Zgodovina v II. in III. Berilu. (Dalje cf. 1. 2. t. 1. str. 24.) 161. b. v. (II. Berilo) Ciril in Metod. Ta slika skerčena je, iz katerega koli vzroka, toliko, da razen imen tu skoraj nič drugega ne najdemo, a nadejamo se gotovo, da bode vsak učitelj kaj več povedal o tej Slovanom silno imenitni povesti. Pri tem berilu bi bilo posebno povdarjati: a) Slovani v devetem stoletji; b) življenje svetib blagovestnikov: c) vspeh njunega delovanja. A. Deveto stoletje je bilo slovansko, devetnajsto obeta biti; enciklika sv. Očeta Leona XIII. ima velevažen zgodovinsk pomen in nekako pot pripravlja. Rim pregleduje z bistrim očesom svet in gibanje narodov; ni tedaj brez pomena, da sv. Oče ravno sedaj povzdignejo svoj glas in kažejo na sveta brata, ki prišedša iz razkolniškega Bizanta, skazujeta se povsod verna in poslušna sinova rimski stolici; ona dva sicer bodita svojo pot, a podveržeta se razsodbi sv. prestola, Rim ju pohvali in odobri njuno ravnanje. — Ob času svetih blagovestnikov so se razprostirali Slovani od belega (ledenega) niorja, kjer so bili pomešani s čudski plemeni noter do černega morja, od jadranskega morja in izvirov Drave in Save do Uralskih gora in do kaspiškega morja, kjer so se mešali z narodi turanskimi! V Neinčiji so segali do virov reke Mena (Main) in do Salice, ki priteka na levem bregu v reko Labe. — Slovanov je bilo mnogo po deželah bizantinskega cesarstva, po Macedoniji in Tesaliji, v Solunu (Tesalonih), rojstvenem mestu Cirila in Metoda, je bil slovanski jezik navadeu, in verjetno je, da sta sveta brata ta jezik uže od mladih nog znala. B. Navaden pregovor pravi: ,,Komur Bog naklone službo, mu da tudi pamet." (,,2Bem ®ott ein 2tmt gibt, bem gibt er aucf) ŠBerftanb.") Ta pregovor ni resničen v tem smislu, da bi bila človeku s službo podeljena tudi modiosti, kajti v imenitni službi se še le skaže sposobnost ali nesposobnost izvoljenega ali urinjenca in posiljenca, a resničen, ako to obernemo na slavne zgodovinske osebe, ki so bili v blagor ali v kazen človeStvu odbrani. — Govorim pa tukaj le tetnu, ki veruje v previdnost Božjo, ker ona vodi serca Ijudi kakor potoke, in kljubu vsemu modrovanju ljudi doseže svoj namen. flNa svetu vlada previdnost Božja in človeško brezutnje." — ,,Iz mladega se tern ostri," zgodaj pokaže mladeneč, kaj bode iz njega v inožkih letih in v starosti. To se da v polni meri oberniti na Cirila in Metoda. Izurjena in izučena sta bila v vsi vednosti in učenosti tedanjega veka. Cirila so uže mladega imenovali filozofa; s cesarjevičem je imel jeden in isti pouk in za učitelja v filozofiji je imel slovečega Leva, dalje pa še Fotija, bodočega patriaiha. - Ciril postane menih po pravilih sv. očeta Bazilija, pripravi se za mašnikovo posvečevanje, a patriarh Ignacij ga pokliče v Carigrad nazaj in mu izroči učiteljsko stolico raodroslovja. Izročevali so mu uže tačas imenitna in težka dela, da je branil sv. vero zoper Fotija in o drugi priliki zoper Mohamedance. — 0 bratu Metodu toliko vemo, da je bil po kerščansko izrejen in jiosebno izobražen. Očetova volja je bila, da služi cesarju in doraovini. Sin je ubogal očeta, stopal čedalje više, in ker je slovanski znal, je postal cesarski namestnik v neki slovanski pokrajini. — A v svoji visoki službi je še le spoznal, da ne more pri najboljši volji storiti kaj vspešnega, niti stiskanerau ljudstvu polajšati težkih bremen; zapustil je svet, stopil v samostan, kjer se je po učenosti in čednosti med redovniki odlikoval in v mašnika bil posvečen. Ko je po Fotiji nastal žalostni razkol rned duhovništvom, ni dvomiti, da sta oba brata bila za potlačeno pravico, in da sta si želela zvunaj Carigrada in gerškega kraljestva razširjevati sv. vero. Metoda so hotli mogočni prijatli povzdigniti v škofovsko čast, a on se je branil te časti, in je ostal v preljubljeni samoti; v brez- poselnih urah se je bavil z malarijo in z drugim koristnim delom, dokler nista prišla služabnika božja na svoje delovanje raed slovanske narode. Preden pa pristopimo na to polje, spremimo sveta brata prav ob kratkim na njunim potovanji h Kazarorn, Ijudstvu, ki je živelo med černim in hvalinskim (kaspiškim) morjem. Na dvoru Kazarskem je imel Ciril hude prepire z judi in mohamedanci, ki so svojo vero širili med Kazari. Zmagonosen je izšel iz te nevarne spletke in s seboj je peljal 200 ujetih Grekov. Ciril je najdel tudi ostanke sv. Klementa, tretjega papeža za sv. Petrom, katerega je cesar Trajan v pregnanstvo poslal na tauriški poluostrov, in je bil s sidrom na vratu v naorje pogreznjen in na bližnjem otočiču pokopan. Za pravovernost bratov Salunskih je to silo važen dokaz, in svetinje sv. Klementa so jima tako rekoč kazale pot v Rim, do Kristusovega namestmka. Povrativša se v gerško cesarstvo, živela sta v samostanu Polihromskem in v ti dobi je dozorela v njima velikanska misel, postati apostola slovanskira narodom, ki so imeli veliko hvalevrednih lastnosti na sebi, a prave izobraženosti niso mogli doseči, ker niso poznali pravega Boga. — Sveta brata sta se tudi vestno in skerbno pripravljala za ta sila imeniten posel, ker spoznala sta, da jima bode mogoče doseči svoj namen le tako, ako bosta mogla z ljudmi v njih jeziku govoriti, ker pa višega izobražeoja brez pisaoja ni mogoče doseči, izmislil je Ciril glasom slovanskim primerna znamenja; kolikor jih ni najdel v gerščini. Večega daru narodu neizobraženemu ni mogoče dati, kakor lastno pisavo. Ko je Ciril tako srečen bil, izmisliti BAbecedou, berž je začel prestavljati v slovanski jezik sv. evangelij.  (Dalje prih.)