Gospodarstvo. Stanje goric. (Iz ljutomerskega okraja.) Časniki so poročali, da je zima v Slovenijr naredila precej dbčutno škodo, česar pa na podlagi novejših poročil iz raznih krajev ne moremo trditi, ker gorica dobro žene. Slepih očes ni veliko, komaj 2—3%. Grozdja pa se ne kaže preveč. Deževni čas avgusta in septembra lanskega leta je oviral nastavek, zancd za leto 1924, čeravno je bilo pozneje lepo, ko smo brali. Šipon se kaže srednje, žlahtnina je deloma zelo slaba, silvanec tudi, laški rizling je boljši, traminec in rulandec pod normalo, muškatni silvanec srednje. Rdeče vrste ne pridejo v poštev za naše kraje. Kdor se hoče prepričati o resničnosti tega dejstva, naj prebr.oji povprečni gozdni nastavek v raznih goricah, raznih sort, recimo po 100 trsov povprečno. Od nastavka do preše pa je še dolga pot. Zadnji lepi, topli solnčni dne vi so izredno ugodno vplivali na razvoj trsja. Suho vreme ¦cb času cvetja bo marsikaj ohranilo. Splošno pa se lahko reče, da sedajni nastavek grozdja v ljutomerskem okraju ne kaže na bogato letino, upamo pa, da bo kakovost tem bolfša. Kolje! Kolje! Koljel Ni dcvolj, da trsje dobro se obreže, Glavno je, da trs na kolje se priveže. Grozdje se le v solncu prav lepo razvije, v travi in na zemlji rado pa segnije. Kdor želi si torej dobr.o vino piti, v Mariboru kolje mora naročiti. K Franju Gnilšek-u po njega iti mora, samo malih pet minut od kolodvora, v ulico Razlagovo, števiLo dvajset pet, kolje tam dobi, kol'k hoče kdor imet. 713 Živinotrejska razstava v Ptuju. Dne 5. junija 1924 ob 9. uri dopoldne se vrši v Ptuju na sejmišču živinorejska razstava in premcvanje plemenske živine marijadvorske, muropoljske in pincgavske pasme ter križancev teh plemen. Prignana bo živina od starosti 6 mesecev naprej obojega spola. Ptujski okraj, ki je največji izmed okrajev, obsega veliki del Šlovenskih goric, celo Gornje in Spodnje Dravsko polje in slikovlte Haloze. Pod sedanjim vodstvom okrajnega zastopa ter s pomočjo vseh merodajnih činiteljev, zlasti s podporo države, se je pričelo v ptujskem okraju po znani živinorejski anketi v št. Juriju ob Ščavnici delati pridno na tem, da se pcvzdigne živinoreja ptujskega okraja. Pincgavska pasma, ki je bila pod prejšnjim štajerskim deželnim od^borom in pod Ornigom uvedena v naše kraje, zastaja in omaguje, ker ni sveže krvi. Poprijeti se je bilo domačih, na lastnih tleh vzgojenih pleraen in te so: marijadvorska in muropoljska pasma, osobito še radi tega, ker mejijo na ptujski okraj sodni okraji z enako pasmo. Kako daleč je uspelo delovanje v smeri povzdige živinoreje, bo pokazala živinorejska razstava. Poučeni krogi trdijo, da so uspehi zelo veliki in da bo mogioče tekom enega desetletja popolnoma zadostiti vsem zahtevam živinorejcem ter doseči zaželjeni cilj. Kogar zanima živinoreja, naj gre na živinorejsko razstavo v Ptuj. Mariboi-sko sejiu&ko porotilo. N'a živinski sejem dne 23. maja 1924 se je pripeljalo 561 svinj. 5 koz in 1 kozliček, cene so bile: Mladi prašiči 5—6 lednov starf komad 162.50—273.50 D, 7—9 tednov stari komad 260 do 275 D, 3—4 mesece stari komad 450—800, 5—7 tednov stari komad 900—950, 8—10 mescev stari komad 1150—1300, 1 leto stari 1550—1900. 1 kg žive teže 15 do 17.50, 1 kg mrtve teže 20—21.50, koze komad 250—350. NEVAREN SOVRAŽNIK NAŠIH SADOVjNJAKOV. Pred par dnevi so me pozvali v večji, dobro oskrbovani sadonosnik v bližini Maribora češ, da se je pojavil neki neznan škodljivec. Dospevši v nasad, se je nudil mojim očem nad vse žaloslen prizor: Sadno drevje oglodano do golega, cvetje in sadni zarodek uničen popolnoma, sadovnjak napravi vtis kot bi ga osmodil plamen. Kmalu najdem med poslednjimi ostanki listja razmeroma majhno, 2—2.50 cm dolgo rumenkastozeleno gosenico, s pct pari nog. Bila je gosenica zmrzlikarja ali malega zimskega padica (lat.: Cheimatobia brumata, nemški: der kleine Frostspanner). Zmrzlikar napada vsa sadna plemena, najljubši so mu pa češnje in jablane. Škoda, ki jo povzroča, je ogromna, ker ne uniči samo letošnjega pridelka, temveč oškpduje in oslabi drevje za več let. Gosenice se lotijo perja najprej na ploskvi in ga preluknjajo. D^raščajoče ga oglodajo popolnoma, da ostanejo sami peclji. Tudi cvetje in pravkar nastali zarodek uživajo z enakini apetitom. Ko so gosenice dorasle, se spuste po pajčevinasti niti na tla, se zarijejo plitvo v zemljo in zabubijo. Buba ostane v zemlji celo poletje, do pozne jeseni. Še!e koncem oktobra in meseca novembra, ko nastopijo prvi mrazovi, prilezejo na dan metuljčki, samci in samice. Dočim so samci popolnoma razviti, imajo samice mesto kril le štiri kratke izrastke in zategadelj ne morejo leteti. V nadomestilo pa imajo tri pare prav krepkih nog, s katerimi izvrstno tekajo. Po dnevi se skrivajo samci v razpokah po deblu in vejah, zvečer pa ožive in letajo po zraku. Samice pa takoj, ko so zapustile bubo, tečejo po zemlji do prvega sadnega drevesa in plezajo po deblu navzgor. Ko se na deblu sparijo, samci kmalu na to poginejo, samice pa hite dalje v krone, kjer odlagajo med brstje prilično 200—250 jajčec v več manjših kupčkih. Jajčeca so obdana z močno kožo in jim ne more nahuditi najostrejša zima. Ko začne spomladi drevje odganjati in zeleneti, izlezejo gosenice, ki se naglo razvijajo in obžro drevja v par,dneh do golega. Katastrofalen nastop pedica v okolišu Maribora nam bodi glasen opomin, da ne držimo rok križem, temveč ga zatiramo z vsemi razpoložljivimi sredstvi. Ako se ne posreči. da ga iztrebimo letos, zna nastopiti priihodnjo spomlad v neprimerno večjem obsegu in bodo naši krasni sadovnjaki uničeni popolnoma. Zato svetujeni vsem onim, v kojih nasadih se je ta neljubi gost ' letos pojavil, da poškrope nemudoma vse napadeno drevje (ako so na njem še gosenice) z enim našlednjih insektcidov: 1. Z 1.5 odstot. tobačnim izvlečkom, kaleremu je pridati 2 kg mazljivega mila; ali 2. Z 1.5 odstot. clorbarijem (Clorbaryum), ki se raztopi enostavno v 100 1 vode; ali 3. Z pol odstot. Arsokol-om, takislo brez vsake druge primesi (dobi se pri Sadjarsko in vrtn. društvu r. Ljubljani); ali 4. Z švajnlurtskiin zelenilom (Schvseinfurlergrun); 50—60 g tega zelenila se pretegne z nekaj vode ter raztopi na to v 100 1 vode. Priporočljivo je tudi pridjati nekaj apna. Še bolje je primešati navedene množine švanjfurtskega zelenila 1 odstot. bakrenoapneni zmesi (burgundska mešanica), da preprečimo, obenem razširjanje škrlupa (krastovec, fusikladij). Prizadeti, kakor tudi vsi ostali posestniki mariborskega okoliša, odnosno povsod, kjer se je pedic pojavil, naj uporabljajo nadalje v svojem interesu zanesljivo in uspešno sredstvo: takozvane lepljive pasove. Te pasove priredimo v drugi polovici meseca oktobra tako, da osnažimo prilično poldrugi meter od tal raskavo skorjo na deblu, zamažemo morebitne razpoke še z glino, da samica ne more zlesti pod pasom v vrh drevesa. Nato opašemo deblo z močnim, 15 cm širokim papirjem in ga pritrdimo spodaj in zgoraj prav tesno k deblu s kakim primernim motvozom. Končno namažemo papir okrog in okrog kake tri prsle na široko in dva milimetra na debelo s primernim lepivom, ki mora ostati več mcscev lepljivo, Posebno je paziti, da ne pustimo pod ali nad pasom kakega prehoda, po katerem bi mogla splezati pedičeva samica navzgor v krono drevesa. Lepivo mazati naravnost na deblo je škodljivo, zlasti še pri mladem drevju z nežno škorjo. Ako ima dre vo kol, napravimo seveda tudi na lcm lepljiv pas. Tu pa lahko lepivo namažemo naravnost na kol. Lepljive pasove je od časa do časa pregl.edati, dali ni lep že popolnoma pokrit z žuželkami ali izsušen, da več ne učinkuje. V tem primeru jih je obnoviti s tem, da pasove nanovo prevlečemo s svežim lepivom. Zgodaj spomladi pasove odstranimo in jih sežgemo. Neposredno predno začne drevje odganjati, je dobro pasove še enkrat namazati z lepivom, da polovimo gosenice, ki so izlezle iz jajčec odloženib spodaj pod pasovi. Slednje uničimo tudi, ako namažemo deblo s 15 odstot. drevesnim karbolinejem (dendrinom, arborinom). Ker zavisi uspch v prvi vrsti od dobrega lepiva, je sklenila preskrbeti podružnica Sadjarskega in vrtnarskega dioištva za Maribor in okolico, isto svojim članom po lastnih t-enah. Zanimanri naj javijo svoj naslov čimprej, da bo mogoče nabaviti lepivo pravočasno. Prof. Josip Priol, predsednik Podružnice Sadjarskega in vrtnarskega društva za Maribor in okolico — viiiarska šo!a. Zifni trg. Žitnim trgovcem še vedno slaba prede. Trgovanje je malehkostno, ker izvoza še vedno ni, pasrvni kraji pa vedno manj žita rabijo, ker si pridelajo v spomladi in poleti toliko, da se v tem času sami prehranijo. Cene polagoma padajo. Moka, nularica se v Bački že prodaja po 485 D; pšenica je po 300—305 D, koruza pa po 220 do 225 I) za 100 kg. Vrednost denarja. Ameriški dolar stane 80 din., francoski frank stane 4.45—450 dirv., za 100 avstrijskih loron je plačati 11 para, za 100 čehoslovaških. kron 240 din., za 100 laSkih lir 360 din. V Curihu znaša vredmost dinarja 6.95 din. Darovi za Dljaško večerjo od mesca aprila naprej. V žlvilih je daroval mariborski trgovec Miloš Oset 1 yrečo suhih sliv. V denarju so darovali: maribcrska mestna občina 10.000 din., okrajni zastop v Rpgatcu 1000 din., Centrahna banka za tigovmo, obrt in industrijo v Mariboru 1000 din., Ljubljanska kreditna banka podružnica Maribor 1000 din., odvetnik dr. A. Juvan iz poravnave Gabec-SIuga 700 din., iz poravnave Pepček Hren-Pihler. 250 din., skupaj 950 din., Anglobanka podružnica Maribor 500 din., Posojilnica v Gornji Radgoni 300 din., Pošinger, Maribor^ za april in maj po 100 din., skupaj 200 din., Alojz Mikl, veleposestnik v Veliki Nedelji, mesto venca na grob Borlek Lucije v Mariboru 100 din,, knjigiovez Koraein v Mariboru 100 din., arhidijakon Fr. Hrastelj v Konjicah 100 din., Franc Horvat nabral na sedtruni svojega očeta Jakoba v Mosteh (Sv. Lovrenc v Sk>v. gor.) 100 din., Neiinenovan duhovnik v Mariboru 100 din., po župniku Anton Koobeku v Sv. Petru pri Radgoni za kruh sv. Antona Dijaški večerji 95 din., pri L. Rajh-u v Slajnčevasi -cb priliki blagoslovitve križa nabrali 80.25 din., Andrej Korpar nabral na gostiji Anton Poplatnik, Oslušovci in Matilda Novak, Trgovišče, 80 din., Supni urad Teharje 76 din., Šumer Martin v Konjicah 50 dia, Marka Strašekova v Pilštanju med tem 1 kovača) 25 din., Dobršek Marija v Cirkovcah (med tem 1 kovaea) 20 din., Petek Alojz v Rogaški Slatkii (med tem 1 kovača) 16 din., upravništvio »Glasnika« odstopilo Dijaški večerji svoje darove za kruih sv. Antona v znesku din. 117.50. Razun omenjenih je še dobila Dijaška večerja lovače: kapucini v Studencih 6, po 2 kovača: nadžupnilo Pr. Korošec, župnik Vozlič, kaplan Kovačič pri Sv. Križu (Rog. Slatina), neimenovan iz Frankolovega, po 1 kovač: Petek Ivan v Framu, žepnik Čede, župnik Gosak, Josip Janžekovič na Dunaju, župnik Gaforc, skupa] 19, s prejšnjimi supaj 22 kovačev-. Kovače blagajna ne sprejema yeč, ker jih ne more več vnovčiti. — Vsem darikem naj•¦prisrčnejša bvala v dmenu 68 udeležencev pri Dijaški •-¦ečerji. — Opetovano se opozarja na razliko med Dija-fko kuhinjo in Dijaško večerjo. Le zadnja ima svoj sedež v Cirilovi tiskarni v Mariboru. — Odbor.