D ■il 11 V«.S1 ...... . .... GLASILO AVTONOMNE TRŽAŠKE FEDERACIJE K.RI lili znložrašho JMA t,k, v. H; . rf. Tomto«, V/ „ Leto lX._žtev. 37 (466) TRST - SOBOTA, 19. OKTOBRA 1957 Posamezna štev. 25 Lir .lil il »sJIlIlIP B adi rad' dea V CRDA in Arzenalu dnevne stavke :3anes enotno javno zborovanje Prihodnji teden nova zaostritev Stavkali so tudi v Tržiču tem tednu so delavci CRDA in Arzenala s •atkiini dnevnimi stavbi zaostrili svojo bor- ir. n>! ri P ■ s< 'še' o: vre? Ojačali so tudi akcijo dosego solidarnosti u-adnikov. Možno je, da prihodnji teden stavka e kategorije. V tem tednu so stavka- li 5 Gli ci iz <>V* S* . ive' A zb(l že',f dfl» i,6e,k ib ni *4 > rp v rri • I • I v Irzieu. to je velike važnosti in tržaški kovinarji so sprejeli sklep tržiških stanovskih tovarišev z zadovoljstvom. Stavka v Tržiču je zgovoren dokaz o popolnem neuspehu ravnateljstva, ki skuša razdvajati tržaške in tržiške kovinarje. Kljub dolgi eno uro tudi delavci v I stavki elektrovarilcev, ki Za takojšen razpis upravnih volitev ! ovariša senatorja Ravagnan in Pellegrini sta prejšnji predložila v senatu na-a;čl 'kijo resolucijo: "Upoštevajoč, da je kriza Gr K il; V y Zasedanje mešane komisije za obmejni promet *1 torka zaseda v Ljubljani jugoslovansko- , italijanska ‘<*na komisija za obmejni '•Bet, ki ima na dnevnem re-hekaj važnih vprašanj. Ko-"ji pomagajo pri njenem tri podkomisije, ki se '"rja j ii s carinskimi vpra-'ji, dokumenti za prehode in avtobusnimi zvezami. Italijansko delegacijo vodi konzul Pasijuinelli, jugoslovansko pa Karel Forte. Do sedaj je komisija sprejela =klcp, da se veljavnost obmejne prepustnice podaljša za eno leto. kar bo v veliko olajšavo za prebivalstvo obeh po- Solidarnost z borbo v CRDA in Arzenalu TAederalni komite Avtonomne tržaške fede-racije KP1 je v soboto odobril nasled- ' V' ' id njo resolucijo: Federalni komite obnavlja v tej fazi borbe delavcev CRDA in Arzenala toplo pohvalo in svojo popolno podporo enotni akciji, ki jo nadaljujejo z največjo vztrajnostjo. Nepopustljivost za več kot upravičene in Uresničljive zahteve in žaljivo zadržanje tovarniških vodstev in Confindustrije do delavcev, zaostruje obstoječo napetost v tovarnah, Utedtein ko se v teh državnih podjetjih delavci borijo za ustvaritev novega vzdušja v °dnosili med delavci in ravnateljstvom, v cilju, da se preko tehničnega napredka uresniči tudi in predvsem socialni napredek, v korist tržaškega in vsedržavnega gospodarstva. Medtem ko federalni komite razgalja odgovornosti Confindustrije in vlade zaradi podaljšanja agitacije in negativno stanje v navedenih podjetjih IRI, poziva istočasno vse tovariše naj bodo aktivni in naj vložijo svoje sile za ohranitev in okrepitev enotnosti vseh delovnih ljudi ter želi, da bi prišlo do sko-rajšnje in pozitivne rešitve te borbe, v ka-teri je neposredno zainteresirano vse tržaško gospodarstvo. (3 roči j. Polca: tega so se domenili, da bodo odprli za promet z motornimi vozili deset novih blokov, ki so bili prej omejeni samo za pešce. Prepustnica s sliko Po vsej verjetnost bo prišel do pozitivnega zaključka tudi predlog o uvedbi nove vrste prepustnice, ki bi bila opremljena s sliko lastnika. Taka prepustnica bi veljala za celotno obmejno področje in ne bi bila več potrebna' navedba namembnih krajev in blokov ; veljavna bi bila torej za vse obmejne kraje in vse bloke. S tem bi se prihranilo na času pri prehodu čez blok. ker bi ne bilo treba več predložiti osebne izkaznice. Nekateri tržaški listi so v zvezi z zasedanjem mešane komisije načeli tudi vprašanje teritorialne razširitve videmskega sporazuma, o katerem naj bi razpravljala komisija. Dejstvo pa je, da mešana komisija ni za to pristojna. O tem lahko razpravljata edino le vladi v Rimu in Beogradu. Komisija sicer ni še zaključila svojega dela,| vendar pa je mogoče sklepati že iz teh prvih podatkov o poteku zasedanja, da bodo imeli lastniki prepustnic v bodoče večje olajšave, bodisi pri izdajanju dokumenta, kot tudi pri prehodih. To je nedvomno važno, saj ima na našem področju prepustnico že nad 100.000 Tržačanov, na jugoslovanskem področjh pa je bilo do sedaj izdanih kakih 40.000 prepustnic. najmanj jih ne zaskrblja zastoj proizvodnje; edina njihova skrb je, da se čimbolj uveljavijo v krivični protidelavski kampanji. Položaj, ki se je po krivdi ravnateljstev CRDA in Arzenala ustvaril v podjetjih, ustvarja med delavci in javnim mnenjem vedno večjo zavest o vlogi, ki bi jo morala v resnici imeti podjetja IRI. posebno na gospodarsko zaostalih področjih kot je naše. Delavci se zavedajo, da je treba ustanovo IRI odtrgati od Confindustrie na demokratični jmdlagi, ki naj osvobodi njena podjetja izpod škodljive nadoblasti privatnih interesov. Delavci vodijo svojo trdo borbo z odločnostjo in navdušenjem, ki narašča iz dneva v dan. Ravnateljstvi CRDA in Arzenala sta osamljeni, dočim se o-krog delavcev v borbi in njihovih sindikatov vedno bolj širi simpatija in razumevanje ter pristanki solidarnosti. Velika manifestacija so-Udarnosti, ki bo danes, v soboto ob 11. uri na Foro Ulpiano, bo nov dokaz odločnosti stavkajočih delavcev in njihovih družin. Na javnem enotnem zborovanju, na katero je vabljeno vse prebivalstvo, bosta tajnika obeli strokovnih sindikatov obrazložila zadnjo fazo sporne zadeve. Sv. Jakob, Sv. Ivan, Trebče presegle cilj v nabiranju prispevkov isiiisiiiiiiiiniisiaiiisiiiiKiiiiiiiRiRiRijiijniiBisjiiisseniiiiiiuiiiinininiiitnriiiissaisiuiiiiuisiiiiiiiiiiifiBiuuiiiiiiiiiiiiiiiiiisiiisunse Dolina in Domjo 100 odst. Kdo bo presegel Opčine? V tem tednu so sekcije Sv. Jakob, Sv. Ivan in Trebče presegle cilj v nabiranju prispevkov za komunistični tisk. Z zneskom 9.715 in 24.635 je Sv. Jakob izpolnil nalogo s 104% ; tovariši te sekcije so nabrali skupno 125.625 lir. Sekcija Sv. Ivan je poslala te dni naši u-pravi 4.900 in 9.680 lir, nabrala je skupno 59.900, cilj je dosegla in presegla s 108%. Iz Trebč so poslali 15.720 lir in izpolnili nalogo s 105%. Zadnji seznam poslanih prispevkov Tudi Dolina in Domjo sta se častno izkazala. V Dolini so na- Sovjetska pesnika Slutski in Zabolotski v Trstu ♦ ♦ ♦ Topel sprejem v Sv. Križu in Miljah Kriški zbor navdušil bratske goste Srečanje s slovenskimi in italijanskimi kulturniki brali 16.150 lir, v Domju 5.360 lir. Tako imamo poleg zgoraj omenjenih še dve sekciji, ki sta dosegli cilj. Uprava naše federacije je prejela te dni še naslednje zneske : Greta 500, Kolonkovec 10.640 in 7.995, skupno 18.635. Tovarna strojev 8.421, Rojan 1.500, Sv. Vid 6.940, Magdalena 3.370 in 1.500, skupno 4.870; Acegat 5.000. Sekcija ) Barriera: celica Derosa 7.100, cel. Martinuzzi 7.015, cel. Go-jak 550, skupno 14.665 lir. Kot vidimo je našel naš zadnji poziv med tovariši pozitiven odmev. Nekatere sekcije, ki do prejšnjega tedna niso poslale še nobenega zneska, so se sedaj povzpele v lestvici na dobra mesta, kot je primer Doline, Domja in Trebč. O drugih, kot je primer Arzenala in Sv. Marka pa smo obveščeni, da so že nabrali nekaj denarja, ki pa ga niso še poslali upravi. Posebno sekcijam, ki še niso poslale nobenega zneska zopet priporočamo, da nabrano vsoto takoj pošljejo upravi naše federacije, kar je nujno tudi zaradi točnega pregleda nad potekom kampanje. Kriška dekleta v narodnih nošah pozdravljajo sovjetska gosta. T j sredo in četrtek smo imeli * v Trstu izreden obisk. Na povabilo pokrajinskega odbora Združenja «Italija-ZSSR» sta prišla v naše mesto sovjetska pesnika Boris Slutski in Nikolaj Zabolotski, ki sta v ve• rji skupini sovjetskih pesnikov na obisku v Italiji. Najavljena je bila tudi pesnica Vera Iliber, ki pa se je morala zaradi nenadne lažje obolelosti, v zadnjem trenutku odpovedati potovanju v Trst. V sredo zvečer sta draga gosta obiskala Sv. Križ, kjer so imeli . v Ljudskem domu lep kulturni večer. Prisotni so bili vsi slovenski župani in večje število svetovalcev. Sovjetska pesnika so ob prihodu sprejela tri kriška dekleta v narodni noši, ki so poklonila v dar šope cvetja V nabito polni dvorani je gosta pozdravil tov. Franc Gombač v imenu Zdru- ženja (.diali ja-ZSSR)) in Križanov. Kratek priložnosti nagovor je imela nato tov. Marija Berne tičeva. Pesnik Boris Slutski se je zahvalil za topel sprejem. Ob veliki pozornosti občinstva sla nato oba recitirala neke j sodobnih ruskih poeziji. Izredna gosta je nato pozdravil kriški pevski zbor z lepo slovensko pesnijo, poleg «Ka-tjušen in kot zaključek «.Slava delun. Sovjetska kulturnika sta se izrazila o zboru zelo laskavo. Pred odhodom sta dala veliko število avto grafov, ki so jih želeli imeti Križani kot spomin na nepozabni večer bratskega srečanja s predstavnikoma sovjetske in slovanske kulture. dr. Krise in dr. Stasi. Ogledala sla si nato stolnico Sv. Justa in zgodovinski muzej, kjer ima je bil za vodiča direktor prof. Butteri. Podaril jima je knjigo «Trst in njegova preteklost», ki jo je sam spisal. Nato sla sovjetska pesnika položila venec na grob pesnika Sabe in Giotti ja ter na grob padlih sovjetskih vojakov na openskem pokopališču. V četrtek sta gosta obiskala tržaško univerzo, kjer so ju sprejeli in pozdravili v imenu rektorja in akademskega senata prof. Romeo Colognati, Popoldne je bil njima na čast prirejen sprejem v hotela «De la Ville». Sprejema se je udeležilo večje število slovenskih in italijanskih kulturnih osebnosti. Zvečer sta se sovjetska gosta srečala z Miljčani v gledališču «Verdi», kjer sta bila deležna prisrčnega sprejema. Tudi v Miljah kot v Križu — je potekel kulturni večer v vzdušju največ je brattee prisrčnosti. Lestvica v nabiranju prispevkov za tisk V tem tednu je lestvica naslednja : 1. Opčine 151% 2. Sv. Ana 123% 3. Milje 109% 4. Sv. Ivan 108% 5. Trebče 105% 6. Sv. Jakob 104% 7. Pončana 102% 8. Dolina 100% 9. Domjo 100% 10. Curiel 93% 11. Rojan 80% 12. Sv. Alojz 75% 13. Magdalena 70% 14. Barriera 70% 15. Kolonkovec 68% 16. Barkovlje 66% 17. Acegat 63% 18. Skedenj 56% 19. Tomažič 56% 20. Sv. Vid 43% 21. Sv. Križ 35% 22. Zgonik 35% 23. Pratolongo 32% 24. Greta 22% 25. Tov. strojev 22% 26. Nabrežina Šempolaj Devin = 10% Naslednje celice in sekcije niso do danes poslale še nobenega zneska : Prosek, Repentabor, Bolju-nec. Mačkov ije. Sv. Marko In Arzenal. Z zasedanja federalnega komiteja soboto 12. oktobra sta se sestala pod pred- sedstvom tov. Sema federalni komite in federalna kontrolna komisija. Razpravljali so o poročilu za ustanovitev deželnega komiteja KPI, ki je predviden v statutu. Sklenjeno je bilo, da se bo delegacija naše federacije udeležila sestanka za ustanovitev deželnega komiteja. Sestanka se bodo udeležile tudi delegacije federacij iz Vidma, Gorice in Pordenona. Deželni komi- te partije se ustanovi v cilju koordiniranja delova nja komunistov iz že omenjenih federacij, posebno kar se tiče vprašanja ustanovitve deželne ustanove Furlanija-Julijska krajina, v okviru katere bo Tržaškemu ozemlju zagotov- ljena najširša upravna in ( redu bo problem volitev zakonodajna avtonomija. | in kampanja obnavljanja Federalni komite in fe- partijskih izkaznic, deralna kontrolna komisi- Federalni komite in fe- ja sta odobrila ustanovitev in seznam tovarišev, ki bodo sestavljali partijski pokrajinski svet, Sklenjeno je bilo, da se j bosta federalni komite in federalna kontrolna komisija zopet sestala v soboto 19. oktobra. Na dnevnem deralna kontrolna komisija sta odobrila načt za proslave 40. obletnice Oktobrske revolucije, resolucijo za sekcije za «Mesec tiska» ter resolucijo solidarnosti in podpore enotni borbi delavcev CRDA in Arzenala. TB ederalni komite, ki se je sestal v soboto, je odobril naslednji poziv tovarišem za «Mesec tiska». V «Mesecu komunističnega tiska» se je tisoče in tisoče državljanov udeležilo ljudskih veselic in zborovanj, prispevalo je za «Unità» in glasili naše federacije; novi raznašalci so se pridružili tovarišem, ki že lela izpolnjujejo z veliko prizadevnostjo to važno nalogo komunistov, ki so v prvih vrstah. Federalni komite pošilja toplo pohvalo partijskim organizacijam in tovarišem, ki so s svojim delom pomagali do tega rezultata; postavlja za vzgled vsej partiji sekcije Opčine, Milje, Pončana, Sv. Ana in Sv. Jakob, ki so dosegle in presegle cilj v nabiranju prispevkov; poziva sekcije in celice, ki so zaostale naj nadomestijo izgubljeni čas z resnim prizadevanjem slehernega tovariša, da se bo nabiranje prispevkov naglo in z uspehom zaključilo. Tovarišice in tovariši! Volilna bitka se je že začela v vsej Italiji in v našem mestu. Za nov in širši 7. junij, za poraz totalitarnih načrtov KD, da se bo tržaško delavsko in demokratično gibanje v lej borbi častno izkazalo, na delo za pridobitev novih bralcev in podpornikov našega tiska! Da bo Trst čimprej imel pošteno in demokratično občinsko upravo, da ne bo naše mesto več prestolnica komisarjev, utrjujmo in razširimo prodajo tiska, ki se bori za takojšnje volitve, za rešitev in bodočnost Trsta! Veliki uspehi socialističnega sistema, borbenost delovnih ljudi, ki se borijo za izboljšanje njihovih življenjskih pogojev, naraščajoči pristanek ljudskih množic akciji za novo politiko, naj nam bodo za vzpodbudo, da bomo zaključili «Mesec tiska» z velikim uspehom, kar bo prvi korak do novih uspehov na bodočih volitvah! FEDERALNI KOMITE „Sputnik“ še vedno kroži okoli zemlje Zanimanje za usodo umetnega satelita, ki so ga spustili v vsemtrje 4. oktobra sovjetski znanstveniki, se ni še poleglo. Z vseh strani sveta prihajajo še vedno komentarji, posebno spričo nepo-bitnega dejstva, da «sputnik» že petnajst dni nemoteno kroži okoli zemlje. Do srede je napravil pot nad 7 milijonov km. Kot smo že zadnjič pisali so sovjetski znanstveniki v splošnem mnenja da se bo ohranil še precej časa. V ameriških znanstvenih krogih, ki od blizu spremljajo potovanje satelita, pa so mnenja različna. Znanstveniki ameriške mornarice nui dajo samo še teden dni življenja, drugi zopet pravijo, da bo krožil okoli zemlje več kot tri mesece. Bodoči umetni sateliti, ki jih bo izstrelila SZ bodo še popolnejši. Opremljeni bodo s teleskopom ter vodeni z zemlje po radiju, tako da se bodo lahko vrnili. To je povedal sovjetski znanstvenik Berg. Gornja slika nam kaže shemo sovjetskega umetnega satelita, ki jo je objavila sovjetska revija «Mlada tehnika». Napisi od zgoraj navzdol povejo: ma-gnetometer, akumulator z živim srebrom, radijski oddajnik, naprava za ločitev satelita od rakete, odbijač in prednji del satelita. Na drugi sliki vidimo položaj umetnega satelita v raz-morju z zemljo, ki je neviden ponoči in mer ju z zemljo, ki je neviden ponoči in popoldne dočim je viden zjutraj in zvečer POLITIKA IN GOSPODARSTVO Načrt tržaške federacij e KPI za proslave 40. obletnice socialistične Oktobrske revolucije A sedanju 12. oktobra odobril naslednji načrt za kampanjo proslav 40. obletnice Oktobrske revolucije. Spl osne smernice Kampanja za 10. obletnico Oktobrske revolucije mora imeti svojo podlago v resni in dokumentirani propagandi o socialističnih uresničitvah, vzpo-rediti jo je treba z italijanskim in krajevnim položajem in postaviti v okvir pojmovanja izjave vodstva KPI in resolucije Centralnega komiteja. Proslavam, ki so letos še posebnega pomena, je treba dati svečan značaj. V teku kampanje sc bodo poudarile naslednje teme : zgodovinski opis Oktobrske revolucije ; njen pomen za vse narode ; odločilni doprinos ZSSR k antifašistični zmagi ; odločujoči prispevek ZSSR k obrambi miru ; obračun politič-nih, gospodarskih, socialnih in kulturnih pridobitev ZSSR: vloga ZSSR in moč načel marksizma - leninizma ; vloga ZSSR in njene Komunistične partije v ustvarjanju sistema socialističnih držav. ® Zanimiv tiskani material • Izšla bo knjiga o obisku delegacije KPI v ZSSR • Proslave v vseh sedežih in celicah Album fotografij, ki obsega 150 strani. Publikacija založništva Parenti z dokumentacijo o obdobju februar-november 1917. Brezplačna brošura (8-10 strani). Kar se tiče listov in revij, se bo organiziralo izredno širjenje posebne izdaje «Rinascita» in 10. številke «Le vie del socialismo». Izdana bo tudi posebna brošura z naslovom «Trst in Oktobrska revolucija». «Lavoratore» in «Delo» bosta v prihodnjih številkah posvetila posebno stran Oktobr skl revoluciji ; ob priliki 7 novembra pa bosta izšla v iz redni izdaji, ki bo v celot posvečena zgodovinskemu dogodku. Ojačalo se bo tudi širjenje ilustrirane revije «Vie Nuove», ki objavlja zgodovino Oktobrske revolucije. Vse te iniciative bodo vzpodbudile tovariše za študij v partiji, ker bodo vzbudile še večje zanimanje za sovjetsko stvarnost, za spoznavanje zgodovinskih dogodkov in klasikov marksiznia-leninizma. Proslave in konference Osrednja proslava bo 10. novembra v eni izmed dvoran v središču mesta. Isti dan bodo kiajevne proslave v Miljah, Sv. Križu in Dolini. Na sveli sedežih bodo v tednih od 27. oktobra do 10. novembra proslave, ki jih bodo organizirale sekcije. Govornike bo določila federacija. V vseh celicah se bo sklical poseben sestanek za proslavo Oktobrske revolucije. Za tovarne : kjer imajo no- tranji bilten celice, je treba posvetiti posebno številko 40. obletnici Oktobrske revolucije ; dati je treba iniciativo, da bodo delavci v večjih podjetjih poslali pozdravna pisma sovjetskim delavcem iste stroke ; organizira naj se eventuelno tudi konferenca, ki bo posvečena tovarniškim delavcem. Na vseh proslavah naj se izkoristi za razstavo o 40. obletnici, material tržaške delegacije, ki je bila na festivalu v Moskvi ; razstavi in popularizira naj se sovjetske revije. Organizatorji proslav naj poskrbijo, da bodo prisotni in da bodo predsedovali na raznih manifestacijah stari tovariši in člani delegacij, ki so obiskale Sovjetsko zvezo. Naša federacija bo podprla vse pobude ZKMI in drugih demokratičnih organizacij, še posebno delovanje in pobude Pokrajinskega odbora združenja «Italija-ZSSR». O skupščini komunistov velikih tovarn IZ t e malo časa imamo še ua razpolago za priprave na vsedržavno skupščino komunistov iz velikih tovarn, ki bo v Milanu v dneh 2., 3. in 4. novembra. Priprave tržaških komunistov za to važno posvetovanje so potekale in potekajo po načrtu, ki ga je pripravil organizacijski odsek s sodelovanjem tajništev celic v velikih tovarnah. Celice so že imele svoje aktive, sestanke tajništev in skupščine, na katerih so tovariši razpravljali o glavnih problemih, ki se tičejo delovanja komunistov v zvezi s položajem v tovarni. Sestanek v Rimu Zastopnik organizacijskega odseka naše federacije je bil pred kratkim na sestanku v Rimu, Sestanka so se udeležili tovariši iz federacij, ki so direktno zainteresirane pri problemu velikih tovarn. Na sestanku se je se enkrat poudarilo resno prizadevanje s katerim se naša Partija posveča problemom borbe delavskega razreda. V dneh, ki nas še ločijo od Kar se tiče današnjega položaja, se bodo v teku kampanje za 40. obletnico podčrtale naslednje usmeritve: potreba po novi italijanski zunanji politiki. do Sovjetske zveze, Kitajske in dežel ljudske demokracije ; potreba, da tudi Italija prispeva za stvar miru, razorožitev, mednarodno sodelovanje ter da konča z diskriminacijami p l'oli socialističnim deželam ; potreba v . po gospodarskih in kulturnih podeželskih občin inter- Kmetje še vedno čakajo na zakon o bolniškem zavarovanju Pred kratkim so župani izmenjavah z ZSSR in dežela-lami ljudske demokracije, kar je osnovni pogoj za razvoj tržaškega trgovskega prometa in gospodarsko obnovo. Tiskana propaganda Poskrbelo se bo za širjenje sledečih knjig : John Reed «Deset dni. ki so pretresli svet» (Dieci giorni che sconvolsero il mondo) N. Krupskaja : «Moje življenje z Leninom (La mia vita con Lenin); C. Salinari —-M. Spinella: «Ljudska antologija spisov in pisem Gramscija» (Antologia popolare degli scritti e delle lettere di Granisci). O teh knjigah se bodo organizirala posebna predavanja z recenzijo. Knjige bomo širili na partijskih manifestacijah. Skrbelo se bo nadalje za širjenje naslednjega materiala : Knjiga o potovanju delegacije KPI po Sovjetski zvezi, ki bo izšla v kratkem. Urejuje jo Luca Pavolini. * rve dni novembra bo izšla, posebna izdaja ideološke revi je « Ri nascita », ki jo vodi generalni sekretar naše Partije tov. Togliatti. Posebna številka, ki bo obsegala 192 strani bo v celoti posvečena 40. obletnici Oktobrske revolucije. Že danes opozarjamo na-še tovariše na izredno važnost te izdaje, v kateri bo bralec našel zelo obsežen pregled stvarnosti prve socialistične države, njenih pridobitev, velikih uspehov in problemov. Izredna številka «Rinascite» predstavlja bogato gradivo za študij in propagando, ki bo v veliko pomoč v teku priprav za proslave 40. obletnice Oktobrske revolucije. Številka bo razdeljena na deset poglavij, v katerih bodo obravnavane razmere v caristični Rusiji, dogodki v oktobru 1917, izgradnja socialistične države, zunanja politika ZSSR ter današnji razvoj sovjetske družbe, XX. kongres, Stalin in čaščenje osebnosti, uspehi na področju gospodarstva, kulture in znanosti. Sekcije in celice naj že sedaj poskrbijo, da bo prišla ta izredno zanimiva izdaja «Rinascite» v čim Širši krog ne samo tovarišev, marveč tudi naših simpatizerjev in prijateljev. venirali pri vladnem komisarju dr. Paiamari za raztegnitev na naše področje italijanskega zakona za bolniško zavarovanje kmetov. Njihova intervencija je v resnici izraz nezadovoljstva med tukajšnjimi kmeti, ker ni še prišlo do raztegnitve omenjenega zakona. Nezadovoljstvo in kritike, ki se slišijo na račun merodajnih krogov, so tembolj upravičene če pomislimo, da je zakon v republiki že v veljavi. Obstoja torej neke vrste diskriminacija na škodo tukajšnjih kmetov, ki je docela neupravičena, ker se običajno italijanski zakoni zelo hitro raztegnejo tudi na naše področje. Neugodni ukrepi veljajo, ugodni zakoni pa ne Ista mera naj velja za vse zakone Mnenja vladnega komisarja vsedržavne skupščine je treba organizirati skupščine celic v tovarnah, da se izvolijo delegati, ki bodo šli v Milan. To velja za celice, ki tega še niso izvršile. Kakšne izredne važnosti je vsedržavna skupščina dokazujejo leme, ki se bodo obravnavale v Milanu : od globoke proučitve stanja proizvodnje in tehničnega, organizacijskega in socialnega razvoja v velikih tovarnah pa do problema sindikatov, mezd, ekonomskih zahtev in širših zahtev za reforme ustroja. Ne smemo prezreti, da bo v Milanu skupščina partije, to je sestanek na visoki politični ravni, kjer se ne bo diskutiralo o položaju izključno iz sindikalnega vidika. Govorilo se bo o nalogah in vlogi komunistov v tovarni v zvezi z gospodarskimi in političnimi borbami množic. Zato bi bilo zgrešeno, če bi se diskusija in intervencije osredotočile samo okrog zahtev takojšnjega značaja. Zgrešeno bi bilo tudi, če bi se v celicah in na samem vsedržavnem sestanku razpravljalo samo o splošnih političnih problemih ali o notranji organizaciji partije. Treba je diskutirati, kako se bodo komunisti preko odgovarjajočih oblik organiziranja, vključili v borbo za življenjske interese delovnih razredov. Naš organizacijski odsek pripravlja za prvo polovico novembra teritorialni sestanek komunistov iz velikih tovarn. V okviru te aktivnosti, ki obvezuje naše partijske organizacije ne samo v tovarnah, marveč tudi v sekcijah, morajo biti komunisti bolj kot kdaj koli v prvih vrstah delavskih borb, ki prihajajo vedno bolj do izraza in neposredno zanimajo vse mesto. Revizionizem in sektašt spričo partijske < demokracije Nadaljevanje konference tov. D O nofria -yr i dovolj trditi, da je deino-■L' kratični centralizem pre- živel svojo dobo, ker da so to dokazali položaji, ki so nastali v naših socialističnih deželah Vzhodne Evrope. V resnici so se v leh deželah ustvarili nevarni položaji prav zaradi tega, ker se je kršilo načela demokratičnega centralizma v teoriji in praksi. Kjer se je opustilo načelo kolektivnosti v vodenju in uvedlo metodo — Ì-dealistično kot pravi Maoce-tung čaščenja osebnosti, sc je podžigalo odkrito borbo med skupinami in frakcijami v partiji, je prišlo do razkroja partije, razbitja njene enotnosti in njene povezave z množicami ; partija ie izgubila svojo vodilno vlogo, sprožila se je celo oborožena borba med komunisti, med delavci in kot posledica so se ustvarili ugodni pogoji za sovražnika in socialistično kontrarevolucijo. V takih primerili je treba razgaliti kršitev demokratičnega centralizma in ne demokratičnega centralizma kot takega. Ne vrzimo proč skupno z vodo tudi posodo v kateri smo prali umazane cunje. Demokratični centralizem ni preživel svoje dobe. Nasprotno, treba ga je strogo spoštovati. Treba je paziti, da v praksi ne postane orodje birokratskih usedlin, zlorabljanja oblasti, dušenja o-sebnosli komunista, omejevanja kroženja mnenj in idej v I partiji. stranko ji tega ne dopusti in na to zelo pazi. Sprejeti, da so v partiji delavskega razreda lahko struje s svojo organizacijo in svojo akcijo, pomeni odvzeti partiji delavskega razreda njeno vodilno in enotno vlogo v borbi vseh delovnih množic; njeno vlogo edinega centra, ki izdela ideje, katere prihajajo z baze, da jih nato prenese med množice izdelane, pravilne in ra-eionelne. Pomeni zamenjati e-dini center z več centri ; zamenjati oblikovanje vodilnega kadra preko odnosa od množic do množic z oblikovanjem vodilnega kadra preko borbe med skupinami in frakcijami. Dopustiti v partiji delavskega razreda struje in zgodovina delavskega gibanja je to neštetokrat dokazala pomeni odpreti vrata partije delavskega razreda razrednemu sovražniku in interesom, ki nimajo nič skupnega z delavskim razredom in socializmom. tiji od baze do vrha in od do baze, in ne da se domestke, ki nimajo nič nega z naravo in vlogo p1 Celice, sekcije in fedd so organične in enotne eije, so avtonomne instai1 predstavljajo vse člane je, so partija med mriozj določnega kraja : frakcija, ja pa nimata nobenega °( rekvizitov. Frakcija, str« tendenca v partiji dejansk * avl j a nasproti celicam i« cijain drugo organizacij1 °n< 1,1 kaj vs sv zani tetnegi 'ki zn jstvo. Eotno prout je pristranska : postavlja d nasproti celoti, drugo 5U *n°st^ nasproti partiji, drugi cen sproti vodilnemu centru jo. Tako se potvori ali 01 ^ tem od prave poti kroženje ^prosit partiji, gibanje od mnoi^ktični množic, če se odvzame iz^ko idej enotni politični in lt0 se li ski značaj, ki se uresniči ^'metn izdelava izvede preko nat1 urjena organizacij partije. b) Debata idej v partiji po nauku Gramscija šnji kmetje pravico do bolniškega zavarovanja, ki ga država priznava kmetom v republiki. Edina rešitev Zato je po našem mnenju edina rešitev, da se zakon o bolniškem zavarovanju končno raztegne tudi na naše področje. Ce obstojajo težave, se to lahko prouči pozneje in se jih da tudi odstraniti. Lahko bi se n.pr. ustanovil medobčinski konzorcij, kot se je izrazil vladni komisar. Lahko bi se zadeva rešila tudi tako, da bi se sklenila n.pr. pogodba z ustanovo INAM ; najdejo pa se Kar velja n.pr. za povišanje cen tobaka, za uvedbo zakona 703, ki nalaga nova davčna bremena, bi moralo veljati tudi za zakon o bolniškem zavaro- vanju kmetov. Argument, ki nima tehtne podlage Vladni komisar pravi, a je na našem področju premalo kmetov in da bi državni prispevek za bol niško blagajno znatno bre menil državo. Po na šem mnenju so to argu menti, ki ne najdejo telit ne podlage in kot taki ne morejo opravičiti stališča vladnega komisarja. Zakon bi moral biti za vse enak lahko še druge rešitve. Treba je seveda dobre volje s strani merodajne oblasti. Poglavitno je v tem trenutku. da se ne odlaša, marveč da se zakon čim* prej raztegne tudi na naše področje. V kratkem bo izšla 10. številka brošure «Le vie del socialismo)), ki bo v celoti posvečena 40-letnici velike Oktobrske revolucije in 8.obletnici ustanovitve Ljudske republike Kitajske. V tej posebni številki, ki bo imela 32 strani (cena 80 lir) bodo objavljeni poleg drugih še naslednji članki: Kako je KP pripravila in vodila Oktobrsko revolucijo; Človek v socialistični družbi; Trije govori Hruščeva pisateljem in umetnikom o problemih socializma, o literaturi in umetnosti v ZSSR; 4 članki iz glasila KP Kitajske «Dženmindžibao». Naj ne bo člana partije, ki bi ne imel te izredno zanimive in poučne številke «Le vie del socialismo)). Zato naj sekcije in celice že sedaj pripravijo načrt, da bodo lahko razprodale čim več izvodov brošure. Delavske zahteve in gospodarska obnova n ospodarska obnova — in re-V* kli bi, tudi politična in socialna, to je vsestranska normalizacija mestnega življenja — je cilj h kateremu se usmerjajo in za katerega se borijo najboljše sile našega mesta, od delavcev do drugih proizvajalnih slojev. ' Tržaško prebivalstvo v svoji pretežni večini, ki ni povezana s tujimi interesi in ne gleda samo, kako bi si kopičila dobičke na škodo kolektivnosti, zahteva še vedno prosto cono, ureditev vprašanja pomorskih prog, okrepitev trgovskega bro-dovja, zahteva torej celo vrsto ukrepov, ki so nujni in neob-hodno potrebni, katere je treba postaviti v okvir Vanonijevega načrta in zahteve za ustanovitev deželne ustanove. Kako se je razvil Murmansk olarnaja Pravda- je te dni A objavila dva zemljevida : na prvem, tiskanem leta 1912, je Kolški polotok označen kot bel madež. Na njem ni niti vaici, je danes veliko mesto, eno največjih pristanišč sveta, središče ribje industrije in baza plovnih poti severnega tečaja. Prebivalstvo Murmanska prese- nega obljudenega kraja, vse je j ga število prebivalstva Mislimo, da pred zakonom ne more biti dveh kategorij kmetov; ena, ki ima pravico do bolniškega zavarovanja, druga — in to bi bili v danem primeru kmetje tega področja — pa ne uživa i-stih ugodnosti. Argument, da je na tem ozemlju, malo kmetov je brez podlage: ne glede na to koliko pusto, kot v puščavi. Drugi zemljevid prikazuje področje Murmanska danes. Na njem so številne črne pike, to se pravi mesta in vasi Kolškega polotoka, ki so nastala v 40 letih sovjetske oblasti. Največje središče polotoka je Murmansk. «Polarna j a Pravda» objavlja zanimive članke, zgodbe o življenju tedaj in danes, napisane po ljudeh, ki so vse svoje življenje posvetili temu področju, ki je stoletja spalo. Carjevi funkcionarji so trdili, da v polarnem krogu ni bilo nobene možnosti življenja. Carski guverner Arhangelska Safronov je napisal : «Misliti na razvoj industrije, trgovine, na povečanje prebivalstva v teh krajih, pomeni misliti na nekaj nemogočega...... Neki drugi carski funkcionar, pa je pozneje napisal : «Tam lahko živijo samo dva petelina in tri kokoši». Murmansk, ki je bil leta jih je, imajo tudi tukaj -1914 večja vas s tritisoč prebi- la ndi je Ribiči Murmanska nalovijo vsako leto milijone kvintalov najbolj cenjenih rib. Če je v desetletju 1904-13 okrog 3.800 ribičev polotoka nalovilo skupno 840 ti$oč kvintalov rib, je prejšnje leto samo ena ribiška ladja, ladja «Nekrasov» nalovila 100 tisoč kvintalov. In takšne ladje so zelo številne. Pred Oktobrsko revolucijo sla bili na vsem področju Murmanska samo dve osnovni šoli, danes ima vsaka vas svojo šolo, klub, knjižnico in radio. Že od leta 1920 so na polotoku geološke ekspedicije, ki nepretrgoma raziskujejo. Odkrili so velikanske količine kemičnih sestavin. Okrog polovice 1929 so zgradili na pogorju Kibin prvo barako. V boljšo razlago kako naglo so potekala dela za uresničitev bogastev tega polotoka, so dovolj besede, ki jih je napisal 1930 Rumiancev, eden izmed odposlancev Komunistične partije iz Leningrada. «To kar se je na Norveškem in Finskem zgradilo v desetletjih in tudi v stoletjih, se je v teh gorah zgradilo v nekaj tednih in mesecih». V Olenogorsku je pred sedmimi leti vladala tu popolna tišina severne tajge. Danes so tišino prekinili treski min, ki jih polagajo delavci, da iztrgajo iz zemlje rudnine, katere nato prevažajo v velike tovarne in bližnje Martinove peči. Kaj bi lahko rekli o Lovo-serski tundri, kjer se je nekoč srečalo samo severnega jelena, danes pa krožijo kamioni naloženi s kovinami. Kaj pa novo središče Nikel, kjer kopajo baker in nikel? Sovjetski ljudje so s svojim delom postavili na laž revne na duhu, ki so jih carji pošiljali «vladati» tej pokrajini. To nam pripoveduje «Polarna j a pravda» in to dokazuje, da sovjetsko življenje ni osredotočeno, kot pišejo pametnjakoviči buržoaznega tiska, v nekaj središčih, marveč je v vseh kotičkih prostrane dežele in torej tudi na antarktičnem tečaju. GIOVANNI GERMANETTO To so v glavnih obrisih neogibne potrebe in zahteve našega mesta. Toda vsaka izmed teh ima v sebi še druge plati borbe in konkretne dejavnosti za obnovo Trsta. Predvsem se borba, ki jo vodi Trst, da se bo lahko, čeprav počasi in s težavo rešil iz položaja v katerega ga je pahnila fašistična politika, vojaška okupacija in brezbrižnosti vlade — opira na pravico do dela, na pravico, da si lahko sam uredi svoje življenje. Borba ima torej svoj izvor in se sklicuje na republiško ustavo, ki potrjuje, da je Italija demokratična republika, ustanovljena na delu ; pravi nadalje ustava, da je naloga te republike odstraniti ovire gospodarskega in socialnega značaja, ki dejansko omejujejo svobodo in enakopravnost državljanov in s tem preprečujejo polni razvoj človeka in dejansko udeležbo vseh delovnih ljudi v politični, gospodarski in socialni organizaciji dežele». Mi torej zahtevamo, ne samo kol državljani, marveč kot skupnost, odstranitev vseh tisi ih ovir gospodarskega in socialnega značaja, ki dejansko omejujejo našo svobodo in enakopravnost in preprečujejo našo dejansko udeležbo, kot tržaškega kolektiva v politični, gospodarski in socialni organizaciji dežele. Ne zahtevamo torej samo odstranitev vseh ovir, ki preprečujejo procvit našega gospodarstva, torej mestnega življenja, marveč nakazujemo tudi potrebne ukrepe. Vsakodnevna borba, ki jo vodijo tržaški delavci za izboljšanje njihovih življenjskih pogojev je istočasno takojšen in konkreten doprinos k obnovi vsega gospodarstva. To nam jasno dokazuje pomen bitke kovinarjev GRDA. Ali se slednja omejuje samo na zahtevo po izboljšanju mezde? Jasno ‘da ne, ko se vodstvo podjetja kot je GRDA, ki je subvencionirano z državnim denarjem, to je z denarjem davkoplačevalcev trdovratno upira delavskim zahtevam, ki izvirajo iz večje storilnosti dela, večjega fizične- a) Socialistična združitev in demokratični centralizem V to diskusijo o notranji demokraciji v partiji se je za socialdemokrate vrinil posl. Romita z zelo značilnim in poučnim člankom, ki ga je objavila «Giustizia». Romita vztraja na potrebi, da se v partiji dopustijo frakcije, ki jih pa raje imenuje tendence in struje, kot bi se s samo zamenjavo besede menjalo tudi bistvo. «Statut bodoče združene stranke — piše mora jamčiti svobodo diskusije in notranje opozicije». Predlaga naj se PSI odpove načelu demokratičnega centralizma in naj sprejme socialdemokratsko pojmovanje o stranki. «Struje so resna stvar — piše Romita — in treba jih je dopustiti. Tako se lahko v Taka impostaci j a pove tovarišem socialistom, da hoče socialdemokracija napraviti združitev na saraga lovski podlagi, pomeni pa obenem povratek v preteklost, ki so jo Lenin in vse italijansko ter svetovno delavsko gibanje že obsodili. Isto napako zagreši posl. Antonio Giolilti, ko skuša trditi, da se «zahteva po centralizirani partiji lahko sklada ali izmenja z zahtevo po kroženju idej, ki ga jamči prisotnost struj ali tendenc». To je, da se zahteva po centralizirani partiji lahko izmenja z zahtevo po partiji, ki ni centralizirana, marveč ustanovljena na strujah ali tendencah. Edina razlika med Romito in Giolittijem je v dejstvu, da je Romita vedno imel ta socialdemokratski pojem o partiji, Giolitti pa je do lega pojma prišel šele sedaj in ne zanika pravilnosti načela demokratičnega centralizma v naši partiji v preteklosti. Demokratična kontrola "oster oliki Vedo, hi g; "nemi nu «j« : ;*d in Naravne organizacije partije V tem predlogu se pozablja, da kroženje idej v partiji ni stranki pravočasno pripravi’ samo zajamčeno, marveč tudi (Nadaljevanje na 4. strani) vodilni razred za izmeno, kjer se lahko vsakdo uvrsti izven vročega ozračja kongresov in ustvari v sebi, in to še p re dno kot pred tovariši, kritični proces, ki ga bo v začetku privedel do lega, da se ne ho strinjal z uradno politiko stranke, pozneje pa se bo na skupni platformi pridružil tovarišem, ki so isto tako prepričani, da je treba predlagati novo politiko». Tako pojmovanje o stranki je tipično socialdemokratsko. Tako pojmovanje priznava in uradno ter organizirano prenese? v notranjost stranke borbo med socialnimi razredi, ki se razvija zunaj, ker samo misel, stališča in interesi različnih socialnih razredov lahko izražajo organizirane, nasprotne in stalne struje v notranjosti stranke. Tako pojmovanje praktično priznava v partiji delavskega razreda možnost delovanja tudi drugih naukov, ki niso marksistični ; priznava aktivno koeksistenco v partiji različnih pojmov o svetu ; priznava možnost obstoja v* partiji «slo šol», ki obstojajo v družbi, o katerih pa mora komunistična partija enotno delovati, da jih osporava in prehiti z marksizmom-leninizmom. Struji e v delavski partiji PSDI je s svojini frakciona-štvom najbolj jasen dokaz in pojav. V svoji politiki je PSDI le malokdaj na poti koristi delavskega razreda ; v politiki je bolj pogostoma na strani sovražnikov delavskega razreda. In levičarska struja v PSDI, naj si še toliko prizadeva, organizira in govori, ne uspe prevladati, ker Saragatova frakcija, ki ima v rokah oblast nad tel Uiost vre mi odpir tja vs 'bajaj Tovariši, ki imajo kak ^ ‘v 'j pombe glede politike p1 ^ lty ‘ njene organizacije, njen« f ° di tel jev ali hočejo poved« se ne strinjajo, lahko to -Naša partija je dernokd dopušča in vzpodbuja in diskusijo. Statut partij* jamči tovarišem to ru° J. Toda pod enim pogoje« se razpravlja v partiji, 1 ;a. cali, sekcijah, na kongr«’ j. teku predkongresne disk«5 našem tisku, naših revij1 diskusijo in študij ; tod« pristranskih skupinah, n« nikih naših sedežev, v n a h, gostilnah. Ne za ^ partije, da bi se spuščali ' čarije in se izmaknili pr^ rnokratično kontrolo to'« Statut naše Partije jan1' je dobra ideja, dober log, ki prihaja z baze vrha, ne samo dobrodošel’ ‘ dos več da si ga osvoji vsa P* ^°sti Na podlagi metode in samokritike, ki je s* del demokratičnega . zimi. je v naši partiji zaj* |qVI popravek zgrešenih idej. 1 vilnih akcij in možnost "jOjXL] vitve idej in predlogov. J tekali ji" zgra Jasno "tičeva J !tni Sil v bo »• Za Zvezd svoje i« ‘lieino proni satcli V‘- ludi P zvezi bili prej osamljeni ali v šini. Demokracija v na^ tiji omogoča — trairin v ( ”a 1 «godi te v politike borbe z doprinosom vse 1 - - ' ' “ V1UI1I 111U3U111 V - ~ v je, z base do vrha in obr«|.Z *tin doprinoson organov. Toda če baze in v«1 |J "Izv načelo d etf1 »I v°ra. čilega centralizma, skup il1 sami zagotovljeno po samih partijskih organizacijah, to je celicah, sekcijah, komitejih, po njihovem delovanju, njihovem razgovoru in stalnem stiku z bazo in množicami. In prav v naravnih in partiji lastnih organizacijah morajo krožiti ide- i je in je treba diskutirati. Te organizacije so bile ustvarjene nalašč za to, da imajo stike z množicami, za obdelavo izkušenj, idej in politične linije partije. In prav organizacijo, ki je lastna partiji, je treba spoštovati, popraviti, krepiti, če se hoče, da se bo čimbolj uresničilo kroženje idej v par- alo, ki ■ i .... .. i Znan mn orgamcacij partije . šča pppolno in stalno s1'1 \*em kritike, dopušča kot 'Joseg tuje Lenin «svobodo, Sf,vje krši enotnosti določene ' bistv ki ne dopušča kakršne k6 lllog°< tike, katera hi lahko iZP1 ^edtei pala ali ovirala enotne"1 'v<:i p eije, ki jo izvaja partij1'"' '"•neg. Tega se drži statut n::'; ''‘tke lije; tega se mora drža1’ "osfen komunist. uit 'baja Svoboda t,;1* kritike "'skih tunik Naj ne pravijo, da b' N ai mislil o tem vpraša1’" isti način kot Lenin. To 1 Gramsci je okrepil našo ^ jo v borili proti opor11 ni m in revizionističnim noni izven partije in ( Nadaljevanje na 4. slr> Toda ZAVSAKOGAR NEKA . ha Či -A '"Ve «Pomi sli hej se mi je včeraj pripetilo. Srečal sem Janeza s katerim sva se zaradi neke stvari takoj sprla in potem mi je zabrusil v obraz, da sem čisto navaden potepuški pes. Povrhu tega pa mi je še prisolil krepko klofuto.)) ((Zakaj se nisi takoj pritožil na društvo za zaščito živali?» * * * ((Ali mislite, da bo ta zajčji kožuh nepremočljiv?» vpraša klient krznarja. «Seveda. Kdaj pa ste še videli zajca z dežnikom!» Z začetku svoje kariere je i-mel Charlie Chaplin mnogo upnikov. Eden izmed njih mu je kar naprej pisal, naj navsezadnje le poravna svoj dolg. Takole mu je odgovoril Chaplin: «Spoštovani gospod, na vsak novoletni praznik z jutru j izvlečem z zaprtimi očmi iz kupa pisem po eno in potem poravnam tisti dolg. Če me boste še nadlegovali, ne pridete pri žrebanju več v poštev.» * * * Angleški kralj Rihard srčni je bil v gosteh 'P1 škem sultanu. Ko je °°' t je rekel. «Prosim te, dragi brd; ""■ulje, [''v::, d K kai zima Asta j; Vsa ol At bar svojim ljudem, da krislf. a, tvojem kraljestvu ne b°l ■ zmerjali s krščanskimi P‘{ Sultan se nasmehne d1 vori: ((Pmv rad. toda Z° . tv 7 raš tudi ti meni izkaZ^1- , 1 go. [Jkaži. da ljudje v tl0 tni deželi v bodoče I več dajali svojim psolP Sultan ! » y «Ali verjameš v pri> sli?» «Seveda, in še kah°‘^ ^ večer, kadar vstanem 0 ■' rje, se oglasi žena: A.*‘ ali te že spet vleče v v na partijo kart?» * * * aTi si se torej por°c stim dekletom?» J «Da. Naprej sva h°^J ij ■ ‘ |ot 7 J e . pL dobra prijatelja, tod" sva se premislila.» avsti vcm Se Htiv tislov . 1'razi «». k, ikov. plinih Ate - "dove ■it1 's sp Svstl "rji je th bot « G >je KULTURA IN ZNANOST vCakšni bodo prakticn rezultati pošiljanja .-dd tal' @ “mi s svet spremlja z velikim zanimanjem usodo prvega dinega satelita, ki so ga sov« >ki znanstveniki poslali v ve-jstvo. Vsi znanstveniki sveta ?ornr> spremljajo njegovo pot proučujejo njegove signale jji enem se pa ljudje sprašuje-e kaj ho koristnega imela ,[;anost in človeštvo sploh od poskusov, od tega prodira« v neznane daljave. i 1)1 v tem članku homo skušali :* ''-prosto objasniti nekatere od loi^ktičnih rezultatov, ki jih iz^ko nudi umetni satelit in i ite se bo pri tem okoristil. Či *- metna nebesna telesa, lina'1 "rjena -po človeku, imajo veti tehnično in znanstveno teost zlasti za zvezdoslovje vre me noslovj e. Zvezd osi o v ju odpira široko polje raziskala vseh vrst izžarevanj, ki 'kajajo Iz vsemirja, zlasti pa ap ^vijoličnega sevanja nebes-pj * teles. Vsa ta svetloba pri-|| ja do naj višjih plasti naše ^osfere in jo nato zrak, ki .|s obkroža, vsrka. Znanstveni-vedo, da bi to izžarevanje, bi ga mogli prestreči in s ''nemimi instrumenti analizi-ti, nudilo dragocene inf orgije glede kemične sestave '2d in Energije, ki jo zvezde ^rejfarevaj°- S temi podatki bi p tl. (k- lahko ugotovili vso nolra-.jj() zgrad bo zvezd. da Jasno je, da so za takšna tii 0&čevan ja potrebni večji u-* ,lni sateliti, ki jih bo tehni-hv v bodočnosti gotovo uresni-li ' a- Za sedaj pa imamo veli-prt’1 zvezdo, sonce, ki nam zara-oV svoje bližine pošilja veliko anicino svetlobe, katero lah-proučuje tudi sedanji umet-ze Satelit. Rezultati, ki jih bo-sel- 1 dosegli, bodo od velike j^teosti ne samo za sonce, mar-k"- tudi, čeprav posredno, za P zvezde. c4 ,-oveška itimišljija hiti e tli' a S' kri k' •tij‘ m1 je"1 Vli satelitov v vesoljstvo iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii # Najbolj se bosta okoristili astronomija in meteorologija Meteorološki motivi so na- I tVorološko mrežo, ki jo imamo ..... j ravno zelo važni : ko bo tehnika satelitov napredovala, bo z njihovo pomočjo mogoče opazovati od zgoraj oblake, ki so razdeljeni nad vso zemljo. Tedaj bo mogoče slediti vsakemu posameznemu oblaku v razdalji ene ure in pol. jasno je. da bodo naše možnosti predvidevanja vremena neomejene. Vsak ve, kako je lo važno za naše i roderti o živi j e n j e. Če hi dane hoteli ugotoviti, kakšno gospodarsko korist nam nudi umetni satelit, hi bilo dovolj pomisliti, da bi mogli odstranili skoro vso ogromno me- na zemlji in ki nam je v današnjih pogojih potrebna za vremenska predvidevanja. Zadostovalo bi tudi pomisliti na možnost, da bi nas umetni sa-telit s svojimi občutljivimi in-j ; ' J strumenti — mnogo bolje kot nam je sedaj na zemlji mogoče ugotavljati obveščal o morebitnih motnjah na soncu in mi bi se mogli izvrstno ravnati pri naših radiotehničnih komunikacijah. Osvojitev vesoljstva ni muhava zabava : to je potreba, ki se vsiljuje človeškemu razumu in njegovi praktični dejavnosti. f J Sil Jožef Resse! izumitelj ladijskega vijaka 8 ryrejsnji teden, 10. oktobra, * je poteklo sto let od smrti. Josipa Ressla, genialnega izumitelja svoje dobe. Glavni njegov izum je ladijski vijak, ki ga je izdelal na podlagi Arhimedove ideje o vijaku in ki je prvi pognal ladjo brez jader ali lopatastih koles. Toda njegovo izumiteljsko delo se ni u-stavilo samo pri vijaku. Na področju brodarstva je skonstruiral tudi razne navtične naprave ter predlagal zamenjavo lesenih ladijskih reber z železnimi. Že od leta 1820 dalje je govoril o valjčnih in krogličnih ležajih, pripravljal pnevmatično pošto od Dunaja do Trsta, imel načrte za cestno železnico, rešil problem prenosa vodne in zračne sile, dal predlog za izpira nje slane vode in konserviranje hrane ter za pridobivanje barvil iz lesa Kot gozdar je pripravil načrta za pogozditev istrskega in tržaško-goriškega Krasa, ki ju je predložil leta 1842 obenem z načrti za ureditev plovbe po medicino, astronomijo in ekonomijo. Zaradi pomanjkanja sredstev je moral po par letih prekiniti študije in je nato s šli pendijo dovršil gozdarsko šolo. Služboval je kot okrožni goz dar v Pleterjih, nato v Ljubija ni in končno je prišel v Trst. kjer je pri mornarici prevzel skrb za les in gozdove. Kljub svoji genialnosti pa ni doživel priznanja za svoje delo. Zlasti je ostal nego plačan h je gor trud okrog ladijskega vijaka, ki ga je povzela angleška admiralite tu, a ga je pri podelitvi nagrade za izumitelja vijaka popolnoma prezrla. 100-ielnico njegove smrti so svečano proslavili v Pragi, na Dunaju, v Hamburgu in v Ljubljani, d očim je šla v Trstu skoro neopaženo mimo. V Ljubljani ima spomenik in ulico, ki nosi njegovo ime; tam je tudi pokopan, ker ga je smrt dohitela K), oktobra 1857 na službenem potovanju v Ljubljani. V njegov spomin bodo Ljubljani v novembru letos pa Atomski ledolomilec » I • H Lenin bo še letos dograjen lllllUlllllllllllillllMIIIIIIIIIIIIIIIItllllllllllllllllllllllllllliBIIItlllllJIlllllllllllllltaitllllltllllltlltlllllllUllllnllilllllllliailltllllitSMIltlltlMIMlIllnlt 13 rejšnji teden se je vršilo v -L Genovi V. mednarodno zborovanje za komunikacije, na katerem je sovjetski namestnik ministra za trgovsko mornarico Afanazjev podal zelo zanimivo poročilo o naporih Sovjetske zveze za izboljšanje kopnih, pomorskih in zračnih komunikacij, ki so za deželo, zaradi velikih daljav, življenjskega po- Elektrifikacija in zračni promet Opisal je ogromni napredek, ki so ga v Sovjetski zvezi uresničili na poti elektrifikacije železniškega omrežja, ki je orno. gočila velike prihranke premoga. Samo moskovski železniški vozel prihrani sedaj letno osem milijonov ton premoga. V tern okviru se gradijo mogočne električne centrale, kot velika cen trala v ICujhiševu z zmogljivostjo 2 milij. 200.000 kW ter centrala v Stalingradu, dočim V atomski vojni bi bila zdravstvena služba odveč Savi rio Zidanega mosta ter o j ;zdali ,;„e knjigi o6e„em .................. regalar,j: delte reke Neretve. />e,,0 prir(,dlU razstavo^ ki ho j lektnčne centrale v Bratski,. Josip Rfjfel se je rodil na Če- | vsaj delno osvetlila delovanje j Velik napredek beležijo tu shem- in študiral na Dunaju j testa velikega moža. i di letalski graditelji pri razvija. Iz poročila o razvoju komunikacij v ZSSR n j n zračnih potniških linij. Že satelit in napovedal izstrelitve dve leti vrši redne potniške po- j drugih, vedno bolj preciznih in lete reaktor tipa «TU 104» na | opremljenih z vedno natančnej-mednarodnih progah Moskva - J širni instrumenti, je Afanazjev Kabarovsk (8.000 km), Moskva- omenil tudi prizadevanja v ok-Taškent, Moskva-Peking in Mo- viru načrta sovjetske akademi-skva-Praga. Ti reaktorji so ze- [ je znanosti za znanstvena raz-lo pribijubljeni med potniki ; j iskavanja na Antarktika. Zgra-dosežejo hitrost 1.000 km na uro in letijo v višini 10.000 metrov. V novembru bosta začeli leteti na rednih progah letali na turbinske vijake «Moskva» in «Ukrajina», ki imata prostora zn 100 potnikov, dočim se sedaj preizkuša štirimotorno reakcijsko letalo za potniško službo «TL 11». Raziskava nje severnih predelov Y sedanjih pogojih stane le falska vožnja na dolge progi* se pripravlja gradnja velike e-. kolikor vlak v prvem razredu ; vendar pa skušajo doseči še večje znižanje cen. Potem, ko je opisal sedanji Kl:i ^kateri ljudje so si spričo telega poskusa s prvim umet-,)0p'n satelitom že začeli predajati ne samo človeške med. ,1 tettarne polete, marveč tudi J 'Izvezdne, ki so mnogo dalj-Foda o tem še ne more biti ji 'v°ra. Zaenkrat lahko gleda samo na en cilj, polet na '"o, ki pa tudi najbolj zani . i * znanost, je |(j 5/ ^ teni bi osvajanje vesoljstva )t doseglo lep uspeh. Že sedaj $£» Ugotovitve XV. kongresa vojne medicine in farmacije v Beogradu 13 rejšnji teden se je v Beo* J- gradu zaključil XV\ mednarodni kongres vojne medicine in farmacije, katerega so se udeležili delegati 38 držav in predstavniki šestih mednarodnih organizacij. V teku kongresa so bili o-bravnavani razni problemi, kot zdravstvena služba v motoriziranih enotah, odnosi med vojaškimi komandami in zdravniškimi službami in drugi. Posebna pozornost je bila posvečena obrambi pred atomskih izžarevanjem. O tem važnem vprašanju je govoril generalmajor dr. prof. Radmilo Jovanovič, ki je opozoril, da mora kongres do dna proučiti nekatere posebne vidike atomske vojne, ki presegajo možnosti zdravniške in sanitetne službe, zaradi če sai je treba v tem primeru zavzeti jasno stališče. Atomsko . , . ... orožje ho zaradi sile svojih ek- sovjetski znanstveniki osvo- 1 ..... J:,. . , , i • sp l ozi j in ker ga ni mogoče vo- ? 1 bistveni del prostora, ki ga , ... ; . „ , , . ... 1 1 diti do točno določenega cilja, Tadelo borce in neborce, brez ozira na sleherni človeški zakon. Orožje totalne vojne Atomsko orožje j.č orožje totalne vojne, ki seje vsepovsod žrtve, tudi če niso potrebne za of' ttiogoče doseči. id Medtem pa tudi vremeno-n0;t S pričakujejo od prvega ija"' Stnega satelita nadvse važne a-'f o tki- za proučevanje naše ta1' "Osferc. ki z vsrkavanjem A ultravijoličnih izžarevanj |^aja v takšen fizični polo-\' da neposredno vpliva, na 'ttter, na širjenje elektroma-^lskih valov naših radijskih ^Unikaci j. S; dosego rezultatov vojaškega značaja. Zaradi tega so jugoslovanski krogi mnenja, da je. treba določiti mednarodne zakone, ki naj prepovejo uporabo atomskih bomb, kot je že prepovedana uporaba kemičnih in bakterioloških elementov, katerih uničevalna sila je daleko manjša kot sila atomskega in jedrskega orožja. Z uporabo atomskih bomb bi odpadla sleherna koristnost zdravniške službe, ki ima v vojni namen pomagati in reševati ljudi pred smrtjo. Spričo sto tisočev prizadetih od atomske eksplozije, hi bila ta služba popolnoma brez moči. Sovjetski umetni satelit je odnesla v vesoljstvo raketa, ki jo vidimo na naši sliki v prerezu. Raketa je sestavljena iz treh delov, od katerih sta prva dva, potem ko sta izčrpala gorivo, odpadla, dočim je tretji del odnesel satelit, ki je na vrhu rakete, do njego-gove krožne poti. Svojevrstna razstava v okviru tedna muzejev V okviru Tedna muzejev je I pozvali bivše borce in intera i-Muzej narodne osvoboditve v rance, naj si ogledajo razstav-Ljubljani priredil posebno raz- I j jene slike in sporočijo vse1, kar stavo nedokumentiranih fotografij iz NOB. Razstava ima namen s pomočjo obiskovalcev dobiti čimveč podatkov o razstavljenih fotografijah, ki bodo v bodoče služile kot važni zgodovinski dokumenti v fototeki muzeja. Vsi ljubljanski časopisi so bi vedeli o njih. Natisnili so tudi posebne anketne formularje na katerih bodo nekdanji borei in drugi obiskovalci vpisali podrobne podatke o prepoznanih fotografijah. Vodstvo muzeja upa, da bo na ta način dokumentiralo večino fotografij- /3 lo vek se pripravlja na poto« ^ vanje na Luno. Toda pretino se bo odpravil na to dolgo pot, bo moral misliti na vse nevarnosti, ki mu pretijo v vse-mirju. Predvsem so tu nevarnosti okolja, ki ga človeški organizem ne bi mogel prenašati, kot so pomanjkanje nekaterih kemičnih sestavin v zraku, brezzračni prostori, velike spremembe v temperaturi, ki n. pr. na Luni doseže podnevi 100-200 stopinj, ponoči pa pade na 100 stopinj pod ničlo in še manj, dočim bi bila na poti med sončno stranjo in senčno razlika okrog 100 stopinj ter kozmično izžarevanje, ki ga še ne poznamo, ki lahko zelo škodljivo učinkuje na človeški organizem. Zunanji “sovražniki" Nadalje grozijo človeku razni pojavi izven atmosfere, v praznini ali na drugih nebesnih telesih. Ne poznamo frekvence in gostote malih meteoritov, toda zdi se, da ima vsemi rsk a ladja mnogo možnosti srečati jih na svoji poti. Ne gre tu samo za velike kozmične delce, ki bi lahko razbili vsemi rsk o ladjo, marveč tudi za čisto drobne, komaj vidne delce, prave izstrelke, ki brzijo z veliko hitrostjo, večjo od hitrosti topniškega izstrelka. Meteorit, velik kot zrno gra- vsemirskih za potovanje bodo gojili iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii«i!iii!iiiiiiraiiiiii»iiiiiiiiii8iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiii™iiieiiimiiiiiiiiiiiiiiimiiiiii«iiiiiiiii«iiiiiiiiraiiiiiiiii™«i«iiiiiiiiiiiiiaiiiiaiiiiiimi Še nerešena vprašanja vsemirskih poletov adjah na luno cvetlice dili so posebne ladje za razi-sk a vanj a v antarktičnih predelih. lahke sani s posebnim po-gonskim vozom, za potovanje po težko dostopnem snegu, ter postavili razne polarne postaje in observatorije. V duhu miru V okviru tega znanstvenega načrta bodo do konca letošnjega leta splovili ledolomilec «Le-! n in» z atomskim motorjem z zmogljivostjo 50.000 parnih sil. To je velika miroljubna uresničitev ZSSR na področju izkoriščanja jedrske energije. Na a-hunski ledolomilec, kot na vse druge naše uresničitve, je zaključil Afanazjev, je treba gledati v duhu, v katerem mi u-stvarjamo, to je v duhu miru in sodelovanja z narodi vsega sveta. ha, ki bi zadel vsemirsko la-djo z astronomsko hitrostjo, bi bil lahko zelo nevaren za naprave in posadko. Manjši meteorit, kot riževo zrno, ki bi se zaril v telo človeka v vsemirski ladji, bi lahko povzročil njegovo takojšnjo smrt in na njegovem telesu ne bi bila sploh .vidna luknja, skozi katero je prodrl mikroskopski izstrelek. Nekateri znanstveniki so zelo optimisti in trdijo, da meteoriti ne predstavljajo velike nevarnosti, dočim so nekateri drugačnega mišljenja. Resnico lodo pa dokazali umetni sateliti, ki bodo na svojem kroženju po vesoljstvu srečavali manjše in večje meteorite in beležili njihove učinke. Zaradi vsega tega bo morala biti bodoča vsemirska ladja tako zgrajena, da bo nudila človeku učinkovito zaščito pred zunanjimi nevarnostmi, obenem pa ohranila v notranjosti iste pogoje okolja, ki jih imamo na zemeljski površini. Tri glavna vprašanja bo morala znanost rešiti : vprašanje vode, toplote in zraka. Vodo bo treba vso ohraniti, jo prečistiti in jo spet pustiti krožiti ; toploto bo v določeni meri lahko dobavljalo sonce s pomočjo primernih leč. Vprašanje zraka je pa še najbolj delikatno. Dokler bo šlo za kratka vsemirska potovanja, bodo lahko pomagali primerni hranilniki s j zvezd osi o vj a in drugih, sodelo-kisikom, zgoščenim zrakom, vo- | vali tudi botaniki, ki bodo modo itd. Toda potovanje na Lu- ) rali oskrbeti ladjo s primerni- ne razvijajo kisik, ki je človeku tako potreben. To se bo še najbolj izplačalo in zato predvidevajo, da bodo pri bodočih graditvah vsemirskih ladij, poleg specialistov kovinarstva, kemije, mehanike, elektronike, no in nazaj bo trajalo najmanj deset dni, na druge planete pa morda celo tedne in mesece. V takih primerih bi velike rezerve preveč bremenile vsemirsko ladjo in zavzemale tudi preveč prostora. Zato že mislijo, da bi bilo treba na vse-rnirski ladji postaviti prave ra- mi rastlinami, ki se ne bodo naglo kvarile in bodo ladji dobavljale kisik. Njihova naloga bo prav tako važna kot bo naloga propelerjev ali zaščitnih naprav proti izžarevanjem. Rastline na vsemirski ladji bodo torej skrbele, da se bo bodoči vsemirski letalec počutil Nova šola v spomin r-p rp v • v 1- lomsica Prejšnjo soboto je bila na Poljanah v Ljubljani svečana otvoritev nove osnovne šole, ki nosi ime heroja osvobodilne borbe Toneta Tomšiča. Istočasno so na dvorišču pred novo šolo odkrili spomenik temu juaškemu borcu, ki je bil po rodu Tržačan. Spomenik je izdelal akad. kipar Boris Kalin. Svečanosti so se udeležile številne slovenske kulturne in politične osebnosti. stlinjake. Kot je znano, rasili- j kot doma na svojem vrtu. Spomenik slovenskemu pisatelju Na Visokem v Poljanski dolini so v nedeljo svečano odkrili spomenik pisatelju dr. Ivanu Tavčarju. Spomenik je delo akademskega kiparja Jaka Savinska. Chaplinov film “Kralj v New Yorku“ i II I) -A t-i* s« s» p' ur 0 r1 (Srečanje na potovanju) /)j avstrijskega ozemlja nas je vlak prepeljal 1 ta češko. Tako nenadoma smo se znašli v '"Vem svetu», da smo bili vsi kar nekako ^toljeni. Ni. da so nas prevzemala notranja 's,Va, da je bilo naše razpoloženje le odraz ‘K kar smo čutili in torej le namišljen vtis. zunanja podoba okolja, v katero smo pri-Se je v resnici spremenila in lo so Aktivno potrdili vsi polniki, tudi takšni, ki ni socialistični svet tako pri srcu kot je V Ostaja, na kateri se je vlak ustavil, je bi-,V'<1 okrašena, vsa nekako radostna v svojih I1 'c barvah cvetja, zastavic in neštetih lepa-'|i • ki so spominjali na nedavni Mladinski ■d jkovski festival in na skorajšnji praznik °slovaških železničarjev. Na peronih ve-, 1'razničui živ žav polnikov, mnogo števil .S|n kot na avstrijskih postajali, skupin iz-11 kov, delavcev, kmetov, brhkih deklet v fittili nošah. Radost na obrazih, radost, r*ne mi ne poznamo, in brezskrbnost... "dovedno pričakujemo, kako bomo opra-s sprevodnikom, ker je v nas še mučen J avstrijskega osornega in nevljudnega že- 'L i^arja, ki je celo večnost računal, predno i je povedal, koliko moramo plačati do V,\meie- ak krene. Ogledujemo si pokrajino. Lepa v°t so manj ali bolj lepe vse pokrajine j) toda tu je nekaj, česar pri nas ni. Tu vre, tu se dela in živi. Dokazujejo lo tovarne, živahen promet po cestah, lepo obdelana polja in zlasti nešteta poslopja, ki se gradijo. Povsod skladanice opek, kupi gradbenega materiala, stotine novih, že zgrajenih domov, lepih, modernih, zračnih. Vse vasi pok a zajejo velik prirastek novih hiš ; na neštetih hišah radijske in televizijske antene... Vstopi sprevodnik : mlada žena v železničarski uniformi. Lepa je iti vljudna. Iz svetlo plavili oči ji sije prijazen nasmešek, izpod železničarske kape ji silijo zlato rumeni kodri, ki obkrožajo lep obraz zdrave, postavne žene. V mešanici slovenskega, hrvaIškega in ruskega jezika ji objasnim, da potujemo v Varšavo in potrebujemo vozne listke do poljske meje. Težko, da se med Slovani ne hi razumeli in tudi mlada železničarka me razume, kot jaz razumem njo. Na začudenje vse skupine odpravi v petih minutah zadevo z listki in nam nato objasni, da imamo v kompoziciji vlaka na razpolago poljske vozove, ki nas bodo odpeljali naravnost v Varšavo. Pripravno nas spremi do poljskih voz, pomaga nam, da se udobno namestimo in odbili po svojem službenem poslu. Čez čas se vrne in prisede. Verjetno je začutila toplo, simpatijo in bratsko zaupanje do nas, ker smo ji prostodušno in iskreno povedali kdo smo. Ve. da se mi borimo za to. kar je njen narod že dosegel in ve tudi, da jih občudujemo in jim morda celo nekoliko zavidamo, ker so že rešeni in gospodarji na svoji zemlji. Zato sc ji mudi, da bi nam povedala stvari, na katere je ponosna, ki jo navdušujejo in za katere ve, da nas zanimajo. In tako začne pripovedovati svojo zgodbo, ki je zgodba milijonov preprostih češkoslovaških ljudi. Od časa do časa, ko se približujemo novi postaji, odhaja, in se nato spet vrača ter nadaljuje s svojim pripovedovanjem in odgovarja na naša nešteta vprašanja. Ime ji je Ljudmila. Ve kaj je siromaštvo, ker je svoja otroška leta preživela v veliki bedi. Oče ji je kmalu umrl in mati je ostala sama s šestimi otroci. Mučila se je, da bi jih vzgojila, loda ni jim mogla preskrbeti vsega, kar so potrebovali in večkrat je vsa dru žina stradala. Na vse tedanje trpljenje misli sedaj, ko se je vse spremenilo, ko so vsi preskrbljeni in živijo, kot bi si nikoli ne bili mislili, da bodo mogli živeli. Mati, trpinka, uživa mirno in srečno starost, ker ji zadostuje pokojnina in vidi svoje otroke, kako lepo V življenju napredujejo. Ljudmila ima dzines trinajstletno hčerko, ki nikoli ne bo mogla razumeti, kaj vse je prestala njena mati ko je bila otrok. Moža ima. ki je invalid, nesposoben za delo, a ima do stojno pokojnino. To je morda edina žalostna senca v njenem življenju. Toda to je žrtev, ki so je mnogi morali prenesti, da bi mogli sedaj srečno živeti in Ljudmila se zaveda, da so moški potrebni pri težjih in za gospodarstvo važnih delih, zato se je zaposlila na železnici, kjer so vsi sprevodniki žene, kot so žene na pošti in pri vseh lažjih delih. Dva. najst ur je v službi in štiriindvajset doma. Ima pa velika zadoščenja. S«* ponosom pripoveduje o novi hiši, ki so si jo zgradili s pomočjo ljudske vlade in ki je njihova izključna last. o novem modernem pohištvu, o radiu in televizijskem aparatu, ki so ju nabavili, da se predvsem mož zabava in slednjič o klavirju za malo Liduško, ki v šoli uspešno napreduje -h študira glasbo. Ponosno potegne iz velike železničarske listnice sliko svoje hčerke, - ki sedi pri klavirju. «Tudi klavir imamo,» nam navdušeno pripoveduje, «in Liduška bo nekoč postala učiteljica in morda tudi dobra pianistka. Včasih se mi zdi, da sanjam in s strahom mislim kako hudo bi bilo, če bi se morali vrniti v stare težke čase. Naše življenje je ena sama radost. Oblečeni smo, obuti in siti; denarja nam vsak mesec še ostane in s tem si bomo sčasoma nabavili kar si najbolj želimo. Kmalu bo na vrsti pralni stroj, pa hladilnik in avtomobil, da nam bo življenje še lepše. Pa ne mislite, da je samo nam tako. Pri nas vsi dobro živijo. Dela je na pretek in če le hočeš si lahko po svoji volji urediš življenje. Tovarne delajo s polno paro, kmetje se združujejo v zadruge in dobro živijo. Samo deset odstotkov kmetov je še izven zadrug, toda vsakodnevno pristopajo in končno ga ne bo enega. Zadovoljni smo in zato ljubimo svojo oblast. Hvaležni smo pa tudi Sovjetski zvezi, ki nam je do vsega tega poma-gàia». Tako je govorila Ljudmila in druga mlada železničarka, ki je prišla, da jo zamenja, je vse to navdušeno potrdila. Na prihodnji postaji smo se morali ločiti od mlade češke žele. zničarke. srečne državljanke socialističnega sveta. Morda je ne bomo v življenju nikoli več srečali, toda pozabili je ne bomo nikoli. M. CESARJEVA Te dni so začeli v Italiji in tudi v Trstu predvajati zadnji film svetovno znanega režiserja in igralca Charlie Chaplina «Kralj v New Yorku», o katerem se v svetovnem tisku toliko govori in ki nima dostopa v Ameriko. Film v posrečeni satiri prikazuje doživljaje strmoglavljenega kralja neke izmišljene dežele, ki je prišel v New York, misleč da je prišel v svobodno deželo, a je tam spoznal vse negativne plati sedanjega ameriškega načina življenja, od oglušujoče reklame televizije, ki je izkoristila njegovo osebnost, do zloglasnega odbora za protiameriško delovanje. Iz tega filma jasno izhaja obsodba maccartizma in zaskrbljenost za usodo ameriškega ljudstva. Za glavno vlogo je Chaplin izbral Davvn Addams, ki jo vidimo na našem posnetku ob njegovi strani v nekem prizoru filma. DOMACI PROBLEMI IN VESTI Pokrajinski svet bi tudi moral povišati davke kmetom TI ponedeljek se je sestal * tržaški pokrajinski svet, ki je v glavnem posvetil svoje zasedanje proračunu za leto 1957, katerega je posebna upravna komisija občutno znižala. Državni prispevek, ki je bil predviden v znesku 895 milijonov, je bil znižan na 736 milijonov. Črtane so bile postavke za umobolnieo, šolo za gluhoneme, za vzdrževanje cest, nadzorstvo nad ribištvom in druge. Obenem so povišali nekatere davke, med temi dodatni davek na zemljišča in dohodke kmetijstva. Odveč je ponavljati, da gre vse to v breme našega revnega kmeta. Praktično se je ponovilo to, kar smo že poročali glede na podeželske občine : prispevek, ki so ga državne oblasti voljne priznati, je enak lanskemu. Do. dati moramo še, da je bil proračun z vsemi spremembami vrnjen pokrajinski upravi šele po osmih mesecih. V diskusiji so vsi svetovalci ogorčeno obsodili znižanje letošnjega proračuna s strani odgovornih oblasti. Med ostalimi je svetovalec tov. Grbec zlasti izrazil zaskrbljenost za naše kmetovalce, ki jih bo povišanje dodatnih davkov na zemljišča in kmetijske dohodke težko prizadelo. Zato je predlagal, da ne bi uveljavili no. vih davščin. Upravna komisija znižala proračun Kriterij je povsod enak prigovore svetovalcev in tako > šče pri Repentabru, ki večkrat pripravili primerno listino, ki bi prikazala protest pokr. sveta. V začetku seje je med drugimi tov. Luchesi vprašal kako je z ureditvijo položaja cestarjev in izplačilom dajatev 40 upokojencem, na kar mu je predsednik prof. Gregoretti odgovoril, da še vedno čakajo na odgovor oblasti. Tov. Grbec pa je ponovno opozoril na streli- preprečuje kmetom, da bi šli na delo v vinograde. Odbornik za kmetijstvo je odgovoril, da bodo v kratkem na kraju pro-učili in rešili vprašanje. Na koncu seje so z običajno večino odobrili obračun za leto 1956 ter imenovali nadzornike obračuna za letošnje leto v osebah svetovalcev Bazarra, Persoglia in tov. Weiss. Ločeni razredi v dveh slovenskih šolah T) ar dni po sestanku pred-stavnikov slovenske skupnosti z dr. l'alamaro sta bili ravnateljstvi slovenskih osnovnih šol v 13 arko vij ah in ul. Sv. Frančiška obveščeni, da sta bila vrnjena prva razreda, ki sla bila ob začetku šolskega leta ukinjena in združena z drugim razredom. Ta ukrep je imel zelo ugoden odmev med vso slovensko javnostjo in zlasti med starši, ki niso bili nič kaj prepričani, da bi mogel pouk v mešanem razredu koristiti njihovim malčkom pri prvih korakih v šoli. Ukrep je v skladu z izjavo vladnega komisarja o enakem postopku za slovenske in italijanske šole in kaže, da je bil izvršen na intervencijo samega vladnega komisarja. Upati, je, da bodo tudi ostala šolska vprašanja pravično rešena in da se ne bodo ponavljale krivice, glede katerih so Slovenci i-esto prisiljeni protestirati. Tov. Weiss je tudi ostro obsodil stališče oblasti in dejal, da je bil proračun zelo skromen in ni upošteval vseh potreb pokrajinske uprave. V praksi se bo sedaj zgodilo, da bodo ustanove še v večji meri oškodovane, saj bo pokrajina razpolagala z enakimi sredstvi, kot je lani, medtem ko so se vsi izdatki povečali. Kljub vsemu pa je pokrajinski svet z običajno večino sprejel na znanje izpremembe in bo na prihodnji seji, v pone-deljek, razpravljal o potrebnih popravkih proračuna. Pri tem ni pokrajinski svet upošteval predloga tov. Weissa, da hi v Nabrežinski občinski svet naklonjen otvoritvi lekarne v Sesljanu glavni predmet razprave na izredni seji devinsko - na-brežinskega občinskega sveta v sredo, je bilo vprašanje otvoritve nove lekarne v Sesljanu. Občina mora namreč sporočiti svoje mnenje prefekturi v zvezi s prošnjo, ki jo je že leta 1952 predložila Nada Milič. Odbornik tov. Markovič je svetu prečital spomenico sedanjega lekarnarja v Nabrežini, v kateri ta dokazuje, da otvoritev lekarne v Sesljanu ni potrebna, ker ima Nabrežina dobre avtobusne zveze, da se morejo vsi posluževati sedanje lekarne in ker je v občini premalo prebivalstva za dve lekarni. V diskusiji so svetovalci Co- posebni resoluciji zbrali vse lija, Mervič, Radovič, Marko- Razgibano prizadevanje odbora brezdomcev Resolucija v podporo akciji za pokojnino gospodinjam p rejšnji petek je bilo v mali dvorani gledališča Rossetti zborovanje stanovanjskih izgnancev. na katerem je tajnik Združenja za pravico do stanovanja tov. D’Agosto poročal o delovanju nedavno izvoljenega odbora iz stanovanja izgnanih družin. Omenil je, da je potovanje prestavnikov odbora v Rim že doseglo prvi uspeli, ker je poslanec PRI La Malfa predložil zakonski osnutek za preložitev stanovanjskih izgo nov, katerega so podpisali tudi poslanci KPI, PSI, radikali PSDI, P LI in monarhisti. Predstavniki odbora so v Rimu pojasnili položaj, ki ga tam niso poznali. Dokazali so, da gre za res veliko število stanovanjski izgonov, ker so samo v oktobru izgnali 86 družin in sedaj pripravljajo sodne oblasti okrog tisoč izgonov, do-čim je za nadaljnjih 1.500 razprava še v teku. Spričo tega stanja so načrti za gradnje nezadovoljivi, saj bodo do leta 1960 zgradili komaj 1000 stanovanj ; ostale predvidene grad. nje so pa zaenkrat samo na papirju. Z druge strani pa ni več na razpolago zasilnih stanovanj ali zavetišč za izgnane družine. Zaradi tega bo potrebno začeti nadaljnje konkretne in odločne akcije. Predno pa o tem odločajo, se bodo še sestali s tukajšnjimi oblastmi. V torek je bil odbor izgnanih družin sprejet, v odsotnosti komisarja, pri podkomisa-rju tržaške občine dr. Voria. Odbor mu je predložil pismena poročila o stanovanjski stiski in predloge za vsaj delno rešitev tega vprašanja. Dr. Voria je izjavil, da komisar dr. Mattucei pripravlja poseben načrt za uresničenje nekaterih konkretnih ukrepov ter da ho proračun za leto 1958 vseboval rešitev celotnega vprašanja s podporo vladnega komisariata, nekaterih podpornih ustanov in občinske uprave. Predvideno je, da se bo odbor v kratkem sestal tudi z dr. Paiamaro. Sestanek komisije za deželno avtonomijo V četrtek se je sestala pokrajinska komisija za proučevanje deželne avtonomije. Komisija je razpravljala o osnutku posebnega statuta za avtonomno deželo Furlanija - Julijska krajina, ki ga je sestavila pokrajinska uprava. O njenih morebitnih zaključkih bomo poročali prihodnjič. vic in Škrk podprli predlog o otvoritvi nove lekarne v turističnem središču, kot je Sesljan, ker je to v splošnem interesu prebivalstva. Obenem pa je treba postaviti vprašanje zdravnika, ker sedanji edini zdravnik ne zadostuje. Tov. Škrk je tudi sprožil vprašanje podružnice bolniške blagajne v Sesljanu. Tov. Markovič je slednjič pi odlagal, naj občina sporoči prefekturi svoje ugodno mnenje, toda pod naslednjimi pogoji: za otvoritev lekarne naj se razpiše javni natečaj ; magister mora obvladati slovenski in italijanski jezik in po možnosti nemškega in francoskega ; načne naj še tudi vprašanje zdravnika. Tov. Škrk je tudi dodal, naj se poudari, da ne bo mogla občina nuditi finančno pomoč, če lekarna ne bi mogla shajati. Zadevni županov predlog, s pripombami tov. Markoviča, so svetovalci soglasno sprejeli. Občinski svet je tudi, v odgovor na prošnjo ZDŽ, soglasno odobril resolucijo, naslovljeno predsedniku poslanske zbornice posl. Leone ju, v kateri ga poziva, naj poskrbi, da ustrezna zakonodajna komisija čim-prej prouči vse predložene zakonske osnutke v korist pokojninskega zavarovanja gospodinj, da se prizna koristnost gospodinjskega dela in izglasuje zakon, s katerim bo gospodinjam zagotovljena pravica do pokojnine Pred zaključkom seje je občinski svet počastil spomin nedavno umrlega didaktičnega ravnatelja Ščuke in arhitekta Radoviča lovna pogodila za gradbeno stroko, je v Trstu nočejo spoštovati . Za ureditev tega vprašanja je bil v sredo na Uradu za delo sestanek med predstavniki gradbenih delavcev in predstavniki Združenja malih in srednjih industrijcev. Pogajanja so se pa zaradi trmoglavosti delodajalcev razbila. V ponedeljek se bo zaradi tega sestalo vodstvo Zveze gradbenih delavcev, da prouči položaj in sprejme primerne ukrepe. Predpisi za vinogradnike Tržaška prefektura je izdala oh letošnji trgatvi nove predpise za vinogradnike, v katerih med drugim določa, da smejo pridržati tropine najkasneje do 15. decembra. Po tem roku jih lahko pridržijo samo pod do- Azijska gripa se vedno bolj siri Azijska mrzlica se v našem mestu še vedno širi. V sredo je bilo prijavljenih 818 primerov, dočim je bilo dan prej kar 1.506 novih primerov. V sredo so oblasti sporočile, da je doslej obolelo skupno 6.365 oseb. Tu gre samo za take, ki so poklicali zdravnika, ne ve se pa koliko jih leži doma bolnih brez zdravniške pomoli. Zdravniki imajo seveda vse polno dela in zlasti v ambulantah INAM morajo bolniki ure in ure čakati. Zaradi tega je v torek zjutraj ravnatelj tržaške podružnice INČA tov. Luchesi interveniral pri pokrajinskem zdravniku dr. Nuzzollilu, ki je takoj odredil preiskavo Partijsko življenje Komunisti in delavske borbe B' ločenimi pogoji in se morajo postaviti pod nadzorstvo finančnih oblasti. v ambulantah in obenem oblju- Izdelovanje patoke («vinello») je dovoljeno samo za destilacijo in za proizvodnjo kisa O lem pa morajo pet dni p re; j obvestiti kemični in blagoznan-ski laboratorij v Trstu. Umetno vrenje vina je treba prijaviti, in sicer od 1. janua rja 1958 do 31. avgusta 1958 omenjenemu laboratoriju. To pa ne velja za vstekleničeno vino. bil, da bo poskrbel, da bo INAM v celoti opravljala svojo dolžnost. Nujno je potrebno, da v zavodu zaposlijo več zdravnikov in ostalega bolniškega o-sebja. Slovenski delavci ! „Delo" je namenjeno vam in vas v vaši borbi za boljše življenje podpira. Zato podpirajte tudi vi nDelo“ in ga širite med svoje stanovske tovariše. Izlet ZKM1 v Padovo 27. oktobra organizira ZKM izlet v Padovo ob priliki med-pokrajinske manifestacije za mir in proti tujim vojaškim o. porišcem v deželi, katere se bodo udeležili mladinci iz Benečije, Julijske Krajine, Furlanije, Trentina. Creinone, Mantove in Brescie. Odhod iz Trsta ob 5. uri zjutraj, povratek drugi dan ob eni popolnoči. Cena vožnje 1.200 lir, pomožni «edeži 900. Vpisovanja se sprejemajo pri tajništvu ZKM v ul. Capitolina 3, tel. 44-046 in 44-047 ter v vseh mladinskih krožkih. orba delavcev GRDA in Arzenala se zaostruje in postaja tudi vedilo pomembnejša v okviru delavskih borb, ki se razvijajo v vsej Italiji. Kovinarji teh tržaških tovarn dokazujejo veliko borbenost in razredno zavest, ki se izraža v trnjenosti stavk napovedanih po obeh sindikalnih organizacijah. Člani partije morajo biti v tej trdi borbi kar najbolj aktivni, v tovarnah, kot sindikalni aktivisti, in kot partijci v sekcijah in celicah, ter razkrin-kovati pred javnostjo težke odgovornosti ravnateljstev CRDA in Arzenala, a tudi vlade, kajti tu gre za podjetja IRI, ki ne smejo biti podvržena protide-laivski politiki Confindustrie, katera je nasprotna interesom vsega ljudstva in stvari gospodarske obnove Trsta, h kateri lahko najbolj prispeva prav razvoj ladjedelniške industrije. S takšnim razkrinkavanjem izražamo podporo pravilni in vzgledni borbi delavcev. To podporo je ponovno potrdil Federalni komite v izjavi, ki je bila sprejeta preteklo soboto in ki jo je treba konkretizirati z akcijo in pobudami sekcij in celic, da bi delavci, ki se že toliko mesecev borijo, občutili solidarnost vsega prebivalstva, slehernega Tržačana, ki je neposredno zainteresiran pri bodočnosti naših ladjedelnic, pri izboljšanju življenjskih pogojev delavcev, ki so danes v prvih vrstah v borbi za boljšo bodočnost našega mesta. dmi in ljudskimi množicami. Zaradi tega naj celice že sedaj posvetijo posebno pozornost kampanji za 40. obletnico ter izdelajo načrt za širjenje knjig in časopisov, ki bodo po. svečeni zgodovinskemu dogodku, za proslavo v svojih celicah in za lastne pobude' v okviru splošne kampanje v počastitev Oktobrske revolucije. ZA TEDEI DNI Kongres upokojencev Jutri, v nedeljo s pričetkom ob 9.30 bo v Ljudskem domu v ul. Madonnina 19 pokrajinski kongres upokojencev, včlanjenih v sindikatu nove Delavske zbornice CGIL. Med drugim bodo na kongresu obravnavali tu di vprašanje povišanja n in INPS. Li ,;a 2 Sobota, 19. Etbin, Inko Nedelja, 20. - Vendelin, Ponedeljek, - 21. Uršul gomer Torek, 22. - Kordula, Z< va Sreda, 23. - .Severin, Pri1 (mlaj) Četrtek, 24. - Rafel, Blat Petek, 25 - Krizant. Zla Zgodovinski dnevi 19. 1851 je umrl črno! vladika in pesnik Petrovič Njegoš, stv« epske pesnitve venec». Rodil se je 1813. srei lat 20. 1944 so edinice Sov. 1 osi armade ramo ob jugoslovanskimi patii T~ osvobodile Beograd. eini pokoj- | Prireditev v Trebčah Načrti za proslave 40-letnice Oktobra tej številki našega lista ob- Slovesna počastitev pesnika Umberta Saba Razbita pogajanja Čeprav je bila pred nedavnim podpisana vsedržavna de- Prejšnji petek je bila v dvorani Ljudskega doma v ul. Madonnina svečana počastitev spomina nedavno umrlega tržaškega pesnika Umberta Saba. Spominski govor je imel univerzitetni profesor in ravnatelj revije «Contemporaneo» prof. Salinari. Svečanosti so se udeležile med drugimi tudi številne vidnejše osebnosti tržaškega kulturnega življenja. V Lonjerju naj menjajo električni vod Naloge mladih komunistov v bližnji bodočnosti v K", so se začele sankcije — svetovne vojne —so se takratne oblasti spomnile tudi Lonjerja in napeljale v našo vas elektriko. Pri tem so pa hoteli preizkusiti neko novo zlitino žice za elektrovod. Že od začetka se ta vod ni obnesel. Sedaj pa se Lonjer nahaja v takem stanju, da smo vedno pogosteje brez luči. Ker v Lonjerju ni plinske napeljave, mnogi kuhajo na elektriko. Pa si mislite kako se kuha ko smo včasih tudi ves dan brez električne struje. Po tolikih letih mislim, da bi bil čas, da hi se ta električni vod menjal, saj vendar tudi Lo-njerci imamo pravico do elektrike, kot jo imajo vsi drugi prebivalci tržaške občine. VAŠČAN nedeljo, 13. oktobra je bilo zasedanje avtonomne j tržaške federacije ZKMI, kate-| re se je za vodilni komite par-udeležil tov. Vidali. Opozorilo tije udelcžil tov. vidali. avtomobilistom | K Prvi looki dnevnega reda (rezultati organizacijske kon- Urad za avtomobile pri prefekturi poziva lastnike avtomobilov in motociklov s tržaško evidenčno tablico, naj čimprej vložijo prošnje za nadomestitev z evidenčnimi tablicami, ki veljajo za vso državo, in sicer zato, da se v zadnjih mesecih prepreči gneča v uradu. Urad opozarja prizadete, da je potrebnih za izdelavo in nadomestitev evidenčnih tablic okrog 40 dni. Zato naj prizadeti to upoštevajo in čimprej vložijo prošnjo. Hkrati se opozarjajo lastniki avtomobilov in motociklov, da ne bodo mogli krožiti po 31. decembru 1957 z vozili, ki ne bodo imela vsedržavne evidenčne tablice, ference in naloge federalnega komiteja) je podal poročilo tov. Pescatori, ki je predvsem kritično analiziral priprave in potek konference ter naštel naloge, ki jim ima sedaj mladinska komunistična organizacija. Predvsem morajo mladi komunisti delovati za odločen premik na levo pri prihodnjih volitvah, kar je nujno potrebni pogoj za dosego spoštovanja in izvajanja ustave in s tem za začetek obnavljanja italijanske družbe po poti demokracije in socializma. To bo tudi okrepilo borbe tržaške mladine za njene pravice in težnje. Zaradi tega morajo mladi komunisti s tem seznanjati vso trža- ško mladino. Druga naloga je organiziranje solidarnosti vse mladine z borbo tržaških kovinarjev, ki se združeno borijo proti delodajalcem, kateri izkoriščajo podporo vlade in si upajo delavcem ponujati «eno liro», kar žali ves delavski razred in prebivalstvo. Mladi komunisti morajo tudi podpirati borbo univerzitetnih profesorjev in študentov, da se prepreči, da vlada zniža prispevek univerzam ; poglobiti morajo proučevanje pogojev življenja, dela in učenja, da bi mogli izdelati pravilne mladinske zahteve in povesti mladino v borbo za njihovo uresničenje ; pospešiti akcijo solidarnosti z alžirskim ljudstvom in še bolj popularizirati Moskovski festival ; skrbeti za širjenje revije «Nuova generazione» in povesti veliko idejno kampanjo ob proslavah 40. obletnice Oktobrske revolucije, v počastitev katere se bo letos vršila tudi kampanja včlanjevanja in rekrutacije. V diskusijo, ki je sledila, je posegel tudi tov. Vidali, ki je podčrtal važnost, ki jo partija pripisuje vprašanju mladine, zaradi značilnosti našega mesta, kjer se število prebival- Mladina prosvetnega društva Lonjer - Katinara vljudno vabi na predstavo vesele vaške trodejanke «Ploha», ki jo bo igrala danes, v soboto 19. oktobra s pričetkom ob 20.30 v dvorani v Trebčah. javljamo načrt za proslave 40. obletnice Oktobrske revolucije, ki ga je odobril Federalni komite. Načrt predstavlja podlago za diskusije v sekcijah in celicah in za izdelavo delovnega načrta sleherne teren, ske organizacije. Pri obravnavanju problema moramo razumeti važnost kam- ' panje za 40. obletnico velikega ! Oktobra s političnega, propa- ! ga n d nega in vzgojnega vidika , ter za okrepitev in obnovitev partije. Ta kampanja bo namreč povezana z včlanjevanjem za leto J958 in z veliko akcijo prepričevanja in pridobivanja novih članov naši partiji, v počastitev Oktobrske revolucije. Gre za izredno delovanje — in ne za navadno proslavo ki bo trajalo ves oktober in november in v katerem moramo mobilizirati vsa partijo, vse tovariše in organe,t pospešiti in razširiti naše stike s simpatizerji, prijatelji, delovnimi lju- Slovensko narodno gledališče v Trstu MORITEV SEZOHE 1957 - 58 EUGENE O’NEILL STRAST POD BRESTI igra v treh delih režiser JOŽE BABIČ scenograf VLADIMIR RIJAVEC asistent režije ADRIJAN RUSTJA prevajalec FRAN ALBREHT PREMIERA v soboto 19. oktobra ob 20.30 v dvorani na stadionu «Prvi maj» Vrdelska cesta št. 7 Ponovitev v nedeljo 20. oktobra ob 16. in ob 20. uri v dvorani na stadionu «Prvi maj» in v torek 22. oktobra ob 20.30 v kinodvorani v Skednju 'Iniki lat j. N RADI 0No ODDAJE-. ?0v s 12, 2iviljenib0 p usode: «Bins Crosby» ' „ , a_____-, -i r» ' U SOBOTA: ZA MLADINO NEPRIMERNO ! Kvintet Avsenik - 16. . . ska univerza: O bigie111,6 s< zdravstvu: «Kaj je me jili s in kako se je razvila» Oddaja za najmlajše: Les tot: «Potopljeni mlinci r°a grajo člani Radijskega 1 Se je 19.15 Sestanek s posluša ivnili - 2:0.39 Od melodije do ivn za dije - 21. Teden v Italiji itbj Lahki orkestri - 22.40 I jiL,oV( ne melodije. NEDELJA: 9. Kmetiji» '!k'lsij daja - 10. Prenos maše >* e'avi niče Sv. Justa . 13.30 6 orSP Po željah - 17. Slovenski "jeni ri - 20.30 P. I. Čajkovski- k pr kova dama», opera v 3 i eščene PONEDELJEK: 12. Iz ' |ali vih zapiskov: «Pogumna -mov - 19.16 Radijska univerzi 'Uivo ko nastane dnevnik: «9 «, da svobodo» - 21. Utrinki 'V Zash nos ti in tehnike - 22. lz iòne,,; listi iz slovenske književ , i r‘ F. S. Finžgar: «Strici» - '! ' Weber: Odlomek iz ko® lC v f-rno.Iu, op. 79 am’ TOREK: 12. Predal jj^0» «Diamantna mrzlica sr* , " friškega pragozda» - 13.3° san ba po željah - 19.15 Zdra* *n 11 vedež - 2:1. Vittorio C» ' «Vitez brez okepa», vese' podo\ v treh dejanph. Igrajo -• Radijskega odra. ifuge SREDA: 12. Zena in iških obzornik za ženski svet občul Klavirski mojstri . 19.15' be za otroke od osmih * «;• . jih let: Ivo Z b r: «Po'1 11111 trolejbusu, ki sa pogan'111 a d i t da» - 20.30 0.1 melolUe J ti lodije - 21. Obletnica % jn «Pullman Mor’ George mu» iv;,-iznajditelj spalnih in k železniških voz» . 22. R* . ski-slovenski kulturni skozi stoletja: «Primož 'lo]g< bar, Pietro Bonomo if I'1 jih utorih 'F nižj Konferenca tov. D Onofria (Nadaljevanje s 2. strani) vrstah. Dovolj je, če se spomnimo kar se tega tiče desničarskih in revizionističnih stališč Angela Tasca in Antonia Gra-ziadei, ki jih je Gramsci stalno pobijal. Okrepil jo je v bor. hi proti ekstremizmu bordigov-cev in njegovemu frakcionaške-niu delu. Na predvečer III. kongresa v .Lijonu je Gramsci vsilil razpustitev odbora za sporazum Bordige, ki je hotel v vidiku kongresa koordinirati vse delo Bordigove struje. Predkongresno diskusijo, kot vsako drugo diskusijo v partiji — je dejal takrat Gramsci — mora voditi CK partije in ne drugi. To je pravilno, ker odgovarja koncepciji leninistične partije. Veljalo je takrat in veljavno je tudi danes. Naš statut sledi torej v načelni impostaciji, kot tudi v praksi nauku Lenina in Gramscija. Tega se moramo dr- siva postopno znižuje in stara in kjer mladina nima jasnih žati, tega se mora držati tudi perspektiv ter izbira raje izselitev. ZKM mora mladini poka-zovati izhod iz tega stanja, jo pridobiti za borbe za gospodarsko obnovo Trsta, za ustanovitev deželne ustanove, za obnovitev dežele na italijanski poti v socializem. Danes se nadaljuje zasedanje na katerem bodo obravnavali drugo točko dnevnega reda : «Kampanja obnovitve izkaznic in rekrutacije v počastitev 40. obletnice Oktobrske revolucije.» posl. Giolitti, ki ga pa skuša v teoriji in praksi obrniti. (Se nadaljuje) Delavske zahteve (Nadaljevanje z 2. strani) ga in duševnega napora in večjega dobička, ki ga ima podjetje. Borba, ki izvira iz te zahteve se spremeni v borbo za obrambo podjetja. Postane to- rej tudi borba za obrambo vsedržavnega gospodarstva, da se odtegne izpod vpliva Conf-industrijc podjetja, ki bi morala vršiti socialno vlogo ura-vnovešenja in vzpodbujanja našega gospodarstva. Kot vidimo se razprava o tem vprašanju razširi in poglobi, kaže odgovornosti določenih ljudi, odkriva pa istočasno politiko, ki jo že vrsto let vodijo KI) in njeni zavezniki. Ta politika je pomagala italijanskim monopolistom, da so se s pomočjo Confindustrije lahko polastili večjih in manjših ključnih položajev gospodarstva. Borba delavcev je torej borba za obrambo vse skupnosti, v Trstu pa dobi značaj borbe za obnovo, ker vsak uspeh, tudi najmanjši, je korak naprej za naše gibanje obnove. Delavce in komuniste mora usmerjati in vzpodbuditi zavest, da vsaka tudi najmanjša borba vpliva na problem obnove v splošnem. To velja posebno v fazi priprav vsedržavne skupščine komunistov iz velikih tovarn Partija mora razložili, da perspektiva ni samo v takojšnjem rezultatu, marveč je širša, v vsakodnevnem pridobivanju položajev, ki bodo omogočili politično, gospodarsko in socialno obnovo Trsta, v okviru obnove vsega življenja v deželi preko izvajanja in spoštovanja republiške ustave, ki je podlaga italijanske poti v socializem. Paolo Vergerlo». ČETRTEK: 12!.. Pot«! po Italiji: Turistični U t dr. Maria Adriana Bet1 'Uih -- 18. 'Chopin: Koncert J "risii e molu op. 11 za klavir g0<| kester - 19.16 Radijska , za: Evropska kolonialL . spanzija: «Zaključki» 1 Je Dramatizirana zgodba: •, nija Curk: «Vitez H Sekl Predjamski» (Prvi del> Nove knjige in izdaje1 *ahte Morante: «Isola di A1 j vsi (Arturov otok). *eUrljiv PETEK: 12. Pred^ Har-i «Pariz ni bil vedno ^ letij. niča Francije» - 19.15 $l vzgoja: «Ali so med nafl1' otroci» - 21. Umetnost K 03 reditev v Trstu - 21.16 V C dela slavnih mojstrov - " glasbilih: «Lesena pih^ rinet in saksofoni» - 22- f||iog]a, Černe melodije. c V h K 1 in - s *■ Tod ^iti, . vel j S é Amerikanci v ; Ninini (Tre Americani a Jjna Prosek Sobota, 19. okt. ob 19.30: ...“ .) 'at z barvni film Univef: Sv ■v, k Nedeija, 20. okt. ob 17. 11 *°Varn ponovi. «e Sreda, 23. okt. ob 19.30: \ »0ben ster na rinsu» * : su! ring): film ringu» 1 oDazi : film ur» sin[ £0st- : se c Podpirajn’Itt h|3nia 51 Matico N.lu «Dijaška Dijaško Matica» ^ p£ veliko kulturno in r‘ ( ^ k°lj no poslanstvo. Mi vi’ , Cnt ji dolžni pri tem ^^ ^isar plemenitem delu PflV. ^<*htei ti. Zato postanim0 , člani in Prispevaj^ ^ vsaki priliki za (< ^ Janja Matico». i^tivn b ] ’• pol sm d Tarisi Tlla tr V*jo \r šii •tiest