žalega travna grmi, Nanese kmet več ne boji. Murska Sobota, 27. april 2006, leto LVIII, št. 17, odgovorni urednik Janez Votek, cena 310 sit (1,29 evra) Vreme Spremenljivo oblačno Mo zT S' t s krajevni mi plohami STR. 11 Inštalacija novega duhovnika v Bodonclh »Odločil sem se« Čestitamo ob dnevu upora proti okupatorju in prazniku dela uredništvo Mostju pri Lendavi Strmoglavil Vojko Prah ^srečen splet okoliščin -Stanje hudo ranjenega Praha zaenkrat stabilno Izpolnite in pošljite objavljeno glasovnico ali glasujte z SMS-sporočill (tako za Pomurko kot Pomurca meseca aprila) na številko 051693 693 najpozneje do petka, 5. maja 2006. Vestnikov VLAK 10.6.2006 KOROŠKA Slove n ij a-Avstr!j a Odpoklicani Milan Hojnik razrešen ^slišano Branislava Belovič z Zavoda za zdravstveno varstvo Murska Sobota za uspešno promocijo zdravega življenjskega sloga. Predlogi za aprilski izbor so na strani 11. Andrej Zrim, cankovski župnik, kije uspešno izpeljal dobrodelno akcijo Prisluhnimo in pomagajmo otrokom v Darfurju, ki se je je udeležil tudi predsednik države dr. Janez Drnovšek. str. 6 -ARCONT, d. d., Išče več kot sto proizvodnih delavcev Arcontovci -več kot zgolj formalna izobrazba V prihodnjih letih bodo s pomočjo novih tehničnih izboljšav izdelali letno 15 tisoč kosov zabojnikov in na novo zaposlili več kot sto mizarjev, kovinarjev, strojnikov, elektroinštalaterjev in ličarjev str. 13-V Gornjih Petrovclh spor med duhovnikoma Horvatu kazenska ovadba Jana Kerčmar dobila poškodbe v predelu prsi - Dejan Horvat seje javno opravičil - Neprizanesljivi rumeni tisk in spletni forumi -Kako kaznuje Cerkev str. 19 - Ženski nogomet V derbiju boljše Pomurke Veliki derbi najboljših ženskih nogometnih ekip v Sloveniji NAROČNIK 27. april 2006 - VESTIft Slavnostna seja ob prazniku rogašovske občine Letos jih je obiskal minister Veselo »jiirjovo« Od setve je odvisna žete Občina Rogašovci svoj praznik te dni praznuje že sedmič. Tudi letos, tako kot zadnjih nekaj let, so ga zaznamovali s slavnostno sejo občinskih organov, kjer so sodelovali tudi drugi gostje. Tokrat je bil med njimi tudi minister za lokalno samoupravo in regionalno politiko dr. Ivan Žagar. Uvodoma je rogašovski župan Janko Halb predstavil nekaj osnovnih podatkov o občini in na kratko tudi delo občine v preteklem letu. Meni, da so v občini lahko zadovoljni s cestno infrastrukturo, vodovod se trenutno ureja, nekoliko klavrni videz pa ima industrijska cona. Urejena pa naj bi bila tudi druga področja, kot so šolstvo, zdravstvo, nekoliko več pa je problemov na področju sociale. Gre namreč za občino s pretežno starejšim prebivalstvom, saj se je iz krajev izselilo kar nekaj mladih izobraženih kadrov. Verjetno iz teh razlogov peša tudi razvoj občine, tako da je bil to pravi trenutek za obisk ministra za regionalno politiko. Ta je sicer pohvalil delo občine, pri tem pa dodal, da mora biti najprej poskrbljeno za osnovne stvari, kot je na primer čista pitna voda. V nadaljevanju svojega govora pa se je dotaknil predvsem neenakomernega razvoja naše države in pri tem povedal, da tudi zadnji indeksi razvojne ogroženosti kažejo, da je Pomurje še vedno najbolj ogroženo. Na državni ravni naj bi se začeli tega zavedati, zato so lansko leto Pomurju namenili šeststo milijonov tolarjev regionalnih spodbud. Rešitev za skladen regionalni razvoj pa vidi minister Žagar v oblikovanju pokrajin, vendar opozarja, da mora pri tem aktivno sodelovati sleherna občina, če ne, se bo centralizem zopet oblikoval znotraj pokrajin. Že pred sejo je minister Žagar obiskal Pickovc iz RogaŠovec, ki se ukvarjajo s predelavo sadja v marmelado, kar naj bi bil dober zgled izrabe dodatne ponudbe na kmetijah znotraj krajinskega parka Goričko □gledal si je tudi romska zaselka v Ropoči in na Pertoči. To naj bi bil po županovih besedah manjši prispevek k nedavnemu romskemu prazniku, zato je tudi kulturni del seje popestril romski glasbenik Kristjan Borovšak. Besedilo in foto: C. K. Dvanajsti občinski praznik Pretekli konec tedna je slovesno zaznamovala svoj dvanajsti občinski praznik s proslavo v petek ter tradicionalnim sprevodom in sejmom v nedeljo občina Sveti Jurij ob Ščavnici. »To, kakšna bo žetev, je odvisno od setve,« je zbrane na prireditvi nagovoril župan občine Sveti Jurij ob Ščavnici, Anton Slana, in poudaril, da so skupaj tako z občinskimi svetniki kot tudi občinsko upravo v razvoj občine začeli vlagati že pred tremi leti in da sedaj Čakajo na sadove: »Razumemo, da so vaša pričakovanja velika In upamo, da jih bomo izpolnili. Trudimo se, da bi vrnili ugled našemu kraju, naši občini, tako v besedi kot sliki.« Civilna pobuda za čisto pitno vodo v Pomurju Škodljive snovi v vodi škodujejo zdravju, varnih doz ni Društvo radiestezistov in bioenergetikov Pomurja in Pomurski ekološki center sta ob dnevu Zemlje predstavila analizo pitne vode v Pomurju glede genotoksičnosti. Opravil jo je Peter Firbas, biolog in zasebni raziskovalec z licenco in laboratorijem za rastlinsko citoge-netiko. Njegove ugotovitve pomembno odstopajo od analize, ki jo je decembra lani na Zavodu za zdravstveno varstvo M. Sobota predstavil Nacionalni inštitut za biologijo. Z biološkim testom allium, zna- Slana je med drugim še povedal, da so pravkar začeli z izgradnjo ceste in sistema prebivalstva za oskrbo z vodo, trudijo se, da bi prišli do sredstev, s katerimi bi lahko nim kot čebulni vzorec, namreč dokazuje, da je genotoksičnost soboške vode visoka, višja kot na primer v Ljubljani alt Mariboru, in da pijemo slabšo vodo, kot teče celo v nekaterih rekah. Anton Komat je zatrdil, daje uporabljen biotestverificiran na Danskem, razlika med njim in kemičnimi analizami pa je, da testira vpliv vseh kemikalij na gene in kromosome oziroma ugotavlja genotoksični učinek, ne ugotavlja pa, katere so te snovi, kar je bistvo dražjih kemičnih analiz. Čeprav med uradnim inštitutom in zgradili kulturni dom: »Iščemo pa tudi rešitve za sodobno telekomunikacijsko omrežje. Zavedamo se, da na mladih svet stoji, zato si močno prizadevamo, da bi jih obdržali v našem okolju. Zato rejeli pravilnik o stipend™^ tocesta je nova priloži*0^ j ljudi tukaj in upam, da * y j znali dobro izkoristiti * pobudniki civilne iniciative obstajajo razlike glede škodljivosti pomurske vode za zdravje, pa je Anton Komat povedal, da so si strokovnjaki enotni v tem, da varnih doz glede genotoksičnosti ni in da moramo vsi stremeti k temu, da strupenih snovi v vodi ne bo. »Dokler bomo to pokrajino obravnavali. tako domačini, kot cisti, ki odločajo na ravni države, po koščkih, zanjo ne bo dobro.... Problem pitne vode in kontaminacije moramo gledati v širšem smislu vodne varnosti celotne pokrajine in države,« je bil jasen Anton Komat. Kritičen je bil do kemičnega zastrupljanja zemlje nasploh in s her- bicidi, ki so pri nas , vendar se v pitni vodi ImUTw ljudje še vedno uporabil*!^ črno uvažajo čez mejo i držav, kjer so te subst^ voljenjc. »V bistvu gre za “ terorizem,« je bil oster Kritičen je bil mdi do tram na Muri, ki jo je inien“ dnjo, za norijo pa zasajanj površin s koruzo, ki naj bt ,I energetske potrebe. pričan, da Slovenija -I11 . težav z energetsko oskrbo ji v ozadju le vprašanje privatizacija elektrarn. ciaciva tudi zahteva izlov'1 rti* rečnih vodnjakov iz UP°‘ cuje pa se na evropsko ki v primeru neprinK^j^ za pitje nalaga sprejetjej” ;1 ukrepov za zaščito nai^ . ■ skupin prebivalstva. Naročniki, oglašujte v mesecu, ko slavite svoj rojstni dan, BREZPLAČNO! Izpolnite kupon in ga v mesecu, ko imate rojstni dan, predajte v naročniški službi Vestnika, Ulica arh. Novaka 13, Murska Sobota. Blagovne znamke »Blondinka s kockastln želoudeon Mali oglas z besedilom do 80 znakov je brezplačen. Ugodnost velja samo za naročnike časopisa Vestnik, ki imajo v mesecu uveljavitve kupona rojstni dan (ob predaji kupona obvezna legitimacija - dokazilo o rojstnem dnevu), na hrbtni strani pa je odtisnjen naslov naročnika. Male oglase, oddane po telefonu ali brez kupona, zaračunavamo po ceniku. Kupon ni veljaven za objavo pod šifro in ga ne morejo uveljavljati pravne osebe (tudi s. p.) ter velja samo za rubrike kupim, prodam ali podarim. / KUPON ZA BREZPLAČNI MALI OGLAS V vsako okence vpišite črko: Rojstni dan NAROČNIKA v času od 1. 5. 2006 do 31.5- 2006. Nečitljivih kuponov ne objavljamo... Človek se tu in tam počuti kot »blondinka s kockastin želoudeon«. Težko je »na prvo žogo« opisati ta občutek, vendar se ti pogosto prikrade v zavest prav takrat, ko bi bilo najmanj potrebno. Verjetno je občutek enak, kot je občutek vratarja pri enajstmetrovki, ki razmišlja o svežih krofih. Včasih, ko pregledujemo ponudbe prodajnih in promocijskih prospektov, si nikakor ne moremo predstavljati tistih ljudi ali strojev, ki omenjene izdelke proizvajajo. Ne gre za nobeno sočustvovanje, ampak za neko zdravo logiko ali primerjanje podobnih stvari. Pred-(stavljajmo si pot, ki jo »prehodi« jogurt oziroma sestavine jogurta, ki ga potem lahko kupimo za 40 sit. Ko kupujemo jogurt, nikoli ne pomislimo na ime tiste krave, ki je dala mleko, saj bi moral biti jogurt po logiki stvari narejen iz mleka. Ključno je, da so stvari domače in zdrave, pa čeprav je vse skupaj narejeno za 40 sit, Ali je to možno ali ne, nas ne zanima. Amnezija, ki se nam v trgovini marsikdaj pripeti, je pošastno strašna, saj nam ne uspe sestaviti osnovnih logičnih operacij. Pa so nam začeli razlagati, da je voda oporečna in da je treba kupovati ustekleničeno vodo. Voda stane 100 sit, nakar se pojavi osvežilna pijača, ki stane 80 sit. Ali se sploh kdaj vprašamo, kakšna za boga mora biti voda v tej pijači, če je pijača cenejša od navadne vode? In tako počasi, a zanesljivo prihajamo na področje znamk, ki nam ponujajo enako zadovoljstvo, ampak za veliko nižjo ceno. Pridemo pred polico, doživimo amnezični šok, potem pa s prazno glavo naprej in razmišljamo le z želodcem, kot bi bil polica za zlaganje stvari. Pomembno je le, da čim več spravimo nanjo. Lepo zloženo in v vrsti. Res je, da je pogled na prezaložene police in možnost izbire stresni pojav. Ko je znana pisateljica detektivskih romanov, mati Her-culesa Poirota, Agatha Christie za enajst dni izginila v neznano in so jo potem našli v nekem hotelu, prijavljeno pod drugim imenom, je bila psihiatrična diagnoza amnezija Hysteria Pugax. Za to vrsto amnezije je značilno, da se hoče posameznik takrat, ko je izpostavljen velikemu stresu, le-tega znebiti tako, da pozabi svojo identiteto Verjetno se podobno pripeti marsikomu, ko stopi pred polico v trgovini in se mora odločiti, kateri izdelek od primerljivih bo izbral. Pozabljanje lastne identitete je dandanes marsikomu izhod v sili, obenem pa je ustvarjanje neke množice ali črede, porabnikov cilj vsakega dobrega trgovca. Identiteta se veže na prostor, na razporeditev, na akcijsko ponudbo, na ime trgovca in to je vse, kar je treba pomniti, drugo je le Še operativna izvedba nakupa. Vse je označeno in postavljeno tako, da lahko tudi človek v popolnem transu napolni voziček in se udobno prebije do blagajne. Pri blagajn i pa pride trenutek resnice. Zvok čitalca kod na izdelkih marsikoga predrami iz sna, a je težava mnogokrat ta, da za njim stoji drugi kupec, ki ga rine skozi blagajno. Na tem mestu v večini primerov poti nazaj ni. In ko so vse stvari lepo zložene in poravnane, se začne tako imenovani racionalni premislek. Pogosto se dogaja, da stvari, ki smo jih kupili, niti ne uporabimo. Čemu so potem pomembni cena izdelka, kakovost izdelka in celotni tržni splet, ki ga kreiramo pri razvijanju novih izdelkov, ko pa na koncu ne pride do ključnega akta, ki naj bi združeval proizvajalce in porabnike, to je pora ba izdelka. Tako lahko zatrdimo, da je kupovanje jB samo zadovolje- jf 7 vanje potrebe in ne uporaba, celotna logika se giblje torej v področju kupiti - ____ imeti in ne v ko 1 ristih,kijihpri J naša poraba. Na tej ravni tudi » znamke odigrajo ključno vb'*' ’ kupiti znamko, že samo po \ (/i'1 sivo, ne glede na to, kako znamke »obnašajo« pri pori1 j neka zdrava pamet pove še 1-" na konkurenčni prostor, kis^P & . vzposta vil na trgu, upoštevaj0^ izvodnja že očiščena nepoln kov, lahko računamo, daje'-'-^y primerljivih izdelkov enaka ■ zgoljprostor nadgradnje na ■'" nih storitev, na ravni tržnega P , । i|i' Pr jaznosti do kupca ali na " izdelka ali izvedbe storitve. vzpostavlja tudi sistem du ef' delkov glede na cenovni rang ' pozicionirani. , , nn>: .. Zaradi tega je včasih bliže pogledati, kaj je v prd^li o ( liko cenejši kot njegov substd ’ 4? nakupovati kot »blondink^ a želeoudeon«. Neka razlika "" P. S.: Pa nič osebnega proti' • so pa mnogokrat uporabne k Leonu v/^^ariu :U Pohodniku Lu-*n‘' 1 družini ter 'V^k? c!aniQ^ bodon’ n ^'»Ojikn ■ Cer^vene občine. ^Ehvie81^^11’3 se ^ipir3 ' n,- - ampak človek za naknie Srčn- ■'PfVin krščanstva. pa ni lahka "^roopra-^^ovanm J'/'*1 skrivn°-13- ' d bozJega duha in z Ve?rav,jal Ve„ lan^'0 bon, ta-Ho,' *1ir n-i ysp ” odgovorno in litUj" 'i^iiiko?1:1 indeianja karCT,mi »c pij tudi doživ' " »‘Palaciji povedal krušiva je ®nik l 1 ^k’"M.d,M.Sobota oznanjevanje evangelija. Kot evangeličanskemu duhovniku mi je bilo omogočeno, da sem od 1 januarja I960 do 31. decembra 2005 smel oznanjati evangelij v evangeličanski cerkveni občini Bodonci. Evangeličanski duhovniki smo podobni nosilcem štafetne palice v posamezni cerkveni občini. Za mene je bil to tek na dolge proge, če se izrazim v športni prispodobi. Trajal je dolgih 46 let. V štafeti je vsakemu tekaču odmerjena razdalja, potem pa je treba štafetno palico oz. evangelij predati novemu tekaču. Danes se je to javno in uradno zgodilo. Vendar pa opravljanje duhovniške službe v evangeličanski cerkvi na Slovenskem ni tek, ampak trdo delo. Vsega tega duhovnik ne zmore sam, ampak potrebuje tudi pomoč. In takrat je to delo tudi zadovoljstvo in veselje. V tem teku skozi Čas sem bil de- Minister Zagar v gradu pri Gradu S pokrajino več š rših regionalnih projektov Goričko z ovirami v regionalnem razvoju Ob obisku v Prekmurju se je v nedeljo minister za lokalno samoupravo in regionalno politiko Ivan Žagar udeležil tudi pogovora o regionalnem in državnem razvojnem programu v gradu pri Gradu. Pogovora na sedežu javnega zavoda Krajinski park Gorička, ki ga je tudi organiziral, so se ob direktorju zavodajanku Halbu udeležili tudi župani goričkih občin, direktor RRA Mura Danilo Krapec, predsednik Regionalnega razvojnega sveta mag. Radovan Žerjav in drugi. Ti so ministru tudi predstavili razvojne priložnosti in načrte v njihovih občinah in na območju Goričkega ter Pomurja sploh ter konkretne ovire pri tem. Halb je v uvodu poudaril, da je z vidika goričkih občin možnost, da naredijo zgodbo o regionalnem razvoju na tem območju Gorič- Sto tori Mi'a"Juhw Venera (trženje) 538 17 10. št telefaksa 538 17 11. Nenaročen Ih rokopisov 1 n fotografij ne vračamo. Trtmesečna naročnini 3 900 00 cit fi A 77 1^ ’ -j 3’te • 53817 20 služba), n. c. 538 17 10,538 17 40 (novinarji Vestnika), ■««» » M. »a* »Mk n« m -K . S ZS SZSiSS *•«* “T"?: «« «* ’•»“ računa Republike Slovenije ta leto 2002 in 2003, Uradni Ust 17.12.2001, št. 103, Naklada- 15 000 izvodov Elektronska n«t VMtnii t m i v 8 28 M d^8™ v,edll0St' radri lis'23-1211398 Zakonom o izvrševanju pro-turna«. inottov. Elektronska pošta. Vestnik: wstnik@p-inf.sl, Venera: raera@p-inf.si, narečnlška služba: oglasi.vestnik@p-inf.si, www-sfran: http://www.vestnlk.si. ležen pomoči mnogih, med katerimi že marsikateri počiva v večnosti. Se posebej se želim zahvaliti tistim, ki so mi stali ob strani v grobem in neprijetnem času, ko mi je bila za 15 mesecev odvzeta Štafetna palica od oblastnikov, ki so hoteli utišati oznanjevanje evangelija in duhovnika omejiti na delovanje med Štirimi stenami (Ludvik Jošar je bil ob začetku svojega duhov niškega poslanstva v Bodoncih zaradi svojih pridig, ki niso bile po godu takratni oblasti, za nekaj časa zaprt, op. p). Vendar pa se je slabo človekovo delo spremenilo v dobro človekovo in božje delo,« je dejal Jošar, ki seje zahvalil predvsem svoji družini in Še posebej življenjski sopotnici Cici. Solze v očeh duhovnika in nekaterih vernikov je nekoliko omilil inšpektor evangeličanske cerkve v Sloveniji Aleksander Kerčmar, ki je ob Jošarje- kega in pomurske regije, za kar imajo vse možnosti. Minister Žagar je povedal, da si bodo na ministrstvu še naprej prizadevali, da bi zmanjšali razlike v razvitosti med statističnimi regijami v Slovenijyn da tudi z novim indeksom o razvojni ogroženosti kaže, da je Pomurje po tem kazalcu v najbolj neugodnem položaju. To bo tudi merilo pri dodeljevanju neposrednih razvojnih spodbud za pokrajine. Velik prepad med osrednjo slovensko regijo in nekaterimi drugimi, tudi Pomurjem, se vse bolj povečuje. Odkar je na čelu ministrstva, so z dodatnimi sredstvi pomagali občinam. Z zakonom o financiranju občin so zagotovili 6,2 milijarde tolarjev dodatnih sredstev neposrednih spodbud za financiranje občin z rebalansom proračuna, ob tem so pomurske občine dobile 600 milijonov za investicije in udeležbo pri evropskih projektih: »Naredili smo tudi velik Kometar Turistično ozko grlo Portret Simona Severja Hodil seje 6. decembra 1978 v Murski Soboti, kjer je končal tudi osnovno Šolo II in gimnazijo. Nato je tri leta študiral na Evangeličanski teološki fakulteti v okviru Univerze Komenskega v Bratislavi na Slovaškem. Potem je šel za tri mesece na praktično izpopolnjevanje v Woodbridge v ameriški zvezni državi Virginia. Nadaljeval je z enoletnim študijem na Evangeličanski teološki fakulteti Univerze v Leipzigu, nakar je diplomiral (9. in 10. semester ter zaključna semestra) v Bratislavi, kjer je zagovarjal tudi magistrsko nalogo z naslovom Pridiganje in zakramenti. Kot kaplan je v Bodoncih deloval od 6. septembra 2004. Mimogrede, Simon Je velik ljubitelj nogometa in tudi kluba Mura 05. Pravi, da mu je žal, ker zaradi različnih obveznosti v naslednjih tednih še ne bo mogel na tekmo. Mogoče pa bo priložnost našel v zadnjih krogih prvenstva. vem slovesu napovedal: »Mi te še nikamor ne bomo pustili, saj te še potrebujemo.« In za kaj se bo zavzemal novi, že osmi »farar« bodonske cerkvene gmajne? »Najprej moram strniti vtise ob lepem pogledu na polno cerkev in svečano atmosfero ob vpo-•klicu med te čudovite ljudi. Zame je cerkev kot nekak gozd ali log, v katerem sd'različna drevesa, in ta različnost daje gozdu neko pestrost. Tako je tudi v cerkveni občini, Tu bi rad bil prisoten za vse generacije.«. T. K„ foto: N. J. Minister Ivan Žagarje predstavil tudi aktivnosti ministrstva za zmanjšanje razlik med razvitostjo slovenskih pokrajin. korak naprej pri ustanavljanju po- krajin, ker je bil dosežen političen konsenz v sklopu spremembe usta- ve V naših službah pripravljamo paket zakonodaje, da bi prenesli pristojnosti in naloge skupaj s fi- nančnimi viri in tudi strukturami z državnega nivoja na pokrajine. S tem se tudi ponuja več možnosti za širše regionalne projekte. Pri- O tem. da turizem Pomurje lahko potegne iz razvojnih zagat, ni nobenega dvoma. V tej smeri se zgodba tudi razpleta. Na eni strani se dogajajo Intenzivna vlaganja v skupini Terme 3000 in stalna rast obiska gostov in s tem tudi prihodkov. Vzporedno s tem se premika tudi v zasebni ponudbi, ki iz leta v leto pridobiva kakovost. Svoje so opravili tudi kupci nepremičnin v tem prostoru, kar vse vpliva na prepoznavnost regije pri gostih, tako domačih kot tudi tujih. Nove naložbe napovedujejo nove možnosti pri prodaji storitev in zaposlovanju. Skratka, turizem postaja zgodba o uspehu, ki ji kaže verjeti. Toda na tej poti se počasi nastavljajo Čeri, ki še ne pomenijo zaustavitve razvoja, lahko pa pomenijo stres, ki bo močno vplival na panogo in s tem na okolje. Povezovanje term severovzhodne Slovenije, kateremu so se je na koncu pridružilo Zdravilišče Radenska, je imelo pozitiven učinek ne samo v regionalni, ampak tudi v slovenski turistični ponudbi. Po svoje se je tudi srečno izteklo, ker so se vodstva 1 Lendavi in na Ptuju uspešno prilagodila novi filozofiji in zahtevam novih lastnikov in so celo izboljšala rezultate poslovanja. Nekoliko drugače je z Radenci. Ti so bili do nakupa zdravilišče, sicer s prepoznavno lastno blagovno znamko, velik del k tej jmepoznavnosti pa je prispevala tudi Radenska. Je tudi res, daje bilo zdravilišče skozi vso svojo povojno zgodovino v privilegiranem položaju na regionalni in tudi takratni republiški, če ne celo državni ravni. Voda je bila tista, kije najbolj diktirala razvoj zdraviliškega turizma in ga tudi pomagata graditi s prelivanjem dohodkov. Radenci so ob tem nekoč že imeli status, ki pa ni bil grajen na kapitalskih osnovah, kot so danes Terme, In zgodbe niso uspeli uspešno dokončati. Sistem je razpadel, in to v škodo tistih, ki so gradili. Kot se danes vidi, so ravno Radenci najtrši oreh, na katerem si lomijo zobe tako v Termah 3000kot pri največjem lastniku Savi. Poslovanje ne prinaša želenih rezultatov in posledica je bila zamenjava direktorja marketinga okrog novega leta, v jtreJŠnjem tednu pa direktorja Mirana Hojnika. Normalno za kruti svet kapitalizma. Neuspešni odidejo in pridejo novi. Pri novih pa se pokaže, da pomurski turizem ni nujno zajamčena zgodba o uspehu. Ra vno v primeru radenskih Term se kaže, da je kadrovska baza za tako velik sistem, kot so Terme 3000, preozka. Ne glede na argumente, s katerimi strežejo vodilni, je nenormalno, da sta prevzela vlogo sanatorjev nastalega položaja glavni direktor Term Dušan Bencik in finančni direktor Marjan Maček. Ravno šibka kadrovska baza lahko spravi sistem na kolena. Predpostavimo lahko, kar je malo verjetno, da lastnik pripelje in postavi svoje ljudi. Ta zgodba pa je hudo nevarna, ker turizem ni avtomobilska tovarna, ampak gradi svojo prepoznavnost na nekih povsem drugih temeljih, kot se to dela v klasični industriji. Poleg naravne danosti, v tokratnemprimeru vode, je človeški faktor tisti, ob katerem turizem uspeva ali propade. V Termah 3000 se je na primeru Radenecpokazalo, da v tem obsegu in s tako zastavljenimi cilji zgodbe ne bodo uspešno zaokrožili, če ne bodo razširili kadrovske baze na višji in visoki ravni Pa ne gre samo za Radence, tudi fluk-tuacijski ciklusi znotraj marketinga opozarjajo, da so se časi spremenili in da jeza uspeh potrebnih več ljudi. Gre preprosto za to, da tako ozka vodilna skupina, kljub dobri volji in ciljem, preprosto fizično ne bo več mogla dohajati zastavljenih ciljev. Pa tudi sistem je že tako velik, da so vzponi in padci nekaj normalnega in bodo kadrovski ukrepi nujni, za te ukrepe pa so potrebni ljudje. čakujem, da bodo v tem mandatu pokrajine ustanovljene. Mislim, da bo ustanovitev pokrajin izjemnega pomena za regije, ki so na repu razvitosti. Vendar pa ta bodočim pokrajinam nalaga več odgovornosti, tudi politične in za lastni razvoj. Prav tako je treba biti pri nastajanju pokrajin izjemno previden, Janez Votek ker lahko pokrajinski centralizmi pomenijo precejšnjo coklo pri razvoju, česar ne želimo. V ustavnem Členu smo predvideli tudi sodelovanje občin pri ustanavljanju pokrajin. Sočasno pa pripravljamo zakon o financiranju občin, s katerim bi občinam omogočili večjo stopnjo avtonomije.« Glede neposrednih državnih finančnih spodbud pri projektih je minister Žagar poudaril, da se je treba držati tistega, kar je zapisano v programih, drugače bo programe težko izvajati Pri projektih, kjer črpajo evropska sredstva, je treba poskrbeti, da se izvajanje čim prej začne, da projektov ne bi izgubili, pri tem pa se je treba držati rokov. Če pride do kakih zapletov pri izvajanju, pa je treba čim prej obvestiti ministrstvo. Pri razvojnih programih za naslednje finančno obdobje je treba upoštevati usmeritve, ki so predpisane v evropski zakonodaji, če želimo pridobiti ta denar, je še poudaril minister Ža- gar. J. Ga. 4 1 LOKALNA SCENA 27. apni 2006- VESTf 'TEMPIRANO ’ Dom, d. o. o., za novi dom Na radgonskih Tratah dom za starejše občane Podpisali pogodbo o ustanovitvi mešanega podjetja za gradnjo doma starejših občani Alojz Sok, slavnostni govornik na otvoritvi sejma Lov: »Čeprav predstavlja Slovenija 4 tisočinke celinskega prostora, je na tem majhnem prostoru 2 odstotka vseh živalskih in rastlinskih vrst oziroma je v Sloveniji kar 45 tisoč različnih vrst, torej je biotska pestrost izjemna. Seveda pa se na drugi strani postavlja vprašanje, kako to biotsko raznovrstnost v vseh teh prizadevanjih za čim večji gospodarski napredek v resnici obdržati. Sodobne komunikacije, veliki industrijski obrati in drugo vse to omejuje, zato je naloga vseh, ki živimo v tern prostoru -lovcev, ribičev, ekologov toliko večja, da to zaščitimo « Anton Kampuš, župan Gornje Radgone, o novem domu za starejše: »Govoriti o tem, da bomo imeli ne vem kakšne petične goste, je iluzorno, mi hočemo imeti v domu naše domače ljudi. Ta trenutek je v drugih domovih 74 naših starejših občanov. V domu bo na voljo 150 postelj v kombinaciji z varovanimi stanovanji. Lokacija je znana, ob teh vrtovih na Tratah, v okviru nove zgradbe pa bodo na voljo tudi poslovni prostori za gostinstvo, trgovine, distribucijo. V okviru gradnje se bosta v celoti uredil tudi infrastruktura in okolica, tako da bo dobila Gornja Radgona tudi majhen urejen park. Še vedno pa bo mogoče urejati tudi nekaj vrtov.« Občina Gornja Radgona je uspela dobiti pravega partnerja, s katerim bodo uresničevali stvari tako in po takšni poti, kakor so si jo sami začrtali, je poudaril župan Anton Kampuš, ki je resnično osebno zadovoljen ob podpisu pogodbe s partnerjem Stavbar Gradnje, d. o. o., iz Maribora, s katerim so ustanovili družbo Dom, d. o. o., v katerem ima občina 51-odstotni delež oziroma 250 milijonov vložka (njihov delež je v obliki zemljišča in 100 milijonov tolarjev). Vložek parterja je 240 milijonov tolarjev, torej bodo s skupnim sredstvi v višini 490 milijonov tolarjev še letos začeli graditi dom za starejše občane in varovana stanovanja. Direktor podjetja Dom, d. o. o., je mag. Marjan Žula, domačinom znan kot ravnatelj glasbene šole in predsednik krajevne skupnosti, prokurist pa je Miroslav Temnik, direktor podjetja Stavbar Gradnje. »Ravno zaradi tega smo tako dolgo iskali ustreznega partnerja, kajti za nas mora biti čim nižja cena oskrbnega dne. Vse drugo je lahko, ponujajo nam možnost kredita za obdobje 40 let, vendar bomo vzeli verjetno posojilo na 25-letno obdobje. Župan Anton Kampuš ima na mizi v svojem uradu že pripravljen temeljni kamen za novi dom za starejše občane. Podpis pogodbe s partnerjem Stavbar Gradnje ima tudi za svojo osebno zmago. Govoriti o tem, da bomo imeli ne vem kakšne/ tične goste, je iluzorno, mi hočemo imeti V voljo 150 postelj v kombinaciji z varovanih novanji. Lokacija je znana, ob teh vrtovih um tab, v okviru nove zgradbe pa bodo na poslovni prostori za gostinstvo, trgovine ind bučijo. V okviru gradnje sc bosta v celoti ofj tudi infrastruktura in okolica, tako da h« Gornja Radgona tudi majhen urejen park ■ no pa bo mogoče urejati tudi nekaj vrtov’I pan predstavil novi dom. Septembra bodo začeli z gradnjo, 2007 mora biti dom že vseljiv. Občina sredstva na trgu«, je povedal župan Kampuš,pr3’ ., lahko s finančnimi vložki sodelujejo tudi p dnji lastniki varovanih stanovanj Na vprašanje, kaj v primeru, če bodo H*. domu take starejše občane, ki bodo v potffl potrebni zdravstvene oskrbe, je sogovornik dal, da bodo v tem primeru koristili Murin* vstvenega doma - seveda bo v tem prime11* bnina dražja Bernarda B. Radgonski izgnanci so partizanom hvaležni za vse, kar danes imamo Rudi Horvat, direktor podjetja Sauber-macher Sudt »15-letna življenjska pot družbe Saubermacher & Komunala je lahko dolga ali kratka. Dolga z vidika doseženih uspešnih rezultatov pri ravnanju z odpadki in po- slovanja družbe, kratka pa z vidika nenehnega razvoja ravnanja z odpadki in novih priložnosti za še večjo uveljavitev na širšem slovenskem območju. Zahvalil bi se takratnemu vodstvu MO Murska Sobota, ki nas je pri idejah podprlo Današnji rezultati kažejo, da je bila odločitev pravilna.« Anton Komal: »Dokler bomo to pokrajino obravnavali, tako domačini kot tisti, ki odločajo na ravni države, po koščkih, zanjo ne bo dobro... Problem pitne vode in kontaminacije moramo gledati v širšem smislu vodne varnosti celotne pokrajine in države.« Edvard Teršek: »Člo-veško telo je kot ogromen magnet, ki privablja nase različne strti pene snovi, ki motijo |, naravno delovanje te- J lesa in ustvarjajo okol-je. primerno za bolez- . ni. alergije in razne te-zave za celotni imun-ski sistem. In tukaj je ionsko čiščenje. pt. Matej Fišer: »Predsta- vljajmo si pot, kijo »pre- hodi« jogurt, oziroma sestavine jogurta, ki ga potem lahko kupimo za 40 sit Ko kupujemo l jogurt, nikoli ne pomi- JiM slimo na ime tiste krave, kije dala mleko, saj ® bi moral biti jogurt po logiki stvari narejen iz mleka Ključno je, da so stvari domače in zdrave, pa čeprav je vse skupaj narejeno za 40 sit. Ali je to možno ali ne, nas ne zanima.« Mladi morajo zvedeti za pravo resnico Člani območnega odbora Društva izgnancev Gornja Radgona, ki se nadvse radi družijo in se z grenkobo spominjajo dogodkov izpred do brih 60 let, ko so bili izgnani s svojih domov, se bodo letošnjega dneva zmage nad fašizmom in nacizmom spomnili kar na Pohorju. Tako se bodo člani vodstva društva, katerega predsednik je Drago Mastinšek (imajo 120 članic in članov), na dan zmage, 9. maja, odpravili na Osankarico. Najprej si bodo ogledali tamkajšnje znamenitosti in muzej, potem pa se bodo preselili na prireditev k Trem kraljem, kjer bo veselo, razigrano in slovesno. Ob prijetnem druženju in lepi domači pesmi se bodo spominjali dogodkov, ki jih nikoli ne bodo pozabili. »Pregnali so nas z naših ognjišč, nam odvzeli premoženje, prepovedali vrnitev in bili so prepričani, da je s tem konec njihovih težav pri po-djarmljanju slovenskih krajev. Kakšna ironija! Naše premoženje si je na območju, kjer so vladali Nemci, prilastil Urad za utrjevanje nemštva. Vojna je bila mnogo daljša, kot smo pričakovali, vrnitev se je vedno bolj odmikala, toda končno smo dočakali 9. maj 1945, ko se je z veliko naglico širi la vest, da so okupatorji premagani. Sledila je njihova brezpogojna kapitulacija. Prepričan sem, da nikoli ne bomo pozabili tistih dni v mesecu maju, ko se je med nami širila vest o svobodi, o koncu gorja ... Našim borcem in vztrajnim ljudem gre zahvala, da živimo v samostojni in svobodni Sloveniji,« je povedal Drago Mastinšek in dodal, da mladi morajo vedeti pravo resnico o vsem, kar se je dogajalo v letih med 1941-1945. In temu so namenjena tudi druženja in srečanja, kot je praznovanje dneva zmage. O. Bakal Lendavski župan donator MPZ Vita V lendavskem gradnje bila konec tedna slovesnost ob podelitvi donatorstva župana mešanemu pevskemu zboru Vita iz Lendave. »Mesto, ki želi v kulturi nekaj narediti, nujno potrebuje kakovostno zborovsko petje, ki je hkrati tudi način promocije, pri čemer Lendava v kulturni ponudbi zelo napreduje. Ob dosedanji vrzeli v ljubiteljski kulturi je to pravi korak in zelo privlačna ideja, da vzpostavimo d o igo roč n o sodelovanj e. Sam sem se ponudil, da prevzamem donatorstvo nad pevskim zborom Vita, ki želi postati svetovni prvak. Z okrog milijon tolarji donatorskih sredstev je storjen prvi korak, da bo ta pevski zbor odpotoval na svetovno tekmovanje, obenem pa s svojimi nastopi zaznamoval različne dogodke in prireditve v občini Lendava,« je poudaril lendavski župan Anton Balažek ob slovesnem podpisu dogovora o sodelovanju. Ta pisni dokument jih bo namreč še bolj zavezoval k uresničitvi njihovih načrtov, ki niso majhni. - M.J., loto: J. Z. Letni občni zbor DU Murska Sobota V ospredju skrb za kakovost življenja »Najpomembnejša naloga drus^^jd* skrb za boljšo kakovost življenja "l*|,|jf ** cev v prostem času. Delovale so ""jtii" socialna vprašanja, izobraževanje l1* .p k' kjer velja izpostaviti literarno sek^f' h|,» morni mešani pevski zbor Vladin1*^ na, za stanovanjska vprašanja, špo^ ^(O«3 Ponudbo letovanj pa smo obogati j£i)} njem v Baški. Mednarodno sodekn'^ ^if ziralo na kulturnem sodelovanj«s pr^ kim društvom upokojencev v * nizirali smo vrsto dejavnosti, do čutili interes, jih povezovali in sem, da nam je to v veliki meri društvu aktivno deluje približno skupno 1.415 članov, zato si bonio Pr' f/r li pritegniti še druge. Veliko dela prostovoljci, ki so obiskali nad jencev v mestu, starejših od 69 1^6 |! * rali in na osnovi odgovorov ugota' > jeJ hovo materialno in socialno stafP^jtr občnem zboru soboških upokoje,,t predsednik Janez Kovač. Z zadovoljstvom so ugotovili, dl se^ odzval na njihovo pobudo in ustanovi cijski odbor za varstvo starejših oseh mestne občine. Pester je tudi letošnji I tivnosti. Med drugim bodo nadalje*3 torn Starejši za višjo kakovost življenj3 svetovalnico za socialna vprašanja 1° nasveti, delavnico ročnih del, rekreai’1 , nostjo m letovanjem. Ob tej priložnost* J*'! tudi priznanji Zveze društev npo^^r-i fj nije, in sicer zahvalno listino Darink* plaketo pa Esteri Pleša Priznanja kojenskega društva so prejeli Irena 1 .jr brijela Lulik, Lojze Veberič in Jože Tef -pa Kristina Horvat in Ludvik Števam-^^^ WWIIIK-27. april 2006 LOKALNA SCENA Občinski svet Občine Beltinci h Pohiteli z rebalansom letošnjega proračuna ^tinska občina je ena od redkih v Pomurju, ki je lani sprejela dva letna Poračuna (2005 in 2006), kar se je pokazalo za koristno, saj jim je UsPe/o znatno povečati občinsko premoženje rti tem muntjo, da so sprt-jttnali dobre in pravilne stro-odločitve, ki so otno-gočile. da k občina v dobri finančni’m tasestkiishi -k” o 2*0 naslednikom zapuščajo solidno dediščino, naložb ne pri-profita, temveč zahteva od občina doda*«'5* ■"t"'-’***'' —ua tu četrtkovi '(ii pa sveta v Beltincih Wo večjih težav pri potrje- ■. in.,-, ,. rebalansa, po ’ uerem bodo skupni prihodki l|^ali nekaj vi t kot milijardo ™ m,!i jtinos tolarjev. To po- 1 da bodo v primerjavi z ratTtinanini proračunom višji 7^'u-i . j 2.5 milijona ali za wih ’.(odstotkov. Poglavitni . o v zvišanju davčnih pri- ra okrog 47,7 milijona ih za 10 odstotkov. V "ta-_ Negovi so že praznovali dan upora in 65-letnico OF ’ Kdor ne spoštuje svoje preteklosti, N vreden prihodnosti ’•'/ž-ivni praznik, je opravičil zaradi nujnih opra- odbora Zveze borcev Gornja Ra- Pfaznik> n’/1 ,l{5-"bi, /'1. ’chkrati lu fa ustanovltve SimPatizerji B"na »aden-08 Ravnici območij pro. min«lo nedeljo v P^1* OŠ Gornja» .wr Zveze borcev V| /Mntor;ntd8onav Prostorih r "o Poskrh' r 'V Neg0' ta Pahorja, ki se O, B. 1,1 uPora jn 65. obletnico ustanovitve OF. tem okviru bodo več denarja zbrali od nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča. Kot ugotavljajo, bodo letos s takso za obremenjevanje vode zbrali 35 milijonov tolarjev, transferni prihodki pa naj bi bili višji za 28 odstotkov ali za 116,5 milijona tolarjev Predvidevajo, da bodo od Ministrstva za šolstvo in šport prejeli 15 milijonov intervencijskih sredstev, ki jih bodo vložili v zamenjavo kotlovnice v OS Beltinci, za dvorano v Beltincih pa so od kulturnega ministrstva uspeli pridobiti 11,5 milijona tolarjev. Po že sklenjeni pogodbi bo Stanovanjski sklad RS nakazal 9,5 milijona tolarjev za stanovanjski objekt ob Panonski ulici v Beltincih. Za sofinanciranje obnove beltinskega gradu s fasado na notranji strani pričakujejo 12 milijonov, vkov v Evropskem parlamentu) radgonski župan Anton Kampuš. Pozdravil je borce in vse druge, ki so tako ali drugače prispevali k zmagi proti sovražniku in domačim izdajalcem. Ob koncu pa je dejal, da so »partizani del nas, če mi to hočemo ali ne; ob tem smo lahko ponosni, da so bili na pravi, torej antifašistični strani«. Na koncu pa je Kampuš ponovil že znano misel: »Kdor se sramuje svoje preteklosti, ni vreden svoje prihodnosti, oziroma, kdor ne spoštuje svoje preteklosti, nima niti prihodnosti « Po slovesnosti, na kateri se je poleg okoli 200 bork in borcev zbralo tudi veliko gostov (pozdravil jih je tudi Jože Kos, predsednik krajevnega in območnega Na seji so potrdili tudi spremembe in dopolnitve občinskega statuta ter odlok o pokopališki in pogrebni dejavnosti, soglašali pa so tudi s predlogom podjetja Sauber-macher&Komunala o povišanju cen ravnanja s komunalnimi odpadki za 2,45 odstotka, kar je posledica višjih stroškov poslovanja. za obnovo zdravstvene postaje v občinskem središču pa naj bi zdravstveno ministrstvo prispevalo 14,5 milijona tolarjev. Med odhodki velja omeniti, da se bodo le-ti na račun tekočega vzdrževanja cest v krajevnih dgona), so v Negovi odkrili spominsko ploščo, posvečeno družini Bezjak - 43-letni materi Ani, 14-letni hčerki Silvi in 12-letne-mu sinu Dragu, ki so jih okupatorji ubili 9. aprila 1945. Že pred tem pa so član glavnega odbora ZZB Slovenije in pomurski koordinator Matija Koren, predsednik radgonskih borcevjože Kos in borčevska aktivistka z Apaške-ga polja Marija Flandija podelili znani aktivistki Mariji Fifolt iz Apač srebrno plaketo ZZB Slovenije. Visoko priznanje je Fifolto-va prejela za dolgoletno predano delo v borčevski organizaciji in na drugih družbeno koristnih področjih, za dobre medčloveške odnose idr. skupnostih povišali za dobrih 87,6 milijona, tekoči transferji se povečujejo za 59,2 milijona (višja cena vrtcev, dodatni oddelek), investicijski odhodki za 66 milijonov, investicijski transferji pa za 139 milijonov tolarjev. Sicer pa bodo znašali skupni odhodki milijardo 561,1 milijona tolarjev, kar je za 352 milijonov več od prvotnih načrtov. Proračunski primanjkljaj 411,1 milijona tolarjev bodo pokrili s presežkom sredstev iz leta 2005. Sprejet je bil tudi amandma Krajevne skupnosti Beltinci, po katerem bo delež sofinanciranja občine za investicije, ki so bile vložene iz samoprispevka, dobrih 11 milijonov tolarjev. Nekaj denarja (vsaj 4 milijone) se bo našlo tudi za gradnjo pločnika in popravilo ceste skozi Gančane. Milan Jarše DRUŠTVO ZA CFWEBAALHO MMMMZO prostovoljna prispevke nakazujte na račun: 02496-0092393969 Četrtega aprila dva tovornjaka In pol na minuto Tovornjaki so žago spodovali ljudem Pred velikonočnimi prazniki se je proti mejnemu prehodu Dolga vas vila nepretrgana kolona tovornih vozil, ki so zaradi formalnosti ob prestopu meje stala v nekajkilometrski koloni. Ta se je občasno razpotegnila vse do vasi Gaberje in šoferje osebnih vozii prisilila, da so si iskali stranske poti. Zaradi povečanega Števila tovornih vozil so v petek promet urejali policisti, ki so ob vstopu na lendavsko obvoznico osebna Ljutomer Mol ne bo gradil v Ormoški ulici Odbor za varstvo okolja in ekologijo ljutomerske občine je dal negativno mnenje za gradnjo bencinskega servisa družbe Mol na zemljišču, ki ga je podjetje v ta namen kupilo pred dvema letoma To sta upoštevala tudi župan Jože Špindler in ljutomerski občinski svet, ki je na zadnji seji predstavnikom družbe Mol obljubil po- moč pri Družbi za avtoceste glede potrebnih dovoljenj na nadomestni lokaciji. Občina je namreč že pred časom investitorju v zameno ponudila drugo parcelo ob Jeruzalemski cesti, vendar do zamenjave ni prišlo zaradi nerešenega denacionalizacijskega zahtevka za zemljišče, kjer bi bila dovozna pot za bencinski servis. Vodstvo družbe si je že prizadevalo, da bi jim na Darsu dovolili nekoliko prirejen režim dovoza in izvoza, vendar brez uspeha, sedaj pa naj bi rešitev ponovno iskali s podporo občine. Družba Mol je namreč marca na upravno enoto vložila zahtevek za izdajo gradbenega dovoljenja za gradnjo na zemljišču ob Ormoški ulici, ta pa je potem morala občino zaprositi za lokacijsko soglasje in po spremembi odloka tudi za izdano mnenje odbora in župana. To je bilo po pričakovanju negativno, saj sosednji stanovalci nasprotujejo gradnji servisa v naselju. M. H. Na Cankovi zbrali prispevke za Darfur Pol milijona za trpeče otroke vSudanu Znani so dokončni podatki iz Občine Cankova, kjer so se z navdušenjem odzvali pobudi predsednika države dr. Janeza Drnovška za zbiranje sredstev za trpeče otroke v sudanski pokrajini Darfur. Skupno je zbranih 531-754 tolarjev, ki so jih nakazali na TRR Karitas. Na prireditvi ob dnevu staršev v času obiska predsednika države na Cankovi je bilo zbranih 201.230 tolarjev, po 100.000 tolarjev sta prispeval i Občina Cankova in župnija Cankova, 38.430 tolarjev so zbrali učenci verouka, z zbiranjem kovancev na Osnovni Šoli Cankova se je nabralo 34.094 tolarja, po 20.000 tolarjev sta prispevala župan Občine Cankova Drago Vogrinčič in cankovski župnik Andrej Zrim, 15 000 tolarjev Franc Skledar, s. p., Izolaterm Cankova, 3 000 tolarjev pa Igor Skledar, s. p., Feri bar Cankova. Ker pa zaradi razmer igrač ne morejo poslati v Darfur, jih bodo posredovali organizaciji Skupaj in s tem razveselili otroke na Kosovu. M. J. vozila preusmerjali skozi mesto Lendava, na krožišču s strani Mostja pa skrbeli za njegovo prehodnost. Od ponedeljka, desetega aprila, do petka, štirinajstega aprila, je mejo prestopilo 16.518 tovornih vozil, teden prej, od ponedeljka, tretjega aprila, do vključno nedelje, devetega aprila, pa kar 20.183 tovornjakov. Rekordni je bil četrti april, ko je mejni prehod prečkalo 3.544 tovornjakov, torej skoraj 148 tovornjakov na uro ali dva in pol na minuto. Od prvega do sedemnajstega aprila je mejo prestopilo 40.804, v tem letu pa že 219.534 tovornih vozil. Lani je prestopilo mejni prehod dolga vas, torej vstopilo in izstopilo 863.339 tovornih vozil, po primerjavi s številom prestopov v prvem trimesečju lanskega leta in sodeč po napovedih, da se bo promet še gostil, se bo letos na mejnem prehodu Dolga vas in tako tudi na naših cestah zvrstilo več kot milijon tovornih vozil. M. H. GOSPODARSTVO 27. april 2006- vEsrw Irski poslovnež zapušča Lendavo Najavil odpuščanje delavcev Selitevproizvodnje na Madžarsko? Irski poslovnež in lastnik lendavskega podjetja za izdelovanje predpražnikov Matshop, James D. Donnelly, je delavcem po pošti poslal obvestilo o nameravani odpovedi zaposlitve iz poslovnih razlogov. Po naših virih je v podjetju redno zaposlenih še enajst delavcev, dvajsetim, ki so delali za določen čas, pa so pogodbe potekle konec marca in jih delodajalec ni več podaljšal. Irski poslovnež je delavcem, katerim je sproti poravnaval vse obveznosti, pred dnevi že sporočil, da namerava ustaviti proizvodnjo in likvidirati podjetje, zato so zaposleni že ves prejšnji teden dokončeva li proizvodnjo, pakirali izdelke in material, po neuradnih informacijah za pot na Madžarsko. Spomnimo, da je prišel irski poslovnež iz Dublina v Lendavo konec leta 2001 z namenom, da v prostorih dolgovaške opekarne razvije moderno proizvodnjo talnih oblog za vzhodnoevropski trg, v Lendavi pa bi bil tudi distribucijski center, ki bi segal vse do Turčije in Italije, V Lendavo ga je pripeljal poslovnež s čistilnim servisom iz Maribora Anton Praprotnik, sprejem na lokalni ravni pa mu k pripravil Razvojni javni sklad Lendava. Zaradi nerešenih zadev z opekarno v stečaju je tuji poslovnež s proizvodno začel v najetih skladiščnih prostorih Mercatorja v Lendavi. Tu pa je podjetje dobro leto delalo brez gradbenega in uporabnega dovoljenja, povrh pa je zaradi obsežnih naročil sredi poletja 2003 na črno delalo še nekaj deset delavcev. Irski poslovnež se je že takrat izkazal kot redni plačnik delavcem in kritik občine ter države, češ da mu nihče ni pripra; vij en pomagati. Zaradi nezadovoljstva z občinsko oblastjo je Don-nely oktobra 2003 najavil, da bo podjetje likvidiral, ker da ne dobi brezplačnega zemljišča za gradnjo tovarne, kakor mu je obljubil prejšnji župan Jožef Kocovan. S tem je spravil na noge dvainštirideset zaposlenih, ki so z apelom in zahtevo po pomoči za obranitev proizvodnje šli do Antona Balažka. Še isti mesec je potem v Lendavo prihitel direktor Agencije RS za gospodarsko promocijo Slovenije in tuje investicije Matej Kovač, preko katere je država v podjetje vložila 50 milijonov tolarjev, da zgladi spore. Irskemu podjetniku so lendavski gospodarstveniki in lokalna oblast takrat ponudili več možnosti za urejeno poslovanje v Lendavi, vendar je Danncly že takrat najavil, da bo dvajset delavcev odpeljal na delo na Irsko, kar pa je bila zanje trpka izkušnja. Proizvodnja z manjšim številom zaposlenih se je v Lendavi nadaljevala, ime Matshop pa se je umaknilo iz javnosti. Majda Horvat Dolga/kratka 15-letna pot Saubermacherja & Komunale, d. o. o. Začetniki ločenega zbiranja odpadkov Mešano podjetje, starejše od samostojne Slovenije - Nastalo zaradi prepolnega odlagališča odpadkov v Puconcih ARCONT, d. d., išče več kot sto proizvodnih delavcev Arcontovci - več kot zgolj formalna izobrazba V prihodnjih letih bodo s pomočjo novih tehničnih izboljšav izdelali letno 15 tisoč kosov zabojnikov in na novo zaposlili več kot sto mizarjev, kovinarjev, strojnikov, elektroinštalaterjev in ličarjev V ARCONT-u so lani izdelali 12.448 enot zabojnikov, imeli 453 zaposlenih, 7,1 milijarde tolarjev prihodka in 145 milijonov dobička. Ta čas izvajajo in se pripravljajo na eno največjih investicij v Pomurju, vredno 8,6 milijona evrov, od tega bo 2,5 milijona namenjenih novi hali, 5,5 milijona pa tehnični opremi (Eisen-mann). Zahtevna zgradba z najsodobnejšo opremo za površinsko zaščito zabojnikov bo povezana z že obstoječo proizvodno halo s transporterjem šest metrov pod zemljo - torej v predoru. Izvajalec del bo Granit iz Slovenske Bistrice, ki bo začel z deli maja, avgusta pa naj bi 178,5 metra dolga hala tik ob glavni cesti že stala - od septembra do decembra bodo vanjo namestili opremo in januarja prihodnje leto začeli poskusno delati. Nova hala - lakirnica, vhodni objekt, podaljšanje obstoječih hal proti mestu in nova tehnološka oprema (laserski stroj za rezanje pločevine, dva varilna robota) - bo posledično zahtevala tudi več zaposlitev, kajti cilj AR-CONT-a je letos maja in junija zaposliti 40 dodatnih ljudi, do konca letošnjega leta pa Še dodatnih 70. V primerjavi s povprečjem leta 2005 so že v minulih mesecih'povečali število zaposlenih za 60, tako da je ta čas v gornjerad-gonskem podjetju zaposlenih 615 ljudi. V glavnem gre za prosta delovna mesta v proizvodnih oddelkih, poudarjajo. Nikakor ne gre za trenutne potrebe po kadrih, saj imajo v poslovnem načrtu predvideno povečanje Števila izdelanih zabojnikov - v letu 2007 naj bi jih izdelali 12.000, v naslednjih letih pa kar 15 000. Iščejo kader z znanji in sposobnostmi za mizarska, kovinarska, strojna, elektrikarska, inštalaterska in ličarska dela, prav tako pa so vedno odprti za visoko izobraženi kader tehničnih, ekonomskih in družboslovnih ved za zaposlitev v upravno-prodajni in proizvodni režiji. Pogrešajo predvsem strojne in gradbene inženirje ter ekonomiste z znanjem nemškega jezika Vse kaže, da je strukturna brezposelnost največja prav v Pomurju, saj kljub velikemu Številu brezposelnih delodajalci ne uspejo dobiti dovolj tehničnega kadra. Po mnenju mag. Metke Sve-tec ŠOOŠ so glede na rast predelovalnih dejavnosti to poklici prihodnosti, kjer bo na voljo dovolj delovnih mest in zaposlitev. O tem bi morali razmišljati tudi Minuli teden so proslavili 15 let poslovanja prvega mešanega podjetja za odstranjevanje odpadkov, to je podjetja Saubermacher & Komunala iz Murske Sobote. Ob tem so predstavili novo knjigo direktorja mag. Branka Škafarja z naslovom Odpadki ter podelili zahvale in priznanja številnim, ki so jim pomagali in zaznamovali to dolgo/kratko pot, dobili so jih: Rudolf Horvat, Hans Roth, Ivan Obal, Nada Lutarič, Franc Lovrenčec, Komunala, d. o. o., občine MO Murska Sobota, Puconci, Moravske Toplice, Tišina, Beltinci, Cankova, Rogašovci, Kuzma, Grad, Šalovci, Gornji Petrovci, Hodoš, OŠ I, OŠ II in OŠ III iz Murske Sobote, OŠ Bakovci, OŠ Puconci, Vrtec Murska Sobota, Pomursko društvo za kakovost, Pomurski ekološki center in dva posameznika, ki sta s svojo osebno zavzetostjo veliko pomagala pri širjenju ideje in dejavnosti ločenega zbiranja odpadkov: Helena Frumen (z OŠ II v Murski Soboti) in Matko Zadra- mladi, ko se odločajo o vpisih na srednje in visoke šole, pa tudi odrasli bi se morali pogosteje odločati za prekvalifikacije. V ARCONT-u niso zadovoljni zgolj s formalno izobrazbo zaposlenih. Metka ŠooŠ je pojasnila: »Zaposlovati in razvijati želimo najboljše kadre s podjetniško miselnostjo in jih ustrezno motivirati za doseganje vizije, strategije in ciljev družbe. Zato od arcontovcev pričakujemo veliko več od zgolj formalne izobrazbe: aktivnost, sa mostojnost, samoiniciativnost pri dodatnem izobraževanju, učljivost, solidarnost, prenos znanja na sodelavce, ambicioznost, kreativnost, inovativnost, težnjo k izboljšavam in fleksibilnost Vse to sodi k razvoju človeških virov in vodenja v ARCONT-u, za kar si vši prizadevamo. Prepričani smo, da je lah ko uspešno delo le plod vzajemnega odnosa med delodajalcem in zaposlenimi. Velikost poslovnega sistema pa seveda daje možnosti, da lahko vsakemu ponudimo priložnost za razvoj kariere na delovnem področju, kjer želi.* Bernarda B. Peček Pevka Regina je skupaj z otroki prvič zapela pesem podjetja Saubermacher & Komunala z naslovom Za življenja vredno okolje. Podjetje je prejelo 15 letih delovanja^* priznanja občin, društe* drugih organizacij W membnejši so štirjece^ ti in priznanje Republik' venije za poslovno odli^ vec (nekdanji direktor Dinosa). Med tistimi, ki so najzaslužnejši za uveljavitev ideje ločenega zbiranja odpadkov in ustanovitev prvega mešanega podjetja v Sloveniji, so Ivan Obal, Andrej Gerenčer, Nada Lutarič in Silvij Podlesek, prav tako pa tudi slavnostni govornik Rudolf Horvat. V devetdesetih letih so iskali rešitev za zmanjševanje količine odpadkov, ki so jih vozili na prepolno puconsko smetišče. Dvomili so, da bo sistem, ki so si ga ogledali v sosednjem Cmureku, zaživel v Prekmurju, a so se kljub temu odločili za pilotski projekt ločenega zbiranja odpadkov pri izvoru njihovega nastajanja, in sicer med majem in oktobrom 1990. leta na območjih mesta Murska Sobota in v naselju Krog. Zaradi uspešnosti tega projekta so se odločili za tesnejše sodelovanje in ustanovitev mešanega podjetja v letu 1991. Horvat je povedal: »To so bili časi, ki so nam ostali v spominu iz treh raz Ustvarjalne delavnice v Centru interesnih dejavnosti V Centru interesnih dejavnosti v Lendavi potekajo ob koncih tedna od decembra dalje ustvarjalne Je*3*' '^uP^ Sabina Šinko. Gre za ustvarjanje na različnih področjih - likovnem, lutkovnem, gledališkem, glasbenem pravi Sabina Šinko, poudarek na otrokovem bistvenem načinu izražanja, torej igri. Pri tem vzamejo zan^rsy kako literarno predlogo, torej pravljico ali pesmico, nato pa na podlagi tega otroci najprej naredijo lutke, P ^r iijo vloge. Pri izdelavi lutk uporabljajo različne tehnike. Priprava igre, predstave, pa temelji na njihovem SP j izražanja, improvizaciji. Delavnice bodo do konca maja, potem pa bodo z njimi spet nadaljevali septem&fa logov, To je obdobje, ki je bilo povezano z velikimi spremembami na političnem področju in osamosvajanjem Slovenije. Pri Saubermacher, saj so P°^ boškega podjetja v nus ■ vključena še podjetja v \ cih, Lenartu, Velenju in djetji na Ptuju.« Hans Roth, direktor^ skega podjetja Sauber®1, ,, Avstrije, se slovesnosti n1^ udeležiti, ker je spremi ' na avdienci pri papežu1' 1 S pomočjo sodobnih zualnih pripomočkov pJJL no pozdravil vse udele1'n se še prav posebej rektorju mag Branku H ki je s svojim prizadevaj kakovost in ekološki®J, zevanjem otrok in odr segel, da je soboško m^ z ---------------------------TLaH Rudi Horvat, direktor podjetja Saubermacher ru na slovesnosti med drugim povedal: »15-letna pot družbe Saubermacher & Komunala je lahko tka. Dolga z vidika doseženih uspešnih rezultatov pr* z odpadki in poslovanja družbe, kratka pa z vidika n^ ' $ razvoja ravnanja z odpadki in novih priložnosti se jji uveljavitev na Širšem slovenskem območju. ZaD1*'3 takratnemu vodstvu MO Murska Sobota, ki nasj'e podprlo. Današnji rezultati kažejo, daje bila odločitev k' ravnanju z odpadki je prihajalo do velikega miselnega preobrata, večina občanov je novi način ravnanja z odpadki pozdravila. K temu so pripomogli tudi sodobna oprema, zabojniki in vozila, ravnanje z odpadki je postalo gospodarska dejavnost. Danes je v Sloveniji že veliko družb djetje vzor vsem drugif[1 'j. bejse je zahvalil tudi vatu, ki je še prei I / venijo verjel v podjetji' vodici med politiko, ekonomijo. Vznak med občino in podjeV ' daril mestu rdeči jaVO^ Bernard^ OIK 7 27. april 2006 GOSPODARSTVO k” v* iftl* Ud Kit' n .H m P’ if $ li^ il* Alojz Sok odprl 4. mednarodni sejem lovstva, ribištva, turizma in aktivnosti v naravi Koordinator med porabniki prostora Od petka do nedelje je bil v Gornji Radgoni sejem Lov, na katerem so prvič sodelovali tudi taborniki v m. 21, aprila, so na gor-11'tadgonskem sejmišču od-Pd’ sejem, ki ima pred sabo še kpo prihodnost, saj vse bolj ja prostor srečevanja ljU" Mdjev In koristnikov narave. Mletij z dne-vomZemu,. |lt povabilo tabor-°tkov da poživijo dogajanje s ""■■itn Uboni m. je delovalo v kl ’meri, Zemlja je stara šest alliiard irti j^ck se je pnf*' , 't|t pred kratkim, toda v času ,j jc podredil naravo '^'^njšal prostor prosto ži-**.' naravi. »Zadnje tri gene-1 " so ta pkmel osiromašile ' 7° Mij vse generacije /*‘4 * in prav zaradi tega le 7®^ lovstva in ribištva to '/ovečji, j« treba najti pra- ttero sožitja med ljudmi in dejavnostmi ter pro-živalmi in njiho-^blVilnim okoljem. D® šsl vsaj še nekaj naravne-ul dovolj, da imamo .^^ihiče, ekologe in turi' ll’t|'ščejo neokrnjeno nara-j'm odgovornost v'th'w živimo v tem ' jc povedal uvodni ’’"’•■zikiavec. je hji tretji letošnji se-' kmeti po obsegu, pa je bil ' Sledi,- na šitviir, । pr.ira n .b Predsednik Ri-v Avenije Borut Jerše . n ^til, da se pripravlja nov t .^ ribištvu, v Sloveniji je ok-klij sladkovodnih ribičev, m9 v 64 ribiških družinah so se na seimu tavih (jornači pomurski ti- biči, o prihodnosti ribištva pa je povedal: »120-letna tradicija ribištva naj bi se nadaljevala, s pametnim skupnim delom naj bi ohranili aktivno vlogo ribičev pri upravljanju naših voda, da bi te vode tudi zanamcem pustili v dobrem stanju; če ne že izboljšali, pa vsaj ne preveč pokvarili.« Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano je zastopal predstavnik Direktorata za gozdarstvo, ribištvo in lovstvo mag. Robert Režonja, ki je bil zelo konkreten. Povedal je, da lovstvo in ribištvo skupaj združujeta več kot 36 tisoč članov, ki opravljajo pomembne naravovar- stvene naloge Z obema organizacijama odlično sodelujejo, je poudaril, v tem letu so sooblikovali nov predlog zakona sladkovodnem ribištvu, ki je zdaj v parlamentarni proceduri. Letos potekajo tudi aktivnosti pri oblikovanju nacionalnega gozdnega programa: »Gre za strateški dokument gospodarjenja z gozdovi in za gozdarstvo. To je pravzaprav nadgradnja obstoječega programa razvoja gozdov v Sloveniji, ki ga |e sprejel parlament. Pri oblikovanju dokumenta, ki bo podlaga številnim predpisom s tega področja, naj bi aktivno sodelovali tudi lovci.« ^fstroj posloval zelo dobro h. Japonci prihajajo v podjetje v. otkovza OTC Daihen iz Osake ta**«« varilne in iku * ''me Lendava, je hot drafts lani do«gl* vij, poslovnih re- ^aitMlUs‘Vw,lenc*a Pr'h” ’'“'»lai.BmUlJardeto-ht« *’ *6,3 odstotka več ko' st, n ' ® $5 mlMotlu več. km Na tujem so iz-’a'liiardv tolarjev, kar Vi juS/'a dobro polovico vseh 'Mjit-, w<- Najpomembnejši ' 50 bili iz republik tm J^ndavije. »To je za sabl^^^'rg.wijetuna- Vna utrjena in m tudi cene so pribl vnj/i 1 zahodu,« je de-i’idui., Vl'en' sodelovanju * "k'1 direktor kepe, 'e i’t t, ^7 nidijnna tolarjev, '“Istotka več kot ivto odkT''■‘''’Griega dobička dosedanja . 41» g* p«kw*ei> '''V 4"'" dividend. ',f’ um. da oo podobno tudi letos,« je dejal sogovornik. V tem letu načrtujejo prihodke v višini 3 milijarde tolarjev, od tega naj bi 60 odstotkov zaslužili na tujem, čistega dobička pa bo blizu 70 milijonov tolarjev. Napovedi slonijo na racionalizaciji proizvodnje, predvsem zaradi dosedanjih vlaganj v modernizacijo in skrajševanje pretočnih časov v proizvodnji. Vrednost investicij je lani znašala 115 milijonov tolarjev, kar je na ravni vlaganj v podjetje v zadnjih nekaj letih in kolikor bodo vložili v podjetje v tem letu. »Največja investicija v lanskem letu je bila nakup prebijalnega stroja CNC v vrednosti 45 milijonov tolarjev,« je povedal mag. Štefan Kepe. Lendavski Varstroj je Jani zaposloval 230 delavcev, katerih povprečna bruto plača je znašala 204 tisoč ali neto 139 tisoč tolarjev. Podjetje omogoča dijakom in študentom strojnih in elektrotehniških študijskih smeri opravljanje obvezne prakse, več pa si jih je za diplomsko nalogo izbralo temo iz proizvodnega procesa v podjetju. Slavnostni govornik je bil predstavnik zakonodajne veje oblasti, poslanec in predsednik parlamentarnega odbora za kmetijstvo DZ Slovenije Alojz Sok. Po njegovem je bila lovska organizacija vedno nekako soodvisna od družbenopolitične organiziranosti, tako je bilo v fevdalizmu pa tudi danes ni drugače. Prvi zakon o lovu je Slovenija dobila že 1931. leta, 1976. leta pa je prilagojen takratnim razmeram. 2004. je bil sprejet novi zakon o lovstvu, ki pa po Sokovem prepričanju Še vedno ni v celoti zaživel. »Predvsem se postavlja dilema, ali je vlaganje v razvoj, skrb za naravo in raziskovanje samo v domeni javnega ali pa je mogoče v vse to vključiti tudi zasebno pobudo. Ko je bil zakon objavljen, je bilo na Ustavno sodišče RS vloženih več kot 30 pobud. Odločitve do tega trenutka še ni. V parlamentu se ta čas srečujemo tudi s pripravo zakona o ribištvu, ki mora biti sprejemljiv za vse. Pri zakonu 0 lovstvu smo se namreč znašli v konfliktu interesov, ker niso bili usklajeni vsi pogledi med lovci in kmetijci. 35 odstotkov slovenskega ozemlja je v Bruslju razglašenega za območje Nature 2000 in tudi to nam bo pomagalo ohraniti biotsko raznovrstnost.« Pomurski taborniki so se letos prvič predstavili na sejmu lovstva, ribištva, turizma in aktivnosti v naravi - za otroke prav gotovo eden najbolj zanimivih prostorov, ob pomoči taborništva pa se mnogi tudi prvič srečajo z naravo in gozdovi. Bernarda B. Peček Štefan Kepe, ki ima v podjetju Varstroj 2 odstotka delnic, teh ne bo prodal, saj verjame v uspešnost poslovnega in kapitalskega povezovanja podjetja z japonskimi partnerji. Na (a način podjetje išče mlade strokovnjake in doslej so jih tako zaposlili že okoli petnajst. Varstroj je vodilni proizvajalec naprav za varjenje, avtomatizacijo in robotizacijo varjenja, naprav za rezanje pločevine v Sloveniji, z nenehnim posodabljanjem proizvodnje pa želi stopati v korak z vodilnimi pro- Posel prodaje in nakupa desetih odstotkov delnic družbe Varstroj bo v naslednjem mesecu speljala ena od bornih hiš Nove KBM. Štefan Kepe, ki ima v podjetju 2 odstotka delnic, teh ne bo prodal, saj verjame v uspešnost poslovnega in kapitalskega povezovanja podjetja z japonskimi partnerji. Nakupno ponudbo dobo seveda dobili vsi lastniki. Na vprašanje, ali nakup le desetodstotnega deleža podjetja ob Na borznem parketu Zdrs delnic družbe Mercator V zadnjem trgovalnem tednu osrednji borzni indeksi ne beležijo bistvenih sprememb, kar pa ne pomeni, da tečaji nekaterih vrednostnih papirjev ne bi doživeli korenite tečajne spremembe. Pri trgovanju je bilo opazno selektivno gibanje tečajev vrednostnih papirjev. Za nekatere lahko ugotovimo, da beležijo še naprej izrazit rastoči trend, spet pri nekaterih drugih beležimo negativen trend. Osrednji borzni indeks SBI 20, ki je najboljši barometer ce- lotnega dogajanja na borznem trgu, beleži zdrs v višini 0,4 odstotka pri aktualni vrednosti 4.740 indeksnih točk. V negativni smeri prevladuje trgovanje z delnicami trgovske družbe Mercator, ki so se pocenile za 5,5 odstotka pri tekoči vrednosti 38.824 tolarjev. Kot kaže, se vsaj za nekaj časa umirjajo zgodbe okrog družbe Mercator in tečaj je zdrsnil pod psihološko mejo 40.000 tolarjev in v prihodnjih dneh ne gre pričakovati rasti vrednosti tečaja. Seveda prejšnja ugotovitev vzdrži pod predpostavko, da se ne zgodi nič nepričakovanega. Vendar moramo biti pri trgovanju na borznem trgu vseeno stalno v pripravljenosti, da reagiramo na nove okoliščine. V padanju so sledile delnice družbe Istrabenz, ki so zdrsnile za 4 odstotke pri enotnem tečaju 7.700 tolarjev. Pocenitev beležimo tudi pri trgovanju z delnicami velenjskega Gorenja, ki so se pocenile za 0,7 odstotka pri veljavnem enotnem tečaju 5.400 tolarjev. Še naprej na borznem nebu sije zvezda z imenom Krka. Zadnji teden so se delnice družbe Krka podražile za nadaljnja 2,4 odstotka. Omenjene delnice so se v letošnjem letu premaknile s trgovalnega območja 100.000 tolarjev, kar pomeni pri današnji ceni 141.929 tolarjev več kot 40-od-stotni donos. Delnice družbe Droga Kolinska so se podražile za 2,7 odstotka pri enotnem tečaju 2.525 tolarjev. Na prostem trgu smo zabeležili ravno tako nekaj sprememb. Med negativnimi izstopa zdrs rednih delnic KD Holding, ki so cenejše za 3,7 odstotka pri enotnem tečaju 10.244 tolarjev. Enotni tečaj omenjene družbe se vztrajno giblje proti psihološki meji 10.000 tolarjev. V prihodnjih trgovalnih dneh bo zanimivo opazovati, ali bomo priča preboju omenjene meje. Realna pa je tudi možnost oziroma opcija, da se na omenjenem nivoju oblikuje podporni nivo. Za poldrugi odstotek so zdrsnile tudi delnice družbe Juteks, ki potemtakem trenutno stanejo 25.622 tolarjev. Pri skromnem prometu so se za 7,5 odstotka podražile delnice družbe Cinkarne Celje, ki so oblikovale enotni tečaj na nivoju 25.800 tolarjev. Pri investicijskih družbah beležimo zdrs indeksa PIX, ki je izgubil pol pdstotka vrednosti pri aktualnih 3.893 indeksnih točkah. Klavrno se je končalo tedensko trgovanje z delnicami družbe Infond ID, ki so se pocenile slaba 2 odstotka pri enotnem tečaju 2.163 tolarjev. Omeniti pa bi veljalo rast enotnega tečaja delnic Zlata Moneta 1 ID. Enotni tečaj se je na tedenski ravni okrepil za 1,2 odstotka pri vrednosti 140,7 tolarja. Velja omeniti, da je družba vse bližje preoblikovanju v vzajemni sklad. Prispevek izraža osebno mnenje avtorja in ne nujno tudi podjetja, v katerem je zaposlen. Članek ne daje nakupnih in prodajnih priporočil. Dodatne informacije po tel.: 040 424 817 oz. 041 798 466 ali po e-mailu: Stefan ,kercmar@svetzava rovanj. si Štefan Kerčmar, strokovni svetovalec za kapitalske naložbe izvajalci iz branže na svetu. Zato se je vodstvo podjetja že pet let pogovarjalo z eno od vodilnih korporacij na svetu OTC Daihen Osaka iz Japonske o poslovnem sodelovanju in kapitalskem povezovanju. Od 12. do 15. aprila pa je bil v Tokiu varilni sejem Japonske Japan International Welding Show in 14. aprila mednarodno srečanje distributerjev korporacije OTC Daihen iz Osake, Ob tej priložnosti je direktor družbe Varstroj mag. Štefan Kepe podpisal z družbo OTC Daihen dva dokumenta, in sicer pismo o nameri, v katerem so opredeljeni skupni cilji, ter pogodbo o sodelovanju po nakupu 10 odstotkov delnic podjetja Varstroj. Lastništvo podjetja Varstroj se lani ni spreminjalo. Infond Holding, d. d.,je20,8-odsto-tni lastnik, Infond ID 1, d. d., 15-odstotni, Infond Holding 1, d. d., pa 14,7-odstotni. Drugi lastniki pa so še Gorenje, d. d., Velenje, 3,8, in drugi, 43,7 odstotka. veliki ponudbi delnic ne bo zbil ceno, je mag. Štefan Kepe odgovoril: »Ne bo, ker smo se dogovorili za ceno, kije po mojem mnenju poštena in po kateri bodo mali delničarji delnice tudi pripravljeni prodati.« Vrednost podjetja predstavlja 529.549 delnic, cena delnice pa je nominalna vrednost. Japonski kupec pa je že napovedal, da bo svoj delež v podjetju v naslednjih korakih povečal na skupaj 24,9 odstotka. Korporacija OTC Daihen je trenutno v svetovnem merilu na tretjem mestu po proizvodnji varilnih naprav in na drugem v proizvodnji varilnih robotov. Na mednarodnem srečanju distributerjev so predstavili prihodnost korporacije, ki želi zasesti prvo mesto pri prodaji in proizvodnji varilnih naprav in varilnih robotov. »Mislim, da smo lahko ponosni, da bodo solastniki naše družbe. S tem bomo dobili nove trge, kar je najpomembnejše, in novo znanje ter nove proizvode. V prvi letih predvsem na področju varilne tehnike, v poznejših pa pri montaži robotov V prihodnje naj bi postali glavni proizvajalec njihovih in naših skupnih proizvodov za Evropo,« je napovedal mag. Štefan Kepe. Slednji je bil ob podpisu listin o sodelovanju tudi intervjuvanec revije za varjenje The Japan Welding News, kjer je predstavil dosedanje in prihodnje poslovno sodelovanje Majda Horvat Koncert harmonikarskih _______KULTURA________________20. april 2006-ViSII Da bi se še bolj spoznali orkestrov V soboški kinodvorani je bil koncert harmonikarskega orkestra Glasbene šole Murska Sobota in Soboškega harmonikarskega orkestra. Koncert dveh orkestrov je bil obogaten še z nastopom raznih komornih skupin, ki vključujejo harmoniko. Koncert je potekal v sklopu številnih prireditev in koncertov ob praznovanju 60. obletnice Glasbene šole Murska Sobota. V vseh letih delovanja je bil na šoli tudi harmonikarski orkester. Vodili so ga razni učitelji harmonike, zadnjih nekaj let pa orkester uspešno vodi Matej Zavec. Društvo harmonikarjev Murska Sobota, ki ga prav tako vodi Zavec, pa vključuje v Soboški harmonikarski orkester tudi nekdanje učence glasbene šole. Vsak orkester je nastopil s svojim programom, na koncu pa sta združena orkestra, skupaj z več kot tridesetimi harmonikarji, zaigrala še skladbo Oblivion, ki jo je orkester glasbene šole prej že tudi posnel, J. Pi. Izšla antologija prekmurske in porabske književnosti v madžarščini 27. april, dan upora proti okupatorju Besedila je prevedla pesnica Judith Csuka Zagorec, prav tako je zamisel o predstavitvi naših avtorjev sosedom njena in sama je opravila tudi izbor besedil, ki so razdeljena na poezijo, dramatiko in prozo. V antologijo je uvrstila dvajset avtorjev različnih generacij, slogov in zvrsti, ki živijo ali izhajajo iz Prekmurja ali Porabja. Spremna bese dila so prispevali Marija Kozar Mukič, Judith Csuka Zagorec in Franci Just, knjigo je izdalo Društvo madžarsko-slovenskega prijateljstva iz Monoštra, izdajo pa so omogočile različne ustanove z obeh strani meje. Predsednik omenjenega društva in urednik pričujoče publikacije dr. Andras Sekely Bertalan je uvodoma zapisal, da se srednjeevropski narodi med seboj slabo poznamo, razen na tako imenovanih stičnih točkah, kjer živi narodnostno mešano prebivalstvo, zato je prevajalka opravila na tem področju pomembno delo, njen izbor pa kaže temeljit pregled literarne ustvarjalnosti v Pomurju in Porabju. Medsebojne literarne izmenjave pa prikazuje temeljita Študija Francija Justa, ki je tovrstne stike opisal vse od prvih v 19. stoletju do današnjega časa. Tako izvemo na primer, da je med Slovenci v 19. stoletju posebno zanimanje zbudil Mor Jokai, avtor Zgodovinskih romanov, do prevoda pa je prišlo posredno - iz nemščine. Madžarske bralce pa je s slovenskim besedilom prvi seznanil Imre Augustič, prav tako ob koncu 19. stoletja. Od tistih dob naprej pa so prevajalci, velikokrat tudi sami literati, poskrbeli, da smo Slovenci spoznali večino velikega števila najpomembnejših madžarskih književnikov, Madžari pa slovenskih. Del tega obsežnega in živahnega procesa je tudi pričujoča antologija, s katero je Judith Csuka Zagorec odprla novo okno v naši knji- ANTOLOGIAJ A MURAVIDEKI tSRABAVIOtKI KOR TAR S SZlOVtf 1RODALOM ževnosti, zanimiva tudi zato, ker sama živi tukaj in razmere dobro pozna, njena izbira pa je osebna. Franci Just pa je sosedom predstavil tudi kratko zgodovino književnega ustvarjanja med Rabo in Muro, stike z matično domovino, orisal avtorje in druge literarne značilnosti, izseljenske avtorje, kot sta npr. Vladimir Kos in Jože Žohar, pa književnost VP° skem narečju, katere PtW niki so Irena Barber, • in Franček Mukič. J Zagorec je prispevala smih Tineta Mlinariča in®” J sti Cvetke Hojnik, :-J ■k Mukič pa o poribskl srni. . Bogat madžarski ježki11 prevodi bodo madžarki® cem gotovo lepo pfeaS bližnjo, sosednjo mačo tudi zato, kerie taW živimo skupaj. Z različni® dili se predstavljajo jan, Robert Titan Felix, *-šič, Štefan KardoŠ, Manj Ernset Ružič, Brank0 Zdenko Huzjan, Tine‘ Karel Turner, Feri ka Zorko, Jože Olaj, .. raly Moss, Milan Vitice*'^' Car, Karolina Kolmani1^, Holec, Irena Barbet, h1' -kič, Milivoj Roš, Norm*’ šan Šarotar in Bea Babo5 D Vseslovenske prireditve letos ne bo, v Ljutomeru pa so ga proslavili v petek, 21. aprila, v Domu kulture, kjer je pro gram povezoval Branko Hrga. Letošnjo proslavo ob dnevu upora proti okupatorju so v Ljutomeru združili z letnim koncertom domačega pihalnega orkestra, pridružili pa so se otroci z osnovne šole Ivana Cankarja z recitali poezije. Na 65 let od ustanovitve OF je najprej opozoril župan občine Ljutomer Jožef Špindler. O sedanjem delovan ju politike in trenutnem odporništvu ter ljudeh kot ogledalu politikov je spregovoril evropski poslance Jelko Kacin, ki je poudaril, da je treba namenjati solidarnost tudi starejšim. Borci OF odhajajo, deluje pa sedanja politika, ki se že sedaj bori za bodoče generacije, kot so se nekdaj člani OF. Dirigent Pihalnega orkestra Ljutomer Bojan Zel en jak je izbral skladbe slovenskih avtorjev Emila Glavnika, Slavka Avsenika, slovenske ljudske skladbe, večji del koncerta pa je namenil 250. obletnici rojstva W. A. Mozarta. Pri koncertu sta bila solista Bojan Zelenjak na klarinetu in Janez Munda na harmoniki, ki je občinstvo tako navdušil, da je s pihalnim orkestrom zaigral še dodatek, Jelko Kacin pa je obljubil, da se zopet vidimo na Prleškem sejmi po celem Lotmerki. K. K. JSKD Gornja Radgona: srečanja ljubiteljskih skupin dobro potekajo Manj gledaliških skupin, veliko tamburaških in pevskih zborov Vodja izpostave in oraniza-torica prireditev Simona Pirc je povedala, da je bilo območno srečanje gledaliških skupin nekoliko okrnjeno, čeprav so ga organizirali skupaj z lendavsko izpostavo. Nastopile so trt skupine: Otroško gledališče Ku-Kuc iz Lendave z igrico Miše Gerič in Urške Raščan Najboljša je Emilija, Kul turno društvo Ferda Godine Bi strica s Kastelko Vladimirja Levstika in Dramsko društvo Radenci s komedijo Sreča na upanje, zaradi bolezni pa je odpadla radgonska predstava Kuhanje z Elvi som, ki pa jo bomo videli meseca maja v Murski Soboti. Ocenjevalka Branka Bezeljak je pohvalila vse skupine, opozorila na manjše napake in izrazila bojazen, da ljubiteljska gledališka dejavnost upada, saj je bilo prejšnja leta na sporedu več iger - pogrešali so na primer igralce od Svetega Jurija ob Ščavnici, Spodbudila je igralce, naj delajo naprej, naj pritegnejo še druge, predvsem pa naj se udeležujejo gledaliških seminarjev, ki jih organizirajo zanje. Po območnem srečanju v Murski Soboti v začetku maja pa bomo izvedeli, katere skupine se bodo uvrstile na medobmočno srečanje v Ljutomeru. Tambu raške skupine, ki so februarja nastopite na Kapeli na medobmočnem in regijskem srečanju, so ppejele strokovne ocene mag. Damirja Zajca. Srečanje sicer ni bilo tekmovalno, vendar za mnoge edina priložnost, da se pokažejo, saj sc mnogi ne upajo prijaviti na državno tekmovanje, tambu raških skupin pa je v Pomurju precej. Mag. Zajec je ocenil posamezne skupine pa tudi prireditev na Kapeli kot celoto, rekoč, da so pomurske tam-buraške skupine z dolgoletno tradicijo ohranile specifiko igranja na dvoglasni sistem tamburic, ki pa ne omogočajo ig- ranja zahtevnejših skl* J igrajo druge slovenske * ki uporabljajo Štirigl^11^ rice Vendar pa, p^č” pine lepo muzicirajo-Prireditev na Kapel* ’ kot organizacijsko, Pr'T f 1’ iZp,J , in glasbeno odlično godek, ki je tudi odk^ viral tamburice iP ' nadaljnji razvoj tanita murju. Različna srečanja ■ ^jp kala tudi Še v maju -se pripravljajo na n^11 .jp srečanje mladinskih rov 8. Vestnik lahko kupite tudi na večini pošt v Pomurju. FoojMftia jnftwzttiRjpJc Utica ijrtiiuAtBrtenriti* 13. Mufika Sobot * Mladinski informativni in kulturni klub (MlKK) Murska Sobota ter Pokrajinska in študijska knjižnica sta pripravila v soboto pred svetovnim dnevom knjige (23. aprilom) podelitev starih, obrabljenih in za knjižnico neuporabnih knjig. Tako kot v preteklih letih je bila stojnica s knjigami spet postavljena pred knjižnico in tako kot leta poprej je tudi tokrat podelitev naletela na pozitiven odziv pri prebivalcih. Čeprav se še vedno najde kdo, ki najprej ne more verjeti, da si lahko brezplačno vzame katerokoli knjigo. Kar niti ni presenetljivo, saj je knjižnic v Sloveniji, ki bi zastonj delile knjige, pa čeprav ob njenem prazniku, vse manj. In izbira v Murski Soboti je vedno pestra pa tudi kakovostna. Tako je bil letos na voljo na primer cel ciklus romanov italijanskega pisatelja Alberta Moravie, ciklus klasičnih kriminalnih romanov, dela iz zbirke Cankarjeve založbe, zbirke Ljudska knjiga Prešernove založbe in šem še. Seveda tudi veliko del Tita, Kardelja, Mama, Engelsa in Lenina. “Jaz pravim, da vsaka knjiga najde svojega bratca. In nič me ne razveseli bolj kot to, kadar pn nas obrabljena knjiga spet pride v roke nekoga, ki jo bo z zanimanjem prebral ali pa vsaj prelistal,« je komentirala ravnateljica Pokrajinske in študijske knjižnice Suzana Szabo Pahič. Bilo je tudi veliko literature v drugih jezikih, in zanimiveje, da so ljudje kar precej spraševali po literaturi v madžarskem in ruskem jeziku. Ob tem so organizatorji pripravili tudi prireditev Bodimo s knjigo in mladimi literati, kjer so slednji brali svojo poezijo. ■ T. K. Komorni pevski zbor Vita iz Lendave , Vita z glasbo lepote življenj* Komorni pevski zbor Vita iz Lendave je bil ustanovljen pred dvema letoma, ko so se članice in dirigent Ženskega pevskega zbora Spominčice odločili, da v zbor vključijo še moške pevce. V zboru jc dvajset članic in članov, od tega štirinajst žensk in šest moških, zato bi potrebovali Še več moških pevcev in jih tudi vabijo na avdicijo. Beseda vita pomeni življenje in tak je tudi pristop pevcev in pevk k petju in glasbi sploh, zelo življenjski. Pn delu imajo podporo občine Lendava, vadijo pa v prostorih Dvojezične šole Lendava pa tudi v Domu starejših in hotelu Lipa v Lendavi. Vsem tem se tudi potem oddolžijo z nastopi. Za njimi je že precej nastopov, največ v Lendavi in okolici na različnih kulturnih prireditvah in z božičnimi koncerti, 5. maja pa bodo pripravili letni koncert v lendavski sinagogi. Pojejo zelo raznovrstne skladba precej od tega je cerkvenih in gospelov, pa tudi prekmurske ljudske pesmi in ljudske pesmi iz drugih slo- LENWM v venskih pokrajin, kot so Teče mi teče vodica, Venite rož’ce moje, Spominčice in podobno. Vodja zbora in dirigent je Jože Gerenčer, Člani pa prihajajo iz Lendave in okolice. To so F in zaposleni, saj nom m bi študert”! ;e prihajali na C!' ' pofl •C(l# =11# 1C# if.- '^LENDAVA LENDVAto« Radenci-Petanjci Z desnega na levi j WRUA- MUZEJ LENDAVA 9 taur KoWje wg0oš*i 0,111.944,00 811 actellic 1/1 1.378,00 5,75 mesurol granule polži 250g 794,00 3,31 reMao40EC 1/1 6.044,00 25,22 perfection VI 3.153,00 13,16 actelic 0,1 8.158,00 34,04 refoan 40 ec 0,21 1 867.00 7,79 d«is2.5ec 1/1 8110,00 33,84 zolorre lipdde 200 ml 1.079,00 4.47 calipso 0,0512,741,00 11,44 confider 0,0051 691,00 2,88 basudin 600 EVI 1/1 4953,00 20,67 cnrampoiel-p________ 1/1 810,00 _3,38 diaiol50£W 0,2 1.179,00 4,92 calypso 3 ml 597,00 2,49 demrtan 021 6.045,00 25,23 nesural fs 500 0,2 3.686,00 15,38 rmapilan 20 Sf 4 g 551,00 2,30 Uiindane £-35 1/1 4387,M 18.31 mimic W1743.00 H.45 volaton ec 500 1/1 4.517,00 18,85 HerbtrPr______________________________ artea 1113.184,00 55.02 dual gold__ _ 11 5.559,00 23,20 goto lig 7.266,00 30,32 pnmedra geld 12 11 3,051,00 _ _12,73 pyramm turbo 1! 5 366,00 22,39 sramu 1/1 5.789,00 24,16 sekalm 04 tg 4.828,00 20,15 calstD 0,251 8.440,00 35,22 sencor lkgl4 274.00 59,56 jota 70. 1 gg 7.268,00 30,32 betanal ekspert II 9.909,00 41,35 Stomp 330 E 112-189,00 9,13 fn>nt«r 1/1 6.571.00 27,42 hetbotrd 1/1 1.336,00 5,58 treflanEC 1/1 3.008,00 12,55 n rear 0315,694,00 65,49 basagran 600 1/1 6,861,00 28,63 ’intur/OWG 0,15 2.765,00 11,54 equip 1/1 7.593,00 31.69 touchdown 1/1 2.062,00 8,60 IrxruetlOO 1/111.221,00 46,82 .Močila________________ nu-fom 0,1 745,00 3,11 pewit M 1/1 1.693,00 7,06 Fo/rama goo/rla 0.00 protifert (prati stresom) 1/1 1.648,00 6,88 protitertlproti stresam) 5/1 6.255,00 26,10 dre 1/1 5.561,00 23,21 bayfofon VI 642,00 2,68 bayfofan 612.350,00 9,81 J Za vrtičkarje na urbanih vrtovih Do zelenjave in sadja na okolju prijazen način Ob vsakoletnem dnevu zemlje se posipamo s pepelom in v medijih tekmujemo, kdo je v prejšnjem letu storil več dobrega za čistejše okolje. Komunalna podjetja merijo svojo uspešnost s kilogrami zbranih kosovnih odpadkov, vrstijo se zasaditve dreves in drevoredov ter čistilni pohodi po mestih, naseljih, ob potokih in rekah. Šoloob vezne otroke vodimo po »onesnaženih območjih«, da zbirajo odpadke za »nemarnimi« otroki, ki so »zasvinjali' otroška igrišča in parke... Trdimo, da je to vzgojno, da ta mladi človek ne bo nikoli več nekontrolirano odvrgel odpadka ... Res je, ta otrok ne bo več odmetaval odpadkov, ker jih tudi do zdaj ni... Bodo pa to še vedno počenjale trume mladih in starejših, ki nimajo dolgoročne ga življenjskega cilja, navsezadnje niti ne želje in potrebe ali realne možnosti za zaposlitev ali ukvarjanje s športnimi alt drugimi kulturno-družabnimi aktivnostmi ... Ko govorimo o onesnaževanju, ne smemo zanemariti kemičnih sredstev, težkih kovin, dušičnih gnojil in raznih sevanj. Začenja se sezona varstva rastlin pred boleznimi, Škodljivci in pleveli in tu nas kmetijce največkrat obsojajo, da čezmerno onesnažujemo okolje in podtalnico. Res da smo največji uporabniki teh sredstev, vendar smo tudi najbolj pod nadzorom inšpekcijskih in drugih kontrolnih služb. Istočasno smo v tem pogledu najbolj permanentno izobraženi in ozaveščeni, saj ni mogoče prodati sadja, zelenjave, poljščin in tudi vina, če niso pridelani pod nekim določenim nadzorom. Kemična sredstva pa so dostopna vsem, tudi manj št m uporabnikom - vrtičkarjem, ki so še najbolj dovzetni za razne medijske objave in reklame. Marsikoga preveva tekmovalni duh, pridelati večje, težje in lepše od soseda. Zadosti je, da se v rastni sezoni ob sobotah ali nedeljah zjutraj zapeljemo po naših naseljih in vrtičkarskih območjih. Škropi se že skoraj vse, od živih mej, brajd do sadnih in okrasnih dreves, zelenjava pa v trenutku, ko se po njej sprehodi kakšen »škodljivec«. Da bi spodbudili manjšo, predvsem pa bolj ozaveščeno uporabo gnojil in škropiv, smo se na KGZ Murska Sobota odločili, da pripravimo v letošnji sezoni informativna okoljevarstvena predavan ja za ozaveščanje vr tičkarjevv urbanih naseljih. Teme na posvetu bodo naslednje: 1. Zakonske omejitve uporabe sredstev za varstvo rastlin v urbanih naseljih. Predavatelj: Miran Torič, univ. dipl, inž, kmet. 2. Pridelava sadja na naravi prijazen način. Predavatelj: Miran Torič, univ. dipl. inž. kmet. 3. Ureditev zelenjavnega vrta in naravi prijazni ukrepi pri pride lavi zelenjave. Predavateljica: Breda Vičar, univ. dipl. inž. kmet. 4. Primerne okrasne rastline -grmovnice na naših vrtovih. Predavateljica: Ivanka Donko, inž. agr. 5- Brajde - okras vrta. Predavatelj: Ernest Novak, univ. dipl, inž. kmet. Termini posvetov: M. Sobota: 10. maj 2006 ob 17. uri v predavalnici KGZ M. Sobota. Druge lokacije in termini po dog0**1 s krajevnimi skupnostmi’ nami ali turističnimi drustv Ernest W* univ, dipl- Agroservis, d. d., Krožka ulica 58,9000 Murska Sobota OPRAVLJANJE TEHNIČNIH PREGLEDOV KMETIJSKIHTRAKTORJEVIN TRAKTORSKIH PRIKLOPNIKOV NA TERENU ZA LETO 2006 - SPOMLADANSKI TEREN Kraj Datum Ura SEBEBORCI 28. 4. 2006 08.00-18.00 PUŽEVCI 3.5. 2006 08.00-18.00 BODONCI 4. 5.2006 08.00-18.00 n m •a* Uporabimo tja po setvi, pred umikom koruie v odmerku 5 6 l/ha Priporočamo W kombinacije fZV -U$hwip3aOE*lL Rater/ha Qj DmUS •41 ttomv 330E +UiFrtfitief X2/ha r ■* L srwi» J34I * Ut M Merim Strokovnjaki svetujejo Pridelovanje buč Buče so rastline, ki Imajo svoje zahteve. Poleg dobro pripravljene zemlje je zelo pomemben dejavnik tudi čas saditve buč. Buče potrebujejo toplo zemljo, ogreta mora biti na 12 do 15 stopinj Celzija, drugače lahko pride do poškodb kalčkov. Optimalni čas za sajenje buč je med 5- in 15. majem. Bučno seme mora biti posajeno 3-4 cm globoko in na koncu naj bo 1-1,5 rastline/m2. To mora biti tako na široko zaradi tega, ker buče potrebujejo precej prostora, saj so njene vreže izredno dolge, na hektar 10.000-15.000 rastlin. Če boste posadili bolj gosto, bo pridelek manjši. Če sadite ročno, potrebujete 3-4 kg semena/ha, pri strojnem sajenju pa 7-8 kg se-mena/ha. N skaljeno seme lahko sadimo le ročno. Razdalja med vrstami naj bo 1,6 do 2,2 m, v vrsti pa 35 do 60 cm. Priporočamo sorte gleisdor-fer olkurbis, slovenska golica, wies 371, olivia, olinka. Priprava tal Najbolje je pripraviti površino za buče že jeseni. Orjemo do globine 25 cm, brazde naj bodo čez zimo odprte, da se poveča delovanje mraza in vode. Pri spomladanski obdelavi je temeljna naloga, ohraniti zimsko vlago. Zato spomladi branamo, brž ko talne razmere dopuščajo. Poudariti je treba, da seme ne sme čakati na njivo, ampak mora za setev pripravljena njiva čakati na čas setve. Gnojenje Priporočljivo je jesensko gnojenje s hlevskim gnojem v Vinogradniško društvo Kobilje Poleg domačinov so na ocenjevanje svoja vina prinesli vinogradniki tudi iz sosednje Madžarske. Petčlanska komisija je ocenila 61 vinskih vzorcev Za vino zvrst (belo mešano) je Branko Fe-rencek, Kobilje, dobil oceno 18,20 točke, za šipon Drago Zver, Kobilje (18,20), laški rizling Štefan Varga, Lendavske Gorice (18,30), zeleni silvanec Avgust Gjerek, Kobilje (18,20), beli pinot Pavel Horvat, Kobilje (18,13), charonnay Avgust in Mira Grejek, Kobilje (18,37), sivi pinot Slavko Korošec, Kobilje (18,17), renski rizling Emil Bukovec, Kobilje (18,37), sauvigon Avgust Bukovec, Lendava (18,27), traminec Jani Gašparič, Kobilje (18,30), muškat otonel Franc Zelenko, Moravske Toplice, zwei-gelt, Viljem Vaš, Andrejci (18,10), tramini cuvee Arpad in Attila Roszlet, Lenti (18,03), zengo Arpad in Attila Roszlet, Lenti (17,83), Chardonnay-pozna trga tev Avgust Gjerek, Kobilje količini 300 do 400 dt/ha. Z mineralnimi gnojili pa dodajamo 60 do 80 kg dušika/ha, 100 do 120 kg fosforja/ha in 150 do 180 kg kalija/ha pri spomladanski obdelavi. To dosežemo z uporabo 600 do 800 kg NPK 10:15:20 na hektar. Če jeseni nismo gnojili s hlevskim gnojem, lahko to osnovno gnojenje nekoliko povečamo. Na kislih tleh je jeseni treba apniti v količini 1000 do 2000 kg/ha CaO in ga zaorati. Spomladi pa dodajamo manjše količine apna, le do 1200 kg/ha, lahko ga potrosimo spomladi po odprtih brazdah ali zabranamo s kolutasto oziroma peresasto brano, ki jo spustimo globlje v ornico. Prvič doguojujemo pred razraščanjem buč ob začetku cvetenja, kar je običajno v drugi polovici junija. Količina potrebnega dušika je 20 do 60 kg/ha, Dogno-jujemo lahko tudi z UREO, 50 do 150 kg/ha, lahko pa tudi s KAN-om 200 kg/ha, seveda glede na stanje in kondicijo posevka. V tem času lahko zemljo prerahlja-m F že Puhan, Bogojina f ■ ' fiN' rizling Ivan Mala"-’* (18,40), laški rizling' P'. C, tev Alojz Berden, \ $tH% sivi pinot Jože (tIiH*1' n j ' (18,27). Na oceni^’^ povprečna ocena 1 □ Ž. Predavanja kmetijske svetovalne službe pri KGZS - zavod Datum Kraj Lokacija Ura Ukrep 8.maj2006 M. Sobota Dvorana KGZS-Zavod MS 9.00 —--------------------------------------- ■ a |(|1W Dom, d nižina ir dopolnilne dejavnosti - Dopolnilne dejavno^LfS— Ill USTNIK april 2006 KRONIKA IŠM ■f^i ivri« isti? ieS” ■ H Krt' ur1 j u® opiti L 5^ hh4 1^ dl^’ tirA tof* J I> .s« ■P p' l/ j/ if K P n i' Nesreča motornega padala v Mostju pri Lendavi Strmoglavil Vojko Prah Nekdanji župan na zatožni klopi Pred sodnikom Miranom Forštnaričem se je nadaljevalo sojenje proti Slavku Mihaliču, nekdanjemu županu občine Sveti Jurij ob Ščavnici. Tokrat so na prostor za priče stopili Jože Kranjc, Brigita Berič in Vlado Maguša. Priče so pojasnjevale, kako je potekala obnova gasilskega doma pri Svetem Juriju, kakšna je bila pomoč športnemu društvu Grabonoš, kaj je bilo z računovodskimi občinskimi zadevami in plačilom nastopa ansamblu. Ker je Miha-ličeva obramba - odvetnikjo-že Korpič - vztrajala pri zaslišanju Zdenka Lazarja, ki zadnjič ni prišel na sojenje, in pridobitvi novega dokaza (statut občine), je sodnik sojenje preložil na 24. maj. Ponovimo Slavka Mihaliča obtožnica bremeni nezakonitega ravnanja s proračunskim denarjem. Po navedbah tožilstva si je v med županovanjem iz občinskega proračuna neupravičeno pridobil dva milijona in pol tolarjev za asfaltiranje ceste do bratove hiše ter neupravičeno izplačal potne stroške v znesku več kot dva milijona in dvesto tisoč tolarjev. Poleg tega naj bi si s proračunskim denarjem plačal še odvetnika za lastne primere in glasbenemu ansamblu plačal za nastop, ki ga ni bilo. Obtoženi Mihalič vse očitke zanika in trdi, da je šlo pri vsem tem le za prerazporeditev proračunskih sredstev. Sicer je bil zaradi zlorabe položaje leta Strmoglavljeno motorno padalo Po zadnjih podatkih pred sklepom redakcije je stanje Vojka Praha stabilno. Foto: arhiv Vestnik Osrečen splet okoliščin vzrok za padec - Človeški faktor izključen - Stanje ranjenega Praha zaenkrat stabilno y ptiek, 21. aprila, petnajst nd1™* pred šesto uro zvečer je blizu letališča v Mostju pri i^odaviz motornim padalom sedeminštirideset-letnl Vojku ihah iz Murske So-bntf.Prah k letel na višini več kot uKiror, ko mu je po spovedovanju očividcev su-ntk vetr u v zavoju zaprl del psdala in je zato padel na tla. Ptah sc jv pred strmoglavijo-heu it poskušal rešiti, vendar uspe i Težko ranjenega in "ruvestnega so ga prepeljali v '■ ’inici> v Rakičanu. Po dostop "ihltdornuciuh ima prcnuknk vretenca, polomljena ključnico ter poškodova-Ni v smrtni nevarnosti, nlrn nikt pa mi ga imeli nek j i ča-$ v limeti:, komi. Vojko Prah ■ paiLxli mi poletel v ^imMnažcvalnep seminarja, 11 ' d pretekli konec ^dria. Seminar je organiziralo motornih padalcev Štrk iz Sabom Potekal bi v dveh teiretičntm in praktičnem. J^jen k bit tako izkušenim lukor začetnikom. Mesto strmoglavljenja in motorno padalo si je v nedeljo ogledal tudi Rok Marin, predstavnik za varnost iz Letalske zveze Slovenije, ki bo napisal uradno poročilo o nesreči. Neuradno je za nesrečo kriv splet nesrečnih okoliščin, kajti motorno padalo je bilo tehnično brezhibno. Prav tako ni bil vzrok nesreče človeški faktor ali napaka pilota. Letalna naprava je bila izdelana v Prahovem podjetju. Zadnji konec tedna sta v Sloveniji poteg Vojka Praha i jadralnimi padali strmoglavila še dva tujca. Lepo vreme je očitno mnoge jadralne in motorne padalce spravilo pod nebo. Andrej Bedek iff, h '■ 1^ ■1"'7 izborom Pomurke ^idarLCa mescca aprila. Trem 5(1 Mut ' ' 'cr'kandidatom Poslušalci Radia > “ oddali prvih 20 gla- silko, ^-^poročilna ' objavil POmoči glasovnice, ki ' r,Li v tej številki Ve-, ' Ui kinH-a”1’ '^raU kandida-^Utca a!;i za Pomurko in , "etr.in, 'a’ k* jih bomo med Shba^^^ci izbirali v In k-av, 111 finalu ^■'sl , ' " odločili prejšnji Vestn’’ burskega vala in ^^^odiočiH. daje mescca marca - Pravega "iMkiie °8a ' Branislava !l rnCv? ^ela ^8 ghsos, Po S'cank^ 1^88 d^ieusn zkl *uPnik Andrej s^l^oti-., s ’’hnimo in po- ...... Judi predsednik Oez Drnovšek. * izpi W/andidatkein iHora?918 kovati božamo- 0as ^ijate svoj ’5] R^^Uajte na Ginjene glasovnice hitite najkasneje do 5. maja 2006, Zastav. Vestnik, Ul. 13,3000 Murska s pripisom: Z® ^urca leta. 2003 že pogojno obsojen. A. B.,foto: N. J. Lendavski policisti ujeli dvajsetletna vlomilca Kradla tudi, ko so bili lastniki doma Aprilski izbor predlogov za Pomurko in Pomurca meseca 4 Ivanka Bagola, ki je bila s svojo gostilno Ajda na Cankovi prva v prekmurskem gostinskem prostoru, kjer so začeli uporabljati krušno peč, med prvimi v širšem prostoru severovzhodne Slovenije so se začeli ukvarjati s peko pic, v Italiji pa so prejeli na 15. tekmovanju v peki pic pred kratkim za pico Panonija iz ajdovega testa v kategoriji klasične pice znak šampion. Tudi z drugo kulinariko in prijaznostjo njihova gostilna slovi daleč naokrog. Branko Škafar, direktor podjetja Sau bermacher & Komunala, ki se že petnajst let trudi vzgajati in ozaveščati ljudi o pomenu ločenega zbiranja odpadkov in zmanjšanju količine odpadkov. Pomemben cilj podjetja, ki ima 33 zaposlenih in skrbi za odvoz odpadkov za okrog 60 tisoč prebivalcev, je skrb za naravno okolje. Podjetje jev vseh teh letih pridobilo certifikat sistema vodenja kakovosti ISO 9001, certifikat ISO 14001 za sistem ravnanja z okoljem, leta 2001 je prejelo priznanje Republike Slovenije za poslovno odličnost, istega leta pa še dva certifikata -OHSAS 18001 za sistem varnosti in zdravja pri delu ter SA 8000 za sistem družbene odgovornosti podjetja. V vseh teh letih so prejeli še številna priznanja, nagrade in zahvalne listine. Ministrica za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Marija Lukačič. Na velikonočni ponedeljek se je v Ljutomeru začela letošnja sezona kasaških dirk na slovenskih hipodromih, kar je že dolgoletna tradicija. Vendar so bile minuli praznični ponedeljek kasaške dirke na hipodromu najuspešnejšega in najstarejšega kasaškega kluba v Sloveniji nekaj posebnega. Po večletnih sporih In prerekanjih so namreč na ljutomerskem hipodromu nastopili kasači iz številnih klubov, tako tistih, ki so včlanjeni v Zvezo društev kasaške centrale Slovenije, kot tudi tistih, ki so vključeni v Kasaško zvezo Slovenije. K zgladitvi sporou.je veliko prispevalo tudi kmetijsko ministrstvo oziroma ministrica Marija Lukačič (rojena v Moravcih pri Ljutomeru), ki si je dirke v Ljutomeru tudi ogledala. Smiljana Beznec Burgermeister, direktorica farmacevtske družbe Galex iz Murske Sobote, ki se ukvarja s proizvodnjo in prodajo zdravil In je lansko poslovno leto končala s 85 milijoni tolarjev dobička, karje za dobrih 11 odstotkov več kot leto prej. Zaradi povečanega obsega dela so v letu 2005 zaposlili dve magistri farmacije za trženje generičnih zdravil in delo v kontrol-no-analiznem laboratoriju ter enega diplomiranega ekonomista za obdela vo podatkov in spremljanje finančnih tokov, v proizvodnji pa so zaposlili tri delavce za določen čas. Skupaj s kriminalistično policijo ter policisti soboške in ljutomerske policijske postaje so lendavski policisti pred kratkim ujeli dvajsetletnika, ki ju sumijo storitve več velikih tatvin. Eden od osumljencev je zdaj v priporu, drugi je bil po končanih ustreznih postopkih spuščen, kajti zanj niso obstajali priporni razlogi. Kot je povedal pomočnik komandirja policijske postaje Lendava Jože Časar, so proti njima vložili več kazenskih ovadb. »Pri vlomih sta bila izredno predrzna. Denar, ki sta ga ukradla, sta porabila za nakup hrane, pijače in mamil. Ukradeno zlatnino pa sta zastavila ali preprodala.« Najspretnejša sta bila, ko sta na ljutomerskem koncu prišla v odprto hišo, in to takrat, ko je bila lastnica na vrtu blizu hiše. Našla sta milijon in dvesto tisoč tolarjev denarja ter večjo količino zlatnine. Na lendavskem območju sta v treh primerih našla skrite ključe vhodnih vrat stanovanjskih hiš, da sta potem lahko nemoteno vstopila v stanovanja in skupno ukradla dvesto tisočakov. Na vesti imata tudi nekaj drugih vlomov in tatvin v Pomurju. Zanimivo je, da nekateri oškodovanci kaznivih dejanj sploh niso prijavili, ker niso vedeli, da so se zgodila, ali pa je šlo za manjše zneske ukradenega denarja. Sicer pa je Časar ljudi še opozoril, da morajo biti bolj pazljivi pri varovanju svojega premoženja, saj z nezaklenjenimi vrati in puščanjem ključev na določenih mestih, kot je pod cvetličnimi lončki, predpražniki ali na oknih, storilcem zelo olajšajo kazniva dejanja. »Dejanja pa prijavite na policijskih postajah ali pri OKC-ju policijske uprave,« je sklenil. A. B. Vestnik lahko kupite tudi na večini pošt v Pomurju p bencinskih servisih ter skoraj v vseh trgovinah in trafikah. Pnd^t/- 'R •ulcNcuijin.F. ui-ca art-V«- II Scmetj Pomurka, Pomurec leta 2006 - april Ludvik Jošar, evangeličanski duhovnik, ki seje po 46 letih duhovniškega staža poslovil od bodenske evangeličanske gmajne, v kateri je službo opravljal od 1. januarja 1960. Sicer pa je v začetku kariere duhovno oskrboval tudi cerkveni občini v Ljubljani in Mariboru. Ker naj bi s svojimi pridigami hotel zrušiti takratno oblast, Je bil v 60. letih prejšnjega stoletja obsojen tudi na tri leta in pol zapora. Ludvik Levačič, starešina v romskem naselju Kamencl v občini Črenšovci, ki je gotovo eden od tistih, ki so veliko prispevali k dobrim odnosom med Romi in Neromi v občini, V naselju so pred časom uredili romski muzej, vsako leto ob svetovnem dnevu Romov pripravijo tudi prireditev, ki seje udeležuje kar nekaj gostov Neromov iz Slovenije in Madžarske, družno s preostalim prebivalstvom pa Romi dokazujejo, daje možno sobivanje ob medsebojnem spoštovanju različnih kultur. Pomurka meseca: Pomurec meseca: Moj naslov: Opozorilo: Upoštevali bomo samo v celoti izpolnjene glasovnice. Ob koncu akcije bomo 11 glasovalcev Izžrebali in nagradili! 12 (IZ)BRANO 27. april 2006 - VESI* Barometer Pogovor z Vlasto Veren, vodjo poslovalnice ABANKE v Murski Soboti Gena Virag, vodja prostovoljcev na Srednji zdravstveni Šoli v Rakičanu, je prejela zlati znak za delo v soboški bolnišnici. Milan Hojnik je bil, kot kaže, zaradi lanskoletne izgube in tudi zaradi letošnjih poslovnih rezultatov razrešen kot direktor Term Radenci. Mag. Branko Škafar, direktor Saubermacherja & Komunale, ki vodi podjetje prav od ustanovitve, je poleg razvoja podjetja veliko storil za ozave-ščanje ljudi pri ravnanju z odpadki. Mag. Štefan Kepe, direktor Varstroja, je začet s podpisom pogodbe o nakupu desetih odstotkov delnic Varstroja z OTC-jem Daihen Osaka ob po-slovno-tehničnem sodelovanju tudi s kapitalskim povezovanjem z enim od naj večjih svetovnih proizvajalcev varilne tehnike. Ludvik Jošar, eden najbolj pronicljivih evangeličanskih duhovnikov, se po šestinštiridesetih letih duhovniške službe umika v pokoj. Z znanjem in kakovostnimi produkti do še večjega tržnega deleža v regiji ABANKA spada med tiste bančne ustanove, ki se lahko pohvalijo z več kot polstoletno tradicijo v slovenskem bančnem prostoru. Njeni začetki segajo v leto 1955, ko je v Ljubljani začela delovati podružnica Jugoslovanske banke za zunanjo trgovino, po več kot dvajsetih letih poslovanja pa se je 1977. preimenovala v Jugobanko - Temeljno banko Ljubljana. Decembra 1989 se je na osnovi sklepa zbora banke preimenovala v ABANKO, delniško družbo, in izstopila iz sistema Jugobanke, v Sloveniji pa je takrat že delovalo 26 poslovnih enot. Konec leta 2002 se je ABANKA, d. d., uspešno združila z Banko Vipo, d. d., in zdaj kot ABANKA VIPA, d. d., posluje s sedmimi glavnimi podružnicami, kjer si več kot 800 zaposlenih prizadeva zadovoljiti vsako finančno željo svojih komitentov. Zaradi tradicionalne usmerjenosti so pomemben člen v mednarodni menjavi, usposobljeni pa so za vse vrste poslov komercialnega bančništva v domačih in mednarodnih plačilih ter za druge finančne transakcije. ABANKA je dosegla preteklo poslovno leto dobre rezultate, ki so presegli načrtovane cilje. S 598.259 milijonov tolarjev je za 24 odstotkov povečala obseg bilančnega poslovanja in se z 8,6-odstotnim tržnim deležem utrdila na tretjem mestu v slovenskem bančnem prostoru, 4.767 milijonov čistega dobička v letu 2005 je omogočilo banki 1,1-odstotno donosnost aktive in 12-odstotno donosnost kapitala po obdavčitvi. Tudi v Pomurju ima banka tridesetletno tradicijo, saj je bila poslovalnica v Murski Soboti poleg Pomurske banke dolgo časa edina banka v pomurski metropoli, kjer ABANKA prevzela pravice, predvsem pa obveznosti te finančne ustanove, ki je po slo vala predvsem s kmeti. Kljub velikim napakam v Panonkini hranilno-kreditni službi je poskrbela, da noben varčevalec ni ostal brez svojih prihrankov. Od 10. aprila letos je ABANKA v Murski Soboti svojim komitentom na voljo v novi podobi in novih prostorih v Kocljevi 16. Z novimi prostori so posodobili tudi način poslovanja in ga še bolj približali potrebam svojih strank, pravi Vlasta Veren. S preselitvijo na novo lokacijo v sodobnih prostorih so dobili možnost, da odprejo pisarno za delo s pravnimi osebami in samostojnimi podjetniki, še posebej pa so zadovoljni, da imajo poseb- po prepričanju Vlaste Veren vst nosti, da to ponovno doseže, iti1111: volj znanja in kakovostne produkt ka pridobiva tržni delež v Pomurlu prostori in nov način poslovanja p* gotovo prispevali k nadaljnji uspes^1 in razvoju poslovanja ABANKE v r° Poslovalnica ABANKE v zaposluje devet ljudi in vodi več ko računov občanov, pričakujejo P3 stranke. Da bi pospešili odpiranje računov, so pripravili posebni nove komitente. Med njimi VlaslJ■ še posebej poudarja nadaljevanje lanskega leta z naslovom TOP 5,^,^ , namenjena komitentom banke, ponudbo nadaljujejo za nove ko* Paket zajema odprtje računa z osebne številke brez stroškov, •' spletno banko Abanet in mobilno '• ( Abasms, kreditno kartico Visa EkL-enoletno brezplačno članarino odobritev izredne prekoračit* dobje 6 mesecev brez stroškov odo In kaj je trenutno aktua|n° v kreditni ponudbi? Ta trenutek so najzanitnivejs' karni krediti, namenjeni naknpu taciji nepremičnih, pravi Vlas^ zdaj posluje že dvanajst različnih bank, prostor pa iščejo še nove. Da ABANKA v pomurskem prostoru misli resno, je dokazala z vstopom v Hranilno kreditno službo Panonka, pravi vodja poslovalnice Vlasta Veren. Pred slabima dvema letoma je no mesto za celovito svetovanje kmetovalcem, ki ostajajo in postajajo njihovi pomembni komitenti. Banka, ki je bila nekoč na drugem me- stu v pomurskem bančnem prostoru, ima torn banke. Kredit je možno najeti z odplucS^i do 30 let, s kombinacijo hipot^lPi življenjskega zavarovanja pa^1! j mera za kredite z odplačilno £dii let oblikuje v višini fi-mesečn^ „. borja in pribitka v višini 1,5 "6^* ' Poleg potrošniških in hitrih I za pomlad in poletje pripravi!1 oblike kreditiranj, med njim' nujajo počitniške potrošniške ii(j namenjene komitentom in ' ”' Komentar Odpoklicani Itako zanimiva beseda: odpoklicani! In še kako ustreza ukrepu, ki ga je bil deležen Milan Hojnik, kajti nato delovno mesto je bil v resnici »poklican«. Ko je gospa Barbara Gunčar, ki jo je nekdo »poklical« z Gorenjske, da namesto Jožeta Duha vodi Zdravilišče Radenci, od- šla in za sabo pustila zmedo, razočaranja, zamere, tožbe, je vodstvo Radenske takrat »poklicalo« Milana Hojnika na to delo vno mesto. Sam je bi! zadovoljen s takratnim delovnim mestom in uspešen kot direktor marketinga. Toda »poklicali« so ga, da prevzame zdravilišče, ki se je vedno bolj izgubljalo zaradi pomanjkljivih vizij ter nerešenih lastniških in denacionalizacijskih zadev. In to zadnje je ostalo - lahko se zgodi, da bo prav to vzrok za še kakšen odstop. Razlog za ponedeljsko primopredajo poslov in »odpoklic« direktorja Term Radenci z delovnega mesta je 94 milijonov tolarjev izgube. Seveda lastnika v Kranju ne zanima, da so morali v radenskem zdravilišču reševati zapoznele grehe: energetiko, obnoviti fizioterapijo, hotel Miral, izgubljene tožbe v višini več kot 40 milijonov tolarjev, ki jim jih je nakopalo prejšnje vodstvo ... Tudi slaba zasedenost hotela je v resnici krivda prodajne službe - toda, glej ga, zlomka, odgovorna oseba se še vedno sprehaja po zdravilišču in postaja vse glasnejša. Morebiti bo že držalo, kakor menijo nekate- ri, da je bila krivda Milana Hojnika, da je bil preblagi in premalo odločen glede kadrovskih zamenjav in da se ni znal »pogovarjati« z lastniki tako, kot so se znali drugi -tudi iz njegove hiše. In ker krivec mora biti, je to nazadnje postal prav on sam. Tako je odšel še zadnji turistični delavec stare Radenske z renomejem! Mnogi se Še spomnijo njegove poslovne poti: začelje v turistični prodaji še v času, ko je bil tam šef Milan Klemenčič, nato Sonja Čemčič, nato je bil poslan v Moravske Toplice in je bil nekakšen povezovalec (eni trdijo, da boter, drugi, da bolj zaviralec) odcepitve tozda Moravske Toplice od Radenske, v devetdesetih letih je bil na položaju direktorja marketinga, vse dokler ga niso »poklicali« za direktorja zdra-vilišča.Od ponedeljka dalje je odpoklican in ni več dosegljiv - je na dopustu, da bo v miru premislil, kakšna so njegova pričakovanja Toda ta sistem, kije danes odpoklical njega, bo čez leto ali dve lahko odpoklical tudi tiste, ki danes opravljajo to neprijetno opravilo. Res pa je, da ta trenutek njegov odpoklic koristi mnogim. Ta trenutek! Bernarda B. Peček Minister Podobnik Prl Frimovem vodnjaku V okviru obiska najvišjih predstavnikov Slovenske ljudske stranke v Prekmurju je minister za okolje in prostor Janez Podobnik s soprogo Janjo, po rodu Primorko, obiskal Fri-mov vodnjak pri Šalovcih. Tam ju je s predsednikom Regionalnega odbora SLS Prekmurje in državnim svetnikom Marjanom Maučecem pričakal župan občine Šalovci Aleksander Abraham skupaj s še nekaterimi domačini. Le ti so se ministru najbol j potožili zaradi škode, ki jim jo na njihovih pridelkih povzroča divjad, za _ i kar niso dobili še nobene "'P Sloveniji je znašala lani ocenjena' . dl divjadi 45 milijonov tolarji’^„5^ več kot polovica nastala ravno v ° vci. Podobnik in Maučec sta pomoč, čeprav je okoljski n "'^Lrr da ta problematika ne spada v nj* »Na tem mestu, kjer sedaj sl' stati ministrica za kmetijstvo, g0-‘ j^jP prehrano Marija Lukačič,* je dobnik. Ministru so nato postreg' vodnjaka in domačo hrano. Wjlapril 2006 (iZ)BRANO 13 V Gornjih Petrovcih spor med duhovnikoma Horvatu kazenska ovadba Kerčmar dobila poškodbe v predelu prsi - Dejan Horvat se je javno opravičil -Prizanesljivi rumeni tisk in spletni forumi - Kako kaznuje Cerkev Zgodba iz Gornjih Petrovec je naslednja-. 4. aprila zvečer Policijska patrulja prejme Wit, iuj Inimenlra pri krši lenega reda in miru. Patrulja med postopkom ugo-'”vl, di se pred stanovanjskim blokom nedostojno ve-dekatoliški župnik Dejan Bonač Ugotovi še, da je Horvat med rs njim nečednim po-tetjem razbil dva stola in še pred tem udaril evangellčan-duhovnico Jano Kerčmar, K dobi tanr v predelu prsi. kuncu postopka proti De-'■H l • irvatu podajo obdolžilni Predlog sodniku za prekrške in Wejošf klansko ovadbo na t^ilstvo iimdi nasilništva. ŽJ katcnska zakonodaja pte-Wak«™ do treh let zapo- dogodek kose k duhovnik Horvat znašel v po-'^kih zapisnikih. Hun a in Jana Kerčmar Minata, da sta se res sprla, in se boritan molk in da nebo-5,1 dani j jjjav v korist čimprej- ki se je zgodil v torek, 4. apri-,,k na velik petek, kot je bilo povedano sem sežupljanom obeh katoliških n/ jih upravljam, opravičil že na veliko-' 'Nedeljo. Po tej poti se želim javno w evangeličanski duhovnici gospe mlin tudi vernikom in vodstvu ii,^IGanske cerkve, kolikor sem jih s tem 7 gospo Jano veva, da ni bilo teka, kot je Slovenskim novicam po telefonu povedal anonimni možak. Gospe Jani Kerčmarml. sem hvaležen, da sejedtža-la najinega dogovora, dav korist Čimprejšnje rešitve spora ne bova dajala izjav. Še naprej si želim dobrega sodelovanja z verniki in vodstvom Evangeličanske cerkve ter še enkrat izražam svoje obžalovanje,« je v osebnem opravičilu, ki ga je mariborska nadškofija poslala v naše uredništvo, zapisal duhovnik Dejan Horvat. ^tihaL - j. našla Tanja Iz Ljutomera feada Vrtnarstva z Murske Sobote ii । b, . tra^ K v časopisu Vestnik tokrat našla Tanja v n* *1 Ostfca v Ljutomeru. Tanja je zlati trak d/i*' "‘Jtj a i' službo Vestnika, kjer se je dogovorila .ate$a traku 2a nagrado, ki jo je tokrat po-J' Vrtnarstvo iz Murske Sobote, Nagrada je balkonskih in okenskih korit, pri čemer strokovnjaki Vrtnarstva iz Murske Sobote. ------------------------r in m 6 lrriete na voljo pestro izbiro rož za svoje K. °kna. je/^aje,, 'tli, £>r^a 1 vrst0 'et naročnica Vestnika. Zlati trak ' ! °hrnila stran časopisa, na kateri je bil. Bila je 11 raVn ' n' Pričakovala, da ga bo med tolikimi naročji Mv tako^ '' ' Vrtnarstvu v Murski Soboti je zelo bogata Pom' U ni|h|1" lahko odločiti, katere vse bi izbrala. °kna v 1 zaP°slem v Vrtnarstvu, tako da bodo njene Gasile res lepe rože. J. Ga. Petindvajsetletna Jana Kerčmarml. prihaja iz znane evangeličanske duhovniške družine in zdaj v Gornjih Slavečih nadomešča duhovni- -co, kije na porodniškem dopustu. Enaintridesetletni Dejan Horvat je prišel pred tremi leti v župnijo v Gornjih Petrovcih in je zaradi svojih početij že večkrat končal v policijskih postopkih. Zakaj zbiranje nevarnih snovi iz gospodinjstev Če se sprijaznimo z brezobzirno mentaliteto onesnaževanja okolja, je kakršnakoli oblika odstranjevanja odpadkov in njihove predelave predraga. Za prihodnost našega okolja moramo prevzeti odgovornost, torej tudi razmišljati, kaj se bo zgodilo z različnimi vrstami odpadkov, sicer bomo nekoč plačevali previsoko ceno... Koncept gospodarjenja z odpadki-ima med drugim tudi nalogo, seznaniti občane z enostavno, učinkovito predelavo odpadkov. Tako bodo nekateri tovrstni problemi in skrbi prej ali slej preteklost, nadomestili pa jih bodo zadovoljstvo, zadoščenje in uspeh. Različne vrste odpadkov zahtevajo vedno snovno povezano in od drugih vrst ločeno obdelavo. Pri tem pa je treba paziti, da škodljive snovi ne pridejo v stik z odpadki, ki jih je še mogoče uporabiti. Prav nevarne Komunala šnje rešitve spora. Mariborska nadškofija izjavi, da ne nameravajo zagovarjati nikogar, ki stori takšen ali drugačen prekršek. Evangeličanska cerkev pa upa, da spor ne bo vplival na dobre medverske in medčloveške odnose med verniki katoliške in evangeličanske cerkve. Kakorkoli Že, zgodbi bo epilog spisalo tudi sodišče Čeprav sta bila oba igralca iz zgodbe dogovorjena, da ne govorita o sporu, glas ljudstva slabih Štirinajst dni kasneje novico snovi iz gospodinjstev so zaradi kemične sestave dejavnik, ki lahko uniči sleherni koncept gospodarjenja z odpadki ter preprečuje koristno izkoriščanje in deponiranje. Če bodo nevarne snovi v obdelavi hkrati z gospodinjskimi odpadki, je ekstremna bojazen nekaterih občanov pravzaprav upravičena. Dandanes nastaja precej več posebnih odpadkov kot v 70. letih, tudi njihova sestava se je precej spremenila. In vendar je skrb v zvezi z obdelovanjem nevarnih snovi še vse premajhna, o čemer pričajo številne nesreče pri obdelovanju gospodinjskih odpadkov, požari, eksplozije, škodljive snovi v odtočnih vodah ... Le ustrezno motivirani občani, ki so pripravljeni sodelovati pri zbiranju nevarnih snovi in prevzeti odgovornost za tovrstne odpadke, lahko pripomorejo k njihovemu trajnemu odstranjevanju. Tako ne bo več vzroka za razna navzkrižna mnenja, kritike in sumničenja tiska ter zaskrbljenost občanov. Kopališka 2 Murska Sobota spravi v medije. Po pisanju rumenega tiska naj bi Horvat negospodarno ravnal z župnijskimi gozdovi in denarjem. Pišejo še, kako naj bi popival in se nedostojno vedel. Namigujejo tudi, da naj bi bila s Kerčmarjevo intimna prijatelja. Slednja pa naj bi razmišljala pustiti duhovniški poklic zaradi zadnjih dogodkov O njiju na veliko razpravljajo Še na spletnih forumih in v javnosti, kjer kroži veliko scenarijev iz ozadja zgodbe, ki se je zgodila 4. aprila zvečer. Za konec poglejmo, kako nečedna početja svojih ljudi »kaznuje« perkev. Cerkvene kazni so predvsem duhovne narave. Škof lahko v skrajnem primeru duhovniku odvzame podeljeno službo župnika ali mu prepove opravljati duhovniško službo ali ga celo odslovi iz duhovniškega stanu. Življenje in delo duhovnikov je škofu znano iz vsakoletne vizitacije, ki jo v župniji naredi dekan. Z verskim življenjem v škofiji pa se škof še seznani ob birmah in drugih večjih slovesnostih, ko se osebno sreča z župljani, cerkvenimi ključarji in člani župnijskega pastoralnega sveta. Župniki so sicer v župnijah popolnoma samostojni in sami odgovarjajo za svoja dejanja. Andrej Bedek www.vestnik.si Nevarne odpadke je treba ločeno zbirati že v gospodinjstvu Že pri nastanku - to je v gospodinjstvih - lahko nevarne odpadke varno shranjujemo v primernih zabojnikih, posodah, vrečah... Izvedba zbiranja nevarnih snovi Občani lahko svoje lastne nevarne snovi nekaj mesecev skladiščijo doma, ne da bi to predstavljalo posebno nevarnost, saj ne gre za velike količine. Izvedba zbiranja nevarnih odpadkov je povsem preprosta. Specialno vozilo pripelje celotno zbirno postajo na dogovorjeno mesto - na primer na trg, pred trgovino itd. Strokovnjaki razvrstijo nevarne odpadke, ki jih prinesejo občani, glede na kemične lastnosti, da bi preprečili Škodljive reakcije. Zbrane strupene snovi v posebnih posodah odpeljejo v obrate za njihovo uničenje. Prednost postaje je v tem, da jo je mogoče pripeljati na več različnih mest v kraju Vsaj dva tedna pred začetkom zbiranja je treba občane o tem natančno informirati. Po opravljenem zbiranju prejme občina zbirni zapisnik, iz katerega je razviden rezultat zbiranja. Barometer Stanka Srako, Pahorjeva SD, ki se v Beltincih postavlja na noge pod vodstvom Zdenka Skrabana, nagovarjajo, da kandira za župana Beltinec. Dušan Cvetko, zastopnik zaposlenih v tujini, ima zbranih že več kot tisoč podpisov peticije proti nepravičnemu obdavčevanju zaposlenih v tujini. Peter Vrisk, vsestranski kmečki funkcionar in direktor, je s številno delegacijo spremljal razpravo o spremembi zakona o zadrugah z dostopom do javnih financ preko ministrstva za kmetijstvo. S spremembo zakona si želi priti še do denarja gospodarskega ministrstva. Rajko Siročič, predsednik uprave Darsa, je sklenil pogodbo o začetku gradnje avtoceste Lendava-Pince. Sestava konzorcija izvajalcev del potrjuje predpostavko, ki smo jo omenjali ob zapletih pri prvem razpisu; V konzorciju sta Cestno podjetje Maribor in Vegrad. Branko Kurbus, direktor Ar-conta, se pripravlja na novo naložbo, vredno 8,6 milijona evrov. 14_____________________________IZ NAŠIH KRAJEV 27. april 2006 - VESPI Pred 105 leti umrl zaradi prevelike hitrosti Ob cesti Sveti Jurij ob Ščavnici-Spodnji Ivanje!, ob robu gozda nedaleč od Grabonoša, stoji nenava den spomenik. Postavili so ga namreč pred 105 leti kot opomin vsem, ki se po tej cesti prehitro vozijo. Zaradi tega je v prometni nesreči leta 1901 umrl Jože Trstenjak. Iz ustnih virov smo ugotovili, daje pokojnik, kije bil kmetinžupanvGrabonošu, peljal s konji iz rekrutacije mlade fante. -Franci Klemenčič Noršinci pri Ljutomeru veliko gradbišče »Prebujenje« po desetih letil Ni še določeno, koliko bo treba prispevati za priključitev na kanalizacijsko omrežje Kogar te dni vodi pot skozi Noršince pri Ljutomeru, se mu skoraj gotovo zgodi, da ga ustavijo (delavci z zastavico ali semafor) na cesti zaradi gradbenih del. Le kaj se dogaja, nas je zanimalo. Nekaj smo zvedeli na kraju samem, potem pa smo se oglasili še pri Alojzu Štihu, članu Občinskega sveta Občine Ljutomer in vaškega odbora v Noršincih pri Ljutomeru, ki si skupaj z drugimi prizadeva za hitrejši razvoj domačega kraja. Ampak skoraj deset let niso uspeli postoriti kaj bistvenega. Lani pa se je končno začelo »prebujenje«. Najprej je bila na vrsti gradnja pločnika skozi naselje v dolžini okrog 1,2 kilometra na levi strani, če se pripeljete iz smeri Križevci pri Ljutomeru. Te dni so bita na vrsti še zadnja dela, in sicer so morali nekoliko »zaobiti« dve elek trični sohi, ker je podjetje Elek-tro zahtevalo okrog 12 milijonov tolarjev, če naj bi drogova z žicami premestili oni. Zdi se jim preveč v primerjavi z Ljutomerom Letos pa so začeli graditi tudi kanalizacijsko omrežje, in sicer glavni vod, ki poteka proti Križevcem pri Ljutomeru. V okviru tega projekta izvajajo tudi preboje na regionalni cesti, tako da bo omogočena nadaljnja gradnja omrežja najprej na levi strani ceste v smeri proti Križevcem, nato pa še na desni strani. Predvidena je tudi priključitev dela Babinec (novo naselje), za preostala gospodinjstva Babinec pa je predvidena priključitev na vod, ki je speljan do ljutomerske industrijske cone. Po Ko smo se peljali skozi Noršince pri Ljutomeru, so gradbeni delavci hiteli tudi z urejanjem vaške kapele, da je bilo vse v najlepšem redu do »Žegnanja« velikonočnih jedi. 1 Nevami tovornjaki Dolga leta je trajala nočna mora Lendavčanov in Dol-govaščanov, ki stanujejo ali so stanovali ob glavni prometnici proti mejnemu prehodu z Madžarsko. Z obvoznico so se rešili hrupa in nevarnosti, ki so jih prinašali težki tovornjaki, ko so se v koloni valili proti meji. Resnica pa je, da se je nevarnost le »prenesla« drugam, tako daje stanje večkrat nevzdržno na obvoznici, kjer kolone težkih kamionov sejejo strah. K temu prispevajo tudi drugi udeleženci prometa, ki pač hitijo in ne utegnejo Čakati za kolonami tovornjakov. To pa je seveda lahko nevarno. - F. Bo. Murska Sobota Tu se pločnik konča, tako da morajo pešci in kolesarji spet na cesto, kjer so ogroženi zaradi ovinka in ozkega cestišča. —4 Na območju Pomurja je bilo lani po podatkih Policijske uprave Murska Sobota 76 požarov. V večini primerov ni nastala večja materialna škoda tudi zaradi hitrih intervencij gasilcev. V pokrajini namreč deluje kar 243 prostovoljnih gasilskih društev in vsa društva so v zadnjem obdobju namenila veliko pozornosti nabavi opreme in izobraževanju članstva. Naj še dodamo, da je bilo lani na območju celotne Slovenije 4.350 različnih požarov, od tega 1.747 na objektih in 2.092 v naravi. Zato velja opozorilo, da se v naravi v sušnem obdobju ne kuri, - K. KI. Zasaditev lip v romskem naselju Občina Črenšovci vodi projekt Romski most v sodelovanju z romskim naseljem Kamenci, sofinancirata pa ga Evropska unija ter Ministrstvo za delo in družino R Slovenije. Kot partner v projektu sodeluje tudi Razvojni center Lendava. Tako so pred kratkim izvedli akcijo za ureditve njive (v upravljanje jim jo je dala Občina Odranci), na kateri je deset Romov zasadilo dvajset lip, skopali pa so tudi jarek. Akcijo je vodil poglavar naselja Ludvik Levačič (stoji na sredini), ki je tudi občinski svetnik, Na 15-arski parceli naj bi v prihodnje ob lipah zasadili še zdravilne rastline za čaje. Načrtujejo tudi izobraževalne delavnice. - J. Ž. GOSTILNA občinskem odloku bodo v sklopu gradnje »potegnili« kanalizacijske cevi na parcele, kjer bodo hkrati postavili tudi jaške za priključitev na kanalizacijo. Za to bo moralo poskrbeti vsako gospodinjstvo na lastne stroške, poleg tega pa poravnati še določen prispevek. Kot nas je seznanil Alojz Štih, je bilo predlagano, da bi znašal ta prispevek 360.000 tolarjev, plačati pa bi ga bilo možno obročno v petih letih. Toda ta znesek ni bil potrjen, ker sc je večini zdel previsok, sploh pa krivičen v primerjavi z Ljutomerom, kjer je določen dosti nižji prispevek. In če so v Noršincih pri Ljutomeru že na delu stroji, s kateri- Zatoporocenca Dobersek iz Vratje vasi Te dni sta praznovala zlato poroko Marija in Franc Dobersek iz Vratje vasi pri Apačah. Po petdesetih letih skupnega življenja sta si ponovno rekla »da« v podružnični cerkvi Marije Pomočnice, ki stoji nasproti Turistične kmetije Mihelič na Rožengruntu, kjer je bil potem Še civilni zlatoporočni obred. J u bi la nta sta dožive I a voj ne grozote I n o bč uti I a p o m a nj ka nje v povoj n i h časih. Marija, rojena Dragovan, seje rodila leta 1935 v vasi Gabrovec pri Metliki. Med vojno soji na Rabu usmrtili očeta. Otroštvo je zato preživljala? mamo in bratom Leta 1942 je bila težko tanjena v hrbtenico, kamor ji je priletel drobec gra nate. Povojni, leta 1946, seje z bratom in mamo preselila v Stogovce, kjer seje zaposlila v kmetijski zadrugi. Tukaj seje spoznala s Francem Dober-škom, rojenim 1932. teta v Kosnici pri Celju, ki je delal kot avtomehanik v kmetijstvu. V zakonu so se jima rodili otroci Sonja, Franc in Leopold, ki soju obdarili s šestimi vnuki in dvema pravnukoma. Kot sta povedala, jima je v veliko veselje, ko ju obiščejo otroci z družinami. Franc je bil aktiven tudi na družbenem področju. Bilje član upravnega odbora Strelske družine Graničar in ustanovitelj Turističnega drujtva Apače, kjer je bil osem let predsednik. Bilje tudi gasilec. V vojski je bil osebni šofer komandanta tankovske brigade Vladimirja Nikšiča, ki gaje tudi pripeljal na Primorsko. - Ludvik Kramberger mi kopajo in prekop^vam^ ne bi hkrati zamenjali salonitnih cevi, po teka v kraj pitna voda? , so v Ljutomeru našli flfl (amortizacija) tudi z*5151 bo. Tako bo ostalo 1£ j krajših odsekov s cevmi za vodovod, ki jH1< ba prav tako čim preJ V Noršincih pri bodo prav tako priza^j bi prišlo čim prej do 1 . vanja gradnje pločnik ■ sarsko stezo do Ljuto^^r so na tej relaciji PesCL^1 sarji zaradi ozke ceste *। zares precej ogrožen1 , pa bo treba poskrb^^r1 obnovo oziroma l1^^^ vaških ulic, potem ko ^jr dili kanalizacijsko Darsom pa 30 se že voriti za sofinancira"” razsvetljave ob region1 JA za preostali de! pa K skem proračunu zag1'1 deset milijonov 1olJfTjj/ da bodo Noršinci prl . ponoči kmalu fazsve^^ POMURSKO DRUŠTVO ZA CEREBRALNO PARALIZO praitovotjn® prlapevtca nakazujte na račun: 02496-0092393969 ■ Zlatoporočenca Horvat iz Bogojine Pred kratkim sta praznovala zlato poroko tudi zakonca Horva^ .,. fan, rojen leta 1931, je bil poklicni traktorist v KZ Bogojina. Že Je? v Lovski družini Bogojina, kjer je zadnja leta tudi sta resin a-vaškem odboru pri gradnji in asfaltiranju vaških ulic. . fa(j ^{,1’ Aktiven je bil tudi v Gasilskem društvu Bogojina. Kljub letom še / delo v vinogradu nad bogojinsko cerkvijo. Žena Katarina, bila gospodinja inje skrbela za vzgojo otrok. V zakonu sosejim3^ j ci, v veliko veselje pa so jima njuni vnuki Dominik, Jožek, Ka^ j J sna zahvalna masa ob zlati poroki je bila v domači bogojinski Ob zlati poroki sta si zakonca Horvat vnovič izmenjala prstana" la ob zvokih skupine Feeling.-J. Ž. VESTNIKt2J, april 2006 IZ NAŠIH KRAJEV 15 ihf Kako se Edvard Teršek bori proti Parkinsonovi bolezni? Oklenil se je dveh aparatov za kate-krlla n ”amcdtclna še ni od-“abratita, hi:;jr j alternativnim me-ljenJa 911 si vsaj ..................... MiEdv-A""111 Je8otovo rtz ari r r< Teršek iz Lutve-Gornji Radgoni. ganski h?' Sk°fa’umrl P° m<> Seap^’P'^ni pa je zbolel takrat ? ’onovo boleznijo. In prcx| naiveč' »lmei '10 v svojem življenju, ■’ipam |J| možnosti: ali naj Liz In Se ydam ali naj vsak »lipa d«etine tablet drugače začnem Grešit ' zdravje. Pri iska-naletd na dva *1^ . rata’ in sicer kitaj-' ■■1 aparat ter detoksi- nator, ki sta moje zdravje popolnoma uravnovesila. In od takrat sem že tudi mnogim drugim pomagal, da so spet našli smisel življenja in si izboljšali svoje zdravje,« pravi 50-letni Edvard Teršek, ki se je v zadnjih nekaj letih dejansko bistveno spremenil. Z redno uporabo masažnega aparata CHI 4 LIFE se stimulirajo refleksne točke rok in nog ter vseh notranjih organov. Tako se odpravijo težave v delovanju živčnega sistema in se poveča imunski sistem. Edvard Teršek (desno) skupaj s prijateljem Petrom Prajn-dlom, ki ga je zamenjal na predsedniškem mestu MK Lisjak. M KS Tešanovci najdražja gradnja mrliške vežice Krajevna skupnost Tešanovci je podala poslovno poročilo o svojem poslovanju v letu 2005- Omenjeno krajevno skupnost sestavljajo vasi Tešanovci, Mlajtinci, Lukačevci, Suhi Vrh in Vučja Gomila. V Mlajtincih je KS večino sredstev namenila za ureditev zbiralnice za mleko (384 tisoč tolarjev), vzdrževanje gasilskega doma in sanacijo raznih poti V Lukačevcih je šla večina sredstev za tekoče vzdrževanje, v Suhem Vrhu pa za vzdrževanje pokopališča (košnja trave 134 tisoč). Vzdrževanje je odneslo največ sredstev tudi v Vučji Gomili, in sicer za gasilski dom in pokopališče (košnja trave 244 tisoč), kleparska dela na kapeli pa so stala 86 tisoč tolarjev. V Tesanovcih so večino sredstev investirali v gradnjo mrliške vežice (3 milijone 275 tisoč + načrt za izgradnjo 547 tisoč), nekaj pa tudi za vzdrževanje vaško-gasiiskega doma in okolice (73 tisoč), prispevali pa so tudi za darila v vrtcih občine Moravske Toplice. Za funkcioniranje krajevne skupnosti so poravnali stroške električne energije, odvoza odpadkov, popravila ulične razsvetljave, analize vode, pogostili pa so tudi starejše občane. KS Tešanovci je imela ob koncu leta za slabih 24 tisočakov prihodkov in 177 tisočakov in pol odhodkov. Tako je znašal saldo na dan 31.12, 2005-153.511 tolarjev.-T, K. Ionsko čiščenje telesa Teršek nam je predstavil tudi detoksinator. »Človeško telo je kot ogromen magnet, ki privablja nase različne strupene snovi, ki motijo naravno delovanje tele- sa in ustvarjajo okolje, primerno za bolezni, alergije in razne težave za celotni imunski sistem In tukaj je ionsko Čiščenje ...* Gre za metodo zunanjega razstrupljanja, ki odstrani strupene snovi skozi stopala. Telo se razstruplja, medtem ko udobno sedite in namakate stopala v posodo s toplo vodo. Proces ionskega čiščenja povzroči tok pozitivnih in negativnih ionov (naelektrenih atomov), ki se združijo z nasprot- no naelektrenimi delci in jih tako preko kože izločijo iz telesa.« Sicer pa Teršek tudi opozarja, da omenjeni napravi ne gre uporabljati brezglavo, saj v nekaterih primerih lahko samo škodujeta, zato je potrebno tudi predhodno strokovno svetovanje. Besedilo in foto: O. B. Pomurje Na območju Pomurja, kjer živi ta čas 122.483 ljudi, je bilo lani 39 samomorov. Kar 31 ljudi se je obesilo. Kot kaže statistika, samomori na območju Pomurja naraščajo. V zadnjih sedmih letih je s samomorom končalo svoje življenje 261 ljudi. - F. KI / J* / J $ Opel Nove ideje, boljši avtomobili. O 70.000 SIT MENV> S 7 S Uživajte v svobodi izbire! Prinesite kupon k trgovcu x voziti Opel in ob možnosti menjave Sfero za novo ob nakupu Corse prihranite do 525,000 SIT' ali prenovljene Mer»ve do 452.000 SIT* ter Izberite še brezplačno dodatno opremo! Kupon velja do 3!. majo 2006, Kupon za brezplačno dodatno opremo pri nakupu nove Merive ali Corse v vrednosti do ► rt J; 1:3i -b na ogled razstava ročnih del, spretnosti osmih udeleženk tečaja, ki ga je vodila Ana Crnkovič. J »t nasta| ^nka poučila o vezenju, izdelavi pletenih prtičkov, kvačkanju ter novejši tehniki vezenja - rišelje. ,8at11zirati B^eviln’ izdelki. Udeleženkam seje zdela delavnica zelo zanimiva in koristna, zato Jo nameravajo znova Nirt' udeleže.Aib. delavnic, na kated*1 so l,m jn djp|omira(” ku je, z bolen«0" src a Wt, Osno- ^Sh^\UJ'''ce SwPodmjsNa, inženirka manji. W so se seina" ' LiniM^ dobro počutje, do hodom m r"^'i te । ^dnfem odkrivanju raka, o kton’c av|jenjskega sio& - |avnjCo so sklenili 1 en koordP nu doigo m ^fniniiva. P^ra m ' znanj, w jq sj pndobili. >To so ^oro Gizeia Lubšina. - J- G. 4 LJUBLJANA N OKOLICA: AVTOTEHNA VIS Ljubljana, 01/581 85 31 AVTOTEHNA VIS In KOSEC Domžale, 01/ 721 6092 AVTOHlSA ZALAR Velike Lašče. 0 V 7081999 AVTOTEHNA VIS in MAHKOVIC Sava pri LitIK 01/89740 80 AVTOTEHNA VIS in OMAHEN Grosuplje, 01/7B6 0914 AVTOTEHNA MS in URBAS Rakek,01/ 705 1725 AVTOTEHNA VIS In SEVER Vrhnika, 01/750 63 30 Zlatoporočenca Vidmar iz Logarovec Pred kratkim sta praznovala zlato poroko zakonca Franc in Jožefa Vidmar iz . Logarovec v občini Križevci. Franc, rojen leta 1932, po poklicu tesarje bil dejaven v vaškem odboru in pri gasilskem društvu Logarovci. Žena Jožefa (dekliško Štuhec), roj. leta 1936, je ob gospodinjskih delih možu vrsto let pomagala pri delu na žagi in pela v ženskem pevskem zboru v Logarovcih. V zakonu so se jima rodili otroci Milena, Branko, Majda in Nada. Ponosna pa sta na svojih sedem vnukov.-J. Ž. AVTOHlSA MOSTE Ljubljana, 01/520 02 00 AVTOHIŠA RUDNIK Ljubljana, 01/ 280 50 50 SERVIS TROBEC Ljubljana, 01/423 25 35 PREKMURJE: AVTOHIŠA KOLMANIČ 8 DOKL Murska Sobota, 02/ 530 46 50 PRIMORSKA; SA^AL Nova Gorica, 05/ 330 63 33 SAWAL Postajna, 05/ 726 44 44 ISTRA AVTO Koper, 05/668 23 00 AVTOCENTER TAVČAR Sežona, 05/73014 40 ISTRA AVTO in KAUSTER Jelšane, 05/788 60 09 GORENJSKA: AT VIS, PE Kranj CW/ 281 71 77 AVTOTEHNA VIS in PIŠEK Škofja Loka, 04/502 40 H POSAVJE: ‘ AVTOCENTER RANN Brežice, 07/499 23 13 DOLENJSKA: AVTOHlSA ADRIA Novo Mesto, 07/ 393 44 75 ŠTAJERSKA, KOROŠKA: AVTOCENTER CELElA Celje, 03/425 4600 AVTO CENTER CELEM PE JAKOPEC, Velenje,03/897 14 60 AVTOHlSA HVALEC Kidričevo, 02/796 33 33 AVTOHIŠA KOLMANIČ 6 Co., Maribor. 02/ 450 29 50 AVTOHlSA KOLMANIČ 6 Co , podruzrkica KRAUTBERGER d.oxx Radlje ob Dtavi, 02/888 04 40 AVTOHIŠA KOLMANIČ $ Ga, PE Studenci, tel: 02f 421 23 00 AVTCHŠACOAR Sbvenj Gradec, 02/882 95 25 ‘Pr|>irrw Sfartrie 5-vrot 1,7 COT1 (75 , n določene, opremocilt Merico Courno 1,"C&TI ( 74 kW), 2 cftfoieno B aodativo optwno. -ob- nakupu poc posctir^rril pogNI prodaj«. Kupon za brtzpioiivo dodatne- oc?tmo vnovčite pn pooblaKdeNh y_ ’ T Oplovih tljjovdli ob l,•okMpu Cottle uH now MetA« od 1do piodaptt zalog. Pn nukupu eJi IX>W M^rivejJ rrtogwite urkuri^tltt WWW.Opd.Sf W«TiO nn kupon dodamo opremo. Za podnkhrM«?* informed3®« ponudbi dodohwi opnfrite m m«rijqv» Sl na znano Avsenikovo vižo Na Golici. Po kosilu je bil še kratek sprehod po Črenšovcih. In žeje prišlo slovo. Otroci so si obljubili, da se bodo naslednje ieto spet srečali na taboru, če ne v Črenšovcih, pa na kaki drugi Prešernovi šoli. Romana Glavač, mentorica folklornega krožka, OŠ Črenšovcl Ob svetovnem dnevu knjige Naš krožek je izvedel v sodelovanju s šolsko knjižnico del projekta ob svetovnem dnevu knjige, kateremu je posvečen 23. april. Deset petošolcev je izvedlo anonimno anketo, in sicer je vsakdo povprašal pet ljudi. Za sodelovanje smo zaprosili starejše ljudi, naj nam navedejo naslove knjig, ki sojih v svojem otroštvu radi brali in se jih še zdaj spominjajo. Naključno smo jih izbirali in ugotovili, da smo pri ženskah zajeli starostno skupifio med 35 in 86 let, pri moških pa med 40 in 70 let. Najboljše bralke so stare med 60 in 70 let, največ knjig pri moških so se spomnili 40- in 60-letni bralci. Zanimalo nas je tudi, ali so v svojem otroštvu kdaj dobili za darilo knjigo. Nekateri sojih dobili za božič ali rojstni dan, mnogi jih niso dobili, ampak jih danes vsi podarjajo vnukom, sorodnikom in znancem. In kaj mislite, kaj prebirajo danes? Skoraj vsi posegajo po strokovni literaturi za zdravstvo, vrtnarstvo, lov, gospodinjstvo, uporabljajo tudi priročnike, ženske pa berejo še romane. Ko smo preštevali naslove knjig, ki so se večkrat ponovili, smo ugotovili, da so bile v mladosti teh ljudi uspešnice naslednje knjige: na prvem mestu so Grimmove in Andersenove pravljice, sledijo Pod svobodnim soncem, Pestrna, Solzice, Gimnazijka in Kekec. Kot posebnost lahko navedemo, da sta se dva bralca z veseljem spominjala Tretje in Pete čitanke, to je berila. Ko smo primerjali, kaj beremo trenutno mi, petošolci, smo ugotovili, da so te knjige tudi na naših seznamih . in da je pomembno, da se v šoli izvajajo domače branje, Bralna značka in podobno. Arjan Mejaš In Mojca Horvat, 5. /8, Dvojezična osnovna šola I Lendava Nas. planet Sto rožic se in mladi dah P° d vse okolij, in Zemljo Lepo na $ ,, :■ ker rožice rachel drevesa in se ^i, Zemljo s smetmi jo sedaj pa se dajoocis-1 Laura Alela Kava« , OŠ Odfan Rožei pomlad Zvončki se >n trobentice tudi vijolica se terse nomldd & Že teloh se ter krokus ga Mačica s je ter bita je s obsijana’ Patricija OŠ Odran It loiNlK r 27. april 2006 ar ut< i 17 iW Sfl« j ŠD & * diskovna konferenca slovenske ženske nogometne reprezentance Novi veliki izzivi za slovenski ženski nogomet ■ geniji se vse boljuvelja-. ^‘‘y^ki nogomet, pa najsi mladinsko kon-obr- dC° Minu'° je bilo za u. . 01,enski reprezentanci, v * tJ P^evladuje;o igralke Pomu-do-uspešno. tekmuje v kvallfika-2(in-r S prvenstvo leta stn, aKltaiskeniv2.kakovo- nogo-■ rflJ L lk da se uvrsti med rijo|S^v^ dodarnik i bo igrala v sceno s petouvr- vllisi P.reZentanco skupine li|ay'’kateri so Non-eška, Ita-tetCr^1*' ln *111:1 gora ” Pa nast0' Im ■ knnljji za evropsko V 2 ;.'j°';iP200o na Islandiji. fekalvpT'1"11™ 6’ ki bo Potila Seh Ur,uod « do 29. ap- i »Chi i, r tance si- " Pun,rnlc reprezen-"lirske ve"11? h’l'n";,iic Škotske va«ia t. " J n'dtd tc8a tekmo-h zmagovalci a..diii?1".tn Islandija kot ‘hca finaia EP. tisk,'''. druSem je bil govor '' OdeU konferenci, na kateri Siena/ ' predsednik komisije kornet pri NZS Bran-" ’ nno/elektor slovenske žen-f"i-n J" ' rnc reprezentance ’orfe»' m koordina-Bfane Elsner ml. } ciJah Dry.0' zS°dovinsko žilico ■°1’ je bilo najuspešnej-k,. ^'^ženski nogomet, J" \1 ■ ^ogu kvalifika-star°sti prvič hj’ l:iPL1o uvrstiti v 2. evropsko pr-% je biia n n 'aza te8» tekmova-kjcr >e naša a v konkurenci Če-■' Azerbajdžana zase- •w® UK Zoran Cirkvenčič, Branko Gros in Brane Elsner ml. dla tretje mesto, kar je bilo dovolj za napredovanje. In ravno ta 2. krog kvalifikacij mladink U-19 bo med 25. in 29. aprilom na igriščih v Pomurju. Smo v zelo močni skupini, v kateri nastopa kot velesila reprezentanca Nemčije, večkratna evropska in svetovna prvakinja, poleg nje pa Še reprezentanci Škotske in Irske. Minulo leto je igrala prvič v kvalifikacijah za nastop na svetovnem prvenstvu članska ženska reprezentanca. Skupaj z Malto, BiH in Hrvaško nastopa v 6. predtekmovalni skupini za preboj iz 2. v 1. divizijo. Lani je naša reprezentanca zmagala v vseh treh tekmah. Reprezentanco BiH so premagale z 2:0, Hrvaško s 5: 3 in Malto 4:1. Zmaga v igri s Hrvaško je lep uspeh, saj je le-ta na evropski in svetovni rang lestvici uvrščena višje. Tako Slovenke vodijo na lestvici 6. kvalifikacijske skupine,« pravi Branko Gros. Članska reprezentanca gostuje 26. aprila na Malti, nato jo 7. maja čaka tekma z BiH v gosteh, 14. maja pa se bo doma pomerila s Hrvaško i -Prizorišča kvalifikacij v Prekmurju! Reprezentance U-19 bodo nastanjene v hotelu Vivat v Moravskih Toplicah, tekme pa bodo na stadionu NK Mure 05 v Fazaneriji in NK Križevci. Odigranih bo Šest tekem, od tega po tri na vsakem igrišču. Slovenska reprezentanca bo startala s srečanjem proti Irski v Križevcih (včeraj sta igrali v Fazaneriji tudi Nemčija in Škotska), nato 27. aprila ob 16. uri v Murski Soboti proti Nemkam (ob 11. uri v Križevcih Škotska - Irska.) in na koncu (29. aprila ob 11. uri v Murski Soboti) še s Škotsko, Irska in Nemčija pa istočasno v Križevcih. Iz te skupine se v nadaljnje tekmovanje uvrsti le zmagovalna reprezentanca. »Naš cilj je bil dosežen že z uvrstitvijo v 2. krog kvalifikacij. Želimo pa te kvalifikacije odigrati na primerni ravni. Prepričan sem, da bodo dala naša dekleta vse od sebe. Ta generacija prvič nastopa v tako močni konkurenci in dekleta bodo dokazala, da znajo igrati nogomet,« je prepričan Gros. Delegat na tem turnirju bo Svetlana Siti iz Ukrajine, za sodnice bo odgovoren Marko Jozef iz Slovaške, sodili bosta po dve sodnici iz Turčije, Finske, Češke in Slovenije Rad bi povedal, da je ta skupina zelo močna, saj so bile Irke v svoji skupini prve in so premagale tudi velesilo Norveško, Škotska pa je bila v skupini druga in je zaostala le za angleško reprezentanco. Mislim pa, da bodo s srčnostjo in dobro kondicijsko pripravo in dobrim vodenjem naše igralke ustrezno predstavile slo- venski nogomet na evropskem prizorišču,« je dodal Brane Elsner ml. »Za nas je bil uspeh že uvrstitev v drugi krog kvalifikacij. To je za nas neke vrste dobra šola, da ugotovimo, kje smo in kako se lahko kosamo Z močnimi ekipami, ki so v evropskem vrhu. Zato bomo morali igrati nad našo ravnijo, da bi se lahko enakovredno kosali s temi reprezentancami, V primerjavi s prvenstvi Nemčije, Irske in Škotske pri nas ni tako močnih tekem, zato bi naša reprezentanca morala igrati nadpovprečno, če bi se želeli enakovredno kosati z njimi Cilj A-reprezentance je prvo mesto v skupini. Smo na najboljši poti, vendar moramo tudi tu vložiti maksimalne napore, da si zagotovimo mesto v 1. kakovostnem razredu evropskega nogometa, kar je velikega pomena za nadaljnji razvoj ženskega nogometa v Sloveniji,« pravi Zoran Cirkvenčič. »Dobro strokovno delo v reprezentancah in boljši pogoji, ki jih je omogočila Nogometna zveza Slovenije, so zagotovila za uspešno nadaljevanje tekmovanj. Zato nam prvo mesto v 6. kvalifikacijski skupini ne sme uiti, kar bo gotovo tudi dobra popotnica za naslednje kvalifikacije za evropsko prvenstvo leta 2009,« končuje Branko Gros. Milan Jerše, foto: M. J. Novinarska konferenca Badmintonskega kluba Mladost Lendava Mednarodni turnir Srebrna žogica Lendava 2006 Pred bližajočim se mednarodnim mladinskim turnirjem v badmintonu, ki bo 29. in 30. aprila v Lendavi, so predstavniki BK Mladost Lendava sklicali novinarsko konferenco. »Naš klub deluje že 35 let. Zanesljivo lahko rečemo, da spada ta klub med najbolje organizirane, kar kažejo tudi rezultati na vseh ravneh v državi in tudi zunaj nje. Množica igralcev je zagotovilo, da ima ta športna dejavnost prihodnost. Zavzetost članov in članic je vidna na vseh področjih tekmovalnega sistema, pa najsi gre za tekmovanja v starostnih kategorijah, jakostnih ligah, ligaških tekmovanjih, državnem prvenstvu in na raznih tekmovanjih v tujini. Ob tem naj omenim le uspeh dvojice Denis Pe-šehonov - Miha Horvat, ki sta letos postala državna prvaka, nato pa sta se na evropskem prvenstvu prebila do osmine finala. To je izjemen uspeh ne le za naš klub, temveč tudi za slovenski badminton. Mladim iz bližnjih držav in Slovenije pa bi radi z organizacijo mednarodnega turnirja pripravili nepozabno doživetje, da se bodo z veseljem vračali v Lendavo,« je dejal predsednik BK Mladost Aleksander Torok, Sekretar kluba Bojan Sekereš pa je dodal: »S pridobitvijo nove dvorane smo uspeli dobiti nove športne površine in s tem možnost za organizacijo večjih tekmovanj. Zato smo se po mnogih letih ponovno odločili, da pripravimo odmevnejšo športno prireditev na mednarodni ravni, ki bo privabila poleg domačih še tekmovalce iz sosednjih držav Hrvaške, Madžarske, Avstrije in Češke. Tekmovanje bo na dveh lokacijah, in sicer v dvorani DOS I s 4 igrišči in novi športni dvorani DSŠ Lendava z 8 igrišči. Otvoritev bo ob 9 30, sklepna prireditev dvodnevnega turnirja pa okrog 15. ure v srednji šoli. Nastopilo bo vsaj 85 igralcev, razporejenih v kategorije do 13 let (22 dečkov in 13 deklic), do 15 let (19 fantov in 11 deklic) in do 19 let (15 mladincev in 5 deklet), Tekmovali bodo posamezno in v dvojicah, brez mešanih dvojic. Pričakujem, da bo postal ca turnir tradicionalen.« Trener Denis Pešehonov pa: »Prijavljenih je 15 naših igralcev. V vseh kategorijah pričakujemo kakšno kolajno. Ker turnir ni prve kategorije in konkurenca ne bo premočna, lahko računamo tudi na zmage Lendavčanov v posamični konkurenci in dvojicah.« Milan Jerše, foto: M. J, Bojan Sekereš, AleksanderTorok in Denis Pešehonov S« Ifii a '^konferenca ob začetku letošnjih pomurskih rekreativnih tekov p°hvalijo se lahko z rekordnim številom tekov k&onjin i Gorskih rekre-/' OJC< ln VCM1M regijske pi-)/K klical P°rt Kr J v. Prostorih Občine ■r Na nP ^kovno kon-1 '* Predstavnike programom A infor rekre«ivnih ■ '^CERn'r pa "1| k tudi ° J^PsL^^^oz.sre-p’h Tekih 2^pokalavrekrea-. leto 2006. ii'9 kov lh rekreativ-iqjkuut c tedna tih u ha srh- T$Pskl pokal, ’h V >rtliu ir 30 aprila P? h?'1' "a 5 kV" $ani se bfxio ^i'30()inSnAmOsnOTn^olei vro ,' kiAte;. : ™eCr°v.Mora-L?°kal ^‘^^dnjee-Uri.^^to, 7. M ob 14, mi v Bl 92 Mlinarič prvak nstvavmiadin. .......... M LI'VK18slo- ^Wnejš.so rW Branko Recek, koordinator pomurskih tekov Križevcih. Tudi 26. maraton treh src in 16. planinski pohod 20. maja ob 9-30 v Radencih štejeta za srednjeevropski pokal. 21- tek na Grad in 4. pohod Grad z okolico bo 27. maja ob 10. uri, 7 roga-Šovski tek in Kuperjev test hoje bili predstavniki JK Sankaku iz Celja, ki so osvojili tri naslove državnih prvakov. Domačini se lahko pohvalijo z naslovom državnega prvaka, ki ga pa bo 3- junija pri Sv. Juriju na Goričkem. Prireditve se bodo nadaljevale z 8 tekom okoli Bukovniškega jezera 10. junija ob 18. uri, s 5. tekom prijateljstva na Razkrižju 25. junija ob 17. uri in 10. pokalom Občine Tišina v rekreativnih tekih za slovenski pokal, ki bo 1. julija v Gradišču. 11. sejemski tek v Ljutomeru za slovenski pokal bo 11. avgusta ob 17. uri, 20. nočni tek po ulicah Kobilja za srednjeevropski pokal bo 19. avgusta ob 18. uri, 4. Triglavov tek z nordijsko hojo in pohodom pa bo 26. avgusta v Predanovcih V Stari - Novi vasi bo 2. tek z naravo 9. septembra ob 16. uri, prireditev Radgona teče bo 16. septembra ob 16. uri, 4. Bakovski tek za pokal Murafin bo 23. septembra ob 14. uri, 5. Sobočki tek s pohodom in nordijsko hojo pa 30. septembra ob 13. uri v Fazaneriji. 3. Moščanski tek bo 7. oktobra ob 13- uri pri Španovi domačiji, 41. je osvojil Blaž Mlinarič v kategoriji do 100 kg. Lep uspeh je dosegel tudi Tadej Časar (do 66 kg), ki je bil drugi, Dominik Dominko (do 66 kg) je bil tretji, Goran Varga (nad 100 kg) pa četrti. KBV Lendava ima podprvaka Andreja Brdo (do 73 kg) in dve tretji mesti Tomija Ozmeca (do 66 kg) in Sanje Jaklin (do 63 kg). ulični tek po mestu Murska Sobota pa bo 14. oktobra ob 12.30. Omeniti velja še olimpijski tek, ki bo 17. junija ob 18. uri v Naravnem parku Terme 3000, Novost pa je začetek CERR-Cu-pa 2006 oziroma srednjeevropskega pokala v rekreativnih tekih za leto 2000. »Prvo leto bodo na sporedu po štirje teki na Madžarskem in v Sloveniji in pet tekov v Avstriji, kjer bo 17. septembra v Gussingu zadnji tek. Nas bodo predstavljali Blaguški tek, 1. Moravski tek, 26. maraton treh src v Radencih in avgustovski tek v Kobilju. Letos imamo 19 rekreativnih tekov po Pomurju, kar je rekord. Tega si ne morejo zamisliti niti v razvitejših regijah, kot je naša. Opažamo, da smo v minulih petih letih spravili v gibanje veliko ljudi. Upoštevati je treba tudi številne pohode. Zelo pa smo veseli, ker se vsako leto pojavljajo novi organizatorji/ je povedal Branko Recek. Milan Jerše, foto: M. J. Namizni tenis Lendavski župan sprejel igralce Župan Občine Lendava Anton Balažek je na lendavskem gradu pripravil slovesen sprejem za predstavnike namiznoteniškega kluba LM-KO Lendava, ki so postali pred kratkim državni prvaki. »Uspeh igralcev namiznega tenisa je vsekakor izreden, zato si fantje in vsi, ki so bili okrog njih, zaslužijo vsaj majhno pozornost. Zato je prav, da se spomnimo tega njihovega velikega dosežka. Upam, da bodo uspešno nastopali tudi v evropskih pokalih. Če hočeš kaj doseči, moraš biti nadpovprečen in vedno znova dokazovati, da si boljši od drugih,« je med drugim dejal Anton Balažek, ki jim je ob tej priložnosti iskreno Čestital in izročil monografijo Lendave s posvetilom Od igralcev sta bila navzoča le Sašo Ignjatovič, ki igra v lendavskem klubu pet let in ga imajo že za svojega, in Zvonko Plohl, ki je v dveh sezonah upravičil njihova pričakovanja. Dragutin Šurbek ml. in SaŠ Lasan pa sta se medtem na Nizozemskem pripravljala za nastop na svetovnem prvenstvu. V svoji zahvali je Emil Rosič, predsednik in igralec NTK LM-KO Lendava, izrazil prepričanje, da bodo tudi v prihodnje Lendavo dostojno predstavljali. Milan Jerše Tretja je bila tudi predstavnica JK Murska Sobota Karin Kerec (do 52 kg), peti pa njen klubski kolega Niko Jankovič (do 73 kg). Katja Rudaš (KBV Lendava) in Luka Barber GK MS) pa sta na mednarodnem tekmovanju v Nišu v svojih kategorijah zasedla tretje mesto. Župan Anton Balažek (levo) čestita Emilu Rosiču. Foto: J. Z. Franc Bobovec ŠPORT 27. april 2006 - vejim Namizni tenis Jan Žibrat državni prvak 15. državnega kadetskega prvenstva za posameznike in dvojice na Ptuju se je udeležilo 124 igralcev in igralk iz 29 klubov, med njimi tudi 11 pomurskih predstavnikov. Ti so spet dokazali, da spadajo med najboljše v Sloveniji, ker so dosegli odlične uvrstitve. Naslov državnega prvaka je prvič osvojil Jan Žibrat, ki je igral izvrstno in v finalu premagal najhujšega tekmeca in prvega nosilca Slodeja z Mute s 3 : I. S tem je nasledil lanskega prvaka Škrabana in dosegel svoj največji uspeh Lep dosežek pomeni tudi tretje mesto Dominika Mačka in uvrstitev PuconČana Gorazda Horvata med osmerico. Med najboljših 16 se je uvrstil Tomaž Pelcar, med 32 pa Ervin Železen in pri dekletih Lila Vukan. V dvojicah lanskima državnima prvakoma Žibratu in Mačku ni uspelo ubraniti naslova, ker sta ju v polfinalu nepričakovano premagala Pucončana Horvat ■ Pelcar s 3 : 2, ki sta potem v finalu izgubila z dvojico Slodej - Rose. Z drugim mestom sta dosegla svoj največji uspeh med kadeti, Sobočana pa sta pristala na tretjem mestu. Med osmerico se je uvrstil Nerat skupaj s Stramcem z Mute. Pri mešanih dvojicah je Maček skupaj z Verdinekovo iz Logatca zasedel drugo mesto, soboška dvojica Žibrat-Vukan pa je bila tretja M. U. Karate Preglej tretji na SP Član karate sekcije TVD Partizan Ljutomer Aleš Preglej je zastopal Slovenijo na stilskem svetovnem prvenstvu »Kofukan World cup* na Danskem in v borbah med člani do 80 kg zasedel odlično tretje mesto. N. Š. Šah Sobočani sedmi V Mariboru je bilo državno ekipno prvenstvo do 12 let, na katerem je sodelovalo 37 ekip fantov in 15 ekip deklet Pri fantih je zmagala OŠ Solkan z 20 točkami pred OŠ Gram Novo mesto, 19, in OŠ Brežice, 17,5. OŠ III Murska Sobota (Gomboc, Sedonja, Škalič, Lebar, Ficko) je bila sedma (17), OŠ Ivana Cankarja Ljutomer (16) pa deseta. Pri dekletih je zmagala OŠ Stari Trg ob Kolpi (15) pred OŠ Sevnica (14,5) in OŠ Bršljin Novo mesto (14). Gjuran deseti 12. mednarodnega turnirja v Sladkem Vrhu se je udeležilo 123 šahistov Po 11. kolih švicarskega sistema je zmagal srbski velemojster Robert Markuš z 9,5 točke pred Slovencema Luko Leničem in Matejem Šebenikom, oba po 9 točk. Na solidno 10, mesto se je uvrstil Denis Gjuran (7,5), na 29. pa Štefan Režonja (6,5), oba ŠD Radenska Pomgrad Soboški upokojenci prvi V Murski Soboti je bil mednarodni turnir upokojencev, na katerem je nastopilo 8 moštev iz Avstrije, Hrvaške, Madžarske in Slovenije. S 25 točkami so prepričljivo zmagali soboški upokojenci (Režonja, Kos, Glavač, Bolčič). Sledijo: Lendava, 21,5, Čakovec in Ljutomer, po 16. M. J. Odbojka Polovični izkupiček V dodatnih kvalifikacijah za uvrstitev v 2. slovensko ligo, v kateri bo igralo v sezoni 2006/2007 10 moštev, nastopajo tudi beltinski odbojkarji, prvaki vzhodne skupine 3- slovenske lige. Ti so med tednom s 3 :1 po razburljivi predstavi v Beltincih po dveh urah ugnali devetouvrščeno moštvo 2. DOL, Telemach Žirovnico. V drugi tekmi so Beltinčani gostovali pri desetouvršceni ekipi 2. DOL Mežici in po bledi predstavi izgubili z 0:3- V zadnji tekmi 1. dela bodo igrali drevi ob 19.30 v telovadnici OŠ Beltinci proti prvaku zahodne skupine 3- slovenske lige Portorožu. Preostala izida: Mežica - Portorož 3:1, Telemach Žirovnica - Portorož 3:0. M. J. Blaguški tek Brus in Reihssova četrta ŠD Videm je pripravilo pri Sv. Juriju ob Ščavnici 4. Blaguški tek, ki se točkuje za pomurski pokal in prvič tudi za mednarodni pokal treh dežel Na prvi letošnji tekaški prireditvi je nastopilo 200 tekačev iz Avstrije, Madžarske, Hrvaške in Slovenije. Pri Članih je na 9 km v absolutni konkurenci zmagal Gabor Somogyi iz Madžarske Najboljši pomurski tekač je bil 4. Bojan Brus, 5 Zdenko Kleme-nič, 7 Matjaž Soklič (vsi TS Radenska). Pri članicah je na 6 km zmagala Zsuzsanna Masterne (Madžarska) pred Polonco Reihss in Jelko Vrbnjak (obe Ljutomer). V svojih starostnih kategorijah so pri članih zmagali: Bojan Brus, Poide Dolenc (oba TS Radenska), pri članicah Simona Sever in Lojzka Bratuša (TS Radenska), Polonca Reihss in Jelka Vrbnjak (Ljutomer), Ana Gomboc in Olga Flisar Holcman (TS Triglav Predanovci), pri ml. tekačih pa Kaja Kočar, Doroteja Osojnik, .Anja Benko, Urška Martinec in Matej Fujs (vsi AK Pomu rje). Tonček GIder, foto: N. J. S tekme članov in članic Rokoborba Dobri obeti pred EP V Razvanju je bil mednarodni turnir v rokoborbi grško-rimskega sloga za dečke in kadete. Sodelovalo je 56 tekmovalcev iz Hrvaške in Slovenije. Rezultati soboških tekmovalcev - ml. dečki: 2. Danijel Kočar (do 32 kg), 2. Sandi Klar (do 35 kg), 3- Leo Fartek (do 38 kg); kadeti: 1. Filip Bartus (do 100 kg), 2. .Andrej Fajs (do 58 kg), 2. Dominik Vogrinec (do 63 kg). Od 25- do 30. aprila pa bo v Moskvi evropsko prvenstvo za člane. Na prvenstvu bosta Slovenijo zastopala Jure Kuhar v kategoriji do 84 kg in Mitja Sedmak v kategoriji do 96 kg. Oba si želita pre- Festival šaha med prazniki Badminton Hotel Diana v Murski Soboti bo med 27. aprilom in 2. majem prizorišče velikega šahovskega dogodka. V počastitev 70. obletnice Šahovske zveze Slovenije bodo organizirali festival šaha, v okviru katerega se bo zvrstilo precej od mevnih prireditev, na katerih bo nastopilo okrog 300 šahistov in šahistk. Začelo se bo v četrtek, 27. aprila, ob 13.45 z otvoritvijo pokalnega državnega prvenstva za člane, članice, mladince in mladinke. Šah postaja vse popularnejši. Hokej Pliva Spopadi bodo potekali na 4 deskah, igrali pa bodo 7 kol z igralnim časom 60 minut na Šahista z dodatnimi 10 sekundami za potezo. 1. kolo bo ob 14. uri, 2. kolo pa ob 17. uri. Z začetkom ob 10. uri bodo v petek odigrali naslednja tri kola, v soboto ob 9. in 12. uri pa bosta na sporedu zadnji dve koli. Zaključek s podelitvijo pokalov prvim trem ekipam bo ob 15. uri. V nedeljo, 30. aprila, bo 7. državno ekipno prvenstvo v pospešenem šahu za člane, članice, mladinke in mladince ter za fante in dekleta v kategorijah U-10, U-12 in U-14. Odigrali bodo 9 kol Spidvej -najboljši / V hrvaškem li 2. dirko ekipni prvenstva. Zmagah s 50 točkami Pre' (32) in Slovenilo P se je Lendavčan Deh s' Slovenije L ki K f.®' možnih točk najboU ’ dvsem srečnega žreba, saj sta zelo dobro pripravljena, kar dokazujejo tudi rezultati kontrolnih borb ob koncu tritedenskih priprav skupaj z reprezentancama Hrvaške in Moldavije. Jure je premagal Moldovana (MLD) s 3 1, Žugaj a (CRO) 3:1, Zaporozana (MLD) 3 : 1, Hogača (CRO) 3 : 1 in Kazaka (MLD) 3:1 Mitja pa je slavil proti Moldovanu (MLD) 3 : 0, Doku (CRO) 3 :1, Nurijevu (MLD) 3 :1 in proti Hogaču (CRO) 3 :0. Jureta čaka prvi nastop v četrtek, Mitjo pavpetek. Na prvenstvu bo sodeloval mednarodni sodnik Stanislav Šernek. po švicarskem sistemu (10 minut na igralca z dodatkom 5 sekund za potezo). Od 11 do 14. ure bodo odigrali prvih 5 kol, po predahu ure in pol pa bodo tekmovanje nadaljevali z zadnjimi tremi koli Zaključek bo ob 19. uri. Prve tri ekipe prejmejo pokale. Ti in drugi šahisti se bodo dan kasneje pomerili še v posamični konkurenci. V ponedeljek, 1. maja, bodo med 11. in 14. uro odigrali prvih pet kol, od 15 30 do 18.20 pa od 6. do 9- kola. Najboljši bodo prejeli pokale, prvih pet udeležencev v vsaki kategoriji pa priznanja. Razdelili bodo tudi 40 praktičnih nagrad. V torek, 2. maja, pa bo hitropotezno ekipno državno prvenstvo. Igralo se bo 9 kol po švicarskem sistemu z igralnim časom 5 minut. Prvenstvo bo potekalo od 10. do 12. ure. Posamično hitropotezno državno prvenstvo pa bo od 15. do 18. ure. V tem času bodo odigrali 13 kol. Osrednji dan festivala bo v soboto, 29- aprila, ob 19. uri, ko bo proslavili visok jubilej - 70-lctni-co slovenske šahovske org an Iza- Tri zmage Križevca nov Rokoborci RD Herkul iz Križevec pri Ljutomeru so se izkazali na mednarodnem turnirju v Razvanju, kjer so nastopili predstavniki 9 klubov iz Avstrije, Hrvaške in Slovenije Ekipno so zasedli odlično 3- mesto, za rokoborci iz hrvaške Bistre in Razvanja. Zmagali so: Aleš Ivanuša (do 32 kg) in Aljoša Lipovec (do 47 kg) med ml. dečki cer dečko Vlado Plečko (do 66 kg), drugi je bil Danilo Jesenik (kadeti do 76 kg), tretji Simon Kocbek, četrti Denis Kosi (oba pri dečkih do 42 kg), peti pa Matjaž Majcen (ml. dečki do 32 kg). Rok Perc (ADSC Kverneland) je bil drugi med st. dečki do 47 kg. Milan Jerše Kegljanje Kovačič dvojni prvak Milan Kovačič postals 652 podrtimiOr kegljišču v Mariboru Ijivo posamični državni p, zmagal pa je tudi v korab (2426). Njegov klubski^ Ivo Borovič (1 ”59) najsti. Pri članicah je “qu Barbara Fidel (Mito^j Dobrovničanka Mačka • nar (Miroteks) pa je .. ; (549). cije. Pozdravni nagovor bo imel zupan Mestne občine Murska Sobota Anton Štihec, slovesni govor pa minister za šolstvo in šport dr. Milan Zver. V kulturnem programu bodo sodelovali pevka Nada Ivanič in instrumentalna skupina Glasbene šole Murska Sobota Tega dne bo odigran tudi prijateljski internetni dvoboj med reprezentancama Slovenije in Turčije. Ekipo sestavlja 6 članov, 4 mladinci in 2 ženski Ta dan pa bo namenjen tudi sestan Sabina Magyar tretja Na državnem prvenst^ v Kungoti je članica Lendava Sabina MagT11' j tretje mesto, Mitja j je pri fantih delil 5. doa j Skupaj s Turkom (Mid1', v dvojicah peti, kar je 11 tudi mešani dvojici MRf, reš - Sabina Magyar. rju v Lendavi je mačin Daniel Novak, o' . bil Mitja Sekereš kom komisij, ogledu razstave in seminarju za šahovske mentorje. V sklopu spremljevalnih prireditev festivala šaha bodo v četrtek, petek, nedeljo in ponedeljek hitropotezni turnirji Vsakokrat se bodo začeli ob 21. uri. Vse to bo nedvomno privabilo številne šahiste iz slovenskih klubov in tujine, mlajšim šahistom pa bo ta festival nedvomno prinesel nove spodbude in dragocene izkušnje. Dnevi šaha v Murski Soboti pa bodo obenem približali festival regijam, kjer je največ šahovskih klubov. Milan Jerše »razbili Triglav! V 9. krogu slovenj*,-najbolj razočarali h°k9 glava iz Predanovi dveh zmagah doži^1 . ^7 raz z 1 : 20 (0.10)? prvaki, hokejisti detkov sta dala D-Stanko, R. Mesarič, in P. Forjan po 2.F ’ v in S. Forjan, za Tri neLTekmaM. Topili M. Sobota je bila PrJ (1:1) dve minuti pf£ prekinjena, ker so strinjali s sodniški plevami. Za M Toplih u1 Temlin, 2, in Soboto pa Banko, * . h ' Pliva, 25, M Toplih- ‘ ’ j. I bota in Triglav, P0" j Kolesarstvo' Pokalne .j * I K if V Medvodah je H , ja J st nem kolesarstvu p venije. Med 150W ...fA kolesarji KKTrop^ ■ . der nekajkrat int«* nike točk. Pri dečUh^jr jan Kovač 12. Dušan Fister 12 Med ml. mladij Primož Obal trt M* ( 11 oz. 12. mesto. M S VESTNIK z 27. april 2006 ŠPORT ish)F. s/ pirat >iB3C! kdtf )ilfc pit« i^4 |S* p|* 1^* p1 j i4 k i’ J * i* Malinogomet Bulls na vrhu U*P?m^ke bge: Videm- j.Z V1,2'Meteor-Cernelavcl W BTC Nemčavci 3 ■ 2 25, Mister h, , ^i,po20. I Coli: ’^'"^'^^ŠDInter bel ()-iiT1 *: 2'KuPšinci - D°-M S&T-«čeO:6, ■r: •. .. 2> Miadmec - Bako- 11» »! z ’ KuPM 29, Mla- 21 SaSreM b Flck^ Vereš ’ 5 (Pett°ča)' 19- Aleš i, ' --h- iTjlj N«rnM°^0^ns-k9 Bakovci -^ieH »Cernela™- Dok- ^uS'0ldH*s0; ^-Mhan;?eborci^ Nor-ča^1^ 40 Rak Rakl^an’A5,Čemela-^toln^ r 37’ Cankova, 35, .^ranske ii£e-asfalt: ^an2;^ovci3:6rNK13- Swing 1:3. lipovci 10,""an,nSwlng,po21, Pop Puconci in Panonska, '^S^^MPUZetor servis Hm »Dečani 10:1, ŠD 1(0 1 1'F™er- / ’^l3 I 2^ ^Križevci-Nerad- ' Adrij3nci 10:7, fc‘Trd^ a C 1 h J'3'lucova-G. ^anjševci-Nera- vi enci 'K®reka Če V%cl 3^?* L^ova,39, ’^iančj^g °16133> šalovci, Štiri npomur- 12 na DP G^K^^CenterA: C%S>ko3:O(9;7) *i%?"Mh.t3 ’4-12),Go-Vr'f^: 1 Strel ' ^2^' Bajuke 2(18-3 Strela II, 24, &žfc*‘ 8Ui - :1& l^Vzhod A; 61 pSiJcn p^ielilfS: ’K^eŽovje^ : ^^-SikoJl .Tr°PicbarO: 41.3 _■? Podgm- Na ^kl^ ^nd°lerosr ds kh.B_ 'Je H, 3. ’b^KJ j} jga Pfven- <"<" “ ’p'"” j i"'^iih '° ’e iz P., ,' ................. ’X ^skS Se'Z dru‘ Sd^driP.7131 Pomeri-cv -n^ prvaka "Megapr- lu^ -mJa "ai' Jerše Nogomet Ptujčani bliže zmagi Stadion v športnem parku v Beltincih, 1.500 gledalcev, sodnik Damir Skomina (Koper). Nafta: Kuzma, Zemljič, Kožul, Cipot, Sklepič (B. Gerenčer, 46), Bukovec (Doma, 71), Ristič, Dominko, Vogrinčič (Matjašec, 78), Benko, Zore. Drava: Dabanovič, Lunder, Zajc, Berko, Kronaveter, Prejac, Letonja, Kelenc (Chietti, 66), Horvat, Trenevski (Emeršič 93), Tisnikar. Rumeni kartoni: Zemljič, Bukovec, B. Gerenčer; Prejac. Kakih 1.500 gledalcev je razočaranih zapuščalo igrišče v Beltincih, saj so videli najslabšo predstavo domačih nogometašev v spomladanskem delu prvenstva. Začetek srečanja je sicer pripadel gostiteljem, ki so si v dobrih tridesetih minutah igre priigrali nekaj priložnosti. Že v 7. minuti je zagrozil Benko, vendar je streljal mimo desne vratnice. Temu je nekaj kasneje spodrsnilo v trenutku podaje Dominka pred vrata in priložnost je splavala po vodi. Pred vrati gostov je bilo precej »vroče«. Foto: N. J. Ženski nogomet V derbiju boljše Pomurke Na igrišču SRC v Filovcih je bil sredi minulega tedna veliki derbi najboljših ženskih nogometnih ekip v Sloveniji, domačega Pomurja Davidovega hrama in novomeške Krke. Pred okrog 150 gledalci so zmagale igralke Pomurja DH s 4 : 2 (1: 0). Domačinke so povedle že v 8. minuti po lepi akciji, ki jo je uspešno končala Monika Žun-kovič. Na začetku drugega polčasa so gostje močno pritisnile in v 54. minuti je Karmen Vais rezultat izenačila. Tekma se je nadaljevala s številni- mi priložnos- tmi na obeh straneh, Morda odločilni trenutek se je zgodil v 62. minuti, ko so gostje v kazenskem prostoru nepravilno ustavile domačo na- Utrinek z ženskega derbija v Filovcih padalko in sodnik Boris Jeneš iz Lendave je upravičeno pokazal na belo točko. Enajstmetrovko je uspešno izvedla Mateja Zver. Z igralko manj (rdeči karton ob prekršku) so gostje Še vedno napadale, toda domačinke so jih v 75. minuti dokončno strle s tretjim zadetkom, ki ga je dosegla Milica Vuksanovič. V 84. minuti Najlepšo priložnost za zadetek je imel v 20. minuti Dominko, ki je s petih metrov z glavo za las zgrešil vrata po podaji Rističa. Obdobje od 28. do 35. minute je bilo v znamenju gostujočih igralcev. Najprej je Tisnikar slabo streljal, v 30. minuti je Trenevski z osmih metrov streljal mimo vrat, v 33- minuti pa je poizkušal Kelenc, vendar je šla žoga preko vrat. Ob koncu prvega dela srečanja sta imela priložnosti še Ristič in Trenevski. V drugem delu podobna slika, vendar za nameček nekoliko več na strani gostujočih igralcev. Pni je zagrozil Benkov 47. minuti, toda njegov strel je Dabanovič izbil v kot. Pn gostih je dvakrat zagrozil Chietti, ki je vstopil v igro v nadaljevanju. Ponovno je poizkušal v 72. in 81. minuti, Kronaveter pa v 75. minuti. Od domačih je zapravil priložnost za zadetek v 89. minuti B. Gerenčer. Njegov strel je eden od gostujočih obrambnih igralcev izbil v polje. Vojislav Simeunovič, trener so Pomurke preko Mateje Zver izid povišale na 4 :1, gostje pa so v 88. minuti preko Karmen Vais rezultat znižale. Pomurje DH: Vuri, Vuksanovič, Zunkovič (Špur, 75), Govek (Milkovič, 80), Zver, Kovačič (Pe-tričevič, 60), Tibaut (Kozic, 85), Glavač, Jevtič, Niki, Zelko (Gabor, 70). Krka: KneževiČ, Bogolin, Lekič, Povh, Todorovič, Benak, Mlakar, Milenkovič, Krznarič (Jurša, 80), Mirtič, Vais. Mateja Zver, dvakratna strelka: »V prvem polčasu je bilo dokaj izenačeno, v drugem pa smo se potrudile in^adele kar trikrat. Po tej pomembni zmagi upam, da bomo tako državne kot pokalne prvakinje.« Mirsad Granov, član strokovnega vodstva: »Lahko zatrdim, da sem od začetka verjel v našo ekipo. Vemo, da dobro delamo, na visoki ravni, za kar je dokaz zdajšnja zmaga v igri s Krko. Vesel sem, nad našo zmago pa nisem presenečen, ker se zavedam naše kvalitete. 27. krog 1. SNL: Nafta - Drava 0:0, Anet Koper-Bela krajina 2:0 (1: 0>, Primorje - CMC Publikum 2 : 4 (2 : 1), Maribor PL-Domžale prekinjeno v 77. minuti pri izidu 1:2 (0:1), Ru-dar-Hit Gorica 0 :3(0 :1). Pari 28. kroga (včeraj): Nafta - Domžale, Bela krajina - Hit Gorica, Primorje - Anet Koper, Rudar - Drava, Maribor PL - CMC Publikum. Gorica 27 15 8 4 55:24 53 Domžale 26 14 9 3 55:23 51 Maribor 26 13 5 0 44:29 44 Koper 27 12 6 9 37:33 42 Publikum 27 12 312 35 38 39 Nafta 27 11 412 34 39 37 Drava 27 9 711 30:40 34 Primorje 27 9 513 37:42 32 B. krajina 27 6 313 23.43 26 Rudar 27 2 718 21:60 13 Nafte: »Današnje srečanje je bilo srečanje neizkoriščenih priložnosti. Igrali smo dokaj slabo, posebno v sredini in na bokih. Drava je ravno preko teh pozicij dobivala priložnosti. Izid srečanja je na koncu vseeno realen.« Milko Durovskl, trener Drave: Na današnje srečanje v Beltince smo prišli z namenom, da nekaj iztržimo. Menim, da je bila tekma za gledalce zanimiva, polna priložnosti. Škoda le, da ni bilo zadetkov. Izid je realen.« Franc Horvat M. Strelka dveh zadetkov Mateja Zver Pari 15. kroga (2. maja): Krka -Slovenj Gradec, Slovan - Pomurje DH, Kamen Jerič - Senožeti Vode. Pomurle 14 12 1 1 63:12 37 Krka 14 11 2 1 49:8 35 Slovan 14 5 2 7 23:46 17 S. Gradec 14 3 3 8 19:38 12 Kamen 14 2 4 8 10:36 10 Senožeti 14 3 011 17:41 9 Milan Jerše, foto: M. J. 3. SNL vzhod Mura 05 prevzela vodstvo Izidi 19. kroga: Holermuos Ormož -Paloma 0:1, Črenšovcl - Pohorje 3:1, Kovinar Štore-Malečnik 1: 1, Stojnci - Beltinci 1:0, Tehno-stroj Veržej - Zavrč 3:1, Šmarje pri Jelšah - Tišina 3:0, Železničar -Mura 05 1:3. Pari 20. kroga: Mura 05 - Šmarje pri Jelšah, Tišina - Tehnostroj Veržej, Beltinci - Kovinar Štore (vse v nedeljo ob 16.30), Paloma - Železničar, Zavrč - Stojnci, Malečnik- Črenšovcl (v soboto), Pohorje - Holermuos Ormož. Omladič načel mrežo Igrišče v Mariboru, 200 gledalcev, sodnik Balažič (U), strelci: 0:1 Omladič (31), 0:2 Buzet! (59), 1: 2 (Lukič, 77), 1:3 Žilavec (87). Mura 05: Kamnik, Fajdiga, V. Horvat, Omladič, Žilavec, Slavic, Puhar (Zlatar, 73), Šnajder. Pojblč (Koren, 46), Buzeti (Kreft, 60), Janža. Rumena kartona: Pavlin; Puhar. Izključen Baler Igrišče v Šmarjah pri Jelšah, 100 gledalcev, sodnik Knežar, strelec: l:0Rršt(10),2:0Asllanaj(69), 3:0 Lončarič (83). Tišina: Gergorič, Hozjan (Poredoš, 66), Varga, Grah (Detellbach, 81), Pucko, Baler, Kous, Šnurer, Dra-vec, Cotter (Kuzma, 66), Serdt. Rdeči karton: Baler (45), rumeni kartoni: Asllanaj, First; Baler, Dra-vec, Šnurer. Prednost že na začetku Igrišče v Veržeju, 200 gledalcev, sodnik Huselja (Velenje), strelci: 1:0 D. Puhar (3), 2:0Hodnik(8),3:0Ča-sar(61),3: lPoštrak(88, Hm). Nogomet Remi Čarde z Odranci 19. krog pomurske lige: Zvezda -Diana - Hotiza 0:0, Roma - Triglav Bakovci 7:4, Bistrica - Panonija Gaberje 0:3, Renkovci -Tro-mejnik 0:0, Čarda - Odranci 1:1, Petišovci - Polana 3 : 1, Grad -Ižakovci 3:1. Pari 20. kroga: Polana - Roma.Tri- glav Bakovci - Zvezda ■ Diana Ra- kičan, Ižakovci - Petišovci, Odranci - Grad.Tromejnik - Čarda, Panonija Gabeije - Renkovci, Hotiza - Bistrica. Odranci 19 16 2 1 58:18 50 Roma 19 10 3 6 50:39 33 Tromejnlk 19 9 5 5 35:22 32 Čarda 19 9 4 6 25:20 31 Bistrica 19 9 4 6 28:24 31 Petišovci 19 9 3 7 37:27 30 Grad 19 8 110 30:32 25 Renkovci 19 7 4 8 27:3025 Hotiza 19 6 7 6 22:25 25 Rakičan 19 7 3 9 27:28 24 Polana 19 6 5 8 25:41 23 Panonija 19 5 311 25:32 18 Ižakovci 19 4 312 22:34 15 Bakovci 19 3 313 18:57 12 15. krog 1. MNL MS: Dokležovje - Apače 0:0, Ljutomer - šalovci 3: Hitrostno rolanje - Uspešni Prekmurci Na kartodromu Lucija je bila 1. tekma za pokal Alpe - Adria. Med 70 tekmovalci iz Avstrije, Italije, Hrvaške in Slovenije so sodelovali tudi tekmovalci Roller kluba M. Sobota in ŠD Dokonča Lendava. Med ml. dečki je bil Blaž Šeruga skupno prvi, Nikolaj Šeruga pa skupno tretji. Med st, deklicami je bita skupno prva Melisa Agič. Skupno druga je bila Ines Agič, tretja pa je bila Tjaša Šeruga. Med st. dečki je bil Simon Novak trikrat tretji in skupno tretji. Med kadetinjami je bila Tadeja Donko dvakrat prva (srednja in dolga proga) in enkrat druga (kratka proga), skupno prva, Natalija Novak pa enkrat druga, tretja in skupno tretja. Med člani je bil Robert Ferčak (MS) trikrat šesti. Ekipno je zasedel RK M. Sobota drugo, ŠD Dokonča Lendava pa peto mesto. M. J. Rokomet - Zmaga v Kranju V zadnji tekmi sezone je Ar-cont Radgona na gostovanju s prepričljivih 28:19 premagal Kranj Chio. Po izenačenem začetku so dosegli Radgončani z odlično igro v obrambi razliko petih zadetkov, katere domačini Veržej: Hanžekovlč, ŽiviČ, Kovačec, Pučko, Vidmar, Hodnik, Kaučič, Vogrinčič (Rihtarič, 83), D. Puhar (Cm-rečnjak, 87), Časar (Mertuk, 68), Sun-čič. Rdeči karton: Črnko (Zavrč, 64), rumeni kartoni: Vidmar, Sunčič, Živič; Železnik, Kokot, Korez. Razpoloženi Ivanič Igrišče v Črenšovcih, 100 gledalcev, sodnik Habjanič (MS), strelci: 1; 0 Ivanič (48), 2 : 0 Ivanič (73), 3 : 0 Lackovič (80), 3:1 Muzlovič (92). Črenšovci: Pečelin, Kulčar, Maučec, M. Balažič, Lazar(Haklin, 85), T. Horvat, J. Balažič, Virag, Lackovič, Ivanič, Kolarič (Berden, 60). Rumeni kartoni: Berden, T. Horvat, Virag; Ilešič, Lamut. Porazvflnlšu Igrišče v Stojnci h, 250 gledalcev, sodnik Partlič (Limbuš), strelec: 1: 0 Murat (87). Beltinci: Kerman, D. Horvat, B. Balažič, Duh, Jerič (Breznik, 66), Gruško-vnjak (Kavaš, 71), Forjan, J. Tkalec, Kerec, C. Antoiin, M. Tkalec (Davido-vski, 75). Rdeča kartona: Žnidarič (94); Breznik (93), rumeni kartoni: J. Horvat, Ha-brun, Žnidarič; D. Horvat, C. Antolln. Bura 05 19 12 4 3 36:11 40 Štore 19 11 6 2 36:9 39 Čren^vri 19 12 3 4 25:17 39 Paloma 19 11 3 5 36:15 36 Zavrč 19 8 7 4 29:18 31 Veržej 19 9 2 8 32:29 29 Stojnci 19 9 2 8 29:31 29 Malečnik 19 7 5 7 31 :28 26 Pohorje 19 7 4 8 25:26 25 Šmarje 19 6 7 6 23:26 25 Železničar 19 5 410 24:37 19 Tišina 19 4 213 19:38 14 Ormož 19 2 512 17:39 11 Bettiael 19 2 215 13:51 8 Milan Jerše 1, ZMG - Gančani - Niros Cankova 4: 0, Kerna Puconci - Bratonci 4 : 0, Slatina - Hodoš 0:3, Bogojina - Serdica KI. Šinko 2: L Vrstni red: Kerna 32, Bogojina 31, Šalovci 30, Serdica, Gančani in Hodoš po 23. 14. krog2. MNL MS: Rotunda -Go-rlčanka Liv 1:2, Križevci - Pušča 4: 0. Lipa - ŠD Cven 1: 5. Vrstni red: Goričanka Liv 28, Lipa 25, ŠD Cven 20, ŠD Motvarjevci 16. 14. krog 1. MNL Lendava: Tip Tours Kobilje-Turnišče 5:1, Nedelica -Dobrovnik 0 : 4, Kapca - Veterani Turnišče 3:1, Čentiba - Mostje 1:1. Vrstni red: Turnišče 29, Kapca 26, Dobrovnik 23, Čentiba 24, Tip Tours Kobilje, 21, Veterani Turnišče, 15, Nedelica, 12, Mostje, 11. 13. krog2. MNL Lendava: Olimpija Dolga vas - Graničar2 :1, Dolina -Nafta veterani 1:4, Lakoš - Žitkovci 1:1. Vrstni red: Olimpija Dolga vas 27, Žitkovci 24, Graničar23, Lakoš 17, Nafta veterani, 15, Dolina, 2. Milan Jerše do konca tekme niso več uspeli izničiti. Do izraza je prišla predvsem daljša klop gostov. Igralci Arcotita Radgone so se na koncu zasluženo veselili visoke zmage, s katero bodo sedaj odšli na počitek po dolgi in naporni sezoni. Strelci: Petraš 8, Žinkovič 6, Zorko 5, Sukič in N. Klun po 3, Rauter 2, L. Klun 1. N. K. 20 27. april 2006- VEHI ■ S svojim nasmehom vsakega osrečiti si znal, a pred usodo sam nemočen si ostal... Tam, kjer zdaj si ti, ni sonca in ne luči, nihče ne ve, kako zelo boli, ko se zavemo, da te med nami ni. V SPOMIN 23 aprila so minila tri žalostna leta od takrat, ko nas je nepričakovano zapustil naš dragi Ernest Kerec iz Gorice 49 Iskrena hvala vsem, ki se ga še spominjate, postojite ob njegovem grobu in mu prižigate sveče. Tvoji najdražji Minevajo dnevi - leta, a spomin nate ostaja. 24. aprila minevajo štiri leta od takrat, odkar je tiho zaspal dragi mož, oče in dedi Mirko Vučko iz Dokležovja Hvala vsem, ki se z lepo mislijo ustavite ob njegovem grobu. Ks/ njegovi ... saj ne raztrga smrt vezi srca, vezi ljubezni! ■ Vse duše, v Bogu nerazvezne, tesneje le še združi smrt. ZNHNAXA N 32. letu nas je za vedno zapustil naš dragi sin, brat, sorodnik in prijatelj Silvo Škrban iz Mostja Ob boleči izgubi se zahvaljujemo vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti, nam pa stali ob strani v teh žalostnih dneh, darovali cvetje, sveče, za svete maše in prispevke za mrliško vežico. Prav tako hvala g. kaplanu Simonu Štihcu za opravljen pogrebni obred, pevkam za odpete žalostinke, gasilcem in pogrebništvu Komunala. Žalujoči vsi, ki smo ga imeli radi Zdaj bivaš vrh višave jasne, kjer ni mraku, kjer ni noči, tam sonce sreče ti ne ugasne, resnice sonce ne stemni. (S. Gregorčič) ZAHVALA V 63- letu je tiho in mirno zaspala naša draga sestra, teta in botra Katarina Rajner iz Panonske ulice 35 v Rakičanu Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste jo spoštovali in imeli radi, jo pospremili na njeni zadnji poti, nam izrekli sožalje, darovali cvetje, sveče, za svete maše in kapelo v Rakičanu. Posebej se zahvaljujemo njenim prijateljicam Treziki, Olgi, Mileni in Tuniki, ki so jo obiskovale in tolažile med njeno težko boleznijo in nam pomagale. Zahvaljujemo se tudi dr Evi Kokaj - Kocan, osebju ginekološkega oddelka bolnišnice v Rakičanu, njeni osebni zdravnici Zvezdici Raj nar - Voroš, Onkološkemu inštitutu v Ljubljani in vsem v Domu starejših v Rakičanu. Zahvala velja g. župniku Martinu Horvatu za lep pogrebni obred in sveto mašo, vsem pevcem za odpete žalostinke, s. Marti in predstavnikoma veroukarjev za besede zahvale in svečo, g. Časarju za ganljive besede slovesa in pogrebništvu Banfi. Vsem še enkrat - iskrena hvala! V tihi žalosti njeni najdražji Tvoje srce je omagalo, tvoj dih je zastal, a spomin nate, draga mama, bo vedno ostal. ZAHVALA V 83. letu nas je za vedno zapustila naša draga mama, babica, prababica in botra Irma Krpič iz Prosečke vasi 11 Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti, in vsem, ki ste nam pisno in ustno izrekli sožalje, darovali vence, sveče ter prispevke v dobrodelne namene. Iskrena hvala g. Marjeti Voroš iz Pomurskega socialnega servisa občine Puconci Lepa hvala sinovim sodelavcem iz Murskatransporta. Zahvaljujemo se duhovniku za pogrebni obred, pevcem za odpete žalostinke in pogrebništvu Bahfi. žalujoči vsi njeni najdražji Ni te na pragu, niti v hiši, nihče tvojega glasu ne sliši. Zato pot vodi nas tja, kjer sveče ti gorijo in rože ti v spomin cvetijo. ZAHVALA V 67. letu nas je zapustila draga žena, mama, babica, sestra in teta Terezija Zadravec iz Lipe 140 Z žalostjo v srcu se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, znancem in prijateljem, ki ste nam stali ob strani v težkih trenutkih in jo pospremili na njeni zadnji poti, nam pa izrekli sožalje ter darovali za svete maše, cvetje in sveče. Prisrčna hvala zdravniškemu osebju internega oddelka bolnice v Rakičanu. Hvala g župniku za opravljen obred, pevcem za odpete žalostinke, g. Mileni za ganljive besede slovesa in pogrebništvu Jurič. Žalujoči vsi njeni najdražji Nad domačijo svojo zdaj boš mirno spala, a podoba tvoja v naših srcih bo ostala. ZAHVALA V 59. letu smo se poslovili od drage hčerke, mame, babice, sestre in tete Marice Šalamon iz Rogašovec 82 Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, kolektivu in dijakom SZS Rakičan, kolektivu RAL - G. B. iz Černelavec, sodelavcem Mure TMO in nogometnim klubom za darovano cvetje, sveče, sv. maše, za cerkev in humanitarne namene, za vsa izrečena sožalja in besede tolažbe ter vsem, ki so jo pospremili na njeni zadnji poti. Lepa hvala tudi zdravnici Anici Gomboc in zdravstvenemu osebju, g. naddekanu Vorošu za pogrebni obred in pevcem za odpete pesmi. Bila si naj večja svetloba v našem življenju in za vedno boš ostala v naših srcih. Žalujoči vsi njeni DAMIR BANFI , KOMPLETNE POGREBNE STORITVE, VZDRŽEVANJE POKOPALIŠČ IN ZELENIC, BREZPLAČNI PREVOZ! KRST NA DOM, BREZPLAČNI PREVOZI DO 40 KM. PLAČILO TUDI NA VEČ OBROKOV BREZ OBRESTI TH : 02 S3 48 060, FAKS: 02 52 51 170, 9000 MURSKA SOBOTA KOMPLETNE POGREBNE STORITVE UREJANJE POKOPALIŠČ IN ZELENIC Brezplačni prevozi opreme na dom, brezplačni prevozi do 40 km, plačilo na več obrokov brez obresti * Vladimir Hozjan, s. p. Šulinci 87 a Tel.. 02 55 69 046. GSM: 041 712 586 V naši vasi zvonovi zvonijo, moja sreča nekje mirno spi • •V neizmerni bolečini sporočamo, da nas je v 60 letu oetud®® zapustila draga žena, mama, tašča in ljuba babica OLGA LUKAČ iz Glavne ul, 50 v Dokležovju Zdaj ne trpiš več, draga mama, zdaj počival Sedaj te nič več ne boli, zaprte so tvoje utrujen6 Še pesem ptic je onemela, daleč tam nekje, nekoč se bodo srca naša spet objela Tvoji najdražji Nagrobni spomeniki, tlaki, stopnice, okenske P kamnite mize, polti, vaze in drugi izdelki iz P marmorja .< Tel.: 02 54210 24, faks: 02 542 20 24, GSM: 031' KEB - kamnoseštvo Erjavec, Marjan Erjavec, s. M Ribiška pot 1 a, 9231 Beltinci .___ KOMUNALA lawn podjetje. d. u. o„ Kopalka ul. 2, Murska Sobota D. E. P0GREBNIŠ7V0 telefon: 0’ Ul 31 00 KOMPLETNE POGREBNE STORITVE: :i UGODNA PRODAJA POGREBNE OPREME G BREZPLAČNI PREVOZI DO 30 km PRODAJA VENCEV IN DRUGEGA CVETJA UREDITEV DOKUMENTOV , OBJAVA OSMRTNIC V IAVNInMt UREJANJE ZELENIC „ x PLAČrLO NA VEČOBROKOVB"^ 24-URNA DEŽURNA SLUŽBA. GSM: 041 6.11 44 3 POGREBNE POTREBŠČINE - PREVOZI IN UREJANJE ZELENIC MILORAD JURIČ, s. p. - Ravenska c., MRLIŠKA VEŽA, 9231 BEU" Tel.: 02/542 22 40, GSM 041/641 148 V NUJNIH PRIMERIH OB VSAKEM ČASU PO TEL.: Prispevki za nakup opreme za ginekološki oddelek in novo p< .v Društvo medicinskih sester Pomurja namesto cvetja -■ nega očeta Marije Zrim - 5.000, družina Helene SoČi^*z -z namesto cvetja za pok. Štefana Ritupcrja - 5.000; druh . iz Polane namesto cvetja za pok. Amalijo Puvar iz ** h 7.000; delavci OŠ Beltinci namesto cvetja sodelavk3111 ' žena - 15.000; Osnovna šola 111 Murska Sobota nan'C$l3 1 pokojnega očeta Suzane Varga iz Kroga - 10.000, “ družino namesto cvetja za pok. Karla Dundka iz M _,• ■“ 5.000; Slavica Meglič, Stara ulica 6, Murska Sobota, n ■; za pok. Francko Turki - 5.000; Ema Zrim, Motovili -vek za nakup opreme - 15 000; Bojan Prosič, Nent^'^-V mesto cvetja za pok. Štefana Ciguta iz Nemčavec -- Zavod Murska Sobota namesto cvetja za pok. 1 30.000; Bela Kardoš, Polana 18j namesto cvetja z3 1 ,, h' Dundka - 5.000; Štefan Vučak iz Murske Sobote nj:!" za pok. Karla Dundka - 10.000; Irena Lipič iz Mohb p namesto cvetja za pok. Štefana Ciguta iz Neniča'^ -fit^ Danica Jeneš, Tišina 28, namesto sveč za pok. Fran jr 5.000; Izvršni odbor sindikata Mure namesto ■ ” mamo Jožeta Turkla iz Murske Sobote - 21 000; ’ in Vnuk, Klavniška8, Murska Sobota, namesto cvet)3 ,• seda Jožeta Kulčarja - 10.O00; Aleksander Krpič za pok. Štefana Fantka - 5.000; kolektiv podjetja ŠW 3 , p., Bakovci namesto cvetja za pok. Jožefa KulčsTi3 ,.(0^ družina Erjavec, Kocljeva 4, namesto cvetja za čarja - 5.000 sit; družina Tatjane Petek namesto c j,/ Frančiško Turki iz Murske Sobote - 5.000; sodela^1 ^JJ-1^ splošnega področja Muce namesto cvetja za pok. i r1"1 j. 5.500; Štefan Sedonja, Sodišinci, namesto cvetja z^f (.,<■ , Edšidta - 5.000; Alojz Kovač, Sodišinci, namesto C Štefana Edšidta z Rožičkega Vrha - 5.000; Jože namesto cvetja za pok. Štefana Edšidta - 5 000; 3ILr"l'.|i;!1' , derovci, namesto cvetja za pok. Štefana Edšidta - ’ harmonikarjev Murska Sobota namesto cvetja za p1* . za - 10.000; namesto cvetja za pok. Marijo M***; jjH^ vnukinja Irena z družino - 3.000, vnukinja Lidij3, ■ 5.000, vnuk Marjan iz Lendave - 5.000, vnuk !--1 11 d j 3.000, vnuk Milan z družino - 5.000 in Krajevna .d'. lica - 5.000; Reflex Gornja Radgona, d o. o., n3^ pok. očeta Zlatka FejeŠa - 20.000; sosedje Ane 11 d inlK' > ske ulice v Veržeju namesto cvetja za pok. sestro a 1 p na - 7.000; Olga Zavec iz Murske Sobote namesto c . Francko Turki - 5.000; družina Cervek iz R3^ cvetja za pok. Imrcja Gomboca iz Bodonec - 5 ^0 ji Vsem darovalcem se Iskreno zahvaljujemo. J mo na računu št. 01100-6030278282. Splošna bolnišnic3 j WCTNlKr 27. april 2006 OGLASI/OSEBNI PEČAT 21 motorna vozila KMPUO ZASTAVO JUGO in druga vozila. Tel. ; Ml 532 064, Snajc. m25024 Who ime 5t/ZL*J čoper, 250-ku- m. p : pn Mostu, Vzreja- Ušče .uet s1y, tu,-),; Naročila Gostilna Nemčavci, tel. 528 1190, Franc Mtrrtn lt| |5 c’ Gostilna tal CM, tel549 10 25, Gostilna ^a'SraO 5511148 GnsttnaCeh, ^i,U',..n;3 5153. m25244 IJSWSIE. TIK PRED “W5CU Vut,« ressit Tlbaot, Babinci * * 14 Gt H2WM________________ MLADIČE ZLATIH PRINAŠALCEV, z rodov-ptnjar, Tf 04L 917 817. W25290 Posesti M 0* j« j' HGu v Jakobovem naselju v M. *1, pribl lifi-n', prodam.Tel.: 041 «125256 i?W',r4’wa l,M Prodam 15' * gradben,-, Wfce|0 in 25 atov sado-_ 1 "'kostjo spremembe namemb-/ za oboje je 5.500,000 sit. ■' ‘ «pa tudi ločeno. Tel: 041730 ^25259 STANOMnil v murski SO- i najem. Tel.: 545 14 23- ODDAMO 2- do 3- in 4- do Wjne^.,rlt LUi, parkirni pro-. i't morja oddaljeno 100 m. A* WWW Lulluva »BIZ ^^■'’■MJSTANOVAWEvBakovciti da--^<^J^..:041334 581. tn25265 MO STANOVANJE V jjh Soboti <1 ■ v najem. Tal.; 522 <^5269 hŽJ****^ v cento 9. Petrovec, 3^*'- prodam.Tel.:031792 v wmro Vurake so \ J 7” 7 Cans 3 EUR Te- -<^’0 ni52B2 ------ -. —------- SE* 1 ? J h: v Sotini, občina lr°lan,Ti 041 288 632 ------------------ -Xi*, stanovanje, Murska mi sta,° 43 let' 23 ^■Dillh Sn 22.951,00 EUR. Sn'. । ‘-Shvrtkii ul. 39.9000 kMlska -5jNacl|a ^i,. '<'3U5.utr3čnnik tBMnu, £ '*^t4.^ 'h*tr“ omilite ,u>ln. Noj- - «41579 539 -25’JE 11 PUtcwi valjem, t, . ’"“'OlM.Sir.-.iB.lOm, ■ A?*' - ■'^,'«25280Pr°tom,le'" 041 it* C r Papilot h,Br« Pomot žrtvam kaznivih dejanj Murska Sobota, Plese 9, tel.: 02 527 19 00 Cn 81 e postali žrtev kaznivega dejanja Mi uttlk« nasilja, ne glede f* »n v znana ali neznana oseba ali n vet y' lnjrjt2Zrt v PoCutlte in potrebujete po^o , pokličite po telefonu ab s '' Centru za pomoč žrtvam kaznivih dejanj- if s r CISTERNI ZA GNOJEVKO. 3000 In 22001, tersamonakladalko, 10-kubično, in stroj ali drobilnik lesa ali vej prodajo. Tel.: 041 969 553. m25262 TRAKTOR MASSE FERGUSON, pogon na vsa 4 kolesa, tip 274, rotacijsko brano, širine 2,25 m, prodam. Tel.: 031 548 051. m25276 BOČNO KOSO IMT In 2001 škropilnico prodam. Tel.; 041637 660. m25286 PRIKOLICO TEHNOSTROJ, prekucne, 4-ton-sko, skoraj nerabljeno, In traktor Zetor 72 45 prodam. Tel.; 041712 101. m25289 OBRAČALNI PLUG, frezo, mulčer, škropilnico za vinograd in za njive, avtoprlkollco in seno v balah prodam. Tel.: 031 550988. m25291 PRIKOLICO ZA ŽIVINO, veliko, oltov dvo-brazdni dvanajstcolni plug, visoki, in sejalnico za umetno gnojilo, SCT, prodajo. Tel.; 031882 960. m25292 KOMBAJN CLAAS DOMINATOR 98 SL MAKSI, 3,9 m, adapter, in šestvrstnl zapiralni koruzni adapter Oruš, letnik 1992, klima, prodam. Tel:. 041 331931, tel.: 589 12 79. KOMBAJN CLAAS DOMINATOR 98 SL, 3,9 m, adapter, in petvrstni koruzni adapter prodam. Tel.: 041331931. TRAKTORJI DEUTZ FAHR DX 3.9, 4 x 4, letnik 1984 88 KM, Case internacional 4x4, letnik 1986, 73 KM, prednja hidravlika in kardan, cisterna za gnojevko, 60001, in obračalni plugi naprodaj.Tel.: 041 331 931. m25298 SAMONAKLADALKO SIP, 22 m3, električni silažni nož, molzni stroj Alfa Laval in slamo v balah prodam. Tel.: 546 1497. m25220 kmetijski pridelki SENO IN OTAVO v oglatih halah, po 250 sit kos prodajo. Tel.: 041285 013. m25287 VINO, šmarnico, prodam. Ana Vitez, Prvomajska 6, Turnišče, tel.: 572 14 09, zvečer. m25255 storitve KREDITI do 7 let: obrok za 1 mio. že od 14.900 sit na plačo, pokojnino - tudi 091 Možnost za dohodke pod 78.000 SIT. Obremenitev do 50 %. Odplačilo starih kreditov. Avotmobili P.R., d. o. o., Industrijska 9, MB, tel.. 02 228 30 20. m25299 razno GUME, rabljene, dobro ohranjene, letne In zimske, od 12 do 19", kos od 1.500 SIT dalje. Boh, d. o. o, Pokopališka 39, Ljubljana, tel.: 01 540 46 77 ali 040 234 969. m25122 KVALETETNE PELARGONIJE, pokončne, viseče, surfinije, begonije, vodenke, enoletnice. VRTNARSTVO BARBER, s. p., Gornji Petrovci 46, tel.: 55614 09. m25257 delo DELO DOBI DOBER C02 VARILEC. Montaža in popravilo rudarskih In gradbenih strojev, Matejka Farkaš, s. p., G. Petrovci 34 a, tel.; 031678873. m25275 KOZMETIČARKO zaposlimo. Pisne vloge pošljite na naslov: Lepota salon za nego telesa, d. o, o., Cvetkova 12,9000 M. Sobota. m25296 Andrej Coklin - novinar, ki je postal zeliščar Izobraževalni zeliščni park ob negovskem gradu Ukvarjanje z zdravilnimi rastlinami mu je bilo položeno v zibelko, se sta bila farmacevta že njegova mama in pradedek Ko so mu pripeljali 50 kubičnih metrov zemlje in je vedel, da bo moral do spomladi urediti pot okrog gradu, ni čakal, da bo sneg skopnel. Ob prvih ugodnih vremenskih razmerah je vzel v roke lopato in začel delati. Že čez zimo je sam s samokolnico in lopato uredil okolico gradu, čeprav je v bližini gradu še ležal sneg. Koliko dela je bilo že do sedaj vloženega, dokazujejo posnetki, ki jih ima spravljene v debeli mapi. In potem so prišli strokovnjaki s spomeniškega varstva in rekli, da tik ob zidu pa že ne smejo biti posajena zelišča... Ja, tako je. Dokler je vse zaraščeno in neprehodno, nikogar ne moti. Ko pa začne nekdo nekaj urejati, se takoj najdejo vsi, ki bi radi svetovali ali vseh teh različnih predstavitvenih delih speljana kilometer dolga sprehajalna pot, ki je že sedaj okvirno urejena in označena, manjka le še posip iz solinskega dro- Pobočje pod gradom bo zasajeno s sadnim drevjem in robidovjem, na vrtu pod gradom, kjer sta ob našem obisku delala Andrej in pomočnik, pa bo zeliščni vrt s 300 gredicami. prepovedali. Ko so jih prej iskali, da bi jim pomagali, jih ni bilo blizu. Ko pa so sami uspeli pridobiti denar s projektom iz program Phare, pa so se takoj zbudili... In prav z njihovo pomočjo so potem uspeli dobiti sredstva za obnovo gradu, je prepričan Coklin. Nihče ni ime! ideje, kaj dati v grad; na ministrstvu pa so zahtevali, da Če želijo grad obnavljati, morajo imeti neki program. Pa je šel Coklin h Kampušu in mu predstavil svojo idejo. In potem so se povezali še z Andrejem Horvatom in Bogomirjem Kovačem, ki je celotno pristavo namenil zeliščarstvu. Nosilna zadeva torej, zaradi katere bo prišlo v Negovo 1,2 milijarde tolarjev denarja za obnovo iz 1. in 2. faze, do leta 2013 pa še več, saj naj bi do takrat uresničili tudi tretjo fazo obnove. Andrej Coklin živi z zelišči. Od lani septembra naprej živi tudi z negovskim gradom oziroma njegovo okolico, kajti projekt Izobraževalni - zeliščni park, ki ga je na osnovi njegovega predloga in dosedanjega dela prijavila PORA, je povezan s tem gradom. Projekt je sestavljen iz petih delov: 1. vrt, 2. pobočje, ki bo zasajeno s sadnim drevjem, 3- gozdno drevje, grmovje in podrast, 4. vodno in obvodno rastlinje in 5 parkovna drevesa in grmovje. Hkrati bo po Pot bo potekala ob obzidju, nato pa bo zavili po hribu navzdol do ribnika in spet po drugi strani gor do grajskega vhoda. UGODNA PONUDBA USNJENE KONFEKCIJE Izdelujemo modno žensko in moško usnjeno konfekcijo visoke kakovosti po ugodnih cenah. Do 20. maja vam ponujamo poseben 5- do 10-odstotni popust. Za nadaljnje informacije smo vam na voljo po tel. št. 03/ 757 35 32 ali 041 709 924. Usnjena konfekcija Konjice d. o. o. Tovarniška 5, Slovanske Konjice bljenega kamna. »lipam dva javna delavca, vendar jaz ne bom gledal zraven, kako bodo delali. Do septembra bi to morali vse končati, malo smo že pozni, ker ene stvari je pač treba posejati takrat, ko je temu čas. Zima je bila predolga, veliko predolga. Na vsaki gredici na vrtu bodo različne rastline, vse, kar raste na vrtu, je zdravilno, zelo veliko je tudi gozdnega drevja tn grmovja, tudi sadnega drevja. Prvih petdeset imam že posajenih - nekaterih na primer kasneje ne bom mogel več najti - npr. rumeno trobentico, belo vijolico, zvonček Veliko jih je »potegnjenih- iz narave, samo vedeti moraš, kaj je... Veliko smo že naredili, saj smo ves gozd okrog počistili, les pa bomo uporabili za ureditev poti,« je povedal Andrej Coklin, ki je o vsem tem govoril s pravim zanosom. Zdelo se je, kot da že vidi vse urejeno, vidi tudi otroke, ljubitelje zelišč, ki se sprehajajo po potkah in si ogledujejo nasade, spoznavajo ... dežen, medvedove tačke, krvavi mleček, lopatico, petelinčke, zvončke, volčin in še več kot 400 drugih rastlin. In kako se je on začel ukvarjati z zeliščarstvom: »Že dobrih deset let se intenzivno ukvarjam s tem, vendar me je to privlačilo že kot otroka - toda, ko sem takrat sušil Čaje, mi jih je mama vrgla v smeti in prinesla pakirane iz lekarne. Moj pradedek je bil lastnik lekarne v Slovenskih Konjicah. Verjetno mi zato tako vse uspeva... Naš projekt se konča septembra. Medtem bi se morala ustanoviti neka firma ali zavod, ki bi tudi vnaprej skrbel za te stvari. Kajti vsaj dva človeka morata za to neprestano skrbeti, pleti in saditi, da to uspeva. Sam že sedaj pripravljam 300 različnih izdelkov, vendar pa bi bilo tudi za prodajo treba stvari bolje organizirati.« Bernarda B. Peček Andrej Coklin je Še danes znan kot novinar (v času Gorenja Elrada je bil novinar združenega dela), saj ureja občinsko glasilo Prepih, toda vse bolj je v ospredju njegova ljubiteljska dejavnost: zeliš-čarstvo. Od kod zanimanje za zdravilne rastline? Menda ima to v genih. Farmacevtka je bila mama (kije sicer bolj prisegala na kupljene čaje), njegov pradedek v Slovenskih Konjicah pa je imel že 1880. leta svojo zasebno lekarno. Je torej kaj čudnega, da mu gre vse tako zlahkote, -kot pravi sam...? Napisi na glinenih ploščicah bodo zelo nazorni in poučni. Mimogrede: sedaj si naredite pesto iz Čemaža - nasekljajte, dajte v kozarec in zalijte z olivnim oljem. ^^Mercator Plese 1. Murska Sobota SOBOTA, 29. Boril 2006. ob 9.30 uri OTROŠKA DELAVNICA MOJ DEŽNIK JE LAHKO BALON Ja, april je muhast, ni kaj! Zdaj sonce, zdaj dež.... In prav temu nagajivemu mesecu bomo posvetili £ tole ustvarjalno delavnico. « Da bomo varni pred g aprilskim dežjem, si bomo j izdelali dežnik po svoji | meri, z barvami za tekstil & in dekorativnimi elementi pa si bo vsakdo lahko pričaral svoj unikaten w dežnik. S Vabljeni! S ’j tVfercatorw/A>/A-'»v.'081) www.daoa.st DACIA group e Renault prostovoljne priipevk« nakazujte na račun: 1.1. Stanovanjska hiša s površino 167,76 m2 in dvorišče 1.456 m2, pare. št. 920, vpisana v vi. št. 96 k. o. Korovci, izklicna cena 6.9^: 1.2. Gostinski objekt s površino 262,40 m2 in dvorišče s Pov^ m2, pare. št. 920, vpisana v vi. št. 96 k. o. Korovci, vse d° izklicna cena 25.347®--^ 02496-0092393969 EKOLOŠKO KURILNO OWE POSREDNIŠTVO KILJIMUKO Tel.: 54 59 280 POREDOŠ, s, p., Brezovci 6&e, 9201 Puconci ; DO 950.000 SIT DO 36 MESECEV 2. PREMIČNINE^__________________ 2.1. Oprema »sanka« gostilne 2.2. Oprema jedilnice gostilne 2.3. Oprema kuhinje gostilne 2.4. Oprema shrambe gostilne 2.5. Oprema za pripravo jedi v gostilni 2.6. Oprema za pijače v gostilni 2.7. Oprema pisarne izklicna cena 1 ■ ■- izklicna cena izklicna cena^J^/jjjli izklicna cena^ izklicna cena ' llU: izklicna cena izklicna cena O PE MURSKA SOBOTA, STANETA ROZMANA 16, TEL: 02 52130 00 Na podlagi 12., 31. in 175. člena Zakona o urejanju prostora (Ur. list RS št 110/03), 43. člena Zakona o varstvu okolja (Uradni list RS št. 41/04,20/06) ter 38. člena Statuta občine Dobrovnik (Ur. I. RS št. 34/99) je župan občine Dobrovnik sprejel SKLEP f. o javni razgrnitvi lokacijskega načrta in okoljskega poročila za kmetijsko poslovno cono v Dobrovniku. II. Lokacijski načrt in okoljsko poročilo se razgrneta na sedežu občine Dobrovnik. Javna razgrnitev traja 30 dni od 28. aprila 2006 dalje. Med javno razgrnitvijo bo organizirana javna razprava. Datum javne razprave bo določen naknadno. III. Med javno razgrnitvijo lahko dajo fizične in pravne osebe, ki imajo stalno prebivališče ali sedež na območju občine Dobrovnik, in lastniki prizadetih zemljišč ter nevladne organizacije iz 153. člena Zakona o varstvu okolja pisne pripombe k lokacijskemu načrtu in okoljskemu poročilu županu občine Dobrovnik ati na sedežu občine Dobrovnik. Župan občine Dobrovnik Marjan Kardinar, l.r. Bonafir, d. o. o., Slovarska 27,1000 Ljubljana | POGOJI JAVNE DRAŽBE Javna dražba bo 08.05.2006 ob 09.45 na Okrožnem sodišču * jt-boti soba št. 12. Na javni dražbi lahko sodelujejo pravne in ’ Na podlagi 12., 31. in 175. člena Zakona o urejanju prostora (Ur. list RS št. 110/03) ter 38. člena Statuta občine Dobrovnik (Ur. I. RS št. 34/99) je župan občine Dobrovnik sprejel SKLEP I. o javni razgrnitvi lokacijskega načrta za turistično-rekreacijsko območje ob Bukovniškem jezeru. II. Osnutek lokacijskega načrta se razgrne na sedežu občine Dobrovnik. Javna razgrnitev traja 30 dni od 28. aprila 2006 dalje. Med javno razgrnitvijo bo organizirana javna razprava. Datum javne razprave bo določen naknadno. ill. Med javno razgrnitvijo lahko dajo občani, organi, organizacije in skupnosti pisne pripombe k osnutku lokacijskega načrta županu občine Dobrovnik ali na sedežu občine Dobrovnik. Župan občine Dobrovnik Marjan Kardinar, l.r. Pred začetkom javne dražbe so se ponudniki dolžni izkazati ® P % varščine od izklicne cene, ki jo plačajo na transakcij 02496 0254808635. Kupcu, ki bo na dražbi uspel, se bo varščina vračunala v kup pa bo vrnjena v 8 dneh brez obresti. pl'*' Za nepremičnine in premičnine mora plačati kupec pojavni dražbi na osnovi izdanega računa za premičnine m lenjene kupoprodajne pogodbe za nepremičnine. f Prodane stvari se kupcu izročijo po plačilu celotne kupnine-mičnine in davek na promet z nepremičninami ter vse dr zvezi s prodajo nepremičnin in premičnin plača kupec. Nakup nepremičnin in premičnin se opravi po principu . poznejših reklamacij glede stvarnih napak se ne bo up°s Ogled nepremičnin in premičnin je mogoč po dogovoru. Ščapom, telefon 02/534 99 50, od 16.00 do 22.00. Vestnik lahko kupite tudi na večini poštv VESTNIK’27 april 2006 NAPOVEDNIK 23 Spored radia Murski val UKV 94,6 MHz in 105,7 MHz, SV 648 KHz troT’28'aprU ’ 00 00 SNOP “05 00 Dobro lu' .raona’ Darjan - 07 40 Mariborsko pismo, As ja m tli । 1 Vrtnarski nasvet - 09 00 Poročila -konru'.^’ " 09 45 Kultura in šport ob lin 1. 'Poročila - 10.30 Mali oglasi -. . 1 11 15 Zamurjenci - 12.00 Poročila ednine ’ ’^Poročila - 13-15 1- oseba Petka Podstavljamo vam - Od petka do ^ih|^ 14 05 Obvestila -14.30 , uminut - 15.30 Dogodki in odmevi -■ D-Sn' ' sP°reda - 17.00 Osrednja poročila 1^30 Raj-' ~ ^'30 Murski val nagrajuje - Sta^j - >n 23 va^a razmišljanja (Maja, 'lina ■ 'Zadnja potočila - 20,05 Ugasni tele- Cn° Zeleni Boian Peček - 24.00 SNOP ^BOTa z« nQaPM ' Dobro jutro! - 08.30 ■ 10 on u 1 ? bliha h'13, Ponovitev> Stročja panje ” , lcr>^a“ 10-05 Obvestila - 10.30 Pote-'2.00 p?" Uročila-11.15 Potepajtese z nami ■ Obvestila - 12.30 Od petka skega u IUv oddaje ■ 12.45 Nagrada teden-C{|nine‘ 13 00 Poročila - 13 (5 1. oseba Oddaja ■ "' |L - Lha Obvestila - 14.15 ^30Dc ji ^ič - 15.00 Literarni drobci --11 ' ? odmevi -16.15 Napoved sporeda D3o ))fuW^a Poučila - javljanja z nogometa -Kdo VU nagraiuie - 17.40 Mali oglasi -^eniq iv,' * eJ oddaja o zborovskem petju stelje 5/' \SiPBQ-1 • 'in Poročila -19.15 Najlep-nbi ,n Pozdravi - 20.00 Zadnja po-Sloveniia> °d kdaj lepote tvoje! Bojan P0 Nielli - 24 00 SNOP 3°‘ aPril " 05.00 Dobro jutro! 07.00 ^daja '' ' 1 tonika! - 07.30 Panonski odmevi, '^h- Slovencih (Silva E6ry) - 08.00 ' J(> duhovna misel pomurskih duhovnikov ~ 09.00 Izbor pesmi tedna -nj Murskem valu - 10.30 Nedeljska . i|'U križanka (Suzana Panker) - 12.30 \ ^‘35 Obvestila - 13-00 Minute za kme- Urski val - 94 6 Mhz jn 105,7 Mhz srednji val 648 kHz °N02*»*VNE GLASBE , - Lipovšek 4 ~ Ha™onija X?*-5""' kovači v 5' ”oStian Konečnik '^m?"’URSKEZABAVNE GLASBE t!"4 if mK-Boardwalk Casino t b|^l „ ^^s^'^Gorza ^bLOe l & Andreja '^ii, * r-u 0 3- m»ia 2W6, na I" 0,)<“N m , a a^itekta Novaka 13,9000 . lestvice. Kili st Ui a ■*! S|ASBE: S™ r Pon št n - glasujem za skladbo Delimo vstopnice za kino Originalni naslov filma se imenuje Walk The Line. Našo nagrado dobi Ines Szep, Domanjševci 55( 9206 Križevci v Prekmurju Čestitamo! Naslednje nagradno vprašanje je: V katerem angleškem velemestu se dogaja zgodba filma Prvinski nagon 2? Kupon št. 17 ■ Odgovore pošljite do srede, 3. maja, na naš naslov: Vestnik, Ulica arhitekta Novaka 13,9000 Murska Sobota ali po e-pošti: tomo.koles@p-inf.si tovalce (SilvaE6ry) - 13 30Čestitke, šport- 17.00 Na narodni farmi - 19.00 Poročila - 20.00 Zadnja poročila - 20.05 Samo za vas! Oddaja pevca in violinista skupine Posodi mi jurja Sama Budne ■ 24.00 SNOP PONEDELJEK, 1. maj - 05.00 Vedro v dobro jutro! Boštjan - 07.40 Pismo iz Porabja, Marjana Sukič - 09.15 Praznik je in Internetna anketa -10.00 Poročila - 10.05 Obvestila - 10.15 Srečujemo se v Evropi (Dejan Fujs) -11.00 Poročila - 11.15 Oaj, kak san zlufto! - 12.00 Poročila - 12.05 Obvestila -12.30 Anketa - 1J.00 Poročila - 13.15 1. oseba ednine - 14.00 Poročila - 14.15 Za zdravje - 15 30 Dogodki in odmevi - 16.15 Napoved sporeda -17.00 Osrednja poročila - 17.20 Obvestila - 17^0 Murski val nagrajuje - 17.40 Mali oglasi - 18.00 MV DUR - 19.00 Poročila - 1915 Krpanke, oddaja o kulturi - 20.00 Zadnja poročila - 20.05 Kak je in-dak fajn bilou, Milan Zrinski - 24.00 SNOP TOREK, 2. maj - 05.00 Vedro v dobro jutro! -07.40 Ljubljansko pismo Aleša Kardelja - 08.00 Poročila - 08.30 Besede, besede - 09.00 Poročila -09.15 Med dvema ognjema -10.00 Poročila - 10.05 Obvestila -10.15 Specialiteta tedna - 10.30 Mali oglasi -11.00 Poročila - 11.15 Kratki stik -12.00 Poročila -12.05 Obvestila - 12, 30 Potrošniški nasvet, Andrej Čimer - 13 00 Poročila - 13.15 1. oseba ednine - 14.00 Poročila -14.15 Sedem veličastnih, oddaja o domači zabavni glasbi, pogovori z najboljšimi - 15.30 Dogodki in odmevi -17.00 Osrednja poročila - 17.20 Obvestila - 17.30 Murski val nagrajuje - 17.40 Mali oglasi - 18.00 Srebrne niti, oddaja za upokojence (Anica Kološa, Bojan Rajk) - 18.40 Prebiranja, drugačen pogled pomurskih avtorjev - 19 00 Poročila -19.15 Eti ta je muzika - 20.00 Zadnja poročila - 20.05 Jukeboks • 24.00 SNOP SREDA, 3. maj - 05 00 Vedro v dobro jutro (Ga-bika in Duško) - 07.40 Peter Potočnik iz Beograda -08.15 Veterinarski nasvet-08.45 Džoužijevo pismo - 09.15 Izzivi Duška Radiča - 10.00 Poročila -10.05 Obvestila - 10.15 Župan Gornje Radgone Anton Kampuš -10.30 Mali oglasi - 11.00 Poročila - 11.15 Trn v peti, ostro z Natašo Brulc Šiftar, pritožbe, mnenja, prošnje poslušalcev - 12.00 Poročila - 12.05 Obvestila - 12.30 Intervju - 13 00 Poročila - 13.15 1. oseba ednine - 14.00 Poročila -14.15 NSTSNMV, lestvica tuje zabavne glasbe -15.30 Dogodki in odmevi - 1710.0 Osrednja poročila - 17.20 Obvestila - 17.30 Murski val nagrajuje -17.40 Mali oglasi - 19 00 Poročila - 19 15 Panonski odmevi, ponovitev - 20.00 Zadnja poročila - 20.05 Mursko-morski val, Simona Špindler - 24 00 SNOP ČETRTEK, 4, maj - 05.00 Dobro jutro, Nataša in Dejan - 07.40 Zagrebško pismo, Iva Lukačič -09.15 Kuharski nasvet - 10.00 Poročila - 11.00 Poročila - 11.15 Reportaža tedna - 11 45 Šport za vse - 12.00 Poročila - 12.05 Obvestila - 12.30 O EU-13.00 Poročila - 13.15 1. oseba ednine - 14.00 Poročila - 14.15 Domača plošča, lestvica - 15.30 Dogodki in odmevi - 17 00 Osrednja poročila -17.20 Obvestila - 18.00 Mali radio - 19 00 Poročila - 19.15 Bilo je nekoč (Milan Zrinski) - 20.00 Zadnja poročila - 20.05 Geza se zeza, glasbene želje, nagrade... - 24.00 SNOP POMURSKO DRUŠTVO ZA BOJ PROTI RAKU Murska Sobota, Ulica arh. Novaka 2 b, zbira prostovoljne prispevke občanov in organizacij na računu pri Novi Ljubljanski banki: 02340-0019232476 ZA DAROVALA SREDSTVA SE ZAHVALJUJEMO! Kulturni koledar Kulturni koledar KONCERT GORNJA RADGONA V sredo, 26. aprila, ob 18. uri bo v dvorani glasbene šole oddelčni nastop flavtistov MURSKA SOBOTA V petek, 28, aprila, ob 21. uri se bo začel v novih MIKK-ovih klubskih prostorih (KRIK-u) v gradu glasbeni maraton Delu čast in oblast. Nastopili bodo: Bleed On (Radenci, rap metal H C crossover), Diyala (Varaždin, rap) ter Stekli psi in live support band (Murska Sobota, rap). V soboto, 29. aprila, ob 21 uri bodo nastopili: Atlantic Cable (Praga, blues/ country/garaža), The Real Things (Ljubljana, garažni rokenrol) in Kweefpossum (Murska Sobota, garaža/stoner/noise rock). V nedeljo, 30. aprila, ob 21. uri bosta nastopila: Psycho-Path (Murska Sobota, noise stoner rock) in Death Disco (Zagreb, post power punk). FILOVCI V soboto, 29. aprila, ob 19. uri bo v dvorani vaškega doma predstavitev druge zgoščenke Filovskih pevk. Prispevki za nakup opreme za ginekološki oddelek in novo porodnišnico Družina Borisa Lovenjaka iz Bodonec namesto cvetja za pok. Imreja Gomboca - 5.000; Ema in Branko Vlaj iz Bodonec namesto cvetja za pok. Imreja Gomboca - 5.000; družina Poredoš -Moreč iz Bodonec namesto cvetja za pok. Imreja Gomboca - 5.000; družini Bohar -Jud iz Bodonec namesto cvetja za pok. Imreja Gomboca - 5.000; Koloman in Olga Dervarič, Bodonci 54, namesto cvetja za pok Imreja Gomboca -5.000; družini Železen - Beznec, Bodonci 55, namesto cvetja za pok. Imreja Gomboca - 5 000; Milan Zrinski z družino iz Beltinec namesto cvetja za pok. Imreja Gomboca - 5.000; družina Glavač, Puconci 155, namesto cvetja za pok Imreja Gomboca - 5.000; Drago Lulik, Bodonci 60 a, namesto cvetja za pok. Imreja Gomboca -3.000; sodelavci Draga Paviča iz Mure namesto cvetja za pok. Terezijo Ošlaj iz Filovec - 10 000 sit. Vsem darovalcem se iskreno zahvaljujemo. Prispevke zbiramo na računu št. 01100-. 6O3O2'T8282. Splošna bolnišnica Murska Sobota Kino Murska Sobota Četrtek, 27. aprila: ob 18.00 ameriška komedija Snaha, da te kap (Meryl Streep, Uma Thurman, r.: Ben Younger), ob 20.00 ameriška drama Lahko noč in srečno (David Strathairn, George Clooney, r,: George Clooney) Petek, 28. aprila: ob 18.00 ameriška grozljivka Krvava igra (Julian Morris, Lindy Booth, r.: Jeff Wa-dlow), ob 20.00 Snaha, da te kap Sobota, 29. aprila: ob 18.00 Lahko noč in srečno, ob 20,00 Krvava igra Nedelja, 30. aprila: ob 18.00 Snaha, da te kap, ob 20.00 Lahko noč in srečno Ljutomer Sobota, 29. aprila: ob 20.00 britanska erotična srhljivka Prvinski nagon 2 (Sharon Stone, David Morrissey, r.: Michael Caton-Jones) Nedelja, 30. aprila: ob 20.00 ameriška komedija Film za zmenke (Alyson Hannigan, Adam Campbell, r,: Jason Friedberg, Aaron Seltzer) Gornja Radgona Petek, 28. aprila: ob 19.00 ameriška zgodovinska drama Miinchen (Eric Bana, Geoffrey Rush, r.: Steven Spielberg) Fronta sodobnega plesa šalo junija! V zadnji številki Vestnika nam je v rubriki Napovednik prireditev ponagajal tiskarski Škrat in festival Fronta sodobnega plesa prestavil že v april. V resnici bo omenjeni plesni festival od 22. do 25. junija v M. Soboti. Organizatorjem se za nenamerno napako opravičujemo. OTVORITEV MURSKA SOBOTA V sredo, 26. aprila, ob 19 30 bo v Galeriji PAC otvoritev razstave del akademske slikarke Suzanne Kiraly Moss. DUNAJ V četrtek, 27. aprila, ob 19. uri bo v Slovenskem kulturnem centru Korotan (Aibertgasse 48) otvoritev razstave Drevesna veja avtorjev Ištvaaa Eta Huzjana in Zdenka Huzjana. Umetnike bo predstavil Vanja Huzjan. Razstava bo na ogled do 16. maja. GANČANI V soboto, 29. aprila, ob 16. uri bo pred staro OŠ otvoritev razstave 10 pomladi turističnega društva Sodar Gančani. DOGODEK BELTINCI V sredo, 26. aprila, ob 20. uri bo v Ambasadi Štefana Kovača prireditev Den odmora pred dnevom upora, kjer bodo predstavitev publikacije Ringa v Raji, per-formansi, govori, premiera kratkega filma Epileptika in živa glasba. GORNJA RADGONA - V četrtek, 27. aprila, ob 9- uri se bo začel rekreativni pohod po Trstenjakovi poti. - V nedeljo, 30. aprila, ob 19 30 bo pričetek Bakiade. LENDAVA - V soboto, 29- aprila, ob 10. uri bo v Centru interesnih dejavnosti ustvarjalna delavnica za otroke, stare od 5 do 9 let Delavnica, ki jo vodi mentorica Sabina Šinko, bo razdeljena na likovni in lutkovni del. - V soboto, 29- aprila, ob 15 uri bo v Centru interesnih dejavnosti začetni tečaj kitare, ki ga bo vodil Usama Al-Hiasat, poudarek pa bo na rock in blues glasbeni sceni. Prijave zbirajo dva dni pred začetkom tečaja na CID-u po telefonu številka 577 25 02. BISTRICE V soboto, 29- aprila, ob 14. uri bo pred Kantino pri Muri začetek 4. pohoda po Godinovih poteh Po koncu pohoda bo krajši kulturni program. RAZKRITJE V nedeljo, 30. aprila, ob 14. uri bo pred kulturnim domom začetek 13. pohoda v okviru programa Živimo zdravo. BANOVCI V nedeljo, 30- aprila, ob 19 30 bo pred gasilskim domom postavitev majniškega drevesa s kulturnim programom. ZGORNJE KONJIŠČE V nedeljo, 30. aprila, se bo začela 7. Radenska konjenica, ki bo trajala do torka, 2. maja. Osrednja prireditev bo 1. maja ob 15. uri. GLEDALIŠČE RAZKRIŽJE V petek, 28. aprila, ob 19. uri bo v kulturnem domu gledališka komedija Mama je umrla dvakrat avtorja Vinka Moderndorferja v izvedbi KUD-a Križevci. RAZSTAVE MURSKASOBOTA V Galeriji je do 26. aprila na ogled razstave Rok Zelenko - slike in Leonida Bernetič Zelenko - keramika. Razstavo pripravljajo v sodelovanju z Galerijo Insula. V izložbi trgovine Mass v BTC-ju je do konca aprila na ogled fotografska razstava Spomin na zimo, ki jo pripravlja kulturno društvo Foto klub M. Sobota. Avtorji Jože Bratuš, Janez Gvorfi, Tadej Pušnik, Miran Rojko in Marko Šnajder razstavljajo skupaj 28 fotografij. V MIKK-u je na ogled razstava plakatov, ki so nastali ob napovedih koncertov in predavanj v MIKK-u. TURNIŠČE V Galeriji v izložbenem oknu $0 do 30. aprila na ogled izdelki otrok iz Vrtca Turnišče in učencev OŠ Turnišče na temo Kulturna dediščina v podobi velikonočnih pisanic. Razstavo Podoba rodovitnosti je pripravil Mežnarski cej iz Turnišča. LENDAVA V Centru Banffy je na ogled razstava pedagoga in likovnega ustvarjalca Štefana Huzjana z naslovom Človeške figure. V hotelu Elizabeta je na ogled razstava makedonskega slikarja Goceta Kalajdžiskega. GRAD V gradu je do konca maja na ogled razstava Izdelek iz narave - za naravo. LAAFELD/ POTRNA/MURECK V Pavlovi hiši je na ogled razstava Romska kultura. Drugi del razstave je v Mestnem muzeju Mureck. Razstava je del projekta Regio art, ki ga vodi MKC Maribor. Pavlova hiša je odprta od torka do sobote med 14.00 in 18.30. Mestni muzej Mureck je odprt ob četrtkih med 16. in 18. uro ter ob predhodni najavi. 24 ZADNJA STRAN 27. april 2006 - AB VESTNIKOV KOLEDAR 27. april, četrtek JAROSLAV, dan upora proti okupatorju 28. april, petek PAVEL 29. april, sobota ROBERT 30. april, nedelja KATARINA 1. maj, ponedeljek JOŽE 2. maj, torek BORIS 3. maj, sreda ALEKSANDER 1. maja bo sonce vzšlo ob 5. uri in 49 minut, zašlo pa ob 20. uri in 10 minut. Dan bo tako dolg 14 urin 21 minut. 27. aprila ob 21. uri m 45 minut bo na nebu nastopi! mlaj. Napis v gostilni »Kdorpije, da hi pozabil, naj plača takoj!« Vajenec Poči kanalizacijska cev in na intervencijo prideta mojster vodovodar in njegov vajenec. Na prizorišču zagledata, daje kanalizacija zamašena z velikimi kosi, ki plavajo že na površini. Vzameta orodje iz avta, mojster oceni položaj in reče: »Tole je videti prehudo za začetnike, bom jaz naredil, ti pa glej in se uči!« Mojster zleze v jašek, malo brska po svinjariji in reče vajencu: »Ključ 22!« Pomočnik mu ga izroči, mojster se prime za nos, se potopi, iz greznice se pojavi čez dve minuti in zavpije vajencu: »Ključ 18!« In ves postopek se ponovi. Po polurnem potapljanju mojster uspešno opravi nalogo, ves umazan zleze iz jaška in vzvišeno reče vajencu: »Uči se, uči, fant moj, da ne boš vse življenje samo ključe podajal!« NI Naj... domačija 2006 Spoštovani bralci, vabimo vas k sodelovanju. Šale, katerim ste se najbolj nasmejali, pošljite na dopisnicah s pripisom; VESTNIK, »Vanekovi vici«, Ulica arh. Novaka 13,9000 M. Sobota. Vsak teden bomo objavljeno šalo nagradili. Menjalniški tečaj tolarja v Banki Slovenije 25. aprila 2006 država ozn. vat šifra enota nakupni Srednji prodajni EMU EUR 978 1 238,8609 239,5796 240,2983 Hrvaška HRK 191 1 32,7431 32,8416 32,9401 Madž. HUF 348 1 0,9108 0,9135 0,9162 Švica CHF 756 1 151,9374 152.3946 152,8518 V. Brit. GBP 826 1 345,3743 346,4135 347,4527 ZDA USD 840 1 192,9877 193,5684 194,1491 Bodimo ponosni na okolje, v katerem živimo Igrajte se z Vestnikovo SESTAVU AN KO Vs/, ki boste 6., 13. /n 20. aprila ter ta teden zbrali po štiri sličice (skupaj 16 sličic) in jih pravilno sestavili, prinesite sestavljanko v naročniško službo Vestnika, kjer jo SAMO do 5. maja lahko zamenjate za VESTNIKOVO MAJICO. Življenje na podeželju je lepo Pomurje - ravnina na obeh straneh Mure, navidezno zrcalna podoba Goričkega na severu in Slovenskih goric na jugu. Lep, bogat in neizmerno prijazen košček Slo venije. Bodimo ponosni nanj, izpostavimo tisto, kar je lepo in izvirno, drugačno, a domače. V Vestniku v prvi apr ilski številki začenjamo z zbiranjem prijav za akcijo Naj... domačija 2006. Komisija, sestavljena iz strokovnjakov S področja kmetijstva, urejanja okolice, arhitekture, etnologije, živilske tehnologije in zdravega življenja, bo maja spet budno spremljala spremembe na podeželju. Vabimo vas, da našo akcijo pomagate oblikovati tudi vi. Izpolnite priloženo prijavnico in izpostavite domačijo, na katero ste ponosni, domačijo, zaradi katere je Pomurje še lepše, bogatejše, zanimivejše... Prva kategorija Naj... domačija Prepričani smo, da v vsaki vasi obstaja domačija, ki jo želite izpostaviti. Najvišji naslov tako lahko pripade prijavljeni domačiji, ne glede na to, iz katerega brega reke Mure prihaja, Pod to kategorijo lahko prijavite družino dobrih in prijaznih ljudi, ki skrbijo za urejeno okolje, sodelujejo v vaških aktivnostih, skrbijo za zdravo prehrano in življenje in so nekaj prav posebnega. Druga kategorija Vredno posnemanja V okviru druge kategorije člani komisije podeljujejo strokovne nagrade s svojega področja. Iskali jih bomo med prijavnicami, prejetimi za Naj... domačijo, lahko pa prijavite tudi koga, ki izjemno izstopa v eni ali več naštetih kategorijah: - kmetijstvo: Poudarek bo na okolju prijaznem kmetovanju in ekonomični pridelavi, ki je primerljiva z evropskimi standardi. - arhitektura: Iskali bomo ka kovostno obnovljeno in vzdr ževano staro ali novo arhitek turo na podeželju, ki se vključuje v okolje in pokrajino. Iskali bomo tudi uporabo alternativnih virov, kot so zbiranje deževnice, sončni ko lektorji, postavitev objekta glede na okolico... - urejenost okolice: Poudarek bo na urejenosti, funkcionalnosti bivalnega okolja in funkcionalnosti vrta, skladnosti okolice z arhitekturo in uporaba avtohtonih materialov. - življenjski slog: Življenjski slog se spreminja tudi na podeželju. Pazili bomo na to, ka- Ijubljanska banka i¥wa kiWutfim tank* ijWiy.ru Pod mink* Pomurje TONDACH^ NARAVNA OPEČNA KRITINA ko se družine spopadajo z izzivi hitrega tempa življenja in stresnega okolja, ali posvečajo pozornost zdravi prehrani in še vedno doma pridelujejo živila, ali si najdejo čas za rekreacijo in konjičke. Letos bomo posebno pozornost posvetili kruhu in krušnim izdelkom iz domače krušne peči - ohranjanje tradicije: Pou darek bo na ohranjanju tradicije in prilagajanje tradicije sodobnemu načinu življenja. Tretja kategorija Sadovnjak s starimi sortami drevja Pri nas najdemo najrazličnejše primerke sadnega drevja, ki posajene okrog kmečkih domačij ali na travnikih dajejo svojevrstno podobo pokrajini, V sadovnjakih lahko občudujemo tako spomladansko cvetje kot tudi pobiranje jesenskih plodov. Stari sadovnjaki pa so predvsem vir ohranjanja starih, tradicionalnih, klimatskim razmeram prilagojenih vrst in sort sadnega drevja. 2 veseljem si bomo ogledali vsakega. Vanja Poljanec Znani napev bijo barabe-liko.Danesso ” žičnih nordijski--Pravijo, da ne t stnega telesnega ^. pa. To pa zato lepi moški na ko * * * jpt ravnik parkih j । log, da se zaščiti jtl^ Društvo ljubitelje tov pa se zavzel čremse. Kljub množičnj0^ ko specializira- h:Ci reševanje mejnih P vaško konec m^ , Prekmurju, se h premaknil. Pravu premrzla za kof* tinčasta.dabl^^ njeni gladim vare atraktiven. NAROČAM VESTNIK za najmanj eno leto (do preklica): Ime in priimek: Kraj: Ulica: številka: Poštna številka: pošta: Davčna številka: Datum: Naročnino želim plačevati [obkroži]: a) po položnici - letno b] po položnici - polletno Pozornost novemu naročniku, ki se na časopis naroča PRVIČ: majica VESTNIK X- cj po položnici - trimesečno Naslov: Po domače: 2. Vredno posnemanja (Lahko prijavite domačije, ki izstopajo v posamezni kategoriji; glej pod točko 2.) Domačija izstopa po: 3. Sadovnjak s starimi sortami drevja Posebnosti: * * * flit* jnlž0le j V Lendavi so P° .. ugoW'* tuhtanju m viv'^^iKih^ da Lendava gah lahke-vsve^^ nafte, podobne J stnejšl nigenjsku ' pipe na vrtini, s * * * W v petrovsko-ša^^ je kar nekaj ne^W mam duhova8|Z ljudem naenkrat z lUti Študij krr^^ stnega študija । manjkujejimva^^.^ primerno osebek^' dovo učenje p krajših kurzih. *** Marijanska zirali po združenem delu d vse m na tujih trgih, Grede. * Radgonska nasepnp^ stine o pobraten bilo pobratenj -rju.su se odloč at f katera komun kovi prepust'1 " j|X nemu radgonsk oemu podjetju- * Iz dobro obvezi izvedelo,^u^Se1 mandat sed^JJ^ O nikunaMadžJ^ predvidenem* K p* sel zlasti P^d hjjeP dka upekoje^«^1 selitvi nekoliko Jt ® ■ Rejugolob^J^ nekoliko nesW ^ mju biče še zmeraj ■ ni pomladi- Izpolnite prijavnico in jo pošljite najkasneje do srede, 3- maja 2006, na naš naslov: Vestnik, Ulica Arhitekta Novaka 13, Murska Sobota ali na elektronski naslov: vanja.poljanec@p-inf.si. pomurskih Joni ^p X z^io-^1^^ la plesna skupki 8 KEŠEMA ž