Kirchen des slowenischen Küstenlandes. Der Widerstand des Malers Tone ••• Kultura ••• Naš kraj ■ december 2023 Kralj gegen Faschismus und Nationalsozialismus, Klagenfurt/Celovec, 2023 (v prevodu: Mussolini in Hitler v cerkvah slovenskega Primorja. Odpor slikarja Toneta Kralja proti fašizmu in nacionalsocializmu). Sodelovali so dr. Egon Pelikan, dr. Miran Košuta iz Trsta in moderator Tilman Spreckelsen, pogovor pa je bil simultano prevajan v nemščino. Moderator si je pred tem Kraljeve stenske poslikave v Sloveniji ogledal tudi osebno. Najprej je literarni zgodovinar dr. Miran Košuta orisal pomen jezika in književnosti za antifašistični odpor na Primorskem med obema vojnama, nato pa je dr. Egon Pelikan ob projekcijah predstavil posebnosti Kraljeve artikulacije antifašističnega odpora pod italijansko represijo, ker je bila ta možnost jeziku vzeta. Ob odzivih na Pelikanovo knjigo izstopa pisna predstavitev nemškega prevoda o »fenomenu Kralj« v časopisu Neuer Züricher Zeitung novinarke Judit Leister, ki je v članku z naslovom »Dokazi odpora – Slovenija premore nepričakovane stvari v smislu zgodovine, kulture in narave« podala pogled na Kraljevo cerkveno slikarstvo, dodala pa še opise Krasa s Škocjanskimi jamami ter zaključila z usodo pisatelja Borisa Pahorja. Kmalu pa je sledil 39. slovenski knjižni Pelikanova knjiga o Tonetu Kralju v nemščini. sejem v tednu od 21. do 26. novembra 2023 z motom »Besedo besedi«, osrednja osebnost sejma pa je bil pesnik Karel Destovnik Kajuh ob njegovi 100 letnici rojstva. Ob vsej obilici publikacij se je oko ustavilo na antologiji sodobne slovenske kratke proze z naslovom Brez milosti, ki jo je izdala založba Goga iz Novega mesta. V antologiji zasledimo tudi krajšo črtico Sestopanje dobrepoljskega ustvarjalca Francija Novaka. V ljubljanski Bežigrajski galeriji 2 pa smo si lahko ogledali razstavo geometrijskih teles »kot enkratnih plastik iz papir- 35 ja« iz ostaline slikarja in umetnika Toneta Žnidaršiča (1923 – 2007) iz dobrepoljske Podgorice, ki je nato živel v Kamniku. Njegova dela si je bilo mogoče ogledati v času razstave (22. november–27. december 2023), nosila pa je naslov Svetlobe papirja. Žnidaršičeva dela so »objekti, ki imajo osnovno izhodišče v obliki krogle z značilnim votlim prostorom«. Njegov nekdanji sovaščan iz dobrepoljske Podgorice, slavist Milan Šuštar, pa jih je označil, da so »predvsem iz krogle izpeljane mnogostranične tvorbe kot estetski dekorativni elementi«. Razstavljena dela so bila posojena iz zasebnih zbirk in iz zbirke Medobčinskega muzeja Kamnik. In da še zaključimo s pomenom branja. V Dobrepolju je že leta 1895 tedanji učitelj Fran Jaklič ustanovil bralno društvo, ker se je pomena branja zavedal, zato je v šoli in kraju izkazoval pozornost bralni pismenosti in bralni kulturi ter je vedel, kako se je treba odzivati na razmere v okolju in času. Raziskava bralne pismenosti slovenskih osmošolcev PISA 2022 z letošnjimi rezultati pa ugotavlja, da je padla pod povprečje 38 držav OECD, kar kliče po konkretnih ukrepih za izboljšanje stanja in upoštevanju Ljubljanskega manifesta o branju. ■ Se jәh še kdu spumni? Pripovedovala mi je Marija Žnidaršič, upokojena vzgojiteljica, sedaj živeča v Zagorici, pred poroko pa v Mali vasi. Bili sva sovaščanki. Marija, med Dobrepoljci bolj poznana kot Marička, mi je bila svetel zgled v otroškem in najstniškem obdobju. Spomnila sem se nanjo, da bi obudili prenekateri spomin tistega obdobja, ki zaznamuje vsakega človeka za vse življenje. Da bi se spomnili tudi ljudi, ki sva jih poznali ali so nama o njih pripovedovali starši, stari starši in vaščani. Dobili sva se v spominski sobi Toneta in Franceta Kralja v Jakličevem domu že v začetku tega leta (2023). Ema Sevšek Anzlevi mjutci (pripovedovala ji je stara mama Marija Kralj (1903–1988) leta 1975) Paprejt sa bli vse suorte aldje. Ani najsa vidli, ani sa bli gәlhi, ani najsa bli tuk pametni, k b muogli bt, tuk de je blu vse suorte, no. Tle pr Anzlevh v Zagarica sa bli pa sami gluhanemi. Je blu pa kar tešku. Fantje sa bli, pa najsa ne slišal ne gavurli. Kar tuk sa se najkaj z rakami mejnil; kakšnh šul naj blu, tuk de je blu kar tәšku. Ampak da najsa pa glih kar nәč dajlal, sa se pa spumlni, sa začjel pa iz lәsa oblikvat vse suorte fәgure. Tuk de sa mau pasnjemal Vintarjevga, ad tәh umetniku ačjeta, k je tjut rezbaru, pol sa pa še ti začjel. Pa sa rajs vse suorte bugce narjedli pa križe pa taku, pa tjud kašne igrače, se spumnim, sa izrezljal, pa sa pol nasil kar pa vasjeh predajat. Če je bil kašn sejm, sa pa ke na sejm njasli, tuk de sa kašәn dinar zaslәžil, de sa imajl za kašәn krәh pa mau za sprut preživt, ne. Pa še zamatil sa se, k najsa taku muogli kaj drjuzga dajlat. Pjekov Francәk (pripovedovala ji je njena mama Marija Gale (1932–1992) leta 1970) Ankat je živu an Pjekav Francәk; taku sa mi rjakli. Zakaj? Tjut je bil mau bәl majhn, pasjebne rasti pa zmjeraj je predajal krh; štjuce je nosu. Najbrš jih je na Vidmi pr Pjeki kjupu, pa je pol pa vasjeh njesu, nosu aldjem. Je bil pa taku mau hecn, zatu k je biu moški pa je zmjeraj imu na glav lasje iz špangcami pәrpjete. Je bil prav zanimiv. Pol je pa hodu pa vasi pa tisti krh predal, če mi je pa kaj astalu, 36 ••• Kultura ••• se je pa kar mau igral z njim. Pa je tiste štjuce, k sa mi astale, kar na cajsta zlužu, u majhnih preslajdkih, pa jәh je preskakval al je pa laufau med njimi. Pa sa ga aldje gljedal, sploh atroc, pa sa se mu smejal. Tuk de je blu prav smejšnu. Korl in Cәganje (kakor se spominja Marija Žnidaršič) No, k sәm bla jest majhna, je živu pa tjut an čjudn mažakar, k sma mi rjakli Korl, mәnde mu je blu tuk imje, na vajm zdej. U glavnm je hodu pa vasjeh, brez zuob je bil pa zmjeraj se je smejal. In je bil prav gard za pagljedat. Atroc sma se ga hәdu bal; zatu k je kar za nami hodu pa laufau, pa če si imu kašna stvar u rok, ti je kar uzjel. Pa se je rježal. Saj naj nәč narjedu, ampak vseglih sma se ga bal. Nu, naša stara mama, ta k je žәvajla v taki lesjeni hiši, s slama kriti, je imajla nuotri pa vse suorte šalce in je tale Korl zmjeraj hodu h nji na kafe pa krәh. On je imu tu taku rad; pa je mama imajla taka amara pa je rjakla: »Tle gor je pa šalca za Korlna, ta na smaj nabedn uzet.« In k je pršu, mi je nalila kafjeta, pa si je nadrubu krәh pa se je naju; nkul naj rjeku hvala al pa kaj, samu nasmejal se je na vsa ujsta pa je šu. Drjugč je pa spjet pršu. Tuk de je bil kar naprej pr naši stari mami – staln gast je biu. Nu, tam med Mala vasjo pa med Zagarica je pa ana jasca, k sa živajl pa Cganje. Tam sa imajl zmjeraj suj tabar. Pa saj imajl šatore iz blaga pastavljene, prav lәpu je blu. Dost jәh je blu pa kar prjazni sa bli. In čәm pavajdat, da sa tjut ti Cәganje k Korl hadil h stari mami na kafe pa krәh. Ampak za njh je imajla pa spjet drjuge šalce. Taku de včash sa tjut skәp pršli Korl pa Cәganje; sa se pa skrejgal; se najsa muogli an drjuzga. Al sa bli nevaščljivi, jast na vajm; u glavnәm tjut tisti Cәganje sa hadil in tjut mi atroc sma šli dostkat ke h nm, pa sma se kar igral z njimi. Kar tok sma bli, k bi bli naši. Zdaj sa tu čist najkaj drgač. Rajs sa bli pa umazani pa fjedr vazičәk sa imajl, navadn vuz, pa sa se vazil, pounu slame gor pa cjuj. Ampak takrat sa bli vesjeli, če si jim dal kašna cjuja pa an kuoščk krjuha, dәns pa, saj vajste, načje pa nәč; sam dnar. Tuk je blu, ne. Marjušni France (kakor se ga spominja Marija Žnidaršič) Marjušni sa tjut iz Zagarice dama, dost atruk je blu, savajde, tuk k pr vsaki hiš. Stari starši Marije Žnidaršič pri vhodu v Jurjevo hišo. Arhiv Marije Žnidaršič Nu, in tle pr Marjušnәh je bil an France. Je biu pa hәdu vәsak mažakar, tjut nәč paračen, samski, ampak uglajen. Taku je bil ablajčen zmjeraj v anmi dougmi montlni, čarnәmi, pa zmjeraj je imu na glau čarn klabjuk. Fina pakonc je šu, pa taklele na roki je imu pa zmjeraj abajšena marajla; žihr je biu sonce al pa dәš. On je imu na rok marajla, rank namajst palce. Ampak k sma ga atroc gljedal, sma se ga kar bal, k je bil čist drgačәn k drjugi; pol pa je s tista marajla mau zamahnu, pa če si ga kaj agavuru, si mislu, de te bo kar udaru. Pa naj biu, pa mijem, taku žleht, ampak zgljedal je tak, no. Tuk de sma se ga atroc kar bal. Je pa vsaka nadajla šu h maš, taku k sәm zdaj pavajdala; pa je imu ana sija kluop tam pr stran pa je tam sәdu pa sa ga rajs vsi aldje gljedal k anu čudo, nejkaj čist pasjebnga je bil. Se še kdu spumni Jurjeve hiše u Mali vasi? Tu je bla pa stu lajt stara že tәkrat, zdej bi bla že več k dvejstu. Stara hiša, k je bla narjana iz lәsa; kar brjune sa ble sәstavljene ana varh drjuge, pol je bla pa s slama krita. Taka je bla taužnt devjetstu uosmdesetga lajta. In nuotri sta živejla muja stara mama pa star ate. Zravn hiše je blu pa tuk majhnu szidanu, je blu pa mau za kakšne zajce pa za kjure, rәnk mau štalce. No, in kak je zgljedalu v ti hiš. K si nuot pršu, je bla ana vježa, v tisti vježi je blu Naš kraj ■ december 2023 kar kurišče za kmječka pječ, pa an navadn špuorhat, kjer je stara mama kjuhala; na an stran. Na drjug stran je bla pa ana stara amara. Pol napraj je bla pa ana ljukja, si šu pa u kjevdr, k je bil spodaj pad hiša, pa še ana vrata za vәn sa bla; k naj blu skrjeta nuotri, pa sa imajl pol zravn hiše iz lәsa pastavljen stranišče; pa sma ke hadil; padnjev in panoč. Nu, tu je bla ta vježa in tle se je kjuhalu, pa ana majhna mizca, de se je palajt, k naj blu marzlu, tjut jejlu. Pol si pa adparu vrata, si šu pa u hiša. Tu je bil pa an vjalk prostor, tu je blu vse, kar je blu ad hiše. Je bla pa velika kmječka pječ, akul peči je bla kluop, zravn, na prjesti je bla zakuonska postle, tam sta ate pa mama spala; pol je blu na konc hiše ana velika miza pa spet kluop, kjer se je jejlu pa še kej dejlalu, pa še an divan, tak majhn; tam sva pa jast pa sjastra spale, k sma ble dost pr ateti pa pr mami, ne. Oknčka sa bla čist majhna, štjervaglata, pa pasrajt sa imajla lәpu križ. Se naj dalu nč adprt, ane dva maguoče, tuk majčkәnu iz kavklčkam, ampak pazim, k se je tista pječ krilu, je blu pa hdu taplu nuotri. Tok de sma bli taku radi na tisti pjač, sma se cajle dnjeve valjal in še sasajdav atroc sa pršli; najbl ljušnu je blu pr Jurjevh. No, in k je bla strejha iz slame, je star ate gor pa še mәsu sәšil pa klabase. Ampak najsma mi nkul klal, in ate pa mama ne, ampak sa vsi aldje iz cajle vasi prnjasli klabase; pa se spumnәm, glih v ti hiš je naštimal dvaj kabil – dva stola, žjeslna, pa palce dau pa je gor nataknu klabase pa listәk napisau: Skuotnkav, Vidmarjev, Vintarjev, Sprutav, Mәhlažev … Vsak je imu suja palca pa suj listәk. Nu, in k sa pječ pa špuorhet kril, se je lәpu kadilu pa sa se tiste klabase pasjušle. Pol sa hadil gaspadarji pa iskat. Jest pa sjastra sma zmjeraj sәdajle na pjač u kuoti pa gljedale pa vuohale, kuk je dišalu. Pol sma pa čakale; k buoda adšli, če bo kdu kakšna klabasa pjustu. Kašәn je kakšna dau, pa navad sa pa samu bhlonaj rjakli. Tjut nabenga dnarja naj ate vzel ne nәč. Če sma pa klabasa dubli, sma ja pa tuk pajajl, k na vajm kaj. Z dobro voljo začni delo, pa bo lep uspeh imelo. Slovenski pregovor Naš kraj ■ december 2023 ••• Kultura ••• Božično-novoletni koncert GODBE DOBREPOLJE 26. 12. 2023 ob 19.00 Športna dvorana Dobrepolje Vstopnine ni, z veseljem pa sprejmemo vaše prostovoljne prispevke. Število mest je omejeno, zato je zaradi velikega zanimanja potrebna rezervacija sedeža. Rezervacijo lahko od 10. decembra dalje prevzamete vsako nedeljo od 10.30 do 12.30 v prostorih KD Godbe Dobrepolje in na telefonski številki 031 218 505 (Romana Japelj). 37 38 ••• Iz društev ••• Naš kraj ■ december 2023 Tekmovanje godalcev Fermata v Jakličevem domu Od 29. novembra do 2. decembra je v prijetnem vzdušju Modre dvorane v Jakličevem domu potekalo tekmovanje godalcev Fermata (v organizaciji Zavoda Fermata), na katerem so se predstavili učenci violine, viole in violončela. Letos so se tekmovanja poleg godalcev z Glasbene šole Grosuplje udeležili tudi tekmovalci iz Krškega, Kočevja, Cerknice, Zagorja ob Savi in Novega mesta. Eva Pal Kar 35 tekmovalcev je vložilo ogromno truda v pripravo in tako suvereno pokazalo svoje znanje. Lahko rečemo, da so nas prav razvajali s svojim igranjem, čeprav so še na začetku svoje glasbene poti. Organizatorji smo z navdušenjem opazovali, kako se otroci med seboj povezujejo, kako si pomagajo premagovati tremo in kako spodbudno delujejo nanje njihovi mentorji in korepetitorji. Tudi naša cenjena komisija (Anastazija Juvan – violina, Monika Tekavčič – violončelo, Luka Dukarić – viola) je do konca ostala zelo pozitivno naravnana, ocenjevati glasbo je namreč zelo težka naloga, oni pa so jo opravili tako, da so otrokom dali močno spodbudo za delo v prihodnje. Na zaključni prireditvi smo videli, kako iz malega zraste veliko. Najprej so nam zaigrali najvišje ocenjeni tekmovalci, nato pa še Godalni kvartet Krško (Kristian Ilić – violina, Aleksander Rogina – violina, Luka Dukarić – viola, Monika Tekavčič – violončelo). Nagovoril nas je tudi župan Občine Dobrepolje Janez Pavlin, ki je poudaril blagodejen učinek ukvarjanja z glasbo. Besedo sta imeli še predsednica komisije Anastazija Juvan ter pomočnica ravnatelja Glasbene šole Grosuplje Špela Janša. Mnogo vas je podprlo naše prizadevanje, da bi tekmovanje Fermata izpeljali profesionalno in predvsem prijazno otrokom. Dragi starši, mentorji, korepetitorji in vsi drugi, ki ste prišli na prireditev: Hvala! Da je prireditev potekala še bolj prijetno, pa so poskrbeli naši sponzorji in podporniki, ki so s svojimi prispevki razvajali mlade glasbenike: Goslarstvo Demšar, Nova Lastra glasbeni butik, Salon izbranih godal Lionstrings, podjetje Delafino, Glasbena šola Grosuplje, JSKD Ivančna Gorica, Zveza kulturnih društev Grosuplje, Pizzeria Adam. Vsem se v Zavodu Fermata iz srca zahvaljujemo in že pripravljamo naslednje glasbeno srečanje. Nekaj vtisov s tekmovanja je na ogled na: https://www.fermata.si/. ■ Dejavnosti PGD Videm - Dobrepolje Gasilci iz Vidma ter okolice – združeni v osrednje gasilsko društvo občine – smo bili tudi v preteklem mesecu dejavni. Predstavljamo le nekaj vidnejših dogodkov, na katere tudi v prihodnje vabimo vse, ki jih ta dejavnost zanima. Uroš Gačnik Skupaj s PGD Zdenska vas smo bili 18. oktobra pozvani na požar objekta na Vidmu, kjer smo pogasili ter prezračili ter na koncu iznesli zgorel material iz objekta. V petek, 3. novembra, ob 7.27 smo bili pozvani v Zagorico na pomoč reševalcem pri reanimaciji. Skupaj s PGD Zagorica smo preverili življenjske znake, počakali na prihod reševalcev ter pomagali onemoglo osebo iznesti iz objekta. V soboto, 4. novembra, smo v sklopu preverjanja radijskih zvez in siren ob prvi soboti izvedli mesečno javljanje. V popoldanskih urah je pred gasilskim centrom Dobrepolje potekalo ocenjevanje društva, ki se ga je poleg ocenjevalcev udeležilo 60 članov. Srečanje smo v nadaljevanju izkoristili za druženje ter snovanje novih načrtov za napredek društva. V torek, 7. novembra, smo ob 14.07 odhiteli na prometno nesrečo v Kom- polje. Vozilo je zapeljalo s cestišča in se zaletelo v drevo. Posredovali smo gasilci iz Vidma, Kompolj, Zdenske vasi in Ribnice. Odklopil se je akumulator, zavaroval kraj nezgode, z vpojnimi sredstvi so se posule iztekle tekočine ter do prihoda reševalnega vozila nudila PP vozniku. V četrtek, 9. novembra, smo imeli redne vaje z mladino, kjer smo ponovili sestavne dele dihalnega aparata, pregledali drugo opremo, kot tudi povadili izdelavo vozlov. V soboto, 11. novembra, je v sodelovanju s PGD Ponikve potekala operativna vaja v Ponikvah na lokaciji zavoda. Izvedli so se pregled objektov, reševanje ponesrečenih in nudenje prve pomoči. V torek, 14. novembra, ob 17.06 smo odhiteli na pomoč v Struge, kjer smo dobili sporočilo, da ima oseba težave z dihanjem. Skupaj s PGD Struge smo ugotovili stanje, preverili življenjske znake in počakali na prihod reševalne službe, ki je Naš kraj ■ december 2023 osebo odpeljala na nadaljnje zdravljenje v UKC Ljubljana. V četrtek, 16. novembra, smo imeli vaje za pionirje, ki so razdeljeni v skupine pridno usvajali gasilske veščine. V sredo, 22. novembra, je v organizaciji poveljstva PGD potekala vaja obnovitve uporabe temeljnih postopkov oživljanja odrasle osebe, otroke in dojenčka, ki se je je udeležilo 30 članov. V nočnih urah pa smo kljub mrazu izvedli tudi operativno vajo – tehnično reševanje iz vozila. V soboto, 25. novembra, je bilo šest članov prisotnih na futsal derbiju, kjer se je izvajalo požarno varovanje tekme. V četrtek, 30. novembra, smo nadaljevali tečaj za najmlajše gasilce Pionir 2, ki je v zaključni fazi. Veseli december smo odprli 1. decembra v večernih urah z intervencijo ter odhiteli v Ponikve, kjer smo skupaj s PGD Ponikve pomagali občanu, ki mu je neurje odkrilo stanovanjski objekt. V soboto, 2. decembra, ob 8.07 zjutraj smo bili pozvani na pomoč odpravljanja posledic neurja. S folijo smo pokrili gospodarski objekt ter tako preprečili dodaten nastanek škode. Sodelovali smo s ••• Iz društev ••• PGD Kompolje. Ob 12.00 uri smo v sklopu preverjanja radijskih zvez in siren ob prvi soboti izvedli mesečno javljanje, naša člana sta na centru Dobrepolje pomagala pri izvedbi preverjanja. V soboto, 2. decembra, je v Jakličevem domu potekal tudi občinski praznik, ki se ga je udeležilo 24 članov in članic. Še posebej smo veseli, da so prireditev popestrile članice, ki so ponujale raznovr- 39 stne izdelke. V nedeljo, 3. decembra, smo napolnili zabojnik z odpadnim papirjem. Nabralo se ga je 4,5 tone. Hvala vsem, ki vestno prinašate odpadni papir. Akcijo zbiranja nadaljujemo tudi v prihodnje, zato ste vsi vabljeni, da papir pripeljete ter s tem znatno prispevate k lažji izvedbi dejavnosti društva. ■ 40 ••• Iz društev ••• Naš kraj ■ december 2023 Dan odprtih vrat in prižig luč v PGD Videm - Dobrepolje V nedeljo, 10. decembra, smo se člani društva v velikem številu (64) zbrali ter pričakali obiskovalce, ki so prišli pogledat, kaj gasilci počnemo. Uroš Gačnik Veseli nas, da ste nas s številčnim obiskom presenetili in s svojo prisotnostjo dokazali, da ste tudi vi del nas, da nas podpirate pri našem delovanju in nam želite vse dobro. Skupaj se nas je tako zbralo več kot 150. Vsi prisotni smo ob zvokih prazničnih pesmi in harmonike izpod prstov Mihe Kadunca poplesavali, kramljali ter se veselili. Za najmlajše je poveljnik Dejan Pugelj v sodelovanju z drugimi operativnimi člani pripravil zip‑line, po katerem so se spuščali. Vrvno tehniko je mogoče uporabiti tudi za tovrstne namene, želja vseh prisotnih je bila, da to v prihodnosti ponovimo. Na dvorišču so bila razstavljena gasilska vozila, ki so zanimala najmlajše, pa tudi kakšen starejši občan si je zaželel, da se usede v te rdeče avtomobile z lučkami. Ko se je znočilo, sta sledila prikaza pravilnega gašenja maščobe v ponvi ter kaj se zgodi v primeru maščobne eksplozije, ko olje ali mast gasimo z vodo. Tema je pričarala igro plamena in senc, ko se je prikazalo gašenje goreče plinske jeklenke. Otroci so z glasnim odšteva- njem od 10 do 0 pospremili prižig lučk, ki je razsvetlil pročelje gasilskega centra. Tokrat je naš center okrašen z lično izdelanimi lesenimi snežinkami ter z izrezanimi jaslicami, za kar so poskrbeli Mr. Laser (Dejan in Darja) ter Luka in Erika Jakič, za kar se jim lepo zahvaljujemo. Naši operativci in operativke so postavili smreko in vse okrasili z lučkami, zato lepo vabljeni na ogled. Za lačne želodčke je poskrbel Pinki, ki je skuhal odličen golaž, otroci pa so prišli na račun s slastnim carskim pražencem, ki ga je urno pripravljal naš Janez Hrovat. Ni smel manjkati obvezen hot dog, ki je poslastica naših mladincev. Članice so poskrbele tudi za pecivo ter tople napitke in skrbele za splošno dobro razpoloženje in počutje. Prav tako je bilo možno dobiti koledar članic. Vsem, ki ste kakor koli prispevali, da je dan odrtih vrat s prižigom lučk uspel, se v imenu predsedstva zahvaljujemo, enako se zahvaljujemo vsem obiskovalcem, ki ste nas obiskali. Verjamem, da se ponovno srečamo ob kakšni drugi priložnosti. Prav luštno je bilo  Videmski gasilci vas bodo v prihodnjih dneh obiskali, vam prinesli koledar in vam zaželeli sreče, zdravja ter uspehov polno 2024. Vedno pa gasilci voščilu dodajamo: Naj bo prihodnje leto tudi varno in brez nezgod! ■ Naš kraj ■ december 2023 ••• Iz društev ••• 41 Gasilec naj bo! Da je biti gasilec velika vrlina, je znano veliki večini odraslim. Dobro v prostovoljstvu pa so prepoznali tudi mnogi mladi iz naše zveze. Klara Sadar V novembru smo mentorji PGD Zagorica, Struge in Zdenska vas skupaj staknili glave in se odločili, da za naše najmlajše člane izvedemo tečaj Pionir 1 in jih izobrazimo o osnovah gasilstva, organizaciji, preventivi ter obnašanju v gasilski organizaciji v Sloveniji. Sklenili smo, da bomo predavanja izvedli v dveh skupinah, in sicer ena skupina v Zdenski vasi, druga pa v Strugah. PGD Struge smo se pridružili še PGD Zagorica zaradi pomanjkanja tehnične opreme, v PGD Zdenska vas pa so tečaj izvedli sami, saj je bilo zanimanje mladih, nadobudnih gasilcev kar veliko. Tečaj je obsegal 11 ur, od tega 7 ur predavanj in 4 ure vaj. Zaradi radovednosti smo vaje velikokrat še podaljšali, saj so se otroci zelo zanimali za vse vrste opreme, ki smo jo predstavili, pri prvi pomoči pa so z zanimanjem poslušali o temeljnih postopkih oživljanja, stabilnem bočnem položaju, opremi, ki je potrebna pri posredovanju prve pomoči, kasneje pa so se tudi sami preizkusili kot čisto pravi »mini prvi posredovalci«. Tudi pri drugih vajah, npr. v sklopu Požarne preventive, so se preizkusili v gašenju začetnih požarov. Otrokom smo želeli dati vpogled v organizacijo, v katero so vključeni, v samo delo, ki ga opravljamo, se zavedati, da so za gasilca značilne določene lastnosti, jim predstaviti delo v okviru društva ter jih spoznati z vozili in opremo, s katero razpolagamo. Menimo, da smo z njihovim zanimanjem in znanjem, ki smo jim ga podali, dosegli cilj. Vsi udeleženi so v soboto, 9. 12. 2023 opravili zaključni izpit in s tem naredili prve korake na pot gasilstva. Sklenili so, da bodo januarja z navdušenjem nadaljevali v tečaj Pionir II in na koncu pridobili čisto pravi in njihov prvi čin – Pionir. ■ 42 ••• Iz društev ••• Naš kraj ■ december 2023 Spoštovane gasilke, spoštovani gasilci in občani občine Dobrepolje, Gasilci nosimo v sebi ogromno dobrih značajskih lastnosti. Biti gasilec je izrednega pomena in ljudje, ki se odločijo za pot prostovoljnega gasilstva, morajo v sebi nositi lastnosti, ki so ključnega pomena za dobro opravljanje dela. Gasilci moramo imeti pogum, zanesljivost, fizično pripravljenost, sposobnost hitrega odločanja, empatijo, disciplino ter ekip­ ni duh. Te lastnosti sestavljajo celovit portret gasilca, pripravljenega na raznovrstne naloge in odziv na številne izzive, s katerimi se srečujemo v službi ljudstva, po klicu Na pomoč. Delo, ki ga opravljamo, je strokovno, varno in umirjeno. Kdor želi opravljati delo gasilca in si pridobiti znanje z gasilskega področja, temu posveča del svojega življenja. Le s trdim delom, vztrajnostjo, urjenjem, čutom ljubezni do človeštva, do svojega bližnjega, do svojega naroda in s tem tudi do domovine se lahko dosežejo dobri rezultati. Iztekajoče se leto je bilo zaznamovano s poplavami po Sloveniji. V saniranju poplav po 4. avgustu je sodelovalo več gasilcev in gasilk iz Gasilske zveze Dobrepolje. Gasilci so delovali v zahtevnih razmerah, vendar so svoje delo glede na okoliščine, s katerimi so se spoprijemali, opravili več kot odlično. Zato gre zahvala vsem prostovoljnim gasilkam in gasilcem, ki svoj prosti čas nesebično namenjate ljudem, ki potrebujejo vašo pomoč, in tako širite vrednote solidarne skupnosti. Hvala za vašo požrtvovalnost, predanost in NE MOREŠ BITI TOLIKO NEPROSTOVOLJEN, KOLIKOR SEM JAZ LAHKO PROSTOVOLJEN! pripravljenost, da v vsakem trenutku priskočite na pomoč vsem, ki jo potrebujejo. Zahvala tudi nepogrešljivi ekipi prvih posredovalcev iz gasilskih vrst, ki se nesebično odzovejo klicu na pomoč in se na kraju dogodka z namenom dajanja prve pomoči na terenu borijo za življenje sočloveka. Zahvala gre tudi Občini Dobrepolje za podporo in izkazano zaupanje. V imenu Gasilske zveze Dobrepolje vam, spoštovani gasilci in gasilke ter občani Občine Dobrepolje, želiva mirne in vesele božične praznike. Ob vstopu v novo leto 2024 naj vas spremljajo uspeh, zdravje, radost in varnost. Naj bodo vsi izzivi, ki jih prinaša, preseženi z močjo skupnosti in pozitivno energijo, ki nas povezuje. Z gasilskim pozdravom »Na pomoč!« Boštjan Škulj, predsednik Gasilske zveze Dobrepolje, in Boštjan Hren, poveljnik Gasilske zveze Dobrepolje 43 ••• Iz društev ••• Naš kraj ■ december 2023 LOKACIJE AVTOMATSKIH EKSTERNIH DEFIBRILATORJEV (AED) V nujnih primerih, ko je potrebna uporaba AED-ja, pokličite številko 112. PGD LOKACIJA DEFIBRILATORJA AED-JA NASLOV PGD VIDEM – JAKLIČEV DOM (SPREDNJA STENA STAVBE) VIDEM 34 – ELEKTRO DOBREPOLJE (VHOD V STAVBO) VIDEM 42 – GASILSKI DOM PGD VIDEM (VOZILO GVM-1) VIDEM 37b – ELMA TT TOVARNA TRANSFORMATORJEV (SPREDNJA STRAN STAVBE) PREDSTRUGE 29 – ZAVOD SV. TEREZIJE (V STAVBI) VIDEM 33a – ŠPORTNA DVORANA VIDEM 80 PGD ZDENSKA VAS – GASILSKI DOM PGD ZDENSKA VAS (SPREDNJA STRAN STAVBE) ZDENSKA VAS 59 – VAŠKI DOM CESTA (SPREDNJA STRAN STAVBE) CESTA 38a PGD HOČEVJE – GASILSKI DOM PGD HOČEVJE (SPREDNJA STRAN STAVBE) HOČEVJE 19 PGD STRUGE – STARI GASILSKI DOM (SPREDNJA STRAN STAVBE) PRI CERKVI 1 – NA PRIVATNI HIŠI PODTABOR 5 PGD KOMPOLJE – GASILSKI DOM PGD KOMPOLJE (SPREDNJA STRAN STAVBE) KOMPOLJE 60 PGD ZAGORICA – GASILSKI DOM PGD ZAGORICA (SPREDNJA STRAN STAVBE) ZAGORICA 36a PGD PONIKVE – GASILSKI DOM PGD PONIKVE (SPREDNJA STRAN STAVBE) PONIKVE 45 – PRIZMA PONIKVE, POSEBNI SOCIALNOVARSTVENI ZAVOD RS (V STAVBI) PONIKVE 76 V kolikor so AED-ji nameščeni še kje drugje, vas naprošamo, da lokacije sporočite v uredništvo. Pameten gospodar čuva tudi sosedovo hišo pred ognjem. Slovenski pregovor 44 ••• Iz društev ••• Pomagali smo Miklavžu Naš kraj ■ december 2023 Župnijska Karitas Dobrepolje-Videm Sodelavci Župnijske karitas Videm in Struge smo v sodelovanju z Društvom upokojencev in KO Rdečega križa Videm in Struge pomagali Miklavžu in skupno pripravili 355 darilc. Marta Šuštar Sodelavci in sodelavke Župnijske karitas in ga. Zora Koruza (KORK Dobrepolje) smo pripravili darilca za 355 oseb. Hvala vsem, ki ste pomagali, še zlasti mladim fantom: Juriju, Urhu, Joštu in Matevžu, ki ste opravili težja fizična dela. Hvala tudi Petri, Mateji, Špeli, ki ste velikodušno sodelovale. Hvala vsem rednim sodelavkam Karitas v župnijah Dobrepolje in Struge, ki ste po vaseh obiskale in obdarile starejše od 80 let, težko bolne in invalide ter pomagale Miklavžu, da je obdaril stanovalce Zavoda sv. Terezije in Zavoda Prizma Ponikve. Hvala vsem dobrim ljudem, ki spremljate in podpirate delo Karitas, da lahko naredimo kaj dobrega. Naj vam Bog obilno povrne vse dobro. Hvala tudi Občini Dobrepolje za finančno podporo, ki jo dobimo na razpisu za humanitarne organizacije. Člani Društva upokojencev so pripravili in razdelili darilca članom društva, ki so dopolnili 80 let in težje bolnim. Upamo, da smo prinesli nekoliko veselja vsem obdarovanim in jim polepšali adventni čas. ■ Gospod Ignacij Hegler iz Kompolj je dopolnil 95 let Hčerka Zdenka mi je poslala simpatično fotografijo s praznovanja. Obiskali sva ga tudi sodelavki Karitas, da sva mu toplo stisnili dlan in mu iskreno čestitali v imenu vseh sodelavcev Karitas. Marta Šuštar Gospod Ignacij je že pred leti zaradi bolezni izgubil obe nogi, a ohranil je bistro glavo in dobro voljo. Slabše sliši, drugače pa je kar zdrav in se čez dan z vozičkom sam vozi po stanovanju. Rad moli in bere. Spremlja dogajanje v domovini in v svetu. Večkrat se jezi na politike, drugače pa je dobre volje in je iskreno vesel vsakega obiska. Z vso skrbnostjo in ljubeznijo mu pomagata žena Marica in hčerka Zdenka. Živijo skromno, a so srečni, da so skupaj in imajo svoj dom in vrt. Hvaležni so Bogu za vse. Veseli so, da imajo tako dobre sosede in so jim hvaležni za vsako uslugo ali obisk. Tudi zdaj so prišli voščit atu za rojstni dan. G. Ignacij, ostanite še naprej tako zdravi, pogumni in dobrovoljni. Naj Bog vam in celi družini nakloni še veliko lepih in srečnih dni. ■ ••• Iz društev ••• Naš kraj ■ december 2023 45 Luč, ki je na BOŽIČNO NOČ prišla na svet z rojstvom Jezusa Kristusa, naj napolni vaša srca z mirom, ljubeznijo, vero in upanjem, da bo NOVO LETO 2024 srečno, zdravo in veselo. Sodelavke in sodelavci Župnijske karitas Dobrepolje in Struge Župnijska Karitas Dobrepolje-Videm Društvo delovnih invalidov Grosuplje V nedeljo, 3. decembra, ko praznujemo mednarodni dan invalidov, je društvo organiziralo srečanje za težje invalide. Zbrali smo se v Galaksiji v Trebnjem. Predsednica je na kratko opisala dejavnosti, ki smo jih izvedli v iztekajočem se letu. Karmen Jurčič Sedemdnevni rehabilitacijski program smo imeli v Žusterni in Zatišju. Kopalne dneve smo imeli v Izoli, Strunjanu, Šmarjeških Toplicah, Stubičkih toplicah in Dobovi. Udeležili smo se srečanja invalidov v Novem mestu in Žužemberku. Poslušali smo zanimivo potopisno pre- davanje Andreja in Marije Štremfelj, uživali ob gledanju igre na Muljavi. Udeležili smo se romanja za starejše, bolne in invalide na Zaplazu. Bili smo na romanju v Mariji Bistrici. Na ustvarjalnih delavnicah smo izdelovali čudovite izdelke. Rekreirali smo se na pohodih in bowlingu. Naši člani so bili na rehabilitacijskem zdravljenju v Šmarjeških Toplicah in Imejmo oči, da vidijo najboljše; srce, ki odpušča najslabše; um, ki pozablja slabo in dušo, ki nikoli ne izgubi vere. Življenje je lepše, ko vidimo cilje. Tudi v letu 2024 bomo gledali za vas, gledali z vami in z vami videli cilje. Društvo invalidov Grosuplje Anica Perme, predsednica Dobrni. Več zaposlenih in brezposelnih delovnih invalidov se je udeležilo psihosocialne rehabilitacije v Strunjanu in Olimju. Razdelili smo več kot 50 kapacitet ZDIS-a (Čatež, Izola, Radenci, Rogaška, Ptuj, Fiesa). Ponedeljkova srečanja so čas druženja naših članov v društvu. Vsak, ki je mogel in hotel sodelovati, je lahko našel dejavnost, ki mu ustreza. Želimo pa si, da bi še več članov sodelovalo pri vseh stvareh, ki jih organiziramo. Predsednica je zaključila z besedami: »Želim vam, da bi se čez eno leto, ko se spet srečamo tukaj, lahko mi vsi pohvalili, da smo imeli čudovito leto, da smo doživeli veliko lepega in da nam nikoli ni bilo dolgčas.« Sledilo je zanimivo predavanje dr. Golouha z naslovom Prehladna obolenja – virusne in bakterijske okužbe dihal. Po kosilu je sledilo druženje ob klepetu. Kar nekaj pa se nas je preizkusilo v bowlingu. Preživeli smo še en krasen dan med prijatelji. ■ 46 ••• Iz društev ••• Decembrsko vzdušje v Prizmi Ponikve Decembrsko vzdušje se je začelo že 4. decembra 2023. Po hiši je zadišalo po pečenih piškotih. Barbara Bavdek, dipl. del. ter., Prizma Ponikve Tudi letos nismo izpustili tradicionalne peke božičnih piškotov. Pekli smo jih kar v dveh nadstropjih hiše in v naši stanovanjski enoti. Podjetno smo se lotili štirih vrst piškotov – jogurtovih žepkov, piškotov s črto, orehovih rogljičkov in navadnih keksov. Skupno smo napekli več kot deset pekačev in največ slave so poželi piškoti s črto. Decembrsko vzdušje se je razširilo še na naslednji dan, saj nas je obiskal Miklavž! Več dni smo pripravljali naš večnamenski prostor in dekoracijo. Letos smo si zamislili foto kotiček, kjer bi se lahko z Miklavžem tudi fotografirali. Neizmerno smo bili veseli obiska Boštjana Modica, župnika iz župnije Št. Jurij pri Grosuplju, ki je izvedel spomina vreden obred. Z nami je pričakal tudi Miklavža, ki nas je sprejel v spremstvu dveh angelcev. Poleg prinesenih daril je na naše obraze narisal tudi velike nasmehe. Posebna zahvala za darila in obisk gre tudi članicam Župnijske karitas Dobrepolje. Z veseljem poročamo tudi o prav posebnem dogodku – srečanju s svojci, ki smo ga obeležili 9. decembra 2023. December je čas za toplino, druženje in družino. Tako smo naše sobotno dopoldne preživeli skupaj – zaposleni, stanovalci ter svojci. Obiskovalcem smo pripravili krajši predstavitveni in glasbeno obarvani program. Na glasbenih delavnicah smo vadili cel teden predhodno in poskrbeli smo tudi za foto kotiček! Zdravstvena služba nam je merila pritisk in sladkor, lesna delavnica pa se je predstavila s svojo stojnico. Posebna zahvala gre vsem nastopajočim, županu Dobrepolja, obisku Zale, Žana, Benjamina in Angeline Marolt ter Žigi Škulju. ■ Naš kraj ■ december 2023 47 ••• Iz društev ••• Naš kraj ■ december 2023 Še eno leto se izteka Leto 2023 nas je obdarovalo s številnimi spomini in preizkušnjami. Špela Selan, direktorica Prizme Ponikve rili drug drugega. Ob vsem tem si lahko samo vesel, ponosen, hvaležen, ponižen, da si del take skupnosti, ki diha skupaj, se smeje skupaj, ki si zaupa in ki ti v še tako nemogočem trenutku stoji ob strani. Vse to smo mi, ki skupaj z vsemi vami sobivamo v majhnih lokalnih skupnostih, skupnostih, ki nas sprejemajo medse, vsak dan znova, vse dni, že vrsto let, v vseh naših enotah. V PSVZ Prizma Ponikve si želimo, da tako tudi ostane, zato se bomo še bolj potrudili, da boste lahko s ponosom povedali, da smo vaši sosedje. Vsi mi želimo vsem krajanom in krajankam, da si v letu, ki se izteka, vzamete dragoceni čas za vse, ki jih imate radi, da se malo ustavite na svoji poti, si podarite nasmeh ali dva, ker to nič ne stane in se žal ne da nikjer kupiti, da morda pridete celo kdaj mimo, lahko na obisk ali kar tako ... Srečno, veselo, zadovoljno, vse to in še več vam zaželimo vsi stanovalci, vsi zaposleni. Hvala vsem, da smo lahko vaši sosedje. ■ Mesec december je še zadnji mesec v tem koledarskem letu. Mesec, poln pričakovanj, ko nas obiščejo dobri možje, in mesec, ko v mislih potujemo skozi prehojeno pot tega leta. Prehojena pot v našem zavodu je bila prelepa. Naša hiša (naša hiša pomeni sedež matične enote PSVZ Prizma Ponikve, pet dislociranih stanovanj in štiri dislocirane bivalne enote – vsi so naši stanovalci in vsi so naši zaposleni) je živela na polno – z vsemi dogodki in dejavnostmi v tem letu na vseh lokacijah smo s celotno ekipo izrednih zaposlenih svojim stanovalcem in njihovim svojcem osmislili prav vse dni v letu. Toliko dogodkov, kot smo jih nanizali v tem letu, še nismo imeli. Letošnje leto je prineslo toliko lepih spominov, da so naši nahrbtniki polni in težki od lepih občutkov, nasmehov, zadovoljstva ... Tudi preizkušnja poletne ujme, ki je zaznamovala celotno Slovenijo, se nas je dotaknila, ko nam je poplavilo dve bivalni enoti v Mengšu. Tudi takrat nismo klonili, samo močnejši smo postali, predvsem pa še bolj zaupamo v dobroto ljudi, kajti takrat so naši zaposleni delali v nemogočih pogojih (tudi ekipa, ki je šla na pot iz matične hiše, je šla ne vedoč, do kje in kako bodo lahko tistega usodnega dne sploh lahko še prišli). Ob zaposlenih pa še vojska, gasilci, krajani, tudi naši stanovalci so pomagali in bod- Koča na Kamen vrhu bo 25. decembra 2023 odprta. V imenu Planinskega društva Dobrepolje želim vsem članom, podpornikom in vsem bližnjim obilo miru za božič, veliko praznovanja ter pogumnih korakov v naslednjem letu. Milan Ahačevčič (predsednik) Življenje raste in sega vse do nevidnega sveta, kjer se človeška duša umiri v opojnosti gora. dr. Marko Žerovnik 48 ••• Iz društev ••• Naš kraj ■ december 2023 Beli sneg skriva se v večer, brez besed nam prinaša mir, z nočjo objema tople dimnike, vabi v sen tihe travnike. (S. Meglič) Eva Kovačič, dipl. del. ter. V Zavodu svete Terezije smo tudi v zimskih mesecih poskrbeli, da smo svojim stanovalcem popestrili vsakdan. Konec novembra so nas obiskali prvošolčki Osnovne šole Videm. Ti so zapeli in zaplesali skupaj z učiteljicama in navdušili stanovalce. Po nastopu pa so se s stanovalci poskusili v igranju različnih družabnih iger (Človek, ne jezi se, Mikado, karte Enka in igra Spomin). V zahvalo za nastop so stanovalci otrokom podarili sladko presenečenje (paketke s piškoti), ki so jih sami izdelali. Prvega decembra pa smo začeli priprave na advent. Za uvod v ta čarobni čas smo poslušali adventne zgodbe in izdelovali adventne venčke. Vsak stano- valec je sodeloval po lastnih zmožnostih. Nekateri so izdelali prvega, drugi so v hipu izdelali dva, spet tretji so želeli ostati le opazovalci. Ob izdelovanju smo podoživljali spomine na otroštvo in mladost, kako in kdo v družini je izdelal venčke. Skupaj smo izdelali 15 venčkov, ki že krasijo domsko kapelo, jedilnice in sobe nekaterih stanovalcev. Šestega decembra nas je obiskal sv. Miklavž v spremstvu svojih angelov in članic Karitas Dobrepolje. Stanovalce je nagovoril in jih razveselil z darili. Pri tem so mu pomagale prostovoljke iz Karitas. Stanovalcem so se prebudili spomini na tega dobrega moža. Hvaležni za prejeta darila so sv. Miklavžu in Karitasovim prostovoljkam obljubili, da se prihodnje leto spet snidejo. ■ 49 ••• Iz društev ••• Naš kraj ■ december 2023 Krajevna organizacija Rdečega križa (KORK) in veseli december December naj bi bil veseli mesec, saj nas obiščejo trije dobri možje in naše roke in naša srca so odprta za dobra dela. Je pa to tudi čas, da se vprašamo, kaj smo storili dobrega v iztekajočem se letu, in da se malo bolj posvetimo ljudem okrog sebe. Za KORK Dobrepolje tajnica dr. Zora Korošec Koruza Organizacija Rdečega križa je povsod po svetu med prvimi, ki pomagajo ljudem v stiski, še vedno so prvi na vojnih območjih in pri naravnih nesrečah, vendar nas v poplavi dobrodelnih organizacij včasih ljudje kar nekako ne prepoznajo. Smo premalo glasni, premalo vidni? Z vami smo celo leto, želimo vas videti in vam pomagati, stopite do nas in vprašajte za pomoč ali pa se nam pridružite kot prostovoljec. V decembru je naša že tradicionalna akcija obiskovanje starejših za miklavževo, akcija, ki jo pripravimo skupaj z Župnijsko karitas in s poverjeniki društva upokojencev. Namenjena je starejšim in bolnim. Spet smo pripravili darilca in obiskali ljudi na domu ali v varstvenih organizacijah. Čeprav živimo v preveč materializiranem svetu, niso darilca tisto, kar ljudje čakajo, ampak je to obisk, pogovor. Tako sva stala z možakarjem na vratih njegove skromne hiške, on z našo darilno vrečko v roki, pa sva obdelala moje in njegovo zdravje, pa občinske težave, pa vreme, čez pol ure pa me je še povabil na čaj. Srečanje s starejšimi pripravljamo skupaj z DU tudi vsako leto spomladi in letos je bilo spet dobro obiskano. V Jakličevem domu se nas je zbralo nekaj več kot 50 veselih ljudi. Med dobrodelnimi akcijami je gotovo darovanje krvi tisto, ki je po vrednosti postavljeno najvišje. Slovenija je pri organizaciji krvodajalstva verjetno med prvimi v svetu, in tu smo prostovoljci še posebej motivirani. V Občini Dobrepolje sta dve krvodajalski akciji na leto, spomladanska in jesenska, in vsakokrat dobimo skoraj 100 darovalcev. Ob dejstvih, da so ljudje vezani na delo v službi ali doma, da smo občina z manj kot 5000 prebivalci in da smo občina z velikim de- Seznam jubilantov krvodajalcev v letu 2023 ležem starostnikov, nam je številka 100 lahko v ponos. Pred novim letom zelo radi delamo načrt za naprej, premislite in med svoje dobrodelne namene za naslednje leto dodajte še krvodajalstvo. Med vami so ljudje, ki so že velikokrat darovali kri, mi jih imenujemo jubilanti, za okrogle obletnice jim pripravimo majhna darila, jih obiščemo in se jim še posebej zahvalimo. Letos imamo 11 jubilantov, še posebej moramo počastiti gospoda Ahčina, ki izstopa s svojimi 80 akcijami. Če koga od ljudi na seznamu poznate, stopite do njega in se mu zahvalite, vprašajte, kako je biti krvodajalec, in morda se vidimo na naslednji akciji. Naša dejavnost je materialno skromna in pomoč pokroviteljev je zelo dobrodošla. Na tem mestu bi se zahvalili Občini Dobrepolje, ki je nam in KORK Struge v okviru razpisa pokroviteljstva v letu 2023 namenila 832 evrov. Hvala tudi trgovini Mercator, ki je sponzorirala nakup daril. Vsem vam, dobri ljudje, pa želimo: Srečno, mirno in zdravo v letu 2024. ■ »Življenje, ki ga ne živimo za druge, ni življenje.« Mati Terezija Priimek in ime Kraj Udeležen/-a na krvodajalski akciji RAJAKOVIĆ Aleksandra Videm 10 HOČEVAR Jože Kompolje 10 JAKIČ Erika Videm 10 CIMERMAN Rožle Robert Mala vas 10 URBANČIČ Marko Kompolje 10 ZABUKOVEC GALE Katarina Ilova Gora 10 TEKAVČIČ Miha Cesta 20 Vsem voščimo vesele božične praznike in dan samostojnosti. Naj bo novo leto 2024 zdravo in srečno! Bodimo prinašalci upanja in miru. GLAVIČ Luka Zagorica 20 RKS – Območno združenje Grosuplje: MAVRIČ Milena Hočevje 20 ILIČ Irena Videm 30 AHČIN Matjaž Ponikve 80 Prostovoljcem, krvodajalcem in donatorjem se iskreno zahvaljujemo za vsa dejanja dobrote v iztekajočem se letu! Andreja Šircelj, Anica Smrekar in Matjaž Marinček 50 ••• Iz društev ••• Naš kraj ■ december 2023 Leto teče, nič ne reče Zapadel je že prvi sneg in vse se že preobraža v praznični duh, zato tudi mi počasi zaključujemo dogodke v letošnjem letu in se pripravljamo na razburljive stvari, ki nas čakajo Erika Dizdarević, ŠK GROŠ November smo zaključili z brezplačno delavnico varjenja, ki so nam jo 22. novembra 2023 ponudili v prostorih Katapult METALA. S prvim decembrom pa zdaj že 35. leto obeležujemo svetovni dan boja proti aidsu. Ker se nam zdi pomembno, da mlade karseda ozaveščamo o spolno prenosljivih boleznih, o simptomih, ki pridejo skupaj z okužbo, ter o preventivnih ukrepih, je članica naše ekipe, Monika Mohar, o tej tematiki napisala članek, ki ga lahko najdete na naši spletni strani: www.klub-gros.com. Prilagam pa pet zanimivih dejstev, ki jih je omenila v svojem članku: 1. Moški, ki imajo spolne odnose z moškimi, so najbolj podvrženi okužbi z virusom HIV. 2. Konec leta 2022 je bilo zaznanih kar 39 milijonov ljudi, okuženih z virusom HIV, po celem svetu. 3. Okužba s HIV se je na človeka prenesla preko vrste šimpanzov v Srednji Afriki. Različica virusa šimpanzov se je najverjetneje prenesla na ljudi, ko so ljudje šimpanze lovili zaradi njihovega mesa ter posledično prišli v stik z njihovo okuženo krvjo. 4. Z virusom HIV se ne moremo okužiti s stikom znoja ali solzami okužene osebe niti ga ne moremo dobiti, če preprosto delamo ali se družimo z nekom, ki je HIV-pozitiven ali ima aids. 5. Zgolj 16-letni temnopolti najstnik, ki je umrl leta 1969, je verjetno prvi znani primer aidsa v ZDA. Tudi letos smo v sodelovanju z Zvezo prijateljev mladine Ljubljana Moste Polje objavili razpis in podelili enkratne štipendije za študente in dijake, ki živijo na območju upravne enote Grosuplje. Podelili smo sedem štipendij v vrednosti 250 evrov, od tega šest študentskih in eno dijaško. Zvezi prijateljev mladine Ljubljana Moste - Polje se zahvaljujemo za pripravljenost na sodelovanje in smo veseli, da lahko svojim članom še dodatno pomagamo v tem času, ko je solidarnost med ljudmi zelo velikega pomena. V decembru pa bo ponovno izšlo naše glasilo Šodr, ki v svoji peti številki ponovno združuje prispevke naših mladih ustvarjalcev v različnih umetniških medijih. Govori se, da ta številka vsebuje zelo dober recept za trgano svinjino, zato hitro obišči našo spletno stran in prelistaj številko. Če pa bi se ti ob tem prilegel še kozarček kuhančka, lahko navodila za pripravo najdeš v lanski decembrski številki. :) Dan po božiču pa nas čaka že tradicionalen pohod na Magdalensko goro, kjer se bomo po vzponu na našo lokalno goro podružili še ob čaju in sladkih prigrizkih, zato le pazi, da ga ne zamudiš! Točno uro zbora objavimo na našem Instagram profilu: @sk.gros. Decembrskemu rajanju pa bo kar hitro sledilo januarsko izpitno obdobje, zato ne pozabi, da lahko v naših prostorih mesečno natisneš 300 brezplačnih strani (od tega 100 barvnih). Da se izogneš gneči, nam lahko želeno gradivo pošlješ kar na e-naslov: studentski@klub-gros. com in ga v času uradnih ur samo prevzameš. Tam pa te čakajo še kupončki za fitnes, hrano, knjižnico … kmalu pa še vozovnice za smučanja. Vsem vam želimo, da decembrski čas preživite v krogu najbližjih, se s sankami spustite po kakšni beli strmini, spijete topel čaj z okusnimi piškoti, v glavnem pa se malo odpočijete in z novimi močmi zakorakate v prihajajoče leto! Uradne ure: ponedeljek, sreda in petek od 18.00 do 20.00 v Grosuplju, Industrijska cesta 1g I torek od 18.00 do 20.00 v Ivančni Gorici, Cesta 2. grupe odredov 17 I četrtek v Jakličevem domu, Videm 34, po dogovoru (če napisani dnevi padejo na praznik, uradne ure odpadejo). Facebook: GROŠ študentski klub Instagram: @sk.gros spletna stran: www.klub-gros.si ■ 51 ••• Iz društev ••• Naš kraj ■ december 2023 Društvo podeželskih žena Dobrepolje - Struge v sodelovanju z Zvezo kmetic Slovenije in Občino Dobrepolje, 4. in 5. januarja 2024 prireja Društvo gobarjev Štorovke Šentrumar Hočevje VABI 10. DRŽAVNO RAZSTAVO IN OCENJEVANJE POPRTNIKOV ter 12. RAZSTAVO POPRTNIKOV. v soboto, 6. januarja 2024, NA TRADICIONALNI NOVOLETNI POHOD DO GOBARSKEGA DOMA NA ŠENTRUMARJU. Na pohod se bomo podali ob 9. uri iz treh smeri: iz Hočevja pred gasilskim domom, iz Vidma pred Jakličevim domom in iz vasi Krka pred trgovino Krka. Za dobro razpoloženje in okrepčilo v gobarskem domu na Šentrumarju bomo poskrbeli člani in članice DGŠŠ Hočevje. Pohod je nezahteven in je primeren tudi za družine z mlajšimi otroki. Udeleženci se pohoda udeležijo na lastno odgovornost. V primeru slabih vremenskih razmer (sneg) pohod odpade! Srečno in nasvidenje v GOBARSKEM DOMU NA ŠENTRUMARJU. Svoje izdelke dostavite v četrtek, 4. januarja 2024, od 12. do 14. ure v prostore upokojencev v Jakličev dom na Vidmu, kjer jih bo ocenila strokovna komisija. Prispevek na poprtnik je 5 EUR (plačilo z gotovino). Prijave sprejemamo na tel. št.: 041 975 886 (Marija) ali e-naslov: dpz.dobrepoljestruge@gmail.com do 3. januarja 2024. Podelitev priznanj s kratkim kulturnim programom bo v petek, 5. januarja 2024, ob 16. uri v prostorih upokojencev. Razstava poprtnikov bo v petek, 5. januarja 2024, od 11. ure dalje. Sodelujte in podprite ohranjanje dediščine naših babic in prababic. Vljudno vabljeni! 52 ••• Iz društev ••• Naš kraj ■ december 2023 Jesenovanje čete Vztrajnih bizonov Jesenovanje 2023 smo imeli na Brezovici pri Ljubljani. Začelo se je v soboto, 11. novembra, ob 8. uri zjutraj, ko so nam v krogu naročili, naj »gremo v kroj« za kvadrat. Tam so nam dali vrvice in učili smo se najprej zavezati tovorni vozel. S pomočjo listkov, ki so nam jih dali voditelji, smo se razdelili v vode. Mohor Stare, Brihten medved Šli smo na hajk (skavtski potep) za kake tri ure, kjer smo se pogovarjali o primernem imenu za vod, pa vse do tega, kdo bo najverjetneje naslednje leto vodnik, in o mnogem drugem. Ko smo prišli nazaj, smo se naučili še začetni vozel ter se šli igro, s katero so nam predstavili, kako skavt osebno napreduje (tako si skavt tudi prisluži našitke s simbolom malih mečev, ki jih imajo nekateri skavti našite na svojem kroju). Imeli smo posvet za nove vode in nato še kvadrat, kjer so vodniki dali obljubo, mi pa smo obljubo dali voditeljem (kaj točno, sem že pozabil, ampak saj sploh ni važno), in tako imamo sedaj svoj vod medvedov. Zabavali smo se na večernih igrah, igrali smo se igro princeske, ki vam je morda že znana, če pa ne, vam zaupam, da morajo biti fantje pri tej igri zelo previdni, da jih ne »fašejo«. Igrali smo se še igro ubogi črni muc, ki nam jo je pokazal in nas jo naučil voditelj, ki pozna igre, ki jih nikoli noben drug naš skavt ne pozna. Ta igra je najbrž iz starih časov, ker jo začuda pozna moja mami. Naučili smo se še ribiški vozel in šli smo spat ob približno 23. uri. Ob polnoči smo delali odkupnino, saj sta bila dva izmed nas na telefonu, kar je seveda prekršitev pravil. Pri skavtih odkupnino delajo vsi, tako je nočni ples z imenom Lavrencija odplesala cela četa. Očitno nas je vse skupaj dovolj utrudilo, da je bil preostanek noči miren in smo zjutraj uspešno vstali ob približno 7. uri. Pospravili smo nahrbtnike in kočo, kjer smo bivali, ter odšli k maši brezoviške župnije, kjer so nas prijazno sprejeli. Tako se je končalo naše »najlegendarnejcarsko« jesenovanje 2023. ■ Jesenski dan krdela Navihanih tačk Z volčiči smo se zbrali v Robu pri gasilskem domu, kjer smo dan začeli z igro, da smo se malo ogreli, saj je bilo precej mrzlo. Volčiči so iskali listke, ki so jih morali razkodirati. Nato so se razdelili v gruče, v katerih bodo med letom opravljali različne naloge. Petja Klobučar, Poslušna levinja Volčiči so postajali že precej lačni, zato smo se odpravili proti župnišču, kjer nas je pričakala mama Rakša s piškoti in toplim čajem. Ko smo dobili novo energijo, smo se igrali krajo zastavic in rovčka. Med igro pa sta Akela in Bagira podeljevala plene, ki jih morajo volčiči narediti do naslednjega srečanja. Po igri smo pojedli odlične makarone s tuno, ki jih je pripravila mama Rakša. Po kosilu smo nabrali veliko dračja, da smo zakurili ogenj. Naučili smo se, kako gori ogenj in kaj potrebuje za gorenje ter kaj potrebujejo gruče za normalno delovanje. Pekli smo tudi penice, ki jih je prinesla Akela. Dan je hitro minil. Zaključili smo ob 16.00, vendar večina še kar ni želela domov, saj so še želeli igrati krajo zastavic. ■ Naš kraj ■ december 2023 53 ••• Iz društev ••• Jesenovanje klana »Kej si, k te naj« Od 24. do 26. novembra 2023 smo se klanovci Klana mogočnega hrasta odpravili na jesenovanje v Malo Staro vas. v sproščenem vzdušju ter se med sabo povezali. Jesenovanje je bilo za nas pomembno tudi zaradi izbire novega imena klana. Po napeti borbi všečkov na Instagramu smo le prišli do končnega zmagovalca. Zdaj se po novem ponosno predstavljamo pod imenom »Kej si, k te naj« s klicem »mami, na skavt'h s'm«. V nedeljo smo zaključili s sveto mašo v Grosuplju in se odpravili domov. ■ Ajda Koren, Urejena levinja Ker je bil teden globalnega učenja, smo se čez vikend globalno učili o našem planetu. Sprehajali smo se po gozdovih v okolici Grosuplja in pekli pico v saču, ki je bila zelo dobra. Sobotni večer smo si popestrili z ogledom tekme našega voditelja Luke. Igrali smo tarok, si s kartami prerokovali prihodnost in se res zabavali Sv. maša za našo občino Spoštovani farani v Strugah in Dobrepolju! Veliko božjega blagoslova ob praznovanju Božiča Negujmo, kar je dobrega. vam želim! Janko Nose Že v prejšnjem mandatu je bil občinski praznik obeležen tudi s sv. mašo za občino. To tradicijo nadaljujemo tudi v tem mandatu. Ker našo občino sestavljata dve župniji, je bila sv. maša za našo občino letos darovana v Strugah. Hvala gospodu župniku Marinku Bilandžiću za darovanje sv. maše in za nagovor, hvala vsem, ki ste sodelovali, in hvala tudi vsem, ki ste se svete maše udeležili. Hvala vsem, ki vam ni vseeno za našo skupnost in ste za to pripravljeni tudi kaj narediti. ■ V božičnih dneh želimo vsem veliko notranjega miru, v letu, ki prihaja, pa naj se vam izpolnijo vse skrite želje. Naj vam zdravje služi, se zgodijo le lepe stvari, vam na polju dobro obrodi, prijateljstvo in ljubezen v vaših srcih naj večno živi! Srečno, mirno in zdravo leto 2024! Župnik Marinko Foto: dr. Jernej Stare 54 ••• Pisma bralcev ••• Naš kraj ■ december 2023 Z novimi člani organov LAS Po poteh dediščine od Turjaka do Kolpe v programsko obdobje 2021–2027 Lokalna akcijska skupina Po poteh dediščine od Turjaka do Kolpe (LAS) je lokalno partnerstvo članov iz zasebnega (nevladnega), javnega in gospodarskega sektorja, ki obsega osem občin: Osilnico, Kostel, Kočevje, Ribnico, Sodražico, Loški Potok, Velike Lašče in Dobrepolje. Na fotografiji novi člani organov LAS z leve proti desni: Samo Pogorelc, dr. Vladimir Prebilič, Matjaž Hočevar, Tina Peček, Gregor Pirc, Metka Starič, Albin Likar, Tomaž Poje, Dušica Hočevar in Vasja Marinč. Tina Zajc Zver, vodilni partner LAS PPD: RC Kočevje Ribnica, d. o. o., foto: Primož Pahor LAS bo v začetku leta 2024 začel objavljati javne pozive za nepovratna sredstva, na katere se lahko prijavijo upravičenci, kot so občine, (javni) zavodi, podjetja in društva s sedežem na območju LAS, ki v projektu sodelujejo in z njegovo izvedbo razvijajo naše lokalno okolje na različnih področjih. To so lahko nove storitve in Vesele božične praznike in medeno leto 2024. Vam želi čebelarsko društvo Dobrepolje dogodki za starejše, otroke, razvoj turizma, razvoj samooskrbe, ureditev vaških jeder in prostorov za druženje, digitalizacija podeželskih območij, spodbujanje medgeneracijskega sodelovanja in še veliko več. Kaj vse se lahko izvede s sredstvi LEADER/CLLD (iz Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja in Evropskega sklada za regionalni razvoj), je zapisano v Strategiji lokalnega razvoja, ki je bila predvidoma potrjena v začetku decembra 2023. Za delovanje lokalne akcijske skupine so potrebni tudi organi LAS: skupščina s predsednikom in podpredsednikom, upravni odbor ter nadzorni odbor, ki se jim je prav v začetku novembra iztekel štiriletni mandat. Razpisali smo redne volitve članov v organe LAS, ki so potekale na 4. seji skupščine LAS, 22. novembra 2023. Nova sestava organov LAS je naslednja: Predsednik: dr. Vladimir Prebilič. Podpredsednica: Metka Starič. Upravni odbor: Javni sektor: dr. Vladimir Prebilič, Občina Kočevje; Matjaž Hočevar, Občina Velike Lašče; Samo Pogorelc, Občina Ribnica. Gospodarski sektor: Albin Likar, LUKA, turizem in trgovina, d. o. o.; Aleš Marolt, Kočevski les, družba za lesno proizvodnjo, d. o. o.; Gregor Pirc, In situ, Rokodelska zadruga Sodražica, z. o. o., so. p. Nevladni sektor: Metka Starič, PARNAS Zavod za kulturo in turizem, Velike Lašče; Tina Kotnik, Gozdarsko društvo Medved; Vasja Marinč, Fotografski klub Kočevje. Izvoljeni člani nadzornega odbora LAS: Javni sektor: Tina Peček, Rokodelski center Ribnica. Gospodarski sektor: Tomaž Poje, POYEK turizem in svetovanje Tomaž Poje s. p. Nevladni sektor: Dušica Hočevar, Turistično društvo Dobrepolje. Vsem izvoljenim članom v organe LAS čestitamo, želimo jim uspešno delo in upamo na dobro sodelovanje v prihajajočem programskem obdobju. Naš kraj ■ december 2023 55 ••• Pisma bralcev ••• Skupnostni vrt Od setve do žetve. Delo danes za jutri. Jožefa (Jožica) Fabjan Z veseljem in zadovoljstvom te dni spravljamo pridelana semena v steklene kozarčke. To je prvi letni pridelek s skupnostnega vrta. Preizkušena ekološka semena, ki smo jih v pomladanskem času posejali na gredice, so obilno kalila, ozelenela, zacvetela in dozorela v nova semena. Ustrezal jim je prostor vrta, ustrezalo jim je ravnanje z njimi. Skupnostni vrt leži v nižjem predelu obdajajočih se stavb, ki mu ob vetrovnem vremenu daje zatišje. Včasih je bil ta prostor močviren. Z nanosom zemlje in zasaditvijo vrtnin na rahlo dvignjene gredice smo nekako rešili vprašanje odtekanja vode. Vrt je brez ograje, dostopen vsakemu. Aktivni člani in članice skupnostnega vrta smo bili najbolj veseli otrok in njihovih staršev, ki so se ne samo ustavili in opazovali vrt, ampak s svojimi pridnimi ročicami in rokami poprijeli za delo. Vrt je neke vrste učilnica v naravi, učilnica, ki je najbolj nazoren prikaz življenja rastlin, ki smo jih imeli na naših vrtovih nekoč, in rastlin, ki jih gojimo danes v našem bivalnem okolju. Cilj delovanja skupnostnega vrta je, da vrnemo vsem nam zaupanje in vero v aktivno sodelovanje z naravo, ki nam je še vedno sposobna dati obilne pridelke, kjer ni treba dodajati škodljivih fitofarmacevtskih sredstev. Cilj delovanja vrta je tudi Otroci sejejo piro. Skupnostni vrt Del članic pri prebiranju semen Dora čisti lanena semena. druženje vseh nas. Ne samo ljudi, ampak tudi različnih rastlinic in živalic. Morda to zveni rahlo smešno, vendar tudi to je mogoče in izvedljivo. Zakaj? Zato, da se vzpostavi v tem prostoru harmonija oziroma uravnotežen odnos med vsemi. Pod iztekajoče se leto se lahko podpišemo v rubriko opravljenih dobrih del tudi vsi tisti, ki smo na kakršen koli način sodelovali z vrtom. Teh občutkov nam ne more odvzeti nihče, so del nas, smo mi. So del našega srca. Ne pravi zastonj ljudski pregovor, da kdor zaseje vrt, zaseje ljubezen. Naj se vse dobro nadaljuje tudi v prihodnje. Naj nam bodo praznični dnevi obarvani z dobroto, veseljem in radostjo! Doživimo blagoslovljene božične praznike in srečno v novem letu 2024! ■ 56 ••• Pisma bralcev ••• Naš kraj ■ december 2023 Galerija na prostem V letu, ko smo se spominjali okroglih obletnic naših umetnikov Franceta in Toneta Kralja, smo imeli predvidenih več razstav, ki bi jih postavili poznavalci obeh umetnikov. Iskali smo primerne prostore v Jakličevem kulturnem domu in skupaj z razstavljavci ugotovili, da so prostori za te namene izredno skromni. Stane Škulj Ker o galerijskih prostorih v notranjosti kulturnega hrama dolgoročno lahko le sanjamo, lahko tudi na prostem najdemo veliko lepih, imenitnih in znamenitih podob naše občine, ki sodijo v galerijo. Dobrepoljski politiki in zapisovalci raznih zgodb so zapisali slogan, da je naša dolina - dolina dragocenih danosti, dosežkov in izzivov. Če se ozremo naokoli in res dobro pogledamo naravne danosti, bi skoraj pritrdili tej krilatici. Ker pa je v tem prostoru tudi veliko izzivov, bi se sprehodil po tej galeriji na prostem. Kot vemo, je voda eden najpomembnejših virov za življenje, zato ne moremo mimo naše reke Rašice. Nekateri zapisovalci jo imenujejo tudi potok, ki po nekaj kilometrih hitro ponikne, in dokler ne poplavi naših vasi, se nanjo skoraj ne ozremo. Velik izziv bi bil za dobrepoljske in velikolaške politike, če bi naredili sprehod ob njej po celi njeni dolžini, z vsemi potoki, ki se stekajo vanjo, do njenega ponora v Ponikvah. Moje skromno napotilo je, da naj se odločijo za redna letna čiščenja njene struge, ureditev nabrežin, posek nepotrebnega grmovja. Sprehajalna pot po celi dolžini pa naj ohrani avtohtona obvodna zelišča, rože, grmovnice in zdrava drevesa. Potem bi temu prostoru lahko rekli urejen galerijski prostor. Ta izziv ni pomemben samo za to, da si bomo napasli svoje oči na lepo urejenem okolju, pomemben je tudi ekonomsko, predvsem za tiste, ki jim ob povodnji ta jezna reka naredi materialno škodo. Študije, ki so jih do sedaj naredili na naši občini in zapravili s tem kar veliko denarja, je v zadnjem glasilu satirično opisal gospod Alojz Nučič in se bolj dotikajo, kam to jezno reko speljati. Ker študij ne poznam, ne morem dajati komentarja, zato ostanem na izzivu, kako to mirno reko, ob skalnih prehodih tudi radoživo, mirno in spokojno pripeljati v ponor ob veličastnem, sicer propadajočem mlinu na Brdavsovem. Mirna in spokojna bi se srečala z vodami, ki se stekajo pod Dobrepoljsko dolino, in ne bi jezno butala v tri stebre, ki našo dolino držijo nad vodo. Kako more biti veličasten galerijski pogled v našem podzemlju. Raziskovalci našega podzemlja in jamskega sveta so do sedaj v naši občini v register vpisali 166 jam in brezen. Poleti sta bila na Klančarjevi domačiji dva gosta iz Nemčije: prof. dr. Jens Krause s Tehniške univerze Berlin in njegov študent. Prišla sta raziskovat naše jame in bila navdušena nad življem v naših jamah, saj da sta nekaj žuželk prvič videla pri nas in da jih drugje po evropskih jamah nista našla. Lahko bi bil za občino to nov izziv ob predstavitvah dragocenih danosti naše občine. Nam najbolj poznana Podpeška jama bi bila lahko paradni konj razpoznavnosti občine, saj vsi vemo, da jo je daljnega leta 1687 raziskoval Valvasor in izdelal prvi jamski načrt v Sloveniji, ki je bil takrat eden od treh izdelanih na svetu. Pred leti sta se v jamo podala domačina Zoran Grabarac in Žiga Palčar skupaj s potapljači Jamarskega kluba Železničar. Posneli so film, ki je bil predstavljen v okolju jame pred desetimi leti. Kot je bilo takrat dogovorjeno, naj bi film umestili na pano objekta, ki je last Franca Moharja, po domače Jamskega. Pogovarjal sem se z njegovim sinom Žigom, ki je povedal, da ta film ni umeščen na tablo, poleg tega je vhod v jamo nevaren, ker se kruši kamenje iz brežine nad jamo, ker je vzpetina premalo zaščitena. Tako imamo nov izziv za sedanjo občinsko politiko. Sprehod po galeriji nadaljujemo v vasi Podgora, kjer so prizadevni vaščani uredili bajer pri koritu, ogledamo si jamo Žovkno in Cigansko kajžico. Galerija je obogatena tudi z bajerjem med vasema Videm in Cesta, ki so ga prostovoljci s Ceste očistili in mu dali življenje. Ko se sprehajamo skozi Videm, nam pogled obstane pred Štihovo dolino. Ta podoba nas preprosto presune. Kar iz nekje v dolino priteka voda, naredi umazan bajer, višek vode pa odteka v bližnji tolmun. Velja si to podobo ogledati, še posebno pa je to nedvomno izziv za občinske politike, ki si že 50 let zatiskajo oči. Pa se sprehodimo do Bruhanje vasi, kjer so se prizadevni vaščani lotili obnove Stare luže. Dela počasi napredujejo in mi ni znano, zakaj občina, ki je bila tudi prisotna pri načrtih, ne zaključi projekta in lepe podobe naravne znamenitosti ne da v lep in veličasten okvir. Nekdaj so bile po vseh vaseh luže, ki so se uporabljale za napajanje živine, pozimi, ko se je na njih naredila debela plast ledu, pa za drsališče in otroške radosti. V spomin na to enkratno naravno dediščino bi lahko občina z novim izzivom na primeren način obeležila te prostore. Verjetno še obstajajo fotografije in zgodbe, ki bi se napisale na panoje. Na zagoriškem panoju bi se gotovo znašla podoba slikarja Toneta Kralja (slika Predpomlad iz leta 1933) in zapis Franceta Kralja iz njegove knjige Spomini slovenskega umetnika. Tako bi naša galerija pridobila podobe polpreteklega časa naše naravne in kulturne dediščine. Tudi ta projekt bi lahko občinska politika sprejela za izziv in obogatila našo galerijo. Seveda s tem zapisom še ni konec ogledov po galeriji naše naravne in kulturne dediščine. Z veseljem si jo bomo ogledali še s kakšnim drugim pogledom ■ . Naš kraj ■ december 2023 57 ••• Pisma bralcev ••• Blamaže državnega vrha Naša izvršna oblast je popolnoma zašla. Ne gre za naključne zdrse ali napake, to počnejo načrtno. Jože Tanko Samo v nekaj zadnjih dneh se je nabralo toliko blamaž državnih organov, da se je kar težko odločiti, katere obdelati. Najbrž ste seznanjeni, kaj se je dogajalo ob sprejemanju aktov državnega proračuna. Koalicija ni sprejela nobenega amandmaja opozicije, niti takega ne, ki prestavlja del sredstev iz ene državne investicije na drugo v isti občini, kaj šele da bi sprejela kakšen amandma, s katerim smo predlagali prenos sredstev iz financiranja levičarskih, t. i. civilnih združenj ali migracij na investicije. Tu so bili dosledni, »uličarji« in ilegalci, ki nezakonito vstopajo v državo, imajo prednost pred tistimi, ki »filajo« proračun. Kaj takega, da ne bi bil niti en amandma primeren ali potreben za sprejem, se že dolgo ni zgodilo. Ampak tako je, če imaš na oblasti levičarje. Golobova koalicija misli, da je najboljša in nezmotljiva. Ko smo pri Zakonu o izvrševanju proračuna glasovali o amandmaju, s katerim smo v SDS in NSi predlagali stoodstotno uskladitev socialnih transferjev z inflacijo (npr. otroških dodatkov), je prišlo do razkola ne samo v koaliciji, kjer sta Levica in SD to tiho podpirali, ampak tudi med poslanci največje stranke, Golobove Svobode. Teh je bilo v Svobodi celo več kot imata Levica in SD poslancev skupaj. Ko je bil amandma sprejet, so se začeli zapleti, ki jih je sprožila Svoboda. Verbalno so napadli glasovalne naprave, računalniški program, opletali z vremenskimi pojavi (kozmični dež), pri čemer so hoteli doseči takojšnje ponovno glasovanje. Med temi, ki so to zahtevali, so bili tudi tisti, ki so omogočili, da je bil amandma izglasovan. Ko je predsednica državnega zbora čez nekaj dni izpeljala ponovno glasovanje, ki ga ne bi smela, smo v opoziciji glasovanje obstruirali, koalicija pa je amandma opozicije soglasno podprla. In to z navdušenjem. Med temi navdušenci so bili celo tisti, ki so bili par dni prej izrazito proti. Kaj češ, kozmični dež jih ni več oviral. Posebno neučinkovito je ravnanje vlade pri sanaciji poplav. Veliko govorjenja in obljub, veliko obiskov, pa malo ukrepov in še manj pomoči. Zakone in pred- vsem finančne pomoči rojevajo zelo, zelo počasi. Zima je tu in veliko ljudi je prepuščenih samim sebi. Npr. Golob je že pred meseci obljubil 100 hiš, ki jih ni od nikoder. Več ali manj so ljudje povsem prepuščeni samim sebi, gradi se s prostovoljstvom in donatorstvom. In tako bo najbrž tudi ostalo. Vlada je naložila obvezo delodajalcem in delavcem, da evidentirajo vse, kar je povezano z delovnimi časom ter obveznostmi in pravicami iz dela. Menda naj bi zaznali nekaj kršitev v slabih firmah in zdaj so, namesto ukrepov proti tem slabim delodajalcem, uvedli kolektivno »kazen« štempljanja. To prinaša obilo administriranja in nepotrebnih dodatnih stroškov. Neumnostim levičarjev ni konca ne kraja. V SDS smo predlagali novelo zakona, s katero bi odpravili to birokratsko norost. Inšpekcija je skupaj s predstavniki skupine civilistov izvedla diverzijo na eno izmed kmetij v okolici Krškega. Kmetu so zaplenili 25 glav govedi in jih brez odločbe in dokumentov razselili. Ene k prijatelju inšpektorice, druge v neko za- vetišče za konje, eno žival naj bi posvojila ena od tistih aktivistk, ki jih je zagnano lovila. Menda jo je krava prav milo gledala. Strošek oskrbnega dne ene živali v zavetišču je 17,5 evra, kar pomeni, da bodo kmetu za 100 dni oskrbe zaračunali več, kot je vrednost živali, ki bi jo po letu in pol krmljenja prodal. Stroški tega postopka odvzema v celoti bremenijo kmeta, če kaj ostane, pa ne gre kmetu, ampak po zakonu društvom za varstvo živali. S tem je Golobova oblast pokazala, kako bodo levičarji in njihova civilna družba, ki je v tem zakonu dobila izrazito privilegiran položaj, na zakonit način uničevali razrednega sovražnika – kmeta. Za konec še nekaj stavkov o predsednici republike Nataši Pirc Musar. Posebej se je izkazala tudi predsednica republike Nataša Pirc Musar. Nekako smo se že navadili na njene zdrse v zvezi s slovensko manjšino v Avstriji in Italiji. Tokrat se je izkazala na drugem področju, namreč izmed štirih oseb, ki jih je do sedaj pomilostila, to pristojnost predsednik republike ima, so med pomiloščenimi kar trije ilegalni migranti. Ja, naša predsednica ima čut do kaznovanih tujcev. Naj ob tem spomnim, da je bil na dolgo zaporno kazen obsojen oče enega fanta, ki je ustrelil enega izmed napadalcev, ki so njegovega sina napadli in ga s tem najbrž obvaroval pred ubojem. Oče, ki je branil sina in dom, si ne zasluži pomilostitve. Golobova Svoboda, zaslužimo si boljšo Slovenijo. Mnogo boljšo, ker to zmoremo. Terorja in lupljenja denarnic je že preveč. ■ 58 ••• Voščila ••• Naš kraj ■ december 2023 Spoštovane občanke, spoštovani občani Občine Dobrepolje, božič in novo leto sta čas, ko se ozremo nazaj na preteklo leto, hkrati pa se veselimo novega poglavja, ki nas čaka. Naj bodo prazniki polni ljubezni, topline in miru. Naj bo vsak trenutek preživet s tistimi, ki jih imate najraje, napolnjen s smehom in radostjo. Skupaj lahko ustvarjamo močno in povezovalno skupnost, ki se razvije in raste. Skupaj smo močnejši in z optimizmom zremo v prihodnost, ki nam prinaša nove priložnosti in dosežke. Srečen božič in veselo novo leto! Naj bosta polna blagoslovov, uspehov in radosti za vas in vaše družine. Želimo vam blagoslovljene božične in novoletne praznike ter ponosno praznovanje dneva samostojnosti in enotnosti. Novo leto naj zaznamujejo zdravje, sreča in zadovoljstvo. Občinski odbor NSi Dobrepolje Naročnik: NSi Vse dobro v letu 2024! OO SLS DOBREPOLJE Naš kraj ■ december 2023 59 ••• Voščila ••• Dragi občani in občanke, ob dnevu samostojnosti in enotnosti vam želimo izraziti iskrene čestitke in dobre želje. Ta poseben dan nas spominja na pomembne trenutke v naši zgodovini, ko smo skupaj stopili na pot samostojnosti in gradili enotno prihodnost. Naj bo ta dan poln ponosa in hvaležnosti za našo Slovenijo, ki smo jo dosegli s skupnimi močmi. Spomnimo se poguma in odločnosti, ki sta nas vodila do trenutka, ko smo postali suverena država. Dnevi, kot je ta, nas spominjajo na enotnost in moč nas kot naroda. Skupaj zaznamujemo pot, ki smo jo prehodili, in se oziramo v prihodnost z upanjem in zavezani k nadaljnjemu razvoju naše države. Želimo vam prijetno praznovanje, polno spoštovanja do dosežkov preteklosti ter pogleda naprej z optimizmom in solidarnostjo. Z najlepšimi željami, OO SLS DOBREPOLJE Naj se v novem letu Vam izpolnijo vse sanje … In če morda ste pozabili nanje, ne obupajte in se vrnite vanje. ZDRUŽENJE BORCEV ZA VREDNOTE NOB GROSUPLJE Spoštovani člani ZB in krajani! V Združenju borcev za vrednote NOB Grosuplje in krajevnih organizacijah ZB Vam želimo bogato doživetje prazničnih in vseh ostalih dni. Podarimo si čas in bližino. VESEL IN MIREN BOŽIČ, VELIKO SREČE IN ZADOVOLJSTVA V NOVEM LETU 2024 VAM ŽELI DRUŠTVO UPOKOJENCEV DOBREPOLJE. 60 ••• Šport ••• Naš kraj ■ december 2023 Vsako soboto popoldne in zvečer v športni dvorani Dobrepolje poteka druga izvedba zimske rekreativne dobrepoljske futsal lige Bojan Novak REZULTATI 5. kroga: Od izida novembrske številke so ekipe odigrale štiri kroge, v tej številki si lahko preberete informacije o petem, šestem in sedmem krogu. KMN KOT – ŽUGIČ OGRAJE 0 : 7 ŠMD TURJAK FERVITAL – GALAKTIKI 2 : 4 ŠPORT DESIGN AE ANDOLŠEK – ŠD PREDSTRUGE 8 : 1 ŠD BLOKE LOVEC – ŠD PONIKVE 2 : 4 ŠD AMBRUS – RS TEAM ŠD KOMPOLJE 3 : 6 ŠD PONIKVE ZELENO-BELI – ŠD RAČNA 3 : 3 1 : 11 REZULTATI 6. kroga – ŠPORT DESIGN AE ANDOLŠEK ŠD RAČNA GALAKTIKI – RS TEAM ŠD KOMPOLJE 2 : 4 KMN KOT – ŠMD TURJAK FERVITAL 11 : 1 ŠD BLOKE LOVEC – ŠD PONIKVE ZELENO-BELI 2 : 6 ŽUGIČ OGRAJE – ŠD PREDSTRUGE 6 : 4 ŠD AMBRUS – ŠD PONIKVE 3 : 3 REZULTATI 7. kroga KMN KOT – RS TEAM ŠD KOMPOLJE 1 : 5 ŠPORT DESIGN AE ANDOLŠEK – ŠD BLOKE LOVEC 6 : 3 ŠD AMBRUS – ŠD PONIKVE ZELENO-BELI 1 : 4 ŠD PREDSTRUGE – ŠD RAČNA 1 : 4 GALAKTIKI – ŠD PONIKVE 4 : 3 ŠMD TURJAK FERVITAL – ŽUGIČ OGRAJE 1 : 10 LESTVICA PO 7. KROGIH: T Z N P TOČKE DG PG RAZLIKA 1 ŽUGIČ OGRAJE 7 6 1 0 19 33 8 +25 2 ŠPORT DESIGN AE ANDOLŠEK 7 6 0 1 18 43 11 +32 3 KMN KOT 7 5 0 2 15 32 19 +13 4 RS TEAM ŠD KOMPOLJE 7 5 0 2 15 30 19 +11 5 ŠD PONIKVE ZELENO-BELI 7 3 3 1 12 17 13 +4 6 GALAKTIKI 7 4 0 3 12 20 20 0 7 ŠD RAČNA 7 3 1 3 10 24 28 –4 8 ŠD PONIKVE 7 2 1 4 7 16 21 –5 9 ŠD PREDSTRUGE 7 1 2 4 5 11 24 –13 10 ŠMD TURJAK FERVITAL 7 1 1 5 4 10 36 –26 11 ŠD BLOKE LOVEC 7 1 0 6 3 12 32 –20 12 ŠD AMBRUS 7 0 1 6 1 12 29 –17 61 ••• Šport ••• Naš kraj ■ december 2023 LESTVICA STRELCEV PO 7. KROGU: 1. ANDOLŠEK ŽIGA Šport design AE Andolšek 11 2. BOH DENIS Žugič ograje 9 ČOŽ KRISTJAN RS Team ŠD Kompolje 9 KAVKA ANDREJ ŠD Račna 7 ARKO UROŠ KMN Kot 7 ŽLINDRA ANŽE KMN Kot 7 BABIČ MATIC Šport design AE Andolšek PETROVIČ DENIS Žugič ograje 4. IGRALCI KROGA: KRISTJAN ČOŽ RS team ŠD Kompolje 7 5. krog 6. krog ANŽE ŽLINDRA KMN Kot 7 7. krog MIŠEL ŽALAC ŠD Račna LESTVICA FAIR PLAYA PO 7. KROGU: Število tekem Prekrški Rumeni kartoni Rdeči kartoni Ostalo TOČKE 1 ŠD PREDSTRUGE 7 21 1 0 0 24 2 ŠD PONIKVE 7 22 2 0 0 28 3 ŠD RAČNA 7 29 0 0 0 29 4 ŠPORT DESIGN AE ANDOLŠEK 7 28 1 0 0 31 5 RS TEAM ŠD KOMPOLJE 7 31 1 0 0 34 6 KMN KOT 7 33 2 0 0 39 GALAKTIKI 7 30 3 0 0 39 8 ŠMD TURJAK FERVITAL 7 28 4 0 0 40 9 ŽUGIČ OGRAJE 7 38 1 0 0 41 10 ŠD PONIKVE ZELENO-BELI 7 31 2 1 0 43 11 ŠD AMBRUS 7 35 3 0 0 44 12 ŠD BLOKE LOVEC 7 23 0 0 1 73 Vsak konec tedna ekipe Futsal kluba Dobrepolje tekmujejo po državi Tudi tokrat smo pripravili redni mesečni pregled dogajanja v klubu za bralce Našega kraja. V tekmovalnem smislu to sezono po uspehih prednjači selekcija U-17, ki se bo očitno borila za najvišja mesta v državi. Se pa futsal tekmovanja z novoletnim premorom nekako prevešajo v drugo polovico. Bojan Novak; foto: Peter Brodnik Moška članska ekipa letos igra v določenem krču in jo tudi ob dobrih igrah ujamejo kakšne krizne minute. Kljub dobrim treningom s kakovostnimi video­ analizami se v rezultatskem smislu krivulja nikakor ne obrne v smer, kot smo jo spremljali v lanski sezoni. Ekipa je po 11 krogih na zadnjem mestu, ima pa dve točki zaostanka za predzadnjo ekipo, KMN Bronx Škofije, ki bo takoj po novem letu tudi prvi tekmec naših fantov. V petek, 1. decembra, je na domači tekmi gostovala ekipa KMN Meteorplast iz Ljutomera. Gostje so unovčili svojo premoč in zmagali s 5 : 2. Teden kasne- je je gostovala ekipa, ki se ravno z ekipo KMN Meteorplast bori za tretje mesto, ekipa KMN Oplast Kobarid. Kljub oslabljeni zasedbi se je naša ekipa pogumno in dobro upirala, a poraza (1 : 3) ni mogla preprečiti. Vmes je ekipa gostovala še v Sevnici (5. decembra) in tudi tam utrpela grenak poraz (2 : 3). Če so se v lanski sezoni mnoge tesne tekme in negotove situacije odvile v našo korist, je letos ravno obratno. Do konca rednega dela, po katerem bo najslabša ekipa izpadla iz lige, so še trije krogi drugega dela in celoten tretji krog. To pomeni še deset tekem. Fantje delajo vse, da se krivulja obrne, da bi si zagotovili obstanek v najvišji ligi. Ob tem se želimo zahvaliti vsem 62 zvestim gledalcem, ki ekipo podpirate ob petkovih večerih. Ženska članska ekipa je na šestem mestu lestvice. Dekleta so 26. novembra odigrala težko tekmo pri vodilni ekipi lige in tesno izgubile (3 : 4). Enaka usoda, poraz za en gol, jo je doletela tudi teden kasneje, ko je z rezultatom 2 : 3 izgubila na gostovanju pri ekipi KMN Slovenske gorice. Zanimivo je, da je ekipa ob petih porazih kar štirikrat izgubila le za gol. Pred novim letom je ekipa odigrala še tekmo 16. decembra, koledarsko leto pa bo sklenila v petek, 22. decembra, na domači tekmi proti ekipi FK Lukovica. Tekma bo ob 20.30. Vabljeni! Selekcija U-19 je 3. decembra odigrala kakovostno in napeto tekmo proti ekipi NK Ribnica. Ribničani so bili za odtenek boljši in so se veselili zmage s 3 : 2. V sredo, 13.12., je ekipa odigrala zaostalo tekmo 2. kroga in v domači dvorani z rezultatom 4:1 premagala vodilno ekipo The Nutrition Extrem. Selekcija U-17 je še vedno na prvem mestu skupne lestvice državnega prvenstva. Ekipa je od zadnje številke zmagala na domači tekmi proti ekipi NK Ribnica (4 : 0) in na gostujoči tekmi na Vrhniki (2 : 1). V nedeljo, 10. decembra, je odigrala tudi zaostalo tekmo z drugouvrščeno ekipo, Futsal klubom Dobovec. Tudi na tej tekmi so naši domov odšli z novimi ••• Šport ••• tremi točkami, saj so bili boljši od domačinov z rezultatom 1:0. Selekcija U-15 je 3. decembra premagala ekipo KIX Ajdovščina, zadnjo tekmo rednega dela sezone pa je odigrala po oddaji prispevka v tisk (17. decembra) v Ribnici. Ekipa U-13 igra tekme državnega prvenstva po turnirskem sistemu. Na turnirju v Postojni (3. decembra) je ekipa izgubila obe tekmi (1 : 3 in 0 : 2), o rezultatih turnirja v Ribnici (16. decembra) pa vas bomo obvestili v naslednji številki. Uspešno prve tekmovalne korake na netekmovalnih turnirjih delajo tudi najmlajši, ekipi U-11 in U-9. Vabimo vas torej še na zadnjo domačo tekmo v koledarskem letu – v petek, 22. decembra, si ob 20:30 uri lahko ogledate domačo tekmo naše ženske članske ekipe. Vse informacije o klubu lahko spremljate na klubski FB-strani. ■ Naš kraj ■ december 2023 VESEL BOŽIČ IN SREČNO NOVO LETO 63 ••• Šport ••• Naš kraj ■ december 2023 Člani našega kluba vpoklicani v reprezentance in na selekcioniranja Dobro delo v našem klubu tudi letos najboljše posameznike pripelje do regijskih selekcioniranj (mlajši) in do zastopanja barv Slovenije v futsal reprezentancah. V zadnjem obdobju se je treningov in tekmovanj z najboljšimi vrstniki udeležilo kar 14 naših igralcev oz. igralk in dva trenerja. Bojan Novak Če v moški članski reprezentanci Slovenije, ki je na zadnji tekmi premagala favorizirano Italijo (15. 12. – 4:2) nimamo predstavnika, je drugače v mladi državni reprezentanci U-21, kjer barve našega kluba uspešno zastopa Luka Grm, član strokovnega vodstva pa je tudi Dani Kaljevič. Najprej se je reprezentanca zbrala za dve prijateljski tekmi proti eni najboljših reprezentanc na svetu, Portugalski. 14. in 15. novembra sta ekipi odigrali prijateljski tekmi na Škofijah in v Ajdovščini. Obakrat so bili boljši favorizirani reprezentanti Portugalske, Luka Grm pa je svoje minute izkoristil zelo dobro. V drugi akciji pa so reprezentanti odšli na Madžarsko, kjer so odigrali dve prijateljski tekmi proti domačinom (16. in 17. 12.). Tudi tokrat sta bila del slovenske vrste Luka Grm in Dani Kaljevič. Državno mladinsko reprezentanco (U-19) sta na turnirju v Črni Gori med 27. in 29. novembrom predstavljala Erik Novak in Emil Šinkovec. Fantje so najprej premagali domačine (3:0), nato izgubili proti Turčiji (2:5), na koncu pa premagali Francijo (2:1) in osvojili prvo mesto na prijateljskem turnirju. Oba naša fanta sta igrala pomembno vlogo. U-19 U-15 U-17 V ženski kategoriji je članica strokovnega štaba slovenske državne reprezentance naša trenerka Eva Primc. 8. in 9. decembra se je z reprezentantkami in ostalimi člani strokovnega vodstva udeležila gostovanja na Švedskem, kjer so igralke odigrale dve prijateljski tekmi. Obakrat so se zmage sicer veselile domačinke. Nogometna zveza Slovenije pa je naredila tudi t.i. NZS center za dekleta, kjer je zbrala nadobudne igralke, ki naj bi v prihodnje nadomestile zdajšnje reprezentantke. Na srečanje 19. 11. so se vabilu odzvale tri povabljene igralke našega 64 ••• Šport ••• U-21 Vratarji kluba - Veronika Rovan, Ana Hostnik in Patrija Steklačič. V mlajših starostnih selekcijah države še nimajo reprezentance. V Sloveniji organizira Nogometna zveza Slovenije tekom sezone več t.i. NZS centrov, kjer zbere najbolj perspektivne posameznike in jih že v mladih letih na skupnih treningih uči naprednejših taktičnih elementov, ki naj bi jih fantje poznali tudi ob morebitnem kasnejšem predstavljanju naše države. Poleg zgoraj omenjenega centra za dekleta je v zadnjem obdobju NZS organiziral centra tudi za igralce U-15 in U-17. 9. decembra so se centra v Laškem U-15 udeležili trije naši igralci - Jakob Šinkovec, Jon Novak in Miha Golobič. Dan kasneje so se prav tako v Laškem selekcioniranja udeležili še trije naši igralci selekcije U-17 – Nejc Novak, Nejc Naš kraj ■ december 2023 NZS center za dekleta Širaj in Lan Strah. Isti dan pa je potekal center tudi za vratarje. Iz našega kluba sta se ga udeležila Nejc Zrimšek in Vid Ozmec Strah. Veseli smo, da imajo posamezniki možnost na podobnih srečanjih z najboljšimi igralci še nadgrajevati svoje futsal znanje ter da so tudi naši trenerji tako cenjeni, da so člani strokovnih vodstev. ■ Foto utrinki Jaslice, ki krasijo pročelje gasilskega centra. Številni obiskovalci na prireditvi pred gasilskim centrom. Sreča je v majhnih stvareh! 65 ••• Zahvale ••• Naš kraj ■ december 2023 Trpljenju zadnje pridejo postaje od muk prečiščen človek obnemore, mu angel dušo vodi v večno morje. Tiho teče našega življenja reka, tiho teče solza lepega spomina, umre srce, a ostane bolečina, v srcu dragega ni večnega spomina. ZAHVALA ZAHVALA Ob smrti naše tete KRISTINE KRALJ V 81. letu nas je zapustil IGNACIJ ZABUKOVEC iz Ceste (10. 12. 1942–11. 11. 2023). Zahvala tudi vsem, ki ste jo obiskovali v času bivanja v zavodu in pospremili na zadnji poti v večnost. Ob boleči izgubi našega Naceta, moža, očeta, dedija, tasta in brata se iskreno zahvaljujemo sosedom, prijateljem in sorodnikom za vso pomoč v najtežjih trenutkih. Hvala za podarjeno cvetje, sveče, svete maše, darove za cerkev, ustna in pisna sožalja in molitve. Hvala g. župniku za darovano sveto mašo in pevcem za ganljivo petje ter ga. Tinki Strnad za molitve v vežici. Posebna zahvala g. Bojanu Zgoncu za ganljiv govor in bratu Vinku za vse petke, ki sta jih skupaj preživela na Vidmu. Hvala vsem in vsakemu posebej, ki ste ga pokropili in v tako velikemu številu pospremili na njegovi poslednji poti. Hvala Lovski družini Vodice, kamor je zelo rad zahajal, prav tako Planinskemu društvu Dobrepolje. Zahvala tudi Pogrebnemu zavodu Novak za korektno opravljeno delo. Hvala - vsi njeni. Vsi njegovi se zahvaljujemo negovalnemu osebju Zavoda Svete Terezije na Vidmu za njihovo skrb, pozornost in potrpežljivost v času njenega bivanja v zavodu. Zahvala velja tudi patru Roblek Jožetu za podelitev zakramentov v času njenega poslavljanja od tozemeljskega življenja in za somaševanje pri pogrebu. Posebna zahvala tudi župniku Škulj Francu in pogrebnemu zavodu Novak za lepo opravljen pogrebni obred. POGREBNO POKOPALIŠKO ���������IN ��������� ��� DEJAVNOST TER 24 URNO ��������������������� DEŽURNO SLUŽBO �������������� V OBČINI DOBREPOLJE ����� � ����������� VIDEM STRUGE � ����IN �������� OPRAVLJA KONCESIONAR ��������������� ���� POGREBNE STORITVE NOVAK ������������� ��������� ROBERT NOVAK s.p. ����������������� Reber 2a ������� 8360 ŽUŽEMBERK !"#$���������� Cvetličarstvo, pogrebne in pokopališke storitve Zakrajšek Marko s.p. Srobotnik 4 1315 Velike Lašče t: 01 788 14 62 g: 031 883 191 e: info@markozakrajsek.si www.markozakrajsek.si foto: pexels.com S 01.01.2021 NAM JE OBČINA DOBREPOLJE PODELILA ��$%�$%��$�%����������� ������������������� �� KONCESIJO ZA OPRAVLJANJE POGREBNE, POKOPALIŠKE ������ ���&����������������������'�������� ��� IN 24 URNE DEŽURNE SLUŽBE. ������������������������� ZATO SE V PRIMERU SMRTI�IN VSE V VEZI��� S &����������� ��������� ����������& POKOPALIŠČEM OBRAČAJTE NA NAS, DA NE BO ������� ���������������������'���������� PRIHAJALO DO NESPORAZUMOV IN DVOJNIH �� (����������������&����� ������� (� STROŠKOV. ZA VSE NEJASNOSTI�IN VPRAŠANJA NAS ����������&��������������� ����������������� LAHKO POKLIČETE. ��(������� ����� NAŠ NAMEN JE, POMAGATI�������������� VAM V NAJTEŽJIH ������������'�������� (� TRENUTKIH OB IZGUBI SVOJIH NAJDRAŽJIH. ������� (���� &��� ����� (��������� (� NUDIMO VAM KOMPLETNO STORITEV NA ENEM MESTU. ��� ��������������������� ������������������ VSE LAHKO UREDITE NA SVOJEM DOMU. ������(������� ������������������ NA VOLJO SMO VAM�������������� 24 UR NA DAN. ���������� ���� Telefon: 07/38-88-100 ali 031/876-276 ��������������������������������� ��� 66 ••• Oglasi ••• Naš kraj ■ december 2023 TABORSKA CESTA 2 (v 1. nadstropju stavbe) 1290 GROSUPLJE Naročanje: 031 718 240 KAJ JE HIPERBARIČNA KISIKOVA TERAPIJA? Je vdihavanja kisika pod tlakom. Pacient pod tlakom (2,0 ATA), večjim od tlaka v atmosferi, vdihuje čisti kisik (visoka koncentracija kisika) v hiperbarični komori. Rezultat je odličen učinek tretmaja. Preprosto se boste počutili bolje, vaše življenje pa bo udobnejše in produktivnejše! ŠPORT Povečuje telesno zmogljivost. Ugodno vpliva na gibljivost sklepov, krepi vezi in jih naredi bolj prožne. Zmanjšuje napetost in utrujenost v mišicah, mišicam povrne moč in ugodno vpliva na prožnost mišic, ki so bolj pripravljene na obremenitve. Pospeši se izločanje odpadnih produktov, kot je mlečna kislina, ki povzroča mišično napetost. Odpravlja utrujenost po napornih treningih in vas naredi sveže. SPLOŠNO POČUTJE Ugodno vpliva na: razpoloženje, utrujenost, sprostitev duha in telesa, zmanjšanje stresa, spanec. Poveča koncentracijo pri umskih aktivnostih. Ugodno vpliva na sprostitev po obremenitvah in telesni aktivnosti. Ugodno vpliva na mišična tkiva, sklepe in vezivna tkiva, zmanjšuje napetost v mišicah. Ojača imunski sistem, izboljša spomin. Omogoča 70% hitrejše okrevanje in regeneracijo po poškodbah. LEPOTA Zavira proces staranja celic. Učinkuje protistresno. Ugodno vpliva na videz celulita in brazgotin. Ugodno učinkuje na kožo, ki postane bolj voljna, elastična in odporna proti zunanjim vplivom. Ugodno vpliva na spremembe na koži. Izboljša se telesna drža, ki je posledica prisilne drže in pomanjkanja telesne aktivnosti. Zmanjšuje napetost in utrujenost v telesu. AKCIJA DO KONCA JANUARJA: 5+1 GRATIS Naravni pretok d.o.o. Naš kraj ■ december 2023 67 ••• Oglasi ••• Obdarite svoje najdražje z ionskimi zobnimi ščetkami Soladey odstranijo zobni kamen pozdravijo krvaveče dlesni SMUČARSKI TEČAJI ZA OTROKE od 6 do 14 let Enodnevni sobotni in počitniški tečaji KDAJ: 20. 1., 27. 1., 19. 2., 21. 2., 9. 3., 23. 3. KJE: Trbiž – Sv. Višarje CENA: 70 EUR Vključeno: prevoz, smučarska vozovnica, učenje, malica, nezgodno zavarovanje PRIJAVE: pet dni prej ali za celo sezono umivanje zob brez zobne paste antibakterijske ščetine Praznični popusti vas že čakajo v spletni trgovini www.ekotehnologija.si. Za naročilo pokličite 030 333 724. Za zdrav in lep nasmeh! Tridnevni bivalni tečaj v Kranjski Gori KDAJ: 2.—4. 2. 2024 KJE: bivanje v Kranjski Gori, smučanje v Trbižu CENA: 280 EUR Vključeno: bivanje s PP in malico, prevoz, učenje, smučarske vozovnice, drsanje, nezgodno zavarovanje INFORMACIJE IN PRIJAVE: Mare Strah – 041 431 130 Laura Strah – 031 340 590, Andrej Škantelj – 041 764 951 Organizacija športnih aktivnosti, PREVOZI MARE, Marko Strah, s. p. Peter Hren s.p., Gradež 14, 1311 Turjak, GSM: 031/356 668 Storitve: l Brušenje stekla l Fazetiranje stekla in ogledal l Peskanje stekla l Izdelava izolacijskega termopan stekla l Kaljeno steklo l Tuš kabine (po meri, s tesnili) l Ogledala l Kopelit steklo za delavnice l Izdelava taljenega stekla z vzorci (fusing tehnika) l Montaža vsega navedenega l Ostale steklarske storitve l Intervencija 24 ur na dan K V A L I T E T A VA R N O S T VA R Č N O ST BRATA TOMŠIČ VRHUNSKA KVALITETA IN BREZČASEN DIZAJN 051 402 780 / info@priba-okna.si / www.pribaokna.si Obrtna cona Ločica pri Turjaku pogodbeni servisni partner + cenilno mesto pogodbeni servisni partner www.avtolicarstvo-brundula.si