Politični ogled. j Avstrijske dežele. Sviili ceaar so ae zad- i nji torek, dne 6. septembra, odpeljali z Bude ter ae podali v Galicijo k velicim vojaškim vajam. — Postava glede ,,črne vojake" je že v veljavi, vendar pa ae vpišejo va-njo še le ti, ki vatopijo po § 12 iate postave prihodnje leto v črno vojsko. Tako določuje uredba miniatra za domobranske zadeve. Spisovanje črne vojake tedaj odpade za leto.šnje leto. — Pri av. Križu poleg Dunaja je dne 1. aeptembra uunrl dr. Fr. Schuselka. mož znaeajen in aloveč čaanikar — zagovornik* enakopravnoati. — Enak aloveč mož, toda ultranemec, dr. K. Rechbauer pa je v Ausaeeju na Gornjem Štajarju nevarno vzbolel in so ga v Gradec prepeljali. Rechbaner je bil svoje dni predaednik drž. zbora. — Konaervativni Nemec in drž. poalanec g. A. Karlon sklicuje marljivo svoje volilce po sredn.jem Stajarju ter jim razlaga dosedanje delovanje konservativnih Nemcev v drž. zboru. To je dobro, pa tudi potrebno, kajti liberalni Nemci izpodkopavajo, kolikor jim je le mogoče, tla svojim konservativnim tovariaem. — Nadvojvoda Oton prebiva od dne 30. avgnsta aem v Celovcu ter ostane ondi, dokler bode pri c. kr. ulancib v alužbi. — V Zelezni Kaplji se je nek učitelj nmoril. Uzrok je bojda bilo alabo življenje. Casniki znane baže ao ailen krik zagnali vsled tega na šolsko gosposko, toda ta bil je aeveda brez vse potrebe, kaj mora gosposka za to, če ai spridi kje kak podložnik? —Deželna vlada na Kranjakem je prepovedala romanje v procesijab k sv. Joštu in na Velesovo na Gorenjakem; iato tako ne bode v Zatiškem okraju za aedaj letnih in živinskih aejmov. — Pri Loškem potokn ae klati medvedja družina. Samico, do dveh centov težko, je pa nek siven lovec že ustrelil. — Večletni vodja c. kr. izobraževaliača za učiteljice v Gorici, g. Peter Rajakovie, je umrl. Mož je zapuatil pri učiteljib lep apomin za seboj. — Stolni prošt v Gorici postal je apiritual osrednjega bogoalovja č. g. Andrej Jordan, SJovenci ao ai na to mesto drugega goapoda želeli. — Po latri je kolera čedalje huja, izlaati še v Izoli, tudi v Trstu in v njegovi okolici razsaja še zmerom. Huda vročina, ki je sedaj tamkaj, prilega ae ji kaj dobro in še torej ni upanja, da neha kmalu. — Zagoraka železnica je gotova. Zadnjo soboto je pridrdral prvi vlak v Krapinake toplice. — V Sarajevu, Dolenji Tuzli in v Banjaluki namerava c. kr. vlada staviti tovarno za izdelavo steklovin. — Letoa ateje Boana že 9 kompanij samih domačih t. j. boaenakih in hercegovinskih vojakov, poveljniki pa ae v<\ da ao jim še avatrijaki čaatniki. — Slavnosti o 2001etnici rešenja Bude iz turške oblasti ao bile od dne 1. aeptembra naprej velike in se red ob njih ni nikjer kalil, za-nj so akrbeli mladi plemiči in dijaki iz vseučilišča S tem ao zadnji nekaj popravili, kar ao se bili poprej zagrešili, ko ao bili proti c. kr. vojaki uni krik zagnali. Vnanje države. Bolgaraki knez ae je zadnji petek vrnil v Solijo ter ga je ljudatvo, kakor ae piše, z velicim navdušenjem vzprejelo. Vojaki, ki ao se bili zoper njega uprli, vzeli ao prebivalcem še 100.000 frankov ter se potegnili v Breznik ali za par dni ao ae že udali. Moštvu se, pravijo, ne bode nič izgodilo, pač pa ae častuiki postavijo pred vojno sodbo Kakor se sliši, bode knez pomilostil upornike, nekaj teb je že proatih, na pr. Cankov. Karavelov in dr. Ali bode pa knez oatal v Sofiji ali pa se odpovedal vladi, je več ko dvomljivo. Ruski car mu je odpisal ostro in iz tega se eodi. da se Rusija ne miali s knezom sprijazniti. Brez Ruaije pa se knez ne more obdržati v deželi, v kateri je mogoče, kar je sam v teh dneh doživel. _ Lehko se ve, da ae pri Ruaih sedaj govori in piše le o bolgarskih zadevah in seje pri njih hudo zamerila Avstrija, ker je bilo poljsko ljudstvo bolgarskega kneza prijazno vzprejelo. No vojske pa ae vsled tega že ne bo. — Bismark ae dela, kakor da bi ga nič ne skrbelo, kar se je godilo pri BoJgarih. V reanici pa. menimo, ni tako, boji se samo v zamero priti pri Rusib, katerih mu je treba, ako še pride kedaj do vojske med Nemci in Francozi. Na oko bode tedaj pustil Rusom glede Bolgarov proste roke, na tihem pa bode atoril, kar bode njemu dopadlo. To pa vedo tudi Rusi in zato še ne bode kmalu konec bolgarskih homatij. — Anglija stoji za kneza Aleksandra, to pa menda bolj iz sovražtva do Rusov, kakor pa iz ljubezni do pravice. — Preglavico dela Angliji vojska v Birmi, le-ta jim je že veliko vojakov, pa še več denarja požrla in ni ae videti, da je bode v kratkem konec. Jeseni mialijo poslati novib 30.000 vojakov na ono bojišče, na katerem se že tepo celih 6 let. — Francozi pa zopet rožljajo z orožjein proti Nemcem in Bismark rad kaže svojim Nemcem na to rožljanje, boji se pa jih še za aedaj menda le malo. — Sv. Oče so poalali lepo pismo ogerskim škofom, ki govori o spominu na rešitev Bude. — K njim pride te dni kitajaki poalanec, da konečno določi, kdo da pride za njih poalanca v Kitajako. — Italijanaka vlada javlja, da bojda ^ima uzroka mešati se v bolgarske zadeve ter hoče podpirati le druge velevlasti v to, da se ohrani mir. — V Ulcinju ao našli bogate sklade premoga ; ako je resnica, bode to velika sreča za Italijo, ki trpi pomanjkanje kurila. — Pri potreau po Meseniji je bilo več tisoč ljudi ranjenih in škoda se ceni do 20 milijonov. — V Pensylvauiji grade železnico in je tam več avstrijskib, poaebno ogerakih delalcev na delu. Uni dan pa so neki zločini iz budobije užgali koio, v kateri je prenočilo 9 tacih delalcev. Vseb 9 je zgoreJo.